AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 67 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 22D, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Češki glas o akciji oboroževanja Italijanov in Madžarov proti Jugoslaviji Belgrad. — "Lidove Noviny," eden prvih čeških časopisov, ki izhaja v Bernu, prinašajo dopis;da bo imela Nemčija za prihod-Svojega berlinskega dopisnika o j nje dve leti absolutno fašistično akciji proti Jugoslaviji od stra- diktaturo, popolnoma enako dik- Nemčija bo pod absolutno diktaturo, brez ljudskega zastopstva dve leti Berlin, 21. marca. Fašistični voditelji v Nemčiji prerokujejo, ni Italijanov. Berlinski dopisnik češkega lista trdi, da se Italija v resnici pripravlja na vojno proti Jugoslaviji, in da pri tem oborožuje tudi Avstrijo in Ogrsko, da ima v slučaju potrebe svoje zaveznike. Obenem se je pa dokazalo, da Italija potom mesta Zadra v Dalmaciji, ki spada pod Italijo, skrivej pošilja orožje v Hrvatsko in Slavonijo. časopis dokazuje, da Italija daje vso zaslombo in pomoč hrvatskim ubežnikom Paveliču in Perčiču, ki delajo na tem, da taturi, kakor jo izvaja Mussolini v Italiji. Danes se sestane nemški paVlament, ki pa ne bo mogel zborovati v parlamentnem poslopju radi požarja, ki je nastal tam pred več tedni, in katerega so povzročili komunisti. Parlament bo zboroval deloma v nekem opernem poslopju, deloma v garnizijski kapeli v Pots-damu. Dan otvoritve parlamenta se smatra kot narodni praznik v Nemčiji. Predsednik Hin-denburg bo obložil z venci grobnico Friderika Velikega, pruske- razbijejo Jugoslavijo in ustano-1 ga kralja. Ministri bodo navzo-vijo "samostojno Hrvatsko." jči v operi, ko se bo proizvajalo Italija pričakuje mnogo svojih | Wagner j evo delo "Die Meister-uspehov napram Jugoslaviji v singer." Toda za kulisami takega tem, ker je jugoslovanski narod I praznovanja bo vlada nadaljeva-nesložen med seboj. Zanimivo la z gonjo proti komunistom. Ti-je, pišejo "Lidove Noviny," ka- soče komunističnih voditeljev bo ko so Italijani tolmačili zadnji razgovor dr. Mačka, hrvatskega puntarskega voditelja, glede zagrebških punktacij. Dr. Maček se je zavezal, da je pri volji, da se Hrvati priklopijo Madžarski, ali pa Italiji, ako ne bi nič dru- isti dan odpeljanih v posebna taborišča, kjer bodo morali izvrševati prisilna dela. Kot se je izjavil Hitler: Komuniste bomo poslali na delo, da bodo pozabili na politiko. V Muenichu, Bavarska, so komunisti hoteli bom- zega kazalo. Na enak način so bardirati Hitlerjev dom, toda so tudi'v Budimpešti tolmačili raz-1 bili prepodeni. V Prusiji so odgovor dr. Mačka v prid revizio- i pustili fašisti vse židovske pro-nistov, ki žele, da se zruši Jugo-j sekutorje, židovskim sodnikom . slavija. Očividno je, končava do- pa je prepovedano soditi , v kri-pisnik "Lidove Noviny," da Ita-! minalnih in mladinskih slučajih, lijani poznajo slabosti jugoslo- --o- Predsednik Roosevelt na delu proti brezposelnosti. Intrige v senatu Washington,21. marca. Predsednik Roosevelt je sklenil, da bo držal kongres v zasedanju, dokler ne odobri postav, katere smatra Roosevelt potrebnim za sedanje razmere. Pričakuje se, da bo poslanska zbornica odobrila danes ali jutri njegov načrt glede odpomoči farmerjem. Toda v senatni zbornici pa ne bo šlo tako lahko, ker so republikanci pripravljeni nastopiti v cfebati proti načrtu Roosevel-ta. Roosevelt je pa izjavil, da bo kongres toliko časa zboroval, dokler potrebna postavodaja ni odobrena. Pričakuje se, da bo Roosevelt jutri poslal v kongres eno poslanico in sicer glede brezposelnosti. Roosevelt bo zahteval, da se nemudoma zaposli 200,000 mož in sicer v narodnih an državnih gozdovih. Pogozdovanje Zedinjenih držav je ena večjih potreb Amerike. Roosevelt ima pripravljenih $40,000,-000 iz posebnega sklada v zakladnici, da se plača brezposelnim delavcem. Pozneje bo Roosevelt zahteval $500,000,000 kot direktno podporo za brezposelne, in končno bo zahteval, da se začne z javnimi deli kot nadalj-na odpomoč brezposelnim. -_o- Pivo v Clevelandu Pivo, pivo, pivo! Dobro pivo ! Tako fie glasi klic ljudi vsepovsod, tudi v Clevelandu. Mestna zbornica, direktor postav, župan, vsi se pečajo te dni z vprašanjem pive. župan Miller je predložil mestni zbornici pred- Zaniinive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Na svetovni razstavi, ki se vrši letos v mestu Chicago, bo tudi jugoslovanski dan in sicer dne 2. julija. Za isti dan se pripravljajo skupni pevski in atletski nastopi in enake svečanosti. Program bo razširjen potom radia po vsej Ameriki. Jugoslovanski razstavni odbor je pripravil tudi tekmo za jugoslovansko "kraljico lepote," ki bo izbrana ome- Vlada Zedinjenih držav se trudi, da se pomiri sovraštvo med narodi Washington, 21. marca.- Vlada predsednika Roosevelta je danes zagotovila Ligo narodov, da je pripravljena delovati do skrajnosti, da se pomirijo narodi Južne Amerike, nadalje, da se ustavijo boji med Japonci in Kitajci na Daljnem vzhodu, in končno, da preneha sovraštvo med narodi Evrope. Predsednik Roosevelt se te dni osebno tru- preti bivšega predsednika največje banke New York, 21. marca. Tu je bil aretiran glasom zveznega za- njenega dne. Sleherno jugoslo- di, da prepreči vojno med repu-vansko dekle lahko tekmuje prUblikama Colombia in Peru. Ob tem. Nagrada je prost izlet v ] istem času je poslal Roosevelt domovino. Tekom razstave bo- svojega posebnega zastopnika, do cene za vožnjo z busi in z via- tftooseveltova knjiga daje Zvezna vlada je dala za navodila, kako se vodi poslovanje raznih bank Washington, 21. marca. — "Looking forward" je naslov najnovejši knjigi, katero je M-; pornega povelja Chas. E.Mitch-Predsednik Roosevelt malo;ell; biv|i predsednik največje prej, predno je prišel v predsed- jbanke y Ameriki> National City mški urad. V tej knjigi piše o Bank> Aretiran je bil v svoji "pozabljenem možu" in o "newikrasni palači na Fifth Ave 0b. dolžili so ga, da je hotel vlado oslepariti radi dohodninskega davka. Sam generalni zvezni pravdnik Cummings v Washing-tonu je izdal zaporno povelje, med drugim v svoji knjigi. "Na- 0benem je generalni pravdnik še bančne postave morajo biti naznanilj da se je aretaclja izvr- deal," do katerega je opravičen ameriški narod. "Predlagam natančno, redno in praktično skupino zdravil za naš ameriški bančni sistem," piše Roosevelt narejene na ta način, da bo po- I šila na željo predsednika Roose- ki znatno znižane. Rojak John Orehar, Raton, New Mexico, je ustrelil svojo ženo Katy, nato pa samega sebe. Tragedija se je pripetila'v Hot Norman Davisa, v Evropo, da se |tom njih zavarovana ogromna j velta Zvezni pravdnik v New pogaja za spravo med narodi. ' vecma vložnikov, ne pa samo ne-, Ycrku, Medallie, je dobil povelje, Springs, New Mexico. Orehar;de do boljšega sporazuma med in njegova žena sta bila doma j Francijo in Nemčijo. Razmer-iz Bele Krajine. V Willock, Penna., je umrl rojak Bernard Tomše, star 64 let. --o- Davis ima tozadevno veliko ob-! kaJ direktorjev in delničarjev. K takoj zagne g pripravami za Velika večina ameriških držav-, f bravnava> ker ae želi> da bo ljanov je bila zadnja leta pozab- Mitchell nemudoma obsojen, Vla-ljena od oblasti in onih, ki se na- j da ima proti njemu neovrgljive hajajo na vladi. (S tem Roose- dokaze Mitchdl je bn izpuščen velt direktno udriha po bivšem pod $10>000 varščino. Vlada tr- last. in diskretnost, da se posvetuje z voditelji evropskih vlad. Pred vsem je potrebno, da pri- i je med tema državama je nastalo zadnje čase zelo napeto, odkar je bil Hitler imenovan za vanskega naroda, in računajo na Depresija je znižala zlo te slabosti, da ga nekega dne do- £jne jn raketir8tvo be v svojo oblast in ga popolno- ... r - - uničjio i New York> 21. marca. Policij- j iog) da se upelje $200 licenca za • i-i- i——„+„ xT«™r v.vv vgak() piv0varn0) }n vsak truk, ki bo razvažal pivo, bo obdavčen ! ski komisar mesta New York, Mulrooney, javlja, da je depresija znižala število zločinov v New Yorku v preteklem letu za najmanj 17 odstotkov, število za $5.00. Medtem pa so oblegane pivovarne v Clevelandu. Tisoče delavcev zahteva delo, pro-napadov, ropov, umorov, rake- dajalci steklenic, sodov, zabojev, tirstva, vse je šlo navzdol. Najbrž so roparji dognali, da oni, katere so nameravali izropati, sami nimajo več denarja. -o- Povodenj v Ohio Največja nevarnost glede po-vodnji v državi Ohio je sedaj minula, toda ljudje, ki so morali bežati iz svojih domov, se nahajajo v veliki potrebi. Ameriški Rdeči Križ je neumorno na delu, da pomaga ljudem. Gover-ner White je tudi mobiliziral 12 ^ stotinj narodne garde, katero je ! Šolski vodja poslal v prizadete kraje, da pomagajo ljudem, živež, zdravila šo^ki odbor v Clevelandu ob-in obveze ter obleka prihaja v stoji iz sedmih članov, in ta od-mesta in vasi, ki so preplavljene, j bor vodi vse šolske zadeve mesta Kakih 20,000 ljudi je v državij Cleveland. V tem odboru je nekaj nazadnjakov, katere ostro prijema od časa do časa šolski odbornik Metzenbaum in njemu pomagata odbornika Benesch in Williams. Resnica je, da potrebuje šolski sistem v Clevelandu silno mnogo reform. Troši se denar, kjer ga ni potrebno trositi, in več ali manj nezadovoljstva je radi šolskega voditelja Jonesa. Jones je včeraj resigni-ral, toda šolski odbor ga je s 4 proti trem glasovom zopet postavil za ravnatelja šol v Clevelandu. Glede šolskega sistema v Clevelandu prinesemo v kratkem podrobno poročilo. predsedniku Hooverju.) Potreb- I di, da je v letu 1929 Mitchell no je, da kongres naredi nove >dal 1830() dduic banke neke postave, ki bodo v bodoče varo- mu sorodniku, kar se je pozneje Ohio brez strehe. -o- "Balkan Mountain Men" Ali se še spominjate finega Petja in igranja, ki se je pred Več meseci redno vsako nedeljo razpošiljalo potom National Broadcasting Co. iz New Yorka Po širni Ameriki? V Clevelandu Je to petje in igranje oddajala WTAM radio postaja. Peli so slovenske in hrvatske komade. Med pevci je tudi naš poznani Mr. Ribič iz New Yorka. Ti "Balkan Mountain Men" bodo °sebno nastopili v nedeljo 23. aprila, v Slovenskem Narodnem Domu ob priliki proslave bratov Hrvatov. Podrobnosti bo-mo seveda ob času poročali. Računi za vodo Računi za vodo se bodo od 1. ^aja naprej pošiljali odjemal-Cem vode vsake tri mesece. Mestna vlada je mnenja, da bodo 'JPeli odjemalci na ta način boljšo priliko dognati, če so računi Pravilni ali ne. Dosedaj so se ^čuni za vodo pošiljali odjemal-Cem le vsakih šest mesecev. Skupna društva Danes zvečer je seja skupnih ^iištev fare sv. Vida, v navadah prostorih. Zastopniki in zaupnice so vabljeni, da pridejo v Polnem številu. Kdor je znal Kompanije, ki izdelujejo ste klenice, sode, truke za prevoz pive in enake -predmete, bilježijo te dni lepe dividende, kajti tovarne dobivajo enaka naročila od vseh strani Zed. držav. Računa se, da bo vzelo dve leti, predno bodo vsa naročila izvršena. V stiski za denar Mestna zbornica je v ponde-ljek večer sprejela izredno po stavo, glasom katere se dovoli mestni vladi $7,000,000 za teko ča izplačila, dokler ne bo mestni proračun v redu. župan Miller pa ne ve, kje bo dobil denar. avtomobilov, vsakdo hoče prodati svoje blago. Nad 600 trgovskih prodajalcev je oblegalo včeraj urade pivovaren v Clevelandu. Vsakdo pričakuje, da bo nastala nova prosperiteta radi pive. Pilsener pivovarna v Clevelandu je naročila 13,000,000 steklenic za pivo. White Auto tovarna je dobila vprašanja za proračun stroškov za 400 trakov, ki naj razvažajo pivo. In tako dalje, in tako naprej, toda minilo bo še nekaj časa, predno boste poskusili ustavnim potom dobro pivo, če boste imeli — denar. -o- Znižane dividende Mestna zbornica bo te dni apelirala na družbo cestne železnice naj zniža dividende za svoje delničarje. Družba plačuje redne dividende po 6 odstotkov, dočim je svojim uslužbencem že trikrat znižala plačo. Poseben odsek mestne zbornice bo naslovil na družbo cestne železnice poziv, da začasno preneha s plačili divi dende, kar delničarjem ne bo prav nič škodovalo, a pomagalo se bo stotinam uslužbencem, katerim ne bo treba več zniževati plač. Zločin je, ako se poteguje brezposelne za nos že zadnji teden so prinašali angleški časopisi v Clevelandu z velikimi črkami novice, d!a bo Fisher Body tovarna v Clevelandu, kjer je normalno zapos-!jenih 12,000 mož, sprejela v pondeljek 3000 delavcev na delo. Odkod so dobili "Press" in "News" enaka poročila, nam je neznano, tocla skozi dva dneva sta omenjena časopisa prinašala enaka poročila. Tudi "Ameriška Domovina" je posnela pretekli teden tozadevno novico iz angleških časopisov, vendar se nam je že v pondeljek zdelo vredno pripomniti, da na enake novice v angleških časopisih se ni dosti zanesti. In res se je zgodilo tako. Nad 3000 delavcev je dospelo v pondeljek pred tovarno Fisher Body. Voditelji tovarne so jim povedali, zakaj so prišli, pa so delavci rekli, da so brali v časopisih, da se dobi delo. "It's a dirty shame," je rekel poslovodja, da časopisi tako po ročajo. In vseh 3000 se je moralo .vrniti domov. V Iponde- kanclerja nemške države. Roo- vale: interese vložnikov.^ Zadnja izkazal0( da je ta sorodnik nje. sevelt je v iskrenih besedah iz- tri leta se tozadevno ničesar na- j gcya žena> Delnice je prodal za javil, da bo njegovo delovanje!^10 ,Nf; sa,mo' \ $2,800,000, kot so bile vredne in je to svoto odtegnil od dohodnin- ncprcstano za mir in za spora-j bailke špekulirale z drugim de- zum med narodi. ! Paf Pa vlada sama. * _n_ I dajala vzgled za špekulacijo. Roosevelt podaja še mnoga dru- ga zdrava navodila. Ta knjiga) naslovom: "Looking forward" so Bančne knjižice Državna vlada v Ohio je včeraj odredila, da vsaka oseba ali ;se lahko kupi v vsaki večji knji kompanija, ki hoče trgovati najgarnj za $2.50. račun bančnih ali posojiliiiških | -<>_- knjižic, mora dobiti tozadevni j permit od države Ohio. Brez ozira, ako se rabijo take bančne knjižice takoj kot del plačilnega sredstva, ali pa pozneje. Kdorkoli se stalno peča s prejemanjem bančnih knjižic v trgovske in kupčijske namene, mora imeti tozadevno licenco od države, da se tako prepreči vsako izkoriščanje vložnikov. Postavno pa je dajati bančne knjižice z vlogami kot del plačila za kupčijske transakcije. Država bo gledala, da dobijo lastniki vložnjih knjižic pravično postrežbo in zamenjavo. -o—1-- skega davka, česar ne bi smel storiti, in je za to svoto oslepa-[ril vlado na davkih. S. N. Uporniki med republikanci Člani 15. varde, ki tvorijo republikanski klub v dotični var-di, so včeraj dvignili glasen pro-ljek je "Press" zopet poročal, Legt proti vodstvu Maurice Ma-da bo v torek delo pri Fisher j schketa( ki je načelnik republi- Shod trgovcev Sinoči se je zbralo v Domu nekaj nad 50 slovenskih Za $10,000 zlata mesarjev in groceristov z name. Dr. Franklin E. Cutler ima hi- i1101"' da. ure<^° , >odo5e na 2025 E. 100th St. Dr. Poslovanje tako kot zahtevajo Cutler je zdravnik, ki živi v po- r^ovne razmere. To je bil že ko ju, ker je že prenehal z aktiv- d™gi sestanek v kratkem času. nim zdravljenjem radi starosti, j Poglavitno vprašanje na dnev-Tekom zimskega časa živi v New nem redu je bilo, kako naj tr-Yorku ali na jugu. Včeraj je|govci; prodajajo: ali za gotov pa sporočil policiji, da so mu ne-j denar ali na staromodni kredit poznani tatovi odnesli iz skriva- kot je danes v veljavi. Povdar-lišča $10,000 v zlatu, katere jejialo se je, da nobena verižna tr-hranil doma zakopane. "Res govine ne zaupa in ne da na sem bil norec, da sem hranil do- kredit niti centa nikomur, doma zlato," se je izjavjj dr. Cut-jčim naši trgovci pišejo debele ler napram policiji, "toda zlata 1 knjige—dolga. Očividno je bilo pač več ni, in če mi more polici- na shodu, da je pretežna večina ja pomagati, bi bil zelo vesel." i trgovcev za prodajo za gotov -o--I denar, in zlasti mlajši sloven- Vrnjen denar Vodovodni oddelek mestne vlade namerava vrniti odjemalcem vode nekako $1,000,000, kar imajo odjemalci vode založeno pri mestni vladi za točno plačevanje vode. Ta svota se bo odjemalcem povrnila na ta način, da ko dobijo prihodnje račune, bodo plačali samo za trimesečno vporabo vode namesto za 6 mesečno vporabo. Body. Zopet so tisoči prišli tja, toda nobenega dela ni bilo pripravljenega. Tako so ti brezposelni ljudje zavozili samo za cestno železnico v dveh dnevih nad $1000, vse zastonj. V resnici je velik zločin, da se ljudi na ta način blufa, in narejena bi morala biti postava, da se temu naredi konec. Angleško časopisje bi moralo biti na vsak način bolj previdno pri enakih poročilih. -o- Mrs. Walker se joka ob razporočni obravnavi Miami, Florida, 21. marca.— Mrs. Janet Walker, soproga bivšega newyorškega župana James Walker, se je bridko jokala danes na sodniji, ko je pričala v razporočni obravnavi proti svojemu soprogu Walkerju, ki -se nahaja danes v Franciji. Povedala je, da je storila vse v svoji moči, da si pridobi ljubezen svojega moža, toda on se naravno za njo ni več zmenil. Trdila je, da že od oktobra meseca, 1928, Walker ni hotel več z njo skupaj kanske stranke v Clevelandu. Enoglasno so zahtevali, da Ma-schke odstopi voditelj stva. Vsi so prepričani, da dokler bo imela republikanska stranka v Clevelandu za voditelja Maschketa, da bo republikanska stranka poražena pri vsakih volitvah, kot j pridene mleko za otroke je bila zadnje dve leti. Kot zna- -o- no, je bil Maschke lansko leto Prepovedani plakati Mrs. Roosevelt je zelo ski trgovci so se izjavili, da so varčna z domačo hrano !*a sist+em gotovega ?enarja' Washington, 21. marca. V Be- Mnogi trgovci so ga že upe- li hiši bodo imeli jutri prigrizek, j1-^1 in shW zlastl ker dobi-ld ne bo veljal več kot sedem vajo z znižanim, cenami vedno centov in pol za osebo. Mrs. nove odjemalce. Tozadevno bo "A Domovina" v pri- Roosevelt bo priredila sledeče kosilo: trda jajca s paradižnikovo omako, zmečkan krompir, češp-ljev pudding In kavo. To kosilo velja 7 centov in pol za osebo, j in devet centov in pol, ako sei Ameriška hodnjih dneh še več poročala. Prihodnji sestanek trgovcev se vrši 4. aprila. -o-- Scbcta zadnji dan V soboto se bodo zaključile davčne knjige v Clevelandu, brez ozira, koliko je davkov plačanih. obtožen, da je odnesel iz davčne blagajne pol milijona dolarjev, toda na sodniji je primanjkovalo dokazov, nakar je bil oproščen. Ampak napredni republikanci absolutno zahtevajo, da odide Maschke v politični pokoj. Novi direktor župan Miller je včeraj imenoval novega direktorja javne varnosti v osebi Elmer Emerson Adams, ki je bil doslej direktor mestnega avditorija. Mr. Adams je izmed vseh kandidatov najbolj ugajal Millerju. Papež na radio V soboto, 1. aprila, bo papež poslal potom vatikanske radio postaje poslanico vsemu svetu Mestna zbornica je v ponde-|Do danes znaša primanjkljaj ljek sprejela postavo, ki prepo- ($15,000,000. Po 25. marcu, to veduje razna'sanje in razdeljeva- : je, prihodnjo soboto, bo treba nje plakatov vsake vrste v dole-j plačati obresti od zaostalih dav-njem kraju mesta. Stotisoče pla-'kov. Vsega skupaj se je nabra-katov se razdeli vsak teden, in;lo do včeraj $17,139,609 v dav-posledica je, da je osrčje mesta, | kih. Public Square, vsak dan preplav-; brezposelne ljeno z nepotrebnim papirjem, j Councilman Artl je predlagal Filmska gledališča i v mestni zbornici, da se prisili Pričakuje se, da se bo danes pHnako družbo, mestno elektrar-županu Millerju posrečilo nare- no> vodovodni oddelek vlade in diti spravo med lastniki filmskih j niuminating Co., da računajo gledališč in med operatorji. Sled- brezposelnim samo polovico toli- živeti, dasi ni vedela vzroka za glede svetega leta. Papež bo go- to. Bivši župan Walker je zastopan po svojih odvetnikih na sodniji in je zanikal vsako ob-dolžitev svoje žene. voril v soboto, 1. aprila, ob 10:30 zjutraj, kar je po clevelandskem času 4:30 zjutraj. Predsednik Roosevelt bo go- * Cena pšenici se je znižala za voril na shodu časnikarjev 29. en cent pri bušlju. I aprila v Washingtonu. nji so izjavili, da so pripravljeni vzeti znižane plače za 20 odstotkov, dočim lastniki zahteva- i jo 25 odstotno znižanje. Do spra- j ve bo najbrž danes prišlo. Policist ponesrečil Ko se je policist Stephen Var-go danes zjutraj peljal domov, se je njegov avto na opolzkih tleh na 55. cesti in St. Clair Ave. ponesrečil. Vargo je dobil jako težke poškodbe. ko za plin, elektriko ali vodo, kot pa znašajo redne cene. Razdelitev mesta V petek popoldne bo zadnja seja glede razdelitve mesta v nove politične okraje. Kmalu potem pride glasovanje v mestni zbornici. Republikanci nameravajo uničiti demokrate, toda poslednjo besedo bo imela — sod-nija. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN BAIL* NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za. Ameriko In Kanado na leto $9.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 9« Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaialclh: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4-00; za Četrt leta $2.50 Posamezna Številka 3 cente. hodil,jič bomo pa pri Mrs. Elsie Gradiščar. Seja se je pa vršila pri naši tajnici Mrs. F. Poni-kvar. Prihodnja seja bo pa v Jugoslovanskem domu in sicer prvi četrtek v mesecu, namesto drugi, ker je Veliki četrtek. Kar se pa drugih društev tiče, sedaj ne moremo napredovati, ker nas tare teta depresija, kot vse ostale v tej ljubi Ameriki. Kot je razvidno iz poročil v glasilu SDZ, bo najbrže inicijativa društva Slovenec št. 1 propadla. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office j Tudi naše društvo je proti. Ta- Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriika Domovina, 0117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1879. Diplomati presenečeni I ko je tudi prav, konvencija naj No. 67, Wed., Mar., 22d, 1933 j se vrši tam, za kamor se je ižre- : kla večina delegatov zadnje kon-vencije. [Po mojem skromnem mnenju se bo največ prihranilo, če bo članstvo izvolilo zmožne ; delegate, ki bodo v resnici gledali na to, da se dosti dobrega naredi v najkrajšem času. Je dosti takih, ki samo prazno slamo mlatijo. Za take je najbolje, da ostanejo doma. Naše društvo, Bratska Sloga, se bo gotovo zelo Iz Washingtona se poroča, da so evropski in drugi diplomati, ki zastopajo svoje države in narode pri ameriški vladi v Washingtonu, te dni silno prestrašeni, presenečeni in razočarani radi načina, kako novi ameriški predsednik Roosevelt direktno posluje, brez ceremonij, brez fraz in govoričenja. _____________ Iz Washingtona se pošiljajo diplomatske brzojavke na; Pomnožilo," kakor h"itro"se~ raz vse strani širnega sveta, in v teh brzojavkah razlagajo raz-1 mere zboljša.1o, ker so ljudje spo-očarani diplomati, kako Roosevelt uspešno rešuje bančne j znali da slovensko Dobrodelno zadeve, kako je kot čez noč pričaral dobro pivo za Ameri-j Zvez;> ne prekosi nobena druga kance, kako rešuje vsak dan nove gospodarske probleme, j slovenska organizacija. Diplomati se včudijo in strmijo. Kaj takega niso še nikdar j Sedaj imamo na boiniški ]isti videli niti doživeli, j dve članici in sicer hčerko ugled- In čudijo se tudi v Evropi, v Aziji, v Avstraliji in po osta- s ne družine, Jennie Lunder, ki si iem svetu. Roosevelt ne dela kot so delali njegovi pred- j zlomila roko v zapestjU. Ona niki v predsedniškem uradu. Bivši predsedniki so poklica- je tudi članica podružnice št. 54 li državnega tajnika, povedali kako in kaj, državni tajnik SŽZ članice so ji p0slale'lep se je posvetoval s poslanikom dotične države, poslanik je žopek CYetliC) za kar se jim naj. odposlal sporočilo svoji vladi, slednja vlada je obvestila tu-! iep§e zahvaljuje. Nadalje je bol jezemskega ministra, a ta zopet konferiral z vlado, in odgo- ........ vor je šel nazaj istim potom, kot je dospel, kar pomeni zavlačevanje, nesporazum in — neuspeh. Roosevelt pokliče direktno zastopnika vlade, s katerim želi govoriti, mu pove svoje mnenje, in poslanik obvesti zopet direktno vlado, katere zastopnik je. Vsa stvar se vrši hitro, brez ceremonij, uspešno., Poleg vsega tega pa skrbi evropske državnike, kaj bo Z vojnim dolgom in drugimi dolgovi, ki zapadejo 15. junija Belijo si glave, kaj bo Roosevelt ukrenil glede dolgov. Toda Roosevelt premišljuje, molči, potem pa brez vsake ceremonije pride v javnost in jasno in točno pove, kako in kaj bi se moralo zgoditi. Ampak v splošnem se pa že ve de-!sem> kako £a napravita boljšega loma, v katero smer bo Roosevelt zamahnil. i za razvedrilo, pa smo se naložili Novi predsednik Roosevelt je proti temu, da bi Ameri-;ua avto z družino, poleg je pa se ka odpustila Evropi stare dolgove ki znašajo enajst tisoč »risedel Mr. štrukel z družino, milijonov dolarjev. Ako so ti dolgovi odpuščeni bi bila Ame-lPf *iajd gori proti jezeru. Usta-rika hudo prizadeta kajti končno dolgovi morajo biti plača- jvili smo najprej pri Mr. Zanj in plačati bi jih morali Amerikanci sami potom izrednih larJu v Pamesville, O., kjer smo davkov. Tega pa Rooševelt nikakor ne želi. i3e dobro okrepčali, za kar se tu- Ampak Roosevelt ima drug načrt. Pripravljen je odnehati z dolgovi napram Evropi vsaj do polovice ako se Evropa obveže, da bo znižala tarif, in obenem je Roosevelt pripravljen sam odnehati z visokim tarifom. To bi bil prvi in značilni korak do boljšega sporazuma med Ameriko in med narodi Evrope, ta korak bi ubil sovraštvo, ki prevladuje med narodi, tak korak pomeni, da se bo zopet poživila mednarodna trgovina, in končno pomeni to, da zavladajo zopet potom mednarodne oživljene trgovine, normalne razmere, ki prinesejo zopet plačo brezposelnim delavcem, zaslužek in ugodno življenje. * V nekaj mesecih se vrši tozadevna konferenca evrop sov. Obljubili so mi tudi, da ako ne bo kakšnega zadržka, da bodo v soboto prišli k nam v Jugoslovanski dom na zabavo v večjem številu. Kot je bilo že prej poročano in vem da skoro že vsi veste, da bomo v tukajšnjem Jugoslovanskem domu za korist istega priredili veseli in zabavni večer v soboto 25. marca. Posetili nas bodo naši rojaki iz Girarda, ki nam bodo uprizorili veseloigro V Ljubljano jo dajmo." Igra je povzeta iz kmetskega življenja in je zelo humoristična ter vredna za vsakega, da jo vidi. Kdor jo je pa že videl, pa vem, da si jo bo želel videti ponovno. Nadalje bodo nastopile tudi mlade deklice in zapele lepe slovenske pesmi. Ni ga lepšega kot poslušati .mili materinski glas od tukaj rojenih otrok. Po končani igri bo pa prosta zabava in ples. Za godbo bo pa skrbel dobro poznani Hojer trio iz Clevelanda, ki igrajo tako mi-čne poskočnice, da je pri istih nemogoče sedeti pri miru. Več o tem ne bom pisal, zato je najboljše, da pridete sem in se prepričate. Rojaki od blizu in daleč so prijazno vabljeni, da se udeležite te prireditve. Ne pozabite v soboto 25. marca v Jugoslovan-skem domu v Warren, O. Frank Ponikvar. na tudi sestra Ivana šajn iz Gar-retsville, O. Obema želim skorajšnjega okrevanja. Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicam Ameriške Domovine. Rosie Racher, predsednica št. 54 SŽZ. Warren, O. — Zadnjo nedeljo zjutraj je izgledalo, da bo zelo neprijeten dan. P r e m i š ljeval Girard, O.—V soboto večer se nas je zbrala vesela družba pri' Mr. Joe Cekuta ml. Prav pri jetno smo se tam zabavali in počastili smo mlajšega, kakor tudi starejšega Jožeta. V prvi vrsti, seveda, se moramo zahvaliti za vso zabavo in party Mrs. Joe Cekuta ml. Imela je polne roke dela z nami in tudi veliko potrpljenja. Ko smo zaslišali harmoniko, smo jo vsi udrli v klet, kjer smo ostali do jutranje zore. Deset minut čez polnoč nam je starejši Joe Cekuta držal govor, ki smo ga zvesto poslušali in nam je segel vsem do srca. Zdi se mi, da mu je Mr. Anžiček nekoliko zavidal, ker ni tudi on — Jože. No, saj tudi nanj pride vrsta, ko bo obhajal svoj god in upamo, da ne bo kar tako mimo nas šel. (Tudi jaz tako upam. Op. Jakata). Tudi mlajši Joe je bil zelo vesel in dobre volje. Le to je škoda, da ga bomo kmalu izgubili, šla bosta namreč s soprogo v Francijo v pose-te k Mr. in Mrs. šandonel. Vsi jima želimo srečno pot, mnogo zabave in srečno vrnitev nazaj med nas, da bi drugo leto z5pet vsi skupaj obhajali sv. Jožefa, še enkrat vam prav lepa hvala za vse v imenu vse družbe, in mnogo pozdravov, Ema Zore. Prehlad vodi do pljučnice Varujte se prehlada z rednim čiščenjem drobovja. Imejte črevesje v redu in odstranite strupene pline. Vzemite Trinerjevo grenko vino Ce verjamete al' pa ne. ORGANIZACIJA LASTNIKOV DOMOV Piše ANTON GRDINA, odbornik kaj lepo zahvaljujem Mrs. Zalar za izvrstno postrežbo. Ker je bil pa dan še mlad in se nam je hotelo, da slišimo slovenski radio program, smo se peljali v Fair-port, O. k Mr. Švigeljnu. Prej sem mislil, da smo samo pri nas tako nedočakljivi za radio programe in čakamo, kdaj se bo kazalec na uri pomaknil na pol štirih, pa sem se zelo motil. Ko smo vstopili, je bila že polna soških narodov v Londonu ,in na tej konferenci bo navzoč tudi i ba tamkajšnjih rojakov, zbra-zastopnik Zedinjenih držav, ki bo razložil ideje novega nih skupaj, ki so bili ravno tiste predsednika. Ker je Roosevelt zelo spravljiv, prijazen, po- misli kot smo bili mi, da bi se pustljiv in pošten, se njegovim tozadevnim predlogom ne i že začelo, da prej slišimo. Pro-ho mogoče upirati. Evropa bo popustila, dovolila bo, da sej gram je bil izvrsten, lepo petje ameriški izdelki zopet izvažajo v Evropo, in Evropa bo zo- j in vesela godba. Hvala vsem, ki pet lahko trgovala z Ameriko, skratka, tovarne bodo začele!se trudijo za to, da je dana pripisovati, trgovina bo cvetela. : | lika rojakom po širni Ameriki V takem položaju bo gotovo sedanja ameriška vlada pri- imeti za pol ure razvedrilo, da pravljena popustiti na vojnih dolgovih, ki so danes enako slišimo lepe pesmi v našem mate-ogromno breme Ameriki kot evropskim narodom. Roose- rinem jeziku in godbo, ki jo vsi vej t bo skoro gotovo proglasil moratorij na evropske dolgo- že od nekdaj radi čujemo. Pol ve, in predno poteče moratorij, se pričakuje, da bo življenje j ure je kaj hitro minilo. Mrs. zopet normalno. Iz česar se zopet vidi, koliko je vreden enjšvigel nam je kaj lepo postreglo ve k, ki ima razum in srce na pravem mestu, ki uživa za-jgla, zakar smo ji tukaj zelo hva-jči najboljšega gospodarja, kev upanje naroda, ker je deloven in pošten, iskren, brez frazležni. Predno smo se pa poslovi- na kaj sličnega ni niti najb0lji na jeziku, brez zavisti v srcu. V četrtek večer, 9. marca, se je vršila seja lastnikov domov v Grdinovi dvorani. Na seji se j a razmotrivalo in razlagalo razne zadeV6', kakor tudi namen in pomen organizacije. Navzoči so bili stari člani in novi kandidati za vstop, kakor tudi taki, ki so hoteli poizvedeti razne stvari in ki so priporočali razne stvari. Vidi se, da je organizacija še nova, o kateri še mnogi nimajo pojma, nekateri ji še ne zaupajo, drugi ne vedo, kje in kako bi jim mogla koristiti. Toda vidi se tudi, da je za organizacijo veliko zanimanje, k'er je kljub temu, da je bilo nekaj kritike, pristopilo zopet 28 novih članov. Seja je bila zelo živahna in to je dokaz, da vlada za organizacijo veliko zanimanje. Ako bi se Članstvo in drugi ne zanimali, bi se tudi ne oglašali. Dokaz, da bo organizacija obstala je to, ker je tako neobhodno potrebna in ker se ljudje zanimajo zanjo. Zakaj pa tudi ne? Kdor je lastnik hiše in doma, ta danes ve, kaj se pravi imeti skrbi. Vsak, ki je dosegel toliko, da si je ustanovil svoje ognjišče, je bil nedvomno dober, priden in varčen gospodar. Vsakemu takemu povečini dela depresija, ki nas tlači z vsakim dnem bolj k tlom, zelo velike skrbi: davki in obresti, zaslužka pa nič. Dolgo časa so stali naši ljudje junaško, saj so povečini vedno za nekaj mesecev brezdelja preskrbljeni za hrano, toda če pa to traja na leta, se pa uni- Warrcn, O.—V zadnjem času se večkrat sliši iz naše naselbine, kar je tudi prav, da ne bodo mislili, da pri nas spimo. Kot je že znano, nas na 25. marca poselijo rojaki iz Girarda. Uprizorili bodo igro "V Ljubljano jo dajmo." Jaz se tudi strinjam z Jakatom, cla na j bi se reklo "V Warreh jo dajmo." Jaka tudi da bo Mrs. Anžiček jetrca frigala. Veš, pa ji ne bo potreba, ker to bodo napravile naša dekleta od podružnice Slovenske Žensko Zveze, že sedaj se pri- di od prijazne naselbine, smo se ] pa 'še oglasili pri vedno veselem rojaki Mr. Lunkatu, ki nam je zopet postregel s pristnim ohaj-čanom, Mrs. Lunka pa z okus-i1 ni m prigrizkom; lepa vam hvala. jat, da bo lahko v Warren prišel, j čas je tako hitro minil, da bi Ker sem že omenila Slovensko bili skoro pozabili, da je treba gospodar računal. Bolj ko je bil gospodar varčen, bolj ga boli in skrbi, kadar pridejo časi, v kakršnih se danes nahajamo. To je torej vzrok da so pričeli ti gospodarji gledati na to dolgotrajno depresi- po deželi na razne načine. Razne grupe vabijo skupaj lastnike domov, ki povsod sledijo klicem in vabilom, v upanju, cla se jim bo breme težke butare olajšalo in zmanjšalo ali da se jim bo dalo vsaj M)guma in upanja za boljšo bodočnost. Ni dvoma, da je organizacija za lastnike domov neobhodno potrebna^ Imeti bi jo morali že davno. Vsako podjetje si pomaga, se zavaruje in si dela pot in da odstrani zapreke, ki bi nastale pozneje, le lastnik hiše ni storil ničesar, ker je pošten in zaupljiv napram drugim. Ni se niti zanimal ali se zanimal premalo ob času volitev, ki so za lastnike domov najvažnejše. Dokler smo živeli v prosperi-teti, smo lepo napredovali in plačevali svoje obligacije. Malo je bilo teh, ki so imeli plačane svoje domove. Velika večina je bilo zadolženih onim, ki so jim dt\li denar za nakup hiše. Denar so dobili na posodo pri finančnih zavodih z obljubo, cla bedo plačevali na glaVnico in obresti, ako ne, hiša zapade sodni prodaji. Zakoni napram lastnikom hiš so isti, kot so bili poprej. Finančne institucije tudi prijema huje, kot jih je prej, ker imajo denar investiran in ga ne morejo dobiti, da bi ga dali ljudem, ki so ga sem vložili. Vse to žene lastnike hiš na seje in hite za vsakim, ki jim kaj obljubi, da se jim bo breme zmanjšalo. Kdor zna obljubiti največ, za tem bodo drli še bolj, kar je pač logično. Prav to se godi dandanes. Ljudje prosijo za take organizacije, misleč in upajoč, da jim more taka organizacija takoj pomagat, kakor to obljubljajo take organizacije. Jaz sem član svetovalnega odbora Ohio Home Owners družbe, ki se je organizirala še v mesecu avgustu iz raznih narod- žensko Zvezo, naj še omenim, da j domov, da nas ni na to opozorila jako dobro napredujemo. Zad- j svetilka v sobi. Takrat mi je pa njo sejo smo sprejele štiri nove; prišla na {misel ona, ki jo je članice. Ustanovile smo šivalni j nekdaj vzdihnil tisti Ribničan: klub tudi. Da jih vidite, kako j "Kdo bi mislil, da bo prišel iz ta-se to šiva ! Kot zastavo gre vse. i ko grdega jutra tako lep dan!" Vsaka hoče na prihodnji seji kaj Naselbina Fairport, ki leži ob novega pokazat. V šivalni klub jezeru Erie, je zelo prijazna, sprejemamo tudi nečlanice, ki pa posebno ob poletnem času. Ro-plačajo 25 centov pristopnine, jaki tam še precej dobro delajo, kar gre v blagajno naše podru- to je času primerno. Ker če se žnice. Tako smo z vsemi ženska- dela štiri do pet dni v tednu, je j da je zanimanje za to organiza-mi v najboljšem sporazumu. Po zelo dobro. Seveda ne pa vsi. cijo tako veliko in upoštevano, prnvl jajo, da Girardčane in Cle- seji se imamo pri eni kot pri dru- Kot povsod, tako tudi tam je ne- j da lastniki domov radi velandeane kar najboljše postre-«gi zelo dobro. Vsaka članica, pri kaj nezaposlenih, večinoma sam-1 vsakomur, kdorkoli jim obeta, žejo. Eno je gotovo: da lačni I kateri se vrši seja ali če šivamo, ci. Ker so pa oni, ki delajo, ra- da jih bo rešil težkih skrbi, ki in žejni ne bodo šli od nas. Sa-'nam zelo dobro postreže. Dele- dodarni, se jim pa ravno ne godi mo to želimo, da bi v soboto do-jžne smo tudi preljubega kofeta slabo, ker si med seboj po brat-pokliie deževalo, da ne bo mogel lin ne kofetulje. Zadnjič smo ši- sko delijo in pomagajo eden driK Jaka korenček in peteršiljček se-i vale pri Mrs. J. Bonazich, pri- gernu in tako čakajo boljših ča- jo iz druge1 strani. Vse še gre, mesti, iz mož, ki so javnosti zna- ni, ki razumejo položaj in vedo, kje in kako je doseči od pomoč ljudem, ki so lastniki domov in davkoplačevalci in kako jih olajšati njih bremena, ki so vsak dan večje in težje, če se lastniki domov ne bodo organizirali in si medsebojno pomagali. Upravni odbor te družbe študira in se posvetuje ter podvzema korake, kako najti pot za odpomoč. Radi tega smo že večkrat čitali v naših lokalnih listih o govorih sledijo učenjakov, ki jim je znano trošenje ljudskega denarja, ki "ga plačujejo davkoplačevalci. Na se vlačijo po glavah ljudi, kot j driigi strani pa zopet to, kako črni oblaki pred hudo nevihto, j se izdajajo bonrli na račun dav-Tako organiziranje se je pri-j keplačevalcev, ki so še hujše in čelo širom po okolici mesta in j sicer nevidno skrito breme, ki dokler se ohrani ljudem mirno kri, dokler gledajo z zaupanjem da bo jutri bolje. Toda kadar se ne more plačat davkov in ne obresti na dolg, potem zmanjka hrane in dobrodelne družbe pravijo, da jim ne dajo podpore, ker so lastniki domov. To pa da ljudem misliti, da se nahajajo v resnih časih, da je treba storiti resne korake. To je vzrok postaja z vsakim dnem težje, ker se umetnim potom skoro samo kopiči, ne da bi davkoplačevalec dosti o tem vedel. Ravno na zadnji seji je imel o tem govor odvetnik in je pritrdil, da je samo 43% lastnikov domov, ki volijo in je rekel: "Pa tudi, če vsi volijo proti bondom, bodo bondi vseeno odobreni pri volitvah." To bi se dalo primerjati temu, kako je rekel neki kandidat: "Sicer me skrbi, kako se voli, a bolj me skrbi, kako se štejejo glasovi." Zadnja leta se je volilo za bon-de kar zaporedoma, če se ne motim, smo za iste dolžni že 38 milijonov dolarjev. Milijoni davčnega denarja gredo za zaostale obresti, od katerih nima nihče kaj dobička; denar gre, kakor da se ga meče v jamo. Za izdajo bondov se potem zida mostove in razne velike stavbe, katere po mišljenju prevdarnih mož niso potrebna. Tudi nam je znano, kako se pri takih zgradbah dela. Saj smo že tolikokrat slišali o raznih mešetarijah. Z drugo besedo: tisti, ki jim je vse to znano, vedo povedati take stvari, da po-'pade davkoplačevalca res sveta jeza. Če človek vse to premišlja, posluša in se o tem prepriča, na drugi strani pa posluša tožbe trpečega ljudstva, ki tako težko plačuje naložena bremena, ne more priti do drugega sklepa, kot da se mora priti takemu početju do konca. Toda vprašanje je: kako? Treba je poiskati pot, po kateri se pride do konca ali vsaj do sredstev, ki bodo zabranila nadaljni tak tok, ki donaša nova bremena davkoplačevalcem. Treba je organizacije. Po vsakem zdravem razumu bo vsak spoznal, da je treba najprej ustaviti val, ki donaša in kopiči nove dolgove, za katere so davkoplačevalci s svojimi posestvi odgovorni. Treba je ustaviti nadaljno izdajanje bondov. Pameten gospodar se ne bo vedno naprej dolžil. Zato je pa treba organizacije. Morda bo kdo rekel, da se take stvari rešijo pri volitvah. Nak, tega pa ne, ker preveč mi je znano, kako se volitve vrše. Kadar gre za take stvari ob volitvah, je že vse naprej namazano, da bo bolj gladko teklo. Namazani so časopisi in govorniki, ki goreče pridigajo, da je za blagor naroda neobhodno potrebno zopet vo liti za bonde. Cele strani oglasov so najete na račun davkoplačevalca, da ga preslepe, da ponovno voli za stvari, o katerih še pojma nima, kako se bo njegov denar rabil in trosil, za katere so bili izdani bondi za milijone dolarjev. Kako malo smo se zmenili za take stvari, pa ki je tako važno za lastnike domov. Namen naše organizacije je, temeljito proučiti in preiskati vselej, kadar se bo zopet hotelo kaj enakega prednesti pred volivce, da bodo o stvari že prej natančno poučeni. To je zelo važno in že samo to je vredno, da* so lastniki hiš organizirani v grupo, da se jih v bodoče ne bo moglo več preslepiti. Kdor gre okrog in pride v do-tiko in v pogovor z ljudmi, ki lastujejo domove, ta se jih nabere dovolj. Pritožbe so tako resne, da dajo človeku misliti, kako je lastnik hiše danes tepen, kako je na tleh in da je njegov gospodar tisti, ki ničesar ne la-stuje. To se sliši sicer neverjetno, toda bom navedel dokaze za mojo trditev. Pred mnogimi leti, ko smo dospeli v Ameriko, takrat navad ni ljudje še niso lastovali hiš. Navadno šo bili lastniki hiš, v kateri h so stanovali delavci, kompanisti raznih tovaren. Njih domove so potem pokupili delavci in so si poleg teh zgradili (Dalje na 3. s(rani) Kdor hoče imeti z oglasom dober uspeh, ne zadostuje samo, da ga dene v list in ga plača, ampak mora tudi poznati umetnost sestaviti oglas, da bo imel uspeh, ker drugače je denar za oglas naravnost proč vržen. Kako je treba sestaviti oglas, da pokaže uspeh, pripoveduje naslednja zgodbica, ki pove o slabem in dobrem oglasu. V neki londonski cerkvi je neke nedelje meščan pozabil pri vratih svoj še čisto novi in svileni dežnik. To nazadnje ni nič čudnega, saj (se nobene stvari toliko ne pozabi, kot se dežnikov. Meščan si misli, da bo najbolje, ako da v časopis oglas in se prosi onega, ki je dežnik pomotoma odnesel, naj ga prinese na določeni naslov nazaj, kjer bo dobil primerno nagrado. Meščan Ije sestavil sledeči oglas: "Izgubljeno! Preteklo nedeljo se je v vestibulu glavne cerkve pozabil lep svilen dežnik. Kdor ga prinese lastniku nazaj na Glavno ulico številka 10, bo dobil primerno nagrado. Dva, tri dni mine, toda oglas ni pokazal nobenega uspeha. Meščan postane vznemirjen, potem pa že celo jezen, ker je bil poleg dežnika še ob denar, ki ga je plačal za oglas. Pa jo mahne naravnost v upravništvo lista in tam udari po mizi in razsaja nad upravnikom lista, jda kakšen je ta list, kjer oglasi nimajo nobene veljave in če ogla's v listu nima nobene veljave in uspeha, je najboljše, da tak list preneha izhajat. Počakajte no .malo," pravi upravnik, "da tudi jaz svoje povem. Kaj robantite in razbijate tukaj, ko ne veste zakaj! Da oglas ni imel uspeha, je krivda vaša, ki oglasa niste prav spisali. Dajva, napraviva takole: oglas *o vašem izgubljenem dežniku bova dala še enkrat v list, ampak sedaj vam bom oglas jaz spisal. Zastavim vam svojo glavo, da bo imel oglas uspeh, da boste kar zijali." In res, drugi dan je bil objavljen v časopisu oglas o izgubljenem dežniku, ki se je glasil takole : "Ako oseba, ki je bila preteklo nedeljo opazovana, kako si je v vestibulu stolne cerkve prilastila dežnik, ki ni bil njena last, ne vidi rada slabih posledic in slabega glasu, ki ga bo dobilo ime te osebe, naj pringse ta dežnik takoj na številko 10 na Glavnem trgu, sicer bom primoran ime te osebe razglasiti v javnosti, ker mi je to ime dobroznano." Dve uri zatem, ko je časopis izšel, je dobil lastnik dežnika pred vrati svojega stanovanja na Glavnem trgu številka 10 »e samo en dežnik, ampak jih .1e dobil nič manj kot 20 in vsakemu dežniku je bilo priloženo P1' semce, v katerem se prosi lastnika dežnika, naj oprosti in naJ stvari ne žene naprej, ker je bil dežnik vzet samo po pomoti. A V modno trgovino pride elegantno oblečen moški in prav*, da bi rad kupil par ženskih svilenih nogavic in sicer niora.l° biti mesene barve. "Kakšne barve pa: bele, rumene ali črne?" ga vpraša vljudno prodajalka. "Saj sem vam že rekel, da naj bodo nogavice mesene barve. "Saj zato pa vas vprašam kakšne barve naj bodo: ali bod" za Kitajko, Zamorko ali za belo?" A Stražnik je ravno zalotil u ok-i« "Zakaj PleZfl' d moviča, ki se je plazil skozi no. Potegne za nogo nazaj mu strogo reče: te skozi okno v hišo?" "Bolj potiho govorite, gospoi; stražnik," reče uzmovič. stanujem v tej hiši. Moja Č^1® je pa v moji odsotnosti stopm^ poribala in sedaj bi šel rad sk°;, okno, da ne bi umazal stopmc' ORGANIZACIJA LASTNIKOV DOMOV (Nadaljevanje z 2. strani) še nove hiše. Danes so pa prišli čisto drugačni časi za lastnike domov, ki so bili poprej samo najemniki v hišah bogatašev in niso imeli nobenih skrbi s popravo, z davki, z obrestmi, z vodo in drugimi stvarmi, ki jih 'nora lastnik hiše plačevati. Sedaj pa par vrstic o onih, ki nimajo svojih 'hiš in žive v najetih stanovanjih. Naj že naprej omenim, da ni moj namen, da bi koga žalil ali zaničeval ali ga potiskal v ozadje. Kar bom navedel, je vzeto iz resnice, ki je povedana iz ust poštenih ljudi, lastnikov hiš. Za tiste ljudi ki nimajo hiš, se danes skrbi od dobrodelnih družb, vsaj ti so deloma prvi, ki imajo pravico do podpore. Kdor si zna pomagati, je lahko O.K., dasi ne rečem, da ni truda in posla in časa, da se ga vpiše in pripozna za podporo. Seveda, to mora mestna oblast tudi storiti, saj se še tako vrinejo notri taki, ki bi Po poštenem ne bi smeli dobivati Podpore. Toda kadar je družina vpisana za podporo, je vsaj kolikor toliko preskrbljena in se je že slišalo, ko so se nekateri izrazili, da jim je vseeno, če še kdaj kaj delajo ali ne. (Konec jutri.) vestmTdomovine PAUL SC HE BEST A: PRITLIKAVCI- LOVCI NA SLONE —Na Bledu je umrl v 82. letu Pater Schebesta, afriški misijonar, ki misijonari med najmanjšimi ljudmi na svetu, afri-škimi pritlikavci, je pravkar objavil v neki reviji svoje vtise in izkušnje, ki jih je dobil med pritlikavci, ki so ga vzljubili ter mu nadeli vzdevek "Baba va Bam-buti," kar pomeni "Oče pritlikavcev." V sledečih vrstah opisuje njihovo življenje ter navaja, kako se ti najmanjši ljudje na svetu lotijo tudi slonov, največjih živali na zemlji. Evo njegovega opisa: O Kongo-pritlikavcih, ki prirejajo tudi love na slone, s#m že marsikaj čital ter slišal tudi neverjetne zgodbe iz ust belih kole nistov. Toliko bolj sem bil presenečen, ko sem slišal iz ust samih pritlikavcev, da ne prirejajo nobenih lovov na slone. Za to govori tudi okoliščina, da jim primanjkuje za to najpotrebnejše orožje, namreč sulice. Z navadnim lokom in puščico se ne opravi namreč ničesar proti tem debelokožcem. šele v Išumi sem izvedel, kaj je na stvari, kajti tam mi je sam glavar povedal, da so res tudi taki pritlikavci, ki so izkušeni lovci na slone. V vasi Majjalas, zadnji etapi na svojem potovanju, pa sem prišel prvikrat v stik s temi pritlikavimi lovci. Kakor sem se mogel sam pre-| pričati, se poslužujejo ti pritli-; kavči dvojnega načina lova na starosti g. Jakob Soklič, oče g. I slone. Pri obeh načinih pa na- iMali pritlikavci napadajo z ve-hrabrostjo in pogumom, samo s sulicami, te T i , 0 ,,.» . c I padajo debelokožce s sulicami. Jakoba Soklica, župnika pri Sv. Vidu pri Ptuju. , Uko —Na Jesenicah je umrla gdč. i . v . a ... - . oboroženi Apoloni]a žerjav. ' „, ■',... i n/r • težke nestvore. —V Ljubljani je umrla Man-1 „„ .,.., . . __ .. . ja Pečar, roj. Jagodic, vdova po Effe-prithkavci iz Majjala se železničarju. | poslujejo pri lovih na slone _ v . kratkih, približno en jard in en -V zavetišču sv. Jožeta v -eyelj do en jard dya čeylja dol_ Ljubljani je umrla gdena. Mici,^ in močnih želeinih sulic> ki Knourekova, bivša posestnica le- močno pritrjene na držaj. Topega vinograda na Bizeljskem. Bila je zlata duša, plemenitega značaja ter povsod spoštovana an priljubljena. : —V Sv. Petru nad Laškim je Umrla gospa Marija Hercog. —Mrtvaški zvon. Nihče ni mogel verjeti, ko je v Trebnjem d a nikar naj nihče ne misli, da je vsak teh pritlikavcev lovec na slone ; v velikem taborišču je komaj pet do 'šest skrajno pogumnih in hrabrih mož, o katerih gre sloves, da so izkušeni lovci na slone, kar smatrajo tudi za svoj poklic. Za ta lov je treba in na Vinigorici zvonilo in so namreč velikega poguma in še pravili, da je umrla na Dobravi Uhanova mama, po domače Terlepova. Bila je rfes slabotnega zdravja, vendar o smrti se ni sanjalo ne njej, ne nikomur. Nenadoma je zapustila svojo družino. Velika žalost je to za moža in otroke, pa tudi za vse, ki so pokojno poznali. Bila je mirnega in dobrega značaja, otrokom predobra mati in možu večje spretnosti. Vsak lovec ima svojo lastno sulico, katero skrbno čuva. Mnogokrat prisilijo Zamorci, ki spadajo k velikim plemenom, te pritlikavce, da jim lovijo slone, za kar ne dobe ubogi pritlikavci po uspešnem lovu ničesar drugega v plačilo, kakor morda lonec domačega piva, nekaj banan in morda še kako cunjo, katero si ovijejo okoli tele- ?-vesta žena. Kako so jo vsi spo-, sa. Zamorci pa si vzamejo vse štovali, je pričal njen pogreb. | najboljše dele mesa in slonovo tost, ki jim največ vrže. Na svojem potovanju sem naletel na zamorske vasi, katerih prebivalci so postali na ta način premožni ljudje na račun teh ubogih Od blizu in daleč je prišlo silno Veliko ljudi, ki so ji izkazali zadnjo čast. -—Volkovi napadajo vasi. Iz Bihača v Bosni poročajo, da se v tamkajšnji okolici vedno bolj! pritlikavcev. Pojavljajo volkovi v tolpah in j Na predvečer lova na slone napadajo vasi. Zgodili so se žejprirede #ene pritlikavcev 'VSa-celo slučaji, da so volkovi pri be- rovniški ples," tekom katerega lem dnevu napadli hlev in po- druga drugo obrizgavajo z vo-klali vso živino. Te dni so na-|do, s katero si napolnijo usta. Valili trije volkovi na ovce Keš- To bo prineslo namreč lovcem kiča Hamida, katere je imeli srečo. spuščene pred stajo. Hamid je Ko zazori jutranja zora dne, '-»rž skočil po lovsko puško in z , ko se ima vršiti lov, lovci naj-enim strelom ubil največjega j prej nekaj malega pojedo, nato tati ter se obrne za bežečim napadalcem, toda v istem trenotku ga napade že drugi lovec ter vrže svojo težko sulico v koleno njegove druge noge. Ako se je ta dvojni napad posrečil, tedaj je glavno delo opravljeno: s prerezanimi kitami se slon kmalu zgrudi na tla. Zdaj se mu pritlikavci previdno približajo ter mu odsekajo še rilec, vsled česar slon izkrvavi. Zdaj se pritlikavci takoj vrnejo v svojo vas, kjer alarmirajo ljudi, prav tako tudi sosedno zamorsko vas. Ljudje takoj odbite iz vasi na lice mesta, kjer med tem slon pogine, nakar mu takoj izrežejo velike kose mesa ter jih odneso v vas, kjer se prične zdaj lovcem na čast velika gostija. Pritlikavci prirede velik zmagoslaven ples, katerega se udeleži vse prebivalstvo. Pa tudi Zamorci (namreč ljudje plemena, ki ni pritlikavo), so tega dne ladodarni in domače pivo in palmovo vino obilo teče iz posod, ženske donašajo jedila in slonov ■ rilec použijejo lovci ter najstarejši in najbolj spoštovani Zamorci. Mladež kakor tudi ženske, ki so v blagoslovljenem stanu, pa ne smejo pokusiti mesa. Dlako iz slonovega repa ohranijo lovci zase ter jo spravijo kakor največjo svetinjo. Gorje lovcu — pravijo ti pritlikavci,— ki bi razdajal to dlako: pri prihodnjem lovu bo gotovo nesrečen. Iz te dlake delajo namreč neko medicino: dlako sežgo, nato pa si s pepelom oribajo prsi in želodec. To povzroča največje varstvo proti vsaki lovski nezgodi. Te vrste lov je nevarnejši kakor se dozdeva človeku na prvi pogled; kljub veliki spretnosti lovcev se namreč mnogokrat primeri, da je marsikateri lovec od razjarjenega slona poteptan in pomečkan. V marsikaterem taborišču so mi pripovedovali o t:>kih tragičnih slučajih. Torej ni nobeno čudo, če se hočejo ti ubogi otroci narave zavarovati pred nezgodami s takimi praz-novernimi amuleti. Izredno značilna lovska nezgoda se je primerila pred leti v pokrajini, kjer pravkar nahajam. O tej nesreči mi je pripovedoval pater de Leest, ki je podal ranjenemu pritlikavcu prvo zdravniško pomoč. Dvoje pritlikavcev je odšlo s svojima sulicama na lov na slona. Posre čilo se jima je raniti nekega slona, kateremu sta potem neovirano sledila na njegovem umiku, dokler se ni kolos naveličal zasledovanja ter se uporno obrnil in napadel. Enemu izmed pritlikavcev je postal položaj zdaj prenevaren, zato je svetoval svojemu tovarišu, naj prenehata z zasledovanjem slona. Drugi pa ni hotel o tem ničesar slišati ter je kar na svojo pest nadaljeval z zasledovanjem. Končno se mu je posrečilo ustaviti slona; s svojo sulico je nameril na slonovo zadnjo nogo, katere p,a ni zadel, pač pa je pri zal. Deset dni zatem je bil pritlikavec že zdrav, vendar pa se mu je zdelo, kakor tudi ostalim, da je šlo okrevanje prepočasi naprej. Da so pritlikavci skrajno žilavi in nikaka občutljiva bitja, o tem sem se imel priliko več kakor enkrat prepričati. Drugega načina lova pa se poslužujejo pritlikavci v Babiri, na levem bregu Ituri reke. Ti se poslužujejo daljših sulic, ki so podobne harpunam. Osti teh sulic tičijo prav nalahno v držajih ter so k istim pritrjene z dolgo vrvjo, ki je večkrat ovita okoli držaja. Sulice imajo nekake kavlje, kakor harpune, tako da kadar prebodejo kožo, jih je težko zopet izrvati. Ti pritlikavci napadejo slona z isto previdnostjo kakor njihovi rojaki iz rodu Effe, nato pa zasadijo svoje dolge sulice zadaj v slonovo telo, nakar se naglo umaknejo. Konec si pa zdaj slon prav iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiimiiiiiiiiimiiini MILO URBAN: ŽIVI BIC Roman .......................................mm Po Raztokah se je medtem hitro razneslo, kako je Hlavaj ustavil notarja. Ker je bilo to v nedeljo, so ljudje hodili vasovat. Kamorkoli so .prišli, je šla ž njimi ta govorica in še tisti večer so skoraj vse Raztoke vedele, da je Evo Hlavajevo zapeljal notar. Naenkrat so jim prišle na um razne podrobnosti, ki so to govorico samo potrjevale. Spomnili so se, kaj vse je Okolicky govoril ženam, ki so prišle k njemu v urad; marsikatera je doživela čudno ponudbo, pri kateri ji je planila kri v lice, ali pa se je na brezobziren način dotaknil njene Pri svojih lovskih iz- 'Dajte ga!" je zaklical sta- rec. In potegnil je Si vonj ki dete iz rok in hotel iti dalje. Toda takrat je počil z okna strel, na cesti pa je nekdo zakričal: "žandarji gredo!" Nastala je strašna zmeda. V naglici je položil starec jokajoče dete v veži na tla in začel se je beg: moški čez plotove, ženske na cesto, s ceste pa čez jarke po snegu na vse strani. Kakor kadar jastreb plane med kokoši : razbežale so se na vse strani za prav sam stori: ves besen od j ženskosti bolečine, prične divjati in besne- letih je stopil kje v gošči nekoli-ti ter begati sem in tja, pri če-j ko tudi za kakim dekletom, toda mer se loči držaj od sulice ter tega mu niso jemali za zlo. Dolga se na dolgi vrvi vleče za njo, skušnja jih je naučila gledati na dokler se ne zaplete v kako grmičevje, kjer obtiči, nakar sulica pri slonovem besnenju istemu iztrže drobovje ali druge kose mesa iz njegovega telesa. Preden nastopi konec, traja vča-tih dolgo, toda pritlikavci imajo čas in ne nehajo zasledovati svoje žrtve prej, dokler slednja to kot na njegov način, ki ga pri razmeroma svobodnih spolnih nazorih vasi niso smatrali za žalitev, ampak samo za pojav nebrzdanega moštva, kot neke vrste zbijanje šal. Vse to so sedaj združili, in mnenje je bilo skoraj povsod enako: "Da; le on je bil," so govorili Denar v odpadkih ne izkrvavi ter se zgrudi mrtva in se čudili, da doslej niso prišli na tla. na to. "Samo on je mogel to ta- -o__| ko zakriti." Pa še to bi mu bili bržkone odpustili; toda ko so se spomnili, kako bedno je umrla Eva, v Kakor težja postaja situacija današnje krize, se gleda na vseh straneh, da gre kolikor mogoče manj v ničvredne odpadke. Znano je, da se pri gospodinjstvu vedno še precej vrže proč kot ničvredno, kar bi se še lahko porabilo, kot se bo dokazalo spodaj. že samo dejstvo, da slabe pipe pri vodovodu v kuhinji povzroče, da se po nepotrebnem odteče toliko vode, ki predstavlja že lepo vsoto denarja. Posebno dosti se pa vrže proč iz hotelskih kuhinj, kar se nazadnje niti preprečiti ne da. V tem oziru so začeli izrabljati v Londonu odpadke iz hotelov in od drugod, katere se do-važa na poseben prostor, Marys-j-|ate Lane. Tukaj se dopelje letno samo iz mesnic do 2,300 ton raznih odpadkov iz tega velikega mesta. K temu pridejo v poštev še mesni odpadki iz raznih hotelov in vseh delov mesta Londona. Kosti se nakopičijo na velikanske kupe in se jih porabi za različne namene. Najprej se jih odbere po njih velikosti in obli- "Njegovega nepridiprava ne bomo redili!" Vedeli so, da delajo nekomu krivico, toda ta krivica jim je dobro dela. Tudi njim so delali krivico in nihče jih ni vprašal, ali jih boli. Misel, zanesti otroka k notarju se jim je zdela prekrasna in pravična. Prevzemala jih je, navduševala, zato se je oglašalo vedno več glasov: "Zanesite ga k njemu! Dajte mu ga, naj ga redi!" Ljudje so se zbirali pri Si-vonjki in razburjenje je rastlo. Nihče ni pazil na to, ali je do- in kmalu je bilo videti samo še bro, kar delajo, ali ne. V vrtin-jčrne> prestrašeno bežeče gruče, cu jeze se jim je zdelo vse pra- ] X vično, vse lepo, s čimer bi mo-j Posledica škandala v Razto-gli žaliti. Zato so ,Sredi noči |kah> 0 katerem se je vest razne-prisilili Sivonjko, da je vzela de-1sla P° vseJ okolici, je bil odde-te v naročje in ga nesla k no-llek vojakov, ki je štel deset mož tarju. | in prišel v Raztoke ter položil "Damo mu ga!" so vpili ka- SV°J° roko nanje. S trdo, neus-kor otroci, ki gredo, da ponaga-i miljeno pestjo je ta oddelek udu-jajo, da naredijo izlobno fšalo.1 šil razburjenje in jezo, ki je si-In kakor bi sami sebe opraviče- lila skozi £rl° na dan; potisnil vali, so klicali: ;Je nazaj v srca in jih zamašil, "Ne bomo redili notarjevih kakor mašijo špranje na sodih, pankrtov. Naj jih redi sam!" ida ne odteka iz njih. Besnemu sovraštvu je postavil jez, poje-In v noči, pri svitu mesečine, j majočo drznost pa je začel izga-se je napotila od Sivonjke črna njati iz Raztočanov s puškini-gruča ljudi, ki se je skoraj pri mi kopiti, ki so bila dovolj trda, vsaki hiši večala. Bile so to po! da so mogla ugnati tudi najtrše veliki večini ženske, zavite v glave. Hrepenenje po očiščenju, ogrinjavke, radovedni fantje in i po plačilu so spremenili v neum-sem in tja kak moški. Sneg jim no parodijo, v madež pritisnjen je škripal pod nogami, iz ust se na čelo, usta pa v grob zadrža-jim je trgal kratek, zloben smeh. nih besed. Gospodom, ki čuje-Včasih se je dvignila v zrak pest jo nad blaginjo državljanov, se in se oglasila grožnja, ki jih je je uprlo čitanje dolgega zapis-družila 'in jim dajala moč, da so nika, polnega raztoških nesmis-šli dalje. Bilo je mrzlo, toda te-! lov, zato so z lahkoto in naglo re-daj ni nihče čutil zime: obrazi j šili zadevo na ta način, da so po-jso jim žareli, telo je otrpnilo v jložili nanjo svinčeno plombo; vo-kakem pomanjkanju je živela, a pričakovanju nečesa nevsakdb- jaštvo. on ni poskrbel za njo in niti za j njega, razburljivega in krasne- Raztoke, polne mlak in umaza-svoje dete ne, so se strašno raz- ga. nosti so se pod jeklenim oklepom burili. Ko so se pa spomnili še, j Ko so prišli pred notarijat, jih začele odzivati na znotraj. Vse, je bila že precejšnja gruča. Po- kar jih je razburjalo, vse moč-zni čas in tema v oknih jih ni- vir je zadnjih dni jim je vrelo v sta presenetila. Opogumljeni od ! duši; omenjeno je bilo na štiri svojega števila so odprli vrata, j stene in na šepetanje, ki je do-vdrli na dvorišče in obtičali tam bivalo ogromne mere tajnih po-molče, kakor bi bili prišli na po-j menov. Besede, ki so bile tu in greb. Neki starec se je izločil iz j tam izgovorjene, so bile grabež-črne gruče in udaril po vratih, ljive kakor kremplji roparske Ven je prišla Marka. Ko je ptice: grabile so srca, ki so na-zagledala na dvorišču množico1 mesto krvi vsebovala žolč, in jih ljudi, bi bila od strahu kmalu; pretresale. Medsebojno zaupa-omahnila. . nje je ginilo, na njegovo mesto "Kaj hočete?" je zajecljala. pa so stopale mučne, nagajive "Naj pride notar," ji je od- domneve, k,i niso dale ljudem govoril starec z ukazajočim gla-; niti na najbolj posvečenih krasom. j jih miru. Ni jih bilo mogoče "Gospod notar že spi," je ugo-: ugnati: vzpele so se nad ljudi, varjala Marka. jih obdale z groznim gozdom ne-"Pa ga zbudite," se je oglasi-j pomirljivih resnic in jih zalivalo več glasov. le s svojo temo. Marka je videla, da odpor nič Notar Okolicky je res na zu-ne zaleže. Odhitela je, a se je naj zmagal, a to je bila zmaga čez trenotek vrnila s sporočilom: j pošasti, ki je praskala in grizla, "Gospod notar pravi, da bi od- ko se je zvijala v poslednjih krši i, ker nima sedaj nikakega po-jčih; posrečilo se mu je, da si je sla z vami." " I naredil s temi brezobzirnimi gi- "Pa ga imamo mi!" so ji od- bi prostor okrog sebe. Bil bi govorili iz množice. Raztoke morda celo zapustil, to- "Pojdite mu povedat, naj ta- da neka živalska, neutemeljena trma mu ni dala, čeprav je čutil, koliko drugih ran je zadal vasi, kako zavestno jo je ropal, kako je jemal denar in kuretino za prošnje za osvoboditev mož iz vojske, pa jih sploh ni osvobodil, je razburjenje tako narastlo, da skoraj niso imeli več dobre besede zanj. "Sirovimi, nesramnež . . ." se je slišalo ta večer skoraj v vsaki hiši, "ne samo, da nas obzira, tudi kri nam kazi." Hude besede so letale po zraku in razburjale kri. Novica o Okolickem jim je prišla ravno prav, dala jim je priliko zmetati iz sebe celo gnojišče žalitev, obnoviti vse zlo, ki je v teku štirih in pol let prišlo liadnje. Delali so to z veseljem, s posebnim užitkom, da morejo na koga izliti strup iz raztrganih duš, da morejo zakleti, se pravično raz buriti in od srca pozabavljati. Tocla tedaj jim to že ni zadostovalo. Presenečeni so opazili, da so psovke, s katerimi so poprej vse odpravljali, že prema- ki. Tanjše kosti se porabijo zaf, .. . držala ščetk, nožev in drugih ;10' * ne izčrpajo vsega predmetov, za gumbe in drugo. "ekla Jeze'. k| -le 1fs"el° V^lkoj pride!" je ukazoval starec. hovi duši. Bile so kakor mehur- Mozeg se vzame iz kosti in se iz|,1UY1 -'i Gospodinja je odšla. Ker se kako raste izdajalska mreža, njega napravlja glicerin in raz-K*ki'paso jim bili premalo: po-!dolgo ni vrnila, so se začuli na spletena iz kmečkih teles, in ka- trebovali so skal, pod katerimi dvorišču nestrpni klici: ko volka, ki je ravno hotel naskočiti svoj plen. Druga dva sta pogasi odšla nazaj v gozd. -Konj ga je brcnil. V svoj si vzamejo s sabo nekaj živil, ki obstojajo večinoma samo v bananah, nato pa se razkrope po gozdu za sledovi slonov. Navad- na mazila. Kosti od reber in d'-uge, ki niso priročne za izdelave držajev, se vrže v velikanske kotle, kjer se kuhajo dolge ure. Ko se izloči iz kosti vsa maščoba, pridejo kosti v velike stroje, ki jih zmeljejo v prah, lučaju izgubil ravnotežje ter pa- j katerega se porabi kot umetno del. V trenotku je bil slon nad ivn0jii0-nesrečnim pritlikavcem, katere pa je hotel s bosti. Toda izgubil niti nosti duha; zgrabil je za zob ter se z obupom obesil nanj. Slon je dvignil glavo ter pričel vih- bi se tresla zemlja, ki bi vzbujale strah in grozo. Radi bi bili porazili sami sebe, se ustrašili lastne moči, ki so jo doslej videli sa-1 "Boji se!" "Podlost!" "Divjak ničvredni!" Klici so zavihrali po se mu bliža, da ga zajame. (Dalje prihodnjič). -o- zraku. Ta sodnik zna varovati ™ pri dviganju v„, v tope.I Nekdo „ je sklonI1 in velik koa blagostanje ljudi jarmu vsakdanjih potreb. Govo-;ledu je udarij v vrata. y vežo ; San Antonio, Texas, 21. mar-rilo se je o njej, da je velika, to- je prihitela Cola in jezno lajala, ca. Zvezni sodnik Edwin R. Hol-da oni te velikosti niso opazili. pa j0 je nekdo tako ošillii s pa- mes je danes odredil, da mora Vozil je z njimi notar, vozil kr-iUco, da je stokajoč odbeala k uti. The Southwestern Bell Tele- poroca neki londonski tednik, pirnate igračke, nastavljene za človek na tem prostoru za odpad- zabavo drugim, ke lahko vzdrži, kljub ogromni^ Ta večer v Raztokah je bil domači kraj v Lož na Notranj- no se dva ali trije možje podajo ,c — ^..................nrln-idkov in ni zdraviu "~y ^ u ■ • " akem se je vrnil te dni od voja- v gozd, kjer se skrivajo po nekaj teti svoje malo breme, ki se je « o*.adkov mm zdravju podoben rojenju raz- ščine 21 letni posestnikov sin j dni ter pazijo na slone. Ko za- tako trdovratno držalo zoba, 8em|ffdljiv(>. Ti drse celo, da, štiri 8obe> jako čedne, Toda tudi še zdaj se ni prit- ir. se ga priredi za hrano psom. j vo ostrino in svojo pravo težo; j na so nekajkrat zažvenketala z • kopališče, furnez, klet in druge likavec smatral za izgubljenega, i Maščoba in olje se porabi pri iz- ko so prodrle v uho, niso hotele! istim prodirnim glasom, ki se je! ugodnosti. Jako nizka cena. čakal je na drevesu, dokler nijdelavi mila. Zamaški se pora- več ven: bucale so tam in silile:v mesečni noči zdel čudno čist.:stanovanje se nahaja na 22677 ■slon odšel, nato pa se je spustil j bi jo pri izdelavi linoleja. Ve-1 ljudi, da bi jih vračali z enaki-: Od ljudi so padale temne sence [van Ave< pozve se na 142;> e. na tla, potisnil z roko črevesje! like množine starega papirja se mi besedami. lin zdelo se je, kakor bi jih bilo 55th st (60) ilazaj v trebušno votlino, nato | zopet porabi za papir in stare • "Notarjevega pankrta redite," j še več, polno dvorišče. Nekoli- _—.—----p- pa se napotil, kakor je vedel in cunje in vreče se porabi za po-j so prihajali k Sivonjki, da bi ji! ko jih je že vdrlo v vežo, stiska- Dvoje čednih stanovanj znal, proti bližnji vasi, kjer je | sobno fin papir. Zbira se tudi j sporočili novico, "tega je Evaj joč med seboj Sivonjko z dete- se da v najem, pet sob, spodaj, stanoval misijonar. Ta mu je kante od prezerviranega sadja,iHlavajeva imela z notarjem." *|tom, ki je začelo medtem straš- na 6230 Carl Ave., in stanova- le H podal prvo pomoč s tem, da mu včeraj °osevelta. obiskal predsednikapet v gošči. V groznih boleči- je zašil rano navfadnim du- katerih se dobi svinec. In kar! "Dajte mu ga," so predlagali i no vekati. nje 5 sob na .1009 E. 64th St. nah prične ranjena žival troben- kancem ter mu jo za silo obve- bi kot tečno hrano za prešiče. I tudi redi!" je odpadkov od jedi, se jih pora-;drugi, "kar si je preskrbel, naj! žalostni otroški jok jih je še!Prav po nizki ceni. Vprašajte ta- bolj razjaril. koj na 6614 St. Clair Ave. (69) MUtll Mlinarjevi Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U. ti Prišla je taka zima, kakor bi hotela to pot ogenj v peči spremeniti v led. Nenaden jug pa je vse nje trdnjave nenadoma porušil. Le vedno zopet je starka pričenjala, nametala kup snega nad doline, pihala in sopla, a le vedno se je izpreminjala v po-vodnjega moža in je metala okoli sebe gosto meglo, kakor da se boji pokazati. Sani so morale po cele tedne praznovati in, če so se peljale ven od doma v največjem snegu, so kmalu obtičale v globokem blatu kje na cesti. Aleš si je kar golšo prijam-ral. Hudič naj bo v takem vremenu mlinarski voznik. Pa celo ljudje, ki so sedeli v zapečku, so imeli slabe čase. Kdor pa je moral češče broditi pO blatnih poteh, po mokrotno mrzlem zraku, po tej strupeni megli, si je kmalu navlekel v hišo kaši j a in bolezni. Pravili so, na Dunaju in v mestih ob morju je izbruhnila kolera, ki je kar ljudi požirala.-Rokodelci in van-drovci, ki so sedaj imeli še hujše čase nego zajci na polju — za te je vsaj ljubi Bog skrbel — so povsod naletavali na nezaup-no zaprta vrata in kaj žalostno so morali hoditi naokoli, predno se jim je posrečilo najti usmiljene duše, ki jim je nudila zaklona. V vsaki hiši so imeli bolnika in vsepovsod so krožile govorice, kako prenašajo bolezen potepuhi, da, celo pritepeni psi. Kajti mnogo ljudi, ki da so zbežali iz mest pred kolero, se potepa naokoli v podobi beračev, samo da najdejo zatočišča. Lovrenc je prišel iz semnja, legel, pričel govoriti zmedeno. Sredi noči je Agata sklicala Apo-lonijo. Kar topila se je solza, ko je dejala: "Ne upam se več, biti pri njem. Menda vendar ni prinesel s seboj strašne bolezni, ki se je že razpasla po vseh mestih!" Apolonija je stekla k bolniku, ne vem kako — kot neljaj belega! Saj je moka taka, kakor bi prihajala od angelčkov in, kakor bi mogel človek iz nje le srečo plesti. In svetle, modre polkne in ti sam imaš tudi svetle oči! In z vso to svetlobo sem te vedno imela rada. Kake otroške sanje so to bile! O fantih nisem ničesar vedela in sploh si nisem mogla misliti, da bi bilo tu pri vas kaj drugega, nego le bela moka in bel kruh in en sam bel praznik. Vedno sem mislila, da le kolesa meljejo. Da pa mora biti tudi sam človek vedno tako med kolesi in kamni, dan in noč ... ne! In da bom celo sama zmleta in, da se bo pokazalo, da sem samo tako napol dozorelo, mehko zrnje, kakor ono iz slabe letine . . ." "Agata . . . glej, sedaj si le drug drugemu otežujeva!" jo je prekinil in zopet iskal nje roke. "Skušati bi morala, drug drugemu breme olajšati, pomagati no siti ga! In pač je vedno tako, da misli človek v mladosti vedno : tam preko jarka, tam je sreča! čuješ ptičko pet, rada bi bila sama ptička, a pri tem nihče ne misli na mačko. Vidiš žito v cvetju, misliš, tako cvetje bi bila rada, pri tem pa ne pomisliš na klasje. In če človek vidi hišo z modrimi polkni in črepinje s cvetkami, tedaj^že zavida hišo in one, ki v njej žive, ne vidi pa, da ima vsaka hiša tudi svoje križe. Ne nosijo vreč samo mlinarji, vsakdo jih mora. Midva sva oba šibka, oba in bi morala že zdavna ležati med vrečami . . . Kadar mene ne bo več, tedaj drži Apolonijo, kakor dolgo le bo šlo . . ." "In to imenuješ ti: drug drugemu lajšati!" je tožila Mlinarica. "Vse je treba povedati, dokler lahko govoriš!" je nadaljeval stokaje Lovrenc. "Jaz omahujem sem, omahujem tja, a poslala Aleša po zdravnika, sa- največja skrb mi je, da ti naj- ma pa je skušala svoja lastna sredstva. Lovrenc je premagal ta napad v dveh dneh. Ležal je sicer brez mrzlice, a vendar zelo zdelan. Agata mu ni mogla vz-glavja dovolj visoko pripraviti. Ni mogel spati, kadar pa je videl, da bdi tudi ona, tedaj ji je govoril tako, da si je enkrat ce-'prehud lo ušesa zatisnila: "Molči o teh znaš je dem pravega moža! Zavpila je, a vendar ne iz globine : "Molči! Nikdar si ne bom drugega iskala!" "Mlada si še, a jaz sem ti delal malo veselja, a tudi malo vodstva sem ti bil. Ne vzemi nikogar, ki poganja njive in travnike po grlu, nobenega, ki je Dedno pravo . . . po-. . to zapisuje vse mo- stvareh — saj testamentiraš!" On pa ji je odtegnil roke in dejal: "Poslušaj me vendar, sicer bi se utegnila kesati!" So-pel je, kakor bi bila njegova prša v 'stiskalnici, a vendar je trmasto nadaljeval: "Pogovarjala sva se o njegovem imenu. Rad bi ga bil imenoval Albert, po očetu. Ti pa ne verjameš, da bo fant, a jaz pa mislim, da bi si ga skoro niti ne želel. Tedaj se nikar ne pritožuj, ako bomo krstili kako Matildo ali Rozalko. Pač je že tako: Pri nas fantje ne uspevajo. Jaz sem le s težavo ušel, a le tako daleč ... In tudi bi se ne bilo brez Apolonije posrečilo, brez Apolonije, ki je tako močna kakor nihče drug. Tedaj še enkrat: če zopet ne bo fant, je morebiti dobro. Kdo ve — morebiti bi nosila nesrečo v svojem telesu. Jaz vsaj, mislim, ko bi bil fant, ne bi mogel nikdar spati . . . Vozim se domov s trga, računam, delam načrte. Prevdarjam stvari — kup in prodajo . . . saj nimamo zlatih časov. Ko pa bi vedel, da imam doma fanta . • ■ nagnal bi konja, da bi se potu penil, tudi sam bi bil znojen in vedno bi se bal, bi bil pripravljen, da me ... da najdem doma trugo!" Agata se mu je izvila roke. "Sedaj, ti... ti tudi poslušaj! Ve-dno sem si predstavljala mlin— jim otrokom, a tvoj bodoči mož bi bil le nekak upravitelj, čul sem to že od svojega očeta . . češče, kako težko je tako materi z dvojnimi otroci in kako sejejo prepir že med nedolžne otročiče. Vsak pritepenec hoče biti paznik. Janez bo oskrbnik, varuh—drugega ne vem—in baš me on najbolj skeli, kajti llad bi postal mlinar, a Tekli se tudi stoži po mlinu. Janez je zvijačnež, iz katerega bi človek lahko naj manj dva Juda izrezal. In samo Apolonija je dobra, poštena in kos Janezu. Tišči se nje, čeravno moraš včasih kaj požreti, sicer . . . Agatka, hotel bi vendar, da bi moji otroci obdržali mlin. Toliko stori v počast mojemu spominu, mojemu miru. Zdi se mi, da se plazijo lisice okoli tega gnezda! Agatka, pazi ! Zaljubljenost je nora izdaji-ca . . . otroci . . . mlin . . ." Sedela je, stiskala obraz v roke, a med prsti so se svetile solze. Ni ga več prekinjevala, kajti vedela je, da tu ne prede več žalostna ura, ampak da prihajajo na dan dobro premišljeni nasveti. Govoril je tako nežno, tako previdno, a vendar tako, kakor da je pogledal v nje notranjost, globokeje še, kakor pa je mogla ona sama. Neznanska nežnost jo je prevzela. Nenadoma je prenehala jokati, sredi olza je poskušala smehljaj, potegnila ga k sebi. Sedela je, stiskala obraz v roke, a med prsti so se svetile solze. Ni ga več prekinjevala, kajti vedela je, da tu ne prede več žalostna ura, ampak da prihajajo na dan dobro premišljeni nasveti. Govoril je tako nežno, tako previdno, a vendar tako, kakor da je pogledal v nje notranjost, globokeje še, kakor pa je mogla ona sama. Naznanska nežnost jo je prevzela. Nenadoma je prenehala jokati, sredi solza je poskušala smehljaj, potegnila ga k sebi. "Lovrenc, moj dobri Lovrenc —ali si se sedaj izpovedal? Ali 'smem povedati sedaj, kako je meni? Ne bom ti poklonila samo enega — pač pa sedem fantov! Truma bo uspevala. En sam otrok je le povod neprestanemu strahu! Le pelji se kamor hočeš na rejo, vsakokrat ko se boš vrnil, boš našel zopet fanta !" Prisiljeno se je nasmehnil in jo gledal s tisto veliko nežnostjo, ki jo je še vedno do nje ohranil. Drugo noč je Apolonija bdela pri njem. Lovrenc je neprestano čutil potrebo govoriti in naročati, a izgubljal je nit misli, tapal in taval, zaspal in zopet znova pričenjal. Enkrat je planil sredi spanja: "Ne, Janez, ne! Roke stran! Roke stran, pravim! Ustrelim te, naščujem psa!" Kadar je bil buden, tedaj so vedno njegove misli krožile skrbi za ženo in otroka. "Le malo sreče je bila deležna pri meni . . . zopet naj si koga vzame! Vendar Apolonija, ti ji stoj ob strani! In Lucijino Ivanko obdržite, in Luciji pošljite moke, ako je v potrebi. Miha ne sme na konja. Ne zato, ker ničesar nima, pač pa zato, ker bi konja ugonobil. Bil bi pač ošaben gospodar, a ne tak, ki zna računati. V žepu ne more trpeti denarja, Apolonija, le verjemi. Pričenja popivati, kadar le dobi mošnjiček v roke. Veruj meni in nikar se ne daj premotiti, ker je lep človek!" Apolonija se ni branila. Zdelo se ji je, kakor bi se njegova nežna duša upirala, imenovati tisto, katero je hotel svariti. "Nikar se ne daj odgnati," je prosil Apolonijo vdrugič. "ženske se težje razumejo, kakor moški, in poganjača nihče ne mara. čim nujnejše te bo potrebovala, tim manj te bo trpela!" Nato je ponavljal češče, sklenjenih rok: "Angel varuh otrok! Angel varuh mojih otrok!" Po nekem napadu šibkosti je zadremal. Apolonija je videla, kako se smehlja. Ko se je zbudil, je izgledal vesel, a zopet je pričel skrbeti. "Mislim, da bo vendar še vse dobro," je šepetal. "Ti si me — v snu mislim — peljala ven, da si ogledam kolesa, ki so tekla na padec. Vse je bilo belo snega, mežikati sem moral, tako je svetilo solnce in lopate na kolesih so se vrtele kakor velike, bele peruti, stopil sem bližje in veš, kaka so bila kolesa . . . kake tiste peruti? Veliki angelji, rdečelični, stoje pred menoj a njih peruti se vrte. To je bilo najlepše, kar sem kdaj videl. Le tako od strani sem jih lahko videl. Sedaj pa si jih hočem natančneje ogledati. Pripnite pse, nikar jih ne prepodite!" Ko se je Lovrenc čedalje bolj umirjal in postajal zadovoljnej-ši; je zajemala Agata novega upanja. Apolonija pa je šla v svojo kamro ter prižgala lučko. Postavila jo je na okno, skozi katerega je vedno svetila v sobo Joahimova zvezda. "Znamenje v sili!" si je dejala mokrih oči. "Ti je boš videl! Tako ubogi in neznatni smo, kakor ta lučka. Le vedno ugašamo. Lovrenc ugaša, treba le da pihne muha. Tudi jaz ugašam, ljuba luč tam gori!" Lovrenc pa je najbrže le čakal tiste svetle ceste, ki je vezala zemljo in nebo. Vtekel je čarovnici, ki ga je vse življenje zasledovala. Njegov otročiček njem doli na njega, kazal njegovo otrpni ene poteze ter dejal: Ata! Drug otročiček pa je čutil ob tisti uri gorje sveta, še predno je prišel na svetlo, čutil gorje ob utripih jokajočega materinega srca. SEDEMINDVAJSETO POGLAVJE Ko je ležal brat pod snegom in zemljo, je postala Apolonija v mlinu tujka. Miha je stopil iz mlina, iz temnice, v katero je bil šel Lovrenc. Mlinarica je govorila z njim zaupljivo, kakor bi to vedno bilo tako. Ni prišlo nenadoma, že dolgo se je predlo, le pokazalo se je naenkrat. Ako sta se, Miha in Agata, z vso pametjo dosedaj drug drugemu izogibala, sedaj se nista bala več ne oči, ne besed. Miha je nastopal kot novi mlinar, a Agata se je trudila, da pokaže, naj se nihče drug ne poganja. Apolonije ni bilo več treba. Komaj da so jo še pritegnili k posvetovanju glede bratovega pogreba. Agata je imela svetovalca, h kateremu iii hodila nevoljno, in kateremu se je radevolje zaupala. Agata nibila nikdar v zadregi. Saj je Apolonija oskrbovala kuhinjo. Pri ognjišču in z deklami naj le dela po svoji glavi. Kar pa je bilo treba v mlinu in pa na polju, to je skrbel Miha. Pričel je najprej naganjati nižje, malega hlapca, dninarje. S hlapci se še ni utegnil pečati. Pazil je, da niso prenehali z delom pred večerom. Ob nedeljah jim je plačeval pijačo. Imel je denarja. Pa le v tem. oziru je lisico pustila zvijača na cedilu. Kakor se je že pred časom bahal za gostilniško mizo ter kazal svoje tajne, tako ga je tudi že sedaj gnalo, da igra mlinarj'a, Ikaže denar in se šopiri. Aleš ni niti iz njegovega kozarca hotel piti Ta zvesti voznik se je srdil nad tovarišem, ki hoče naenkrat zra-sti tako visoko ter tako prešerno in bahato igra mlinarja. On je tudi prvi dejal: "Temu je mlin pač le polna skleda, ki so jo postavili preden j. Pred seboj vidi le gosposko življenje in edino njegovo delo bo, da se bo potrudil, da ne bo nihče več poznal na njem nekdanjega mlinarske-ga pomočnika." "Kaj pa misliš iz katerega žepa plačujem?" "Kakor da bi se jaz za tvoje žepe zbrigal! Kratko in malo: kar pijem, plačam iz svojega lastnega žepa!" Drugi dan je poklicala Mlinarica Aleša v izbo in dejala: "Kdor zasramuje svojega gospodarja, ne bo jedel mojega kruha!" "Mar je Miha moj gospodar?" je vprašal Aleš ter predrzno gledal Agato. "Sebe sem mislila. Tudi mene si sumil poleg. Tu, preštej svoj Ion — in lahko greš!" Sedaj je potrkal Aleš s svojim krivim kazalcem po mizi in zavpil: "Vi me niste najeli. Zato me tudi ne morete odpustiti. Tako vam povem! Pa naj me skuša Miha, vreči ven, naj le po7 skuša!" Apolonija je že po prvih dneh mislila: Tako, sedaj sem jaz stara teta, tista Otilija! Tako mi tedaj pač ne preostaja drugega, kakor tožiti starše otrokom ter igrati varuhovega ogleduha. Strogo se je izprašala in skušala ugotoviti, dali se gre edino za večno ljubosumnje med svakinjami, dali dela krivico Agati ter ji zagrenjuje nje zaljubljenost. Agata ima vendar pravico, se zopet omožiti. In mar ni Miha pameten fant, tak, ki bi bil sposoben predstavljati mlinarja? Le — da se ji tako mudi in da tako hitro pozabi najboljšega moža in soproga! Prijela je Agato: "Svakinja, se ni Lovrenc docela mrzel, pa že ves mlin ve naslednika." Agata je skočila in pordeče-la: "Slabi ljudje, ki mislijo slabo o ženski v mojem stanu!" "Tega seveda nihče misliti ne more. Ampak drugo pa vse. Preveč pravic mu daješ. že od tridesetega sem nastopa, kakor bi bil mlinar. Naj se vendar malo brzda!" Agata je napravila porogljiv obraz: "Aj, svakinja, ti pa veš vse do zadnje koreninice. Saj si naju že v jeseni zalezovala, celo tebe samo so osumili. In tebi ni nobena stvar izbegnila. Baš ti bi lahko pričala zame." "To bom tudi storila, svakinja, kjer bdm le mogla. Saj tudi nočem druzega, nego le čuvati tvoje pošteno in dobro ime in zato ti še enkrat dem: Ne bodi nora, kakor mladi, nezreli ljudje! Tudi bi bilo morebiti dobro, da bi mlinarja včasih kdo pogledal s kritičnim, ne le z zaljubljenim očesom!" Agata, ki je postala najprej negotova, je šele zatem izgubila vsak čut spodobnosti. Ni le kazala Mihi svojega zaupanje tam, kjer je rabila za svojo neizvež-banost opore, pač pa je hotela ljudem pokazati, da zna sama najti svojo pot. Tako je postala smešna, kajti pač je bilo samo to: da je lahko hodila le ob krepki roki. Seveda, kmalu je je bilo sram, prevzel jo je kes ali pa vsaj ena njenih muh, proti vsem je bila razdražena in je celo z Miho postopala sovražno, ga spodila s trmoglavljenjem, a končno celo z ujedljivimi besedami nazaj v mlin. Ko je on potem, kakpr da se ni ničesar pripetilo, zopet stopil v odnošaje služabnika, se je prestrašila, pričela tuliti in jokati za Lov-rencom: "Z rokama bi ga nazaj odgrebla, ko bi ga le mogla!" Ni mogla pa vzdržati, da bi bil Miha igral brezbrižnika in se je kar pričela tajati pozornosti in darov. Nenadoma jo je dapadla besna 1 j ubosumnost. Grdo, sovražno je pogledovala Apolonijo, ni spregovoril^ več prijazne besede z njo in jo je skušala na vse mogoče načine žaliti. Služinčad se je smejala "zakonskemu razdoru," še bolj nego pa neprikrivani zaljubljenosti. Dekle so bile dovolj zvite, da so se Mlinarici prilizovale, samo da se jim ne bi bilo treba Apolonije bati. Vsakdo je iskal svojega dobička v tem brezgospodarskem času. Služinčad se sicer ni upala pred Apo-lonijinimi očmi lenariti, vendar pa je mlin izgledal kakor panj brez matice. (Dalje prihodnjič) mimoidoči je v šali pripomnil, da jih je najbrže ukradel njegove svak. Ko je ta prišel zvečer domov, je zvedel, da so dotični trije ubili njegovega svaka. Morilci niso pobegnili, ampak so pustili mirno zapreti. Ali: nekdo je drugemu dolžan par goldinarjev, katerih ne more vrniti ob določenem času. Upnik pride s par prijatelji na njegov dom in se tam veselo razgovarja, ne da bi kaj omenil o dolgu. Ponoči pride upnik zopet s prijatelji, napade spečega dolžnika in mu s težkimi sekirami odsečejo roke in noge. Ko pridejo par dni kasneje vojaki, se morilci puste mirno ukletiiti. Pri vsakdanjih razgovorih med odraslimi se največ govori o ubojih, vojni in ječi. Pa tudi mladi fantje imajo že marsikatero kazen za seboj, ponajveč radi telesne poškodbe. O ječi f-.e ne pritožujejo, ker je hrana še precej dobra in tudi delo, ki ga morajo opravljati, ni pretežko. V vsem njih vedenju je mešanica drznosti in vljudnosti. Vidi se, da je njih duh vedno raz-ciražljiv, njih pogled je prodirajoč, ki pa označuje nekako mehkobo. Profesor piše, kako so te domačini vedno plazili okrog njegove koče, da bi mogli videti v notranjost, za kar jih je njegova žena nagradila s par dobro pomerjenimi curki vode. Krvno maščevanje zahteva nest evilno žrtev. Skoro vsaka dru-!S žina ima še iz davnih časov kako osveto za maščevati, vsak ima sovražnike, eden se drugega boji. Prelita kri ni maščevana samo na storilcu, ampak se maščuje na vsakem članu družine, celo na ženah in otrocih. Vsak prestopek v tem oziru izzove zopet celo vrsto osvet, ki gredo od roda do roda. Včasih se zdi, da sovražnost med družinami zaspi in družine žive mirno ena poleg druge, toda dokler umor tni maščevan, mora vsak član iz družine, ki je zakrivila umor, računati na to, da pride čisto gotovo do osvete in da se čaka samo ugodne prilike za to. Tukaj ni nobenega bega. Včasih da povod, da se prične s krvno osveto, samo kak skoro brezpomemben dogodek. Naj samo krvni maščevalec sanja o tem, da je bil na lovu in da je tam ubil kako divjo žival, pa že vidi v tem dobro znamenje, da je čas za krvno osveto napočil in ko se zjutraj zbudi, je njegovo prvo delo, da zgrabi za orožje in izpolni svoje krvno maščevanje. Sanje o lovu so navadno tudi povod, da se prične vojska s sosednjim plemenom. S svojimi noži, sulicami in pšicami gredo na boj, potem ko so se natančno pogovorili o bojnem Inačrtu. Pred odhodom na bojišče, vsak bojevnik žveči korenino želišča "helia." In okus istega naznanja dober ali slab izid bojnega pohoda. V boju ne prizanašajo nikomur, tudi ženske in otroke pobijejo. Trupla ubitih navadno grozno razmesarijo, hiše in polje pa požgo in posekajo vse sadno drevje. Debeli prešiči naravnost z dežele § Vseh velikosti, živi ali osnaže- s ni, pregledani od mesta in jih £ pripeljemo kamor želite. Meso g v kosih, šunke, plečeta, loins in g vse druse stvari se dobe vsak £ torek in petek, koljemo pa vsak S pondeljek in četrtek. Pridite in S izberite si sami. H. F. HEINZ Vine St., Willoughby, O. § Tel. Wickliffe 110-J-2 I S - s r>' LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽB* JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAJAT.BO LEDU IN PREMOGA 1191 E. 167th St. Poklltttei KEntnor* 4S81 SELITEV John Oblak 1161 E. 61st St. Tel. HEnderson 2730 (Wed. Fri.) O O o % t Dr. A. L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6411 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu soba it. 10 Tel. HEnderson 0919 ADONARE, OTOK MORILCEV Profesor etnologije, Ernst ki je v vsakdanjem življenju člo- Vatter je pred nedavnim opisal v javnosti o znanstvenem preiskovanju na indijskem otočju. Naslov knjigi je: Ata Kian, nepoznani gorski prebivalci tro-pičnih višin. Najbolj zanimiv med temi otoki je gotovo otok Adonare, ali otok morilcev, kakor ga imenujejo radi številnih ropov in umorov, ki so se na tem otoku pripetili in radi katerih je postal ta otok najbolj razvpit. "In ni samo krvno maščevanje, ki je na tem otoku v navadi, in katerega krvavi čini se vlečejo kot dolga veriga skozi vse leto," piše profesor. "Je tudi nekaka dušna struktura, ne- ka nepremostljiva zavzetnost za je gledal med otroškim čeblja-j vsako, še tako malo razžaljen je, veka neizogibno, pa pripelje na tem otoku že do poboja, iz katerega se potem zopet vrste krvna maščevanja. Domačini na tem otoku so tako razburljive narave, da za vsako stvar zgrabijo za orožje in umore človeka, pa če so imeli za to povod ali ne." Profesor navaja par slučajev, ki kažejo vso nizkost pojmovanja pri teh domačinih. Tako je leta 1928 neki 15 letni dečko ubil svojega najboljšega prijatelja, ker je ta mimogrede rekel nekaj o njegovi materi, kar sicer ni bilo nič žaljivega. Ali: trije domačini so šli na polje in zasadili svoje, sulice v zemljo poleg koruznega polja. Ko so prišli nazaj, ni bilo sulic več tam.. Neki Žalostnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu ljubljenemu in nepozabnemu očetu Joseph Erjavec ki je za vedno zatisnll svoje trudne oči dne 22. februarja, 1933 v starosti 63 let. K večnemu počitku smo ga položili dne 25. februarja,-1933 na Calvary pokopališče. Prisrčno se zahvaljujem vsem onim, ki so darovali za svete maše in vsem, ki so položili krasne vence na krsto pokojnega, kakor tudi vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob času pogreba. Lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit in vsem, ki so molili in čuli ob krsti ranjkega ter vsem onim, ki sd se udeležili pogreba. Iskrena hvala Rev. Matija Ja-gru za opravljene cerkvene obrede. Ravno tako lepa hvala pogrebniku Frank Zakrajšek za lepo urejeni pogreb in za vso prijazno postrežbo. Vam pa; dragi oče, želim, da počivate v miru v zasluženem počitku in lahka naj Vam bo ameriška zemlja. — Žalujoča: Mary, omožena Hrovat, hči. V stari domovini zapuščajo enega brata. Cleveland, O., 20. marca, 1933. RAZPIS SLUŽBE OSKRBNIKA Direktorij Slovenskega Delavskega Doma, 15335 Waterloo Rd-Collin wood, O., razpisuje službo OSKRBNIKA korporacije Slovenski Delavski Dom. Pismene prošnje prosilcev morajo biti dostavljene tajniku korporacije najkasneje do dne 1. aprila, 1933. Upoštevalo se bo samo prošnje delničarjev; v prošnji morajo biti navedeni podatki, koliko članov je v družini in prosilčeve zmožnosti. Direktorij Slovenskega Delavskega Doma. 15335 Waterloo Rd., Collinwood, O■