Leto V.
Szombathely, 1918. oktober 28.
Štev. 25
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več  .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnina i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Nedela XXIII. po Risalih.
I ovo ženska vu krvavom otoki bodoča dvanajset let, pristopila je od zajaj i doteknola se je krajine gvanta njegovoga. Mat. IX.
Jezuš je šo vu hišo Jairošovo, da bi njemi hčer od mrtvih obüdo. Po poti se ga je doteknola ženska, ar je pravila vu sebi: Či se samo doteknem gvanta njegovoga, zdrava bodem. Vüpaj se hči, vera tvoja je tebe zdravo včinila. Vu toj čüdi vidimo nevolo grehšnika. Grehšnik je na duši betežen. Dvanajset let je betežna bila. Kak dugo se mi že mantramo vu naših grehah. Ženska je odzajaj pristopila. Od zajaj — nazaj k prvomi živlenji. To je pokora. Pokora nas nazaj pripela. Pokora stoji vu veri. Vera je tebe zdravo včinila, je pravo Jezuš. Pokora stoji vu poniznosti. Poniznost vadlüje grehe. Sv. Bernard piše: Deveta stopinja poniznosti je vadlüvati grehe onomi, komi je potrebno. Sv. Jakob nas opomina: Vadlüjte grehe eden ovomi i molte eden za ovoga, da se zveličate. Pokora stoji vu deli zadosta činenja. Pri sv. Mataji se čte: Činite vreden sad pokore. V drügom mesti: Vsako drevo, štero ne prinese sada, se vövseče i se na ogenj vrže. Sv. Gregor piše: Naj se vsaki skrbi, da si tem vekši dobiček spravi po pokori, kem vekši kvar si je spravo s svojimi grehami.
Po pokori se Bog k nam nazaj obrne. Kak se vu evangelijomi čte, da se Jezuš obrno i pravo ženski: Vüpaj se, hči. Po pokori se vu nas vleje milošča božja Bog, liki sunce, koma pogledne, vse žive, cvete i sad prinese. Grehšnik se samo po pokori zveliča. Nazaj hodte, pravi prerok Izajaš, i se zveličate.
Bojna.
15. okt. Na zahodnom bojišči francozi i angluši napadajo. — Američki
predsednik je odgovor dao Nemcom. Za dužnost spozna, da američka vlada nikše pogodbe ne sprejme, štere ne zagvüšajo, garancije ne dajo, da de njihova vojaška moč na bojišči vekša, ka nemcov. Te čas se vu pogajanje ne podajo, dokeč nemške vojne sile proti pravdi delajo. Vu tistoj vöri, kda se Nemčija obrne k američkoj vladi s mirovnov ponüdbov, nemški podmorski čuni ladje vtaplajo na morji, ne samo ladje nego i čune, na šterih si moštvo i potniki žitek ščejo rešiti. Nemške čete zdaj, kda so na francuškom prisiljene nazaj iti, vse na nikoj spravijo. Iz varašov i občin, či so je celo ne fundale, vse odnesejo, ka njim v roke pride, ešče i prebivalstvo s sebom vlečejo. Zdrüžene države se te čas pogajati ne morejo, dokeč nečlovečanstvo, ropanje i zapravlanje duže trpi. Na dale pravi Wilson, da se s nemskim ljüdstvom šče pogajati. I Törkom je odgovor dao Wilson. Žele, da se popunoma podajo.
16. okt. Törki so se zmirili. Prek püstijo Palestino (Sv. Zemljo), Sirijo, pitanje Kanštantinapolsko zavüpajo na mirovni kongres. Törki več ne stojijo v boji s ententov. — Austrija se obrne na zvezo štirih narodov: Nemcov, Čehov, Slovencov i Ukrajincov. Čehi želejo vogrske slovaške žüpanije, Slovenci (jugoslovani) pa zdrüžitev vse zemlje i krajine, kde Slovenci prebivajo. Horvati vöskričajo slobodno i samostojno Hrvatsko. Vogrski ministerski predsednik Wekerle je govorio. Izjavo je, da je Vogrska država nazaj dobila svojo popuno samostojnost i samo peršona krala nas veže k novoj Austriji. Za njim je govorio grof Karolyi. Nemško prijatelstvo je na nikoj prineslo državo, je pravo. Mi smo prijatelje ententa. — Po spravišči je eden mladi človek šteo streliti na Tiszo. Te čas ne de mira, je pravo, dokeč je Tisza živ.
17. okt. Srbi so prišli do Morave. Že so samo 120 kilometrov daleč od Donave. Tisza je govorio na deželnom spravišči. Spozna, da smo bojno zgübili, či ne včasi tak, da bi nas zbili, nego tak, da zdajšni vojni položaj nas ne potrdi vu tom vüpanji, da bi bojno zadobili.
18. okt. Pomiloščeni so oni 348 mornarje, ki so se 21. febr. 1918. gori postavili i moč flote vu nevaršino spravili. Štiri so že strelili. Proti 31 pa dalje se pelja pravda. — Rumuni so na državnom spravišči prečteli deklaracijo, da usodo vogrskih rumunov sami ščejo odrediti. Wekerle je odgovoro, da na mirovnom pogajanje vogrsko državo samo eden poslanik bode zaštopo. Slovaški poslanec Juriga je zmes pravo: Mi tüdi ščemo tam biti i tüdi tam bodemo. Potem je govorio grof Apponyi. Več pravic moremo dati drügim narodom na Vogrskom, nego vu to ne privolimo, da bi se Vogrsko raztrgalo, dokeč eden vogrin (magyar ember) žive i sope.
Dom i svet. — Glási
Z Rusije domo. Po triletnom robstvi se domo vrneta iz Rusije i svoje domače srčno pozdravljata Zökš Janoš, 18. dbc. z Kovačavec i Kumin Franc, p. 83. pp. z Markišavec. — Kelemen Sandor iz Lemerja je ešče tam ostao.
Sobočka slavnost. Dnestjeden je obslüžavalo »Slovenske krajine vogrsčino šireče drüštvo« 25 letnico v Soboti. Vučitelje so tüdi ob toj priliki meli svoje navadno letno zborovanje ali spravišče. Okrajni glavar Sobočke krajine Horváth Pavel je veliko slovesnost napravo te den v Soboti. Sobota ščiščena i zastavami opletena je čakala scele Slovenske Krajine Slovence, naj pred velikim županom Železne županije i pred zastopnikom vogrske vlade,
2
NOVINE
1918. okt. 27.
državniv tajnikom notranjih zadev, Némethy ekselencov i drügov plemenitov gospodov izjavi svojo vdanost do vogrske domovine. Cele Slovenske krajine župani (nihtarje) i notarinije iz železne i Jalavske županije so dobili zapoved, naj se slavnosti vdeležijo i ljüdstvo navdüšijo ka v velikom števili priroma v Soboto. I to so tüdi vestno včinoli. Sobota je že dugo ne teliko ljüdi v svojem krili ridila. Zborovanje se je vršilo v polgarskoj šoli. Slovenski je tolmačo vogrski povedani izjav Slepec Ivan, sobočki esp. pleb. Slovenski je gučao tüdi dr Sömen Ludovik fiškališ. Podpišüvanja nikšega ne bilo, samo nagovor do ljüdstva, naj stalen ostane do vogrskih mej i je ne da pretrgati. Gornji ljüdje so svoje tožbe povedali proti vogrskim pravdam a potolaženi so bi li, ka de nači pá vse.
Židovje na Češkom Židovje majo dober nos. Zdaj kda se razvija samostojno Češko, na jezero pošilajo prošnje, da se dozdajšnji njihov priimek spremeni v češki priimek. Klein šče biti Maly, Goldman — Zlatnik, Stein — Kamensky, Ascher — Pepelaž, Iciteles — Jetel, Kohn — Hon.
Gospodarstvo. Proti svinjskoj kügi je najdeno vrastvo. Dobi se, kak nam naše poljedelsko ministerstvo naznanja na te naslov: Philaxia szérumtermelő r.-t. Budapest. — Malo je zdaj živinozdravnikov, küga je pa široko pot najšla do naše stvare. Najuspešnej se tak branimo proti njej, če vcepiti damo svojo stvar, kaj sami lehko včinimo brez živinozdravnika (kursmita.) Küpiti si moremo samo cev za cepljenje ino vrastvo, zvano sérum. Več gospodarov če vküpstopi, njim ščista po ceni pride oboje. Dobi se oboje v Budapesti na naslov »Hangya« —- ali pa »Laboratorium védőanyagok oltására R.-t.«
Poskrbite se za večne meše. Žive i pokojne svoje po ednom ali pa celo drüžino vküp dajte spisati v »Misijonsko mešno drüžbo«. Plača se 10 k 20 fil. brez poštnine. Vsaki den se slüži v cerkvi Srca Jezušovoga v Ljubljani pri misijonarah za vse žive in mrtve kotrige edna sv. meša, vsaki prvi den v meseci za pokojne edna, šteri so v preminočem meseci vmrli ali bili kak mrtvi spisani v drüžbo, na Trehkralovo za vse žive i na dušni den za vse pokojne kotrige edna sv. meša. Dohodki, šteri od sv. meš gorostanejo, se obrnejo na razširjanje Jezušovoga kraljestva na zemlji na misijone. Želete z Bogom sodelovati za zveličanje düš? Spišite sebe i svoje v to drüžbo. Peneze pošilajte i imena
zraven v Ljubljano, Tabor trg 12, Misijonska mešna zveza, — ali v Črensovce, vpokojenomi plebanoši Klekl Jožefi. Vsaka kotriga dobi listek za potrdilo od drüžbe. — Jezuš naj v düšah žive!
Cena kukurce. Vu Novinah 10. marca t. l. smo popisali maksimal ceno silja, hajdine, graha i t. d. Kukurca je tam 60 k. Poleg novih odredb cena 30 k. više skoči.
Odlikovanje po smrti. Z velikov srebrnov svetinjov je odlikovan Horvat Sabo Martin 20. dbc. z Gornje Bistrice. Vrli mladenec je prle junaško smrt pretrpo, kak odlikovan bio. Zdaj so dobili do rok njegovi stariši svetinjo.
Bratva na Dolinskom. Bratva v Lendavski gorah je bogatejša. Vino poprek devet stopinj menje ma od lanskoga.
Po novoj odredbi vlade živino samo on slobodno küpi, ki ma dovoljenje. Od sega mao želejo dovoljenje s fotografijov.
Slobodno je rekomandirane (ajánlott) pisma poslati vojakom na fronto. Samo takša zapreta pisma se vzemejo, štera kakšo važno pisanje — dokumente v sebi majo. Poštnina se plača. Cena vina je spadnola.
Tat. Vu Prosečkoj vesi je pri Hajdinjak Ani Rus vkradno 750 k, 7 parov moškoga beloga obleča, 9 lakti platna, 1 moške bakanče i 1 krščak. Rus je prvle tam na deli bio, lehko je njemi bilo poiskati kljüče i omar gorodpreti.
Vu Železnoj županiji so štiri občine ne štele dati na nje navrženo množico silja. Rekvizicija je bila odredjena. — Minister je na železno županijo 20 vagonov graha i leče navrgo. Minister je dopüsto, da se vu to lehko zračuna hajdina i proso.
Odlikovanje. Srebrno svetinjo je dobo Koštric Stefan p. 48. pp. z D. Bistrice. Prvo mesečnino 7 k 50 f. je iz zahvalnosti poslao na samostan Sv. Drüžine.
    Na misijone so darüvali v koronah; z Hotize: Horvat Manka 2. Kustec Verona 1, tretjerednice 3, — z Nedelice: Pál Bara 10, N. 1, — beltinski farniki 350, — z Črensovec: Kozlar Marija 5, Gabor Kata 5, — törjanski tretjeredniki 20, — Nemec Geta z Trnja 100 koron, z toga zneska 50 k na odküp i krst poganskoga deteta z krstnim imenom: Agata. Na romarsko cerkev Marijine sedmere žalosti so črensovski tretjeredniki darüvali 50 k. — Ti dari se moro poslati na naslov: vlč.
g. Vinko Krivec, misijonar, Ljubljana, Tabor trg 12. Kranjsko.
Vdobljeno je od vojaka Fr. Žampar 8 k, j. Magdič 5 k. M. Ferenčak 5 k, j. Törnar 5 k, M. Sobočan - 5 k, Ivan Šernek 5 k.
Cena Kostanjov, vekših, z šterih do 100 ide vu edno kilo, 3 kor. Menši 1 k 80 fil. Oreji 5·40 k. Seno, otava, grahrnica, 1 meterski cent 45 k, sprotolešnja slama (ječmena, ovsena, prosenica) 28 k.
V imeni Bl. D. Marije prosim bogatce naj pošlejo nej meni ali komi drügomi na hasek, nego jedino njenomi Listi šteri se zdaj štampa, malo vekšo podporo. Več jezer koron je stroškov. Vsi dohodki na Novine ido. Marija 1. tiste prosi štere je blagoslovila z zemelskimi dari. Ne odvržite njene prošnje dragi bogatini! Črensovci, Cserföld, Zalam. Klekl Jožef vp. pl.
Deca v bojni
Spisao: Gorski.
Prisao sam v Gradec. Poldne zvonijo. Tak se san, vu várasi poldne k meglam zvonijo ár malo lüdi klobük doli vzelo. Ali zaglédnem ednoga máloga šolára, ki gda je zvon vdaro, taki doli djao na edno klop svoje knige i málo šolarsko táblicov i začne moliti. Postano sam i ga glédam. Gda dečak zmolo naprej vzeme 2 pišklive jaboke i začne jesti. Máli, ga pitam to je tvoj obed? To samo, je odgovoro. Ali tam domá poleg Gorice tam sam vsega zadosta meo.
Si ti z Gorice? Ja! Vej si pa te ti Slovenec jemi právim po slovenskom. Veselo na mene pogled na i právi: Slovenec sam! Ali zdaj sam v Grádci, ár smo begunci. So oča tvoj v bojni ga pitam? Ne. Oča so tüdi eti. Vej pa te oča dönok kaj slüžijo, kda si ne lačen. Dosta, trno dosta penez zaslüžijo zdaj oča. Pa dönok sam vsigdar lačen. Teliko penez prineseje vsaki den, kak v domá v Gorici na eden mesec.
Ka pa ti oča delajo, ka tak dobro slüžijo ga pitam. Ka? na cintori grobe koplejo za deco.... je bio odgovor. Sam si mislo keliko siromaške dece more mrejti za volo stradanja, či te grobar tak dobro slüži...
(Dale.)
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.