PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /a Al)b. postale I gruppo 1^0113 OU lir KOMPROMIS V GRŠKI SKRAJNI DESNICI? Leto XXm. St. 297 (6881) TRST, sobota, 16. decembra 1967 Pogajanja med kraljem Konstantinom grškim patriarhom in polkovniško vlado Razgovor med kraljem in zunanjim ministrom na sedežu veleposlaništva v Rimu - V Grčiji so ponovno pričeli «moliti» za kralja in postavljati njegove slike po nalogu vlade in cerkve - Včerajšnji komentar «Borbe» ATENE, 15. — Grški zunanji minister Pipinelis je prispel ®&nes v Rim. Napoveduje pa se tudi prihod patriarha Hieroni-Pusa, kar vse v zvezi z drugimi znaki govori, da se priprav-Na sporazum med polkovniki in kraljem in tako nekakšen kompromis med združeno grško desnico, ki je prišla v teža-'e zlasti glede mednarodnih odnosov. , dejansko stanje je namreč , ao, da kralj nima nobene ob-asti v Grčiji. Po drugi plati pa le Polkovniška vlada tudi v te- zaradi mednarodnega prireja. že včeraj so se čule ve-da glede priznanja ne mo-® biti nobenih težav, če gre za •“Stoječi monarhistični režim, tako so tudi stvarne možno-. da se sklene nov kompromis med kraljevo in neofašistič-00 Polkovniško desnico. ^se te ugotovitve pa seveda niso i "Vsem gotove, saj temelje na osno-! J zadnjega razvoja dogodkov. V S®1 je prispel zunanji minister TMnelis, kj je očitno kraljev člo-J* in katerega je tudi priznala "jkovniška vlada. Zunanji mini-r se je sestal s kraljem na sede-?* veleposlaništva, kar je možno ob odobritvi obstoječe vlade. *z Aten pa poročajo, in to iz kro-Pv* ki so «zelo blizu režima», da 10 Patriarh Hieronimos na vsak način odpotoval jutri v Rim, in to ne oziraje se na zaključke razgovorov med kraljem in Pipineli-som. Govori se tudi, da je grški pri-mas prisostvoval prvi seji vlade po kraljevem udaru in da je bil zaskrbljen zaradi nadaljnjega razvoja dogodkov. Primas je privolil v prisego nove vlade s pogojem, da se napravi vse mogoče, da se bo vlada zavzela, da se kralj vrne v domovino. Kasneje je patriarh po atenskem radiu pozval obe strani, da preprečita državljansko vojno. Tudi v Atenah krožijo vesti o povratku kralja iz Rima v grško prestolnico. Pri tem se omenja vrsta dejstev: Predvsem je kralj včeraj odpovedal tiskovno konferenoo, ki bi morala biti v Rimu. Presenetljivo je tudi dejstvo, da sta kralj in njegova družina na tako lahek način zapustila prestolnico, pri čemer se sprašujejo, ali ni «revolu- •HiiiimiiiiimiiiiuiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiHiiiimmiii pJpeževa poslanica Prvi januar vsakega leta naj bi bil «dan miru» Papež se obrača na «vse prave prijatelje miru, kakor da bi bila to njih lastna pobuda» 15. — Danes so objavili P®eževo poslanico od 8. decem-ki svebuje predlog, naj bi «dan miru«. Jffedlog je že v prvih vrstah pr-dveh delov, iz katerih je selena poslanica. Papež se obra-j. ha «vse ljudi dobre volje«, naj "Jznujejo «dan miru« na vsem ■ ®tu prvi dan leta, t.j. 1. janu-1968. od >ri' n°' s** d* d« bil gfli A tt »1» »>* P1' 1 vfr mil ftl' l* nost in ljubezen v odnosih med državami in v okviru vsakega naroda, med državljani v njihovih odnosih in s tistimi, ki jim vladajo. Svoboda posameznikov in narodov v civilnem, kulturnem, moralnem, verskem smislu. Drugače ne bodo imeli miru — tudi če je, na žalost, zatiranje sposobno ustvariti zunanji videz reda in zakonitosti — temveč stalno in nezadušljivo vrenje uporov in vojn.« Papež pravi zatem, da »poveličevanje ideala miru ne sme podpirati nedejavnosti tistih, ki se bojijo, da bi morali dati življenje v službi svoje dežele in svojih bratov, kadar ti branijo pravičnost in svobodo, temveč iščejo samo, da se izognejo odgovornosti, potrebnemu tveganju za izpolnitev veli-— . . * i i kih dolžnosti in velikodušnih de- u,!frslCi' S m ’ janj: mir ni pacifizem, ne skriva strahopetne in lene zamisli življe- se iz-skladu m značajem vseh, ki ču- ^aša želja bi bila. dodaja papež, 2 >9 se potem vsako leto ta pro-jj?ya ponovila kot želja in kot ob-P,v začetku koledarja, ki meri , opisuje pot človeškega življenja Vi&su, naj bi mir s svojim pralnim in dobrodelnim ravnotež-tS obvladoval razvoj zgodovine v Modnosti.« ^ed,og se ne misli označiti kot A;_______________ |7v° v svobodni obliki v skladu k* Prijateljev miru, kakor da bi C, njih lastna pobuda, da se iz-(^0 v s ste C1 kako lepa in kako važna Je cnnonija slehernega glasu na sve-Poveličevanje te prvotne ck>-*ti Je mir’ v različnem kon-modernega človeštva«. t$Pež dodaja, da bo katoliška k*ev poskrbela, da opozori kato-be na dolžnost praznovanja Jfk miru z verskimi in moral- lh?i izrazi krščanske vere. Toda 2a dolžnost opozoriti vse tiste, h°do strinjali s tem, na ne-točke, ki morajo označevati BJ*h- Prva med temi Je potrebna b?*1« mir pred nevarnostjo, ki (Jv, dno ogroža. Nevarnost prevla-(J,*nJa egoizmov v odnosih med l*č°di; nevarnost nasilja, v kali j hekateri narodi lahko zapadeni* obupa, ker se ne priznava in V}uJe njihova pravica do žlvlje-VJh človeškega dostojanstva; ne- ^|pst. ki iti Hnnps «jt.rnhnvltr» na- Ijjj^o nekatere velesile, *C!°st, ki je danes strahovito na-da se uporablja strahovito ftaialno orožje, s katerim razpo-'Ej? nekatere velesile, uporabil ogromna finančna sredstva, 'itn h razsipanje je razlog za ža-totri? razmišljanje spričo velike taJ-pe za razvoj številnih drugih (^ “hov; nevarnost, da bi mislili, mednarodni spori ne dajo W,1 Po razumni poti, t.J. s poga-ki naj temeljijo na pravu, Jt Jjj-hosti in razsodnosti, temveč Je moč rešiti samo z uniču-j,ln morilniml silami.« X omenja zatem, da mir slo-(btuojektivno na novem duhu, ki 1(>Vj vladati sožitje narodov na V huselnosti o človeku in njego- i. Q. ftBBHMBl pe- vzgajati nove ---------- spoštovanja narou.., ______ ALhied narodi, medsebojnega so-b janja tudi za njih napredek Vj.®žv<1i. Mednarodni organizmi, k javljeni v ta namen, nadalju-kurredtog, se morajo vsestransko bolje spoznavati, imeti primerna sredstva, ki naj »tju Primerna njihovemu velikemu fe*hstvu. Dan miru mora počasi,, ‘o ustanove in uveljaviti nji-L.Pelo, obdati jih z zaupanjem, opozarja par>ež: iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininnimiimiii. PO KONFERENCI DEŽEL OECD V PARIZU rn'V-'"" _■ ■ «»*i hm , *-mi* .. v h 1 l Naskok na zlato je trenutno Zanimiv besedni dvoboj med Ql| Idi Michelom Debrejem in Arne- " rikancem Rostotvom - Ostali so sodelovali z «enoglasnim molkom>, kot je zbodel svoje kolege francoski minister Sporočilo predsednika Johnsona iz Teksasa vestila ameriški FBI o omenjeni mreži. Tako so aretirali še tri osebe, eno v Bostonu in dve v New Yorku, prav na podlagi informacij iz Montreala. Domnevajo, da so aretirani prekupčevalci prenašali za 12 do 30 milijonov dolarjev (odvisno od raznih tržišč ter od prodaje na debelo ali na drobno) mamil. Dosmrtna ječa za «sadista sejmov» WUPPERTAL, 15. — Juergen Bartsch, 21-letni «sadist sejmov» (to ime je dobil, ker je na divji način umoril več otrok, ki jih je privabljal v raznih luna-parkih), je bil obsojen na dosmrtno ječo. Sodišče ga je spoznalo za krivega umora v štirih primerih in poskusa umora v enem primeru. V času od 1962 do 1966 je mladi mesarski pomočnik iz Langenber-ga umoril štiri otroke v starosti od 8 do 13 let, potem ko jih je še najprej grozno mučil. Nato jih je pokopal v neki podzemeljski jami. Njegov zadnji poskus pa je bil zanj usoden: 14-letni Peter Free-se, ki ga je Bartsch privabil v jamo, je uspešno izkoristil priložnost, ko se je Bartsch oddaljil, da bi zbežal. Psihiatrični izvid je pokazal, da je Bartsch popolnoma prišteven in da je zločine izvršil s »sadistično inteligencq». Zaradi tega so ga lahko sodili kot odraslega, čeprav je njegov prvi zločin iz dobe, ko je imel šele 16 let. Dve in pol uri je trajala razprava ministrov za gospodarstvo 21 dežel OECD, ki so se 1. decembra zbrali v Parizu, da bi se zedinili okrog nekega komunikeja. Prav toliko je namreč trajal besedni dvoboj med Francozom Debrčjem in Amerikancem Rostowom. Ostali delegati, nekoliko presenečeni spričo ostre polemike, so v njej sodelovali z »(enoglasnim molkom« — kot se Je duhovito pošalil na račun svojih kolegov Mlchel De-bre. Ta «dvoboj« pa je, kot v svitu ognjenih izstrelkov, prispeval k osvetlitvi ozadja trenutnega evropskega, predvsem francoskega napada na dolar in, deloma, tudi bistva spora okrog reforme svetovnega monetarnega sistema, spora, ki je aktualen že od 1. 1957. ko Je s prvimi predlogi bilo postavljeno vprašanje devizno - zlatih standardov določenih na breton-woodski konferenci julija 1. 1944. Prve iskre so se začele kresati okrog tako imenovanega ameriškega deficita v odnosu do dežel evropskega skupnega tržišča, kar pomeni, da so ZDA dokajšen dolžnik omenjenim deželam. Ameriški državni podsekretar Rostow, je predlagal, da se zadevna prebitek in primanjkljaj obojestransko in skupno rešita. Debrfe: Kaj pravzaprav pomenijo naše zahteve do ZDA? Nihče ne ve, koliko dolar stvarno velja. ZDA s svojim primanjkljajem kupujejo našo Industrijo v Evropi. Izvažajo svojo inflacijo na evropsko tržišče. In «tiskajo» dolarje. Rostovv: Do primanjkljaja Je prišlo, ker čedalje več ameriških turistov obiskuje Evropo, če želite lahko to preprečimo zaradi vzdrževanja ameriških čet v Evropi, za kar smo obojestransko zainteresirani tudi v zvezi z ameriškimi investicijami. Tu ram je vsem do tega, da najdemo rešitev. Debre: Ne, ni tako. Vsaka dežela se trudi okrog tečaja lastne valute z notranjimi ukrepi, za katere Je znano, kakšni so. Spričo tega Je to stvar ZDA. Rostow: ZDA so porok za tečaj dolarja... Debrš: Ta dolar se pošilja v svet, v razne dežele in kraje, ko pa bi vsi potrkali na vrata Federalne banke v New Yorku, bi dolar nemudoma bil odstranjen s prestola svetovne valute. Gospodje ministri, nam je zelo žal. predvideli devalvacijo funta. Toda naša predvidevanja so se izpolnila. Predsednik skuša sugerirati kompromisno rešitev. Gospod predsednik, jaz sem že rekel, da kompromisne rešitve ne more biti, poskušali smo, a ni šlo. Nekateri delegati predlagajo, naj bi se v komunikeju nedoločno reklo: «Neki ministri menijo...« Rostow: Ne gre za nekatere, jaz čujem samo enega, in to francoskega. Debrč: Da, ostali se izražajo z molkom. Na koncu Je bonski državni tajnik Schellhorn predložil kompromisno formulacijo o ((različnih pojmovanjih«, ki ni bila ne krop ne voda. Stenografski zapiski bodo bržkone dali točnejšo sliko. Zgornji dialog, obnoviljen po spominu in na osnovi beležk enega od udeležencev konference oziroma posvetovanja, v zadostni meri ilustrira strategijo ene in druge strani. To Je bilo neposredno po tistem četrtku, ko Je bilo na pariški borzi prodanega za 30,8 milijona frankov zlata (povprečni dnevni izkupiček Je znašal 4 milijone) in Je bil s tem za 50 odstotkov presežen rekord, ki so ga na pariški borzi dosegli v času kubanske krize. Konec novembra Je bila na pariški, zueriškl in deloma frankfurtski borzi zabeležena pravcata panika, kakršne ni bilo po vcjnl, tako da Je bil mednarodni «pool» zlata često primoran potrkati pri blagajni svojih ustanoviteljev, da bi nekako izpolnil rezerve zlata, ki so Jih kupci v naskoku razgrabili, in tako obvarovali zagotovljeno ceno 35 dolarjev za unčo zlata. Sicer bi vrednost zlata poskočila, vrednost dolarja pa se znižala. To je bila dramatična in krčevita tekma, ki Je javnost ni opazila. Omenjeni «pool» zlata je bil osnovan l. 1961 v Londonu. Ustanovile so ga centralne banke osmih držav — ZDA, Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije, Francije, Italije, Švice, Nizozemske in Belgije. Cilj: skupna zaščita zlate paritete ln s tem tudi rezervnih valut, dolarja ln funta. V ta «pool» Je vsaka prispevala svoj delež. V začetku Je «pool» lahko kupil več zlata kot mu Je bilo potrebno (maneverska vsota se ceni na 300 milijonov dolarjev). Toda od Julija do avgusta je «pool» vrata svojih ustanoviteljev in je vsakikrat prejel po 50 milijonov dolarjev, kar znese skupaj 700 milijonov. Francija že tedaj ni hotela vplačati. Konec novembra, po devalvaciji funta, ko se Je bilo začelo mrzlično nakupovanje zlata, se je zlati «pool» znašel v agoniji. Koliko injekcij so mu njegovi ustanovitelji vbrizgali iz svojih zlatih rezerv, ni moč vedeti natančno, znano je samo, da gre za visoke vsote. Vendar Je bolnik vzdržal. Cena zlata in pariteta dolarja sta ostali nespremenjeni. In to bosta gotovo ostali do naslednjih predsedniških volitev v ZDA. Saj ga gotovo ni predsednika, ki bi se hotel podati na volitve z devalviranim dolarjem oziroma političnimi vrtinci in zapletljaji, do katerih bi prišlo v ZDA z morebitno devalvacijo. Zato Je tudi razumljivo, da Je predsednik Johnson s svojega posestva v Teksasu sporočil svetu in Ameriki, da bo odločno branil tečaj dolarja in ceno zlata, ob pomoči zaveznikov v mednarodnem zlatem »poolu«. Vprašanje je samo, kako dolgo. R. VUJOVIČ Giorgio Rinaldi, letalski padalec, (politično pripadnik MSI), je bil kot sovjetski vohun obsojen na 15 let zapora, njegova žena (levo) na 11 let in A rman do Girard na 10 let. Samo še danes vam nudi 50X POPUSTA SEJEM KNJIGE Vi.ia.iUi Uu.\iga,iM UL. SV. FHANUlSKA 20 1800, ko so rimske ječe polne oseb, ki vidijo v Napoleonovem napredovanju osvoboditev izpod Bcrurbonov. Sef policije Scarpia pa si zelo prizadeva, da ščiti red... Da je na sceni, ki jo je napravil Nicola Benois. opera polno zaživela, je v veliki meri zasluga režiserja Giarica Becherja, ki je poskrbel, da se izvajalci na o-dru ves čas smiselno gibljejo, ne da bi zapadali v kako pretiravanje. Vloge zahtevajo v tej operi poleg brezpogojnega tehničnega znanja ne samo izredno veliko prirodno moč temveč tudi igralsko mnogo čustvene polnosti, izrazne darovitosti in široke oblikovalne sposobnosti. Lahko rečemo, da so vsem tem zahtevam ustregli tako Orianna Santunione (Tosca) kakor Ruggero Bondi-no (Cavaradossi) in Antonio Bo-yer (Scarpia). Zlasti pevsko pa bi na prvo mesto postavili tenorista, ki ima ne samo dovolj lep temveč obenem zelo močan glas ter pevec z njim še posebno v višinah povsem sigurno manevrira. Na dostojni umetniški ravni je bilo tudi petje protagonistke, katere glas je v nižjih legah močno zatemnjen. Težki vlogi Scarpie pa je bil njen nosilec prav tako popolnoma dorasel. V manjših vlogah so uspešno sodelovali Enzo Viaro, Giorgio Giorgetti, Rai-mondo Botteghelli, Eno Mucchit-ti, Vito Susca in Alessandro Podobnik. Glasbeno je predstavo zanesljivo vodil Pierluigi Urbi-ni; tu in tam pa je bil morda ko je to vtis samo na nek°-ie^\ mestih v gledališču). Zbor je P° vodstvom Alda Danielija ere hibno opravil svojo nalogo. Prva ponovitev bo v ne~e‘. popoldne, medtem ko je dane zadnja predstava «Smehljaja P° vznožjem lestves. * * * PARIZ, 15. — Francoski Petelj Jean - Frangois Steiner, ž ’ čigar oče je umrl v huscn.w za, se je poročil z vnukinjo nemškega maršala von Brauchitse ■ bivšega vrhovnega povem•»“ nemške vojske pod Steiner je napisal knjigo ^rM kas (taborišče, kjer je bilo P"_ končanih 700.000 Zidov). £ro“ chitsch je poveljeval nemški fenzivi v Rusiji 1941. * + * Slovenska akademija znano^jj!! umetnosti je v svojih Razprov (Razred za -matematične, ne in tehnične vede) izdala Ktai razpravo, ki jo je napisal mod ski univ. prof. Charles Rolenszw-Razprava z naslovom Nekaj sanj okrepitve procesov keFdi tehnike je napisana v /rancostf s kratkim povzetkom v slovm ščini. • * • NEW YORK, ir. — Yul BrP' ner ter režiser Buzz Kulik sto nom, da filmsko obdelata živi stanovila v Švici novo “r“jL. «Films Danube» in to z ^L.jt-1 nje Bismarcka. Slavni riem kancler bo protagonist naJm.eig enega filma, morda pa tudi serije filmov. ...m'..... orkester nekoliko preglasen (lah- iHiiiiiiiiiiHiiimiHiinmiiiiiiimiiHiiiiiiinumiimiiiiiiiiumuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiHHi*1 KONSTANTIN SIMONOV Ne rodijo se kot vojaki Konstantin Simonov (rojen le- leta 1915 v Petrogradu) je ruski pesnik, dramatik in predvsem prozaik. Čeprav se je uveljavil s poezijo, pa se v zadnjem času posveča predvsem prozi. Ko je bil med zadnjo vojno vojni dopisnik, so nastale njegove prve vojne povesti in krajša dela. po vojni pa se je lotil vojnih romanov, med katerimi je zadnji Ne rodijo se kot vojaki. Ta obširen roman smo v izdaji založniškega zavoda Borec in v prevodu Aleksandra Skaze dobili zdaj tudi v slovenščini. Literarna dela sodobne ruske književnosti, ki zajemajo snov iz zadnje vojne, poznamo zlasti iz prvih povojnih let. Takrat smo jih nekaj prevedli tudi v slovenščino, vendar ta dela kakega posebnega navdušenja s strani slovenskih bralcev niso bila deležna. Spominjamo se. da vsaj večina od njih ni prikazovala resničnih ljudi, temveč neke namišljene junake, da so pisatelji v njih ostali pri čmobelem slikanju, da so pretirano opisovali zunanje dogodke, skratka, da to niso bila zrela, umetniška dela temveč bolj ali manj reportažno pisani teksti brez kake posebne umetniške vrednosti. Zato bo marsikdo skeptično vzel v roke tudi roman Konstantina Simonova, ki smo ga zdaj dobili v slovenskem prevodu. Res je, da je že založba delu na pot zapisala, da bi od Simonova pri o-bravnavi zanimive in občutljive snovi morda upravičeno pričakovali nekoliko večje netradlclonal-ne ustvarjalne drznosti v razkrivanju družbenega dogajanja in prikazovanju usod posameznikov. Res, tega pogrešamo. Toda Simonov je s tem svojim romanom napravil vendarle velik korak naprej in je napisal delo, ki utegne postati preokret, čeprav precej pozen, v sodobni sovjetski literaturi s tematiko zadnje vojne. Pisatelju namreč ni šlo toliko za prikaz dogodkov temveč ljudi. Zato tekst Ne rodijo se kot vojaki ni vojni roman, kot ga sicer obi Čajno poznamo, ni roman o vojnih dogodkih, temveč je to roman o ljudeh v vojni Seveda se v tem tekstu Simonov ni povzpel nad povprečje in ni ustvaril močnega, umetniško dognanega dela, ki bi nas povsem prepričalo in osvojilo. Tako niti v sami pripovedi, niti v formi Simonov ni prekoračil standardnih okvirov sodobne ruske proze. Toda klfub temu ima njegov roman mnoge uiinitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiitiiiiitiiiiiiiiiMonHiloooMmiiminiiitiiiiitiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiilooliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiotooliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiioiMiiiniiiiMiHiiiiiii Pretresljiv sprevod slovenskih rudarjev v Ljesi ker smo pred poldrugim letom Imorai štirinajstkrat potrkati na Okoli Marijinega praznika dne 8. decembra se pričenjajo vračati emigranti Furlanije in seveda tudi Beneške Slovenije. Nekateri za celo zimsko sezono do zgodnje spomladi. To tisti, ki delajo na odprtem in Jim ostra zima ne dovoljuje, da bi delali neprekinjeno celo zimo. Drugi pridejo samo za nekaj tednov okoli božičnih praznikov, tretji pa pridejo samo za nekaj dni pravih praznikov m se takoj vrnejo na delo. V domovini Jih čakajo razne ustanove, cerkvene in laične, ki jim prirejajo emigrantske večere. Predvsem slovenskim emigrantom iz Beneške Slovenije je namenjena emigrantska svečanost v Čedadu Se pred glavnim prihodom e-migrantov je bil rudarski praznik sv. Barbare, ki so ga praznovali v raznih krajih Furlanije in deloma tudi v Beneški Sloveniji, Rudarjev, ki bi delali v sami Beneški Sloveniji ni, ker so zaprli prvič podružnico Italcementi, ki je delala v svetolenartski občini, drugič so zaprli skoro vse kamnolome v Nadiških dolinah. Pač pa hodi delat nekaj naših ljudi v Sanguarzo v kamnolome laporja, ki so seveda še edini ostanek Italcementi na pragu Čedada. Tem Je Imel mašo v čast njihove zaščitnice sv. Barbare župnik Qualizza v bližnji cerkvi Dolenjega Barnasa. Po maši so si privoščili obed v eni’ izmed gostiln Podbonesca. Tudi v samem Čedadu niso mogli spraviti skupaj dosti rudarjev za rudarsko mašo v mračnem prostranstvu čedadske stolnice. Pretresljiv pa je bil sprevod dvesto starih slovenskih rudarjev fz najrazličnejših krajev petih slovenskih občin: Sv. Lenarta, So-vodnjega, Grmeka, Srednjega in Dreke, ki so Sli k maši v Ljeso, župnijsko cerkev občine Grmek. Župnik don Azelto Romanin, ki je bil tudi delno pobudnik in or- ganizator tega rudarskega praznovanja, jim Je v pridigi opisal nevarnost in težko življenje rudarjev. Po maši so šli rudarji v sprevodu še do spomenika padlih, kjer so položili venec z italijansko in belgijsko zastavo. Kjerkoli so šli skozi naselje, so ljudje gledali s spoštovanjem na te bivše bojevnike v zastrupljenih in slabo zavarovanih belgijskih rudnikih. Takoj po zadnji vojni Je bilo na razpolago le delo v teh zloglasnih rudnikih, kjer domači Belgijci niso hoteli delati. Nekaj naših ljudi Je zasulo ln počivajo na žalostnih rudarskih pokopališčih Belgije; le redko koga je bilo takrat mogoče pripeljati domov. Se več Jih Je načela silikoza ln je bilo to poznati na nekaterih votlih obrazih v sprevodu. Zdaj prejemajo belgijske pokojnine ln opravljajo lažja domača dela ali pa tudi primejo za kako priložnostno delo v redkih Javnih delih Beneške Slovenije. Je to generacija, ki je bila pod orožjem v zadnji vojni in Se prej nasilno mobilizirana v raznih fašističnih avanturah Španije ln Abesinije, a Je po vojni morala na nič manj nevarno delo v Jaške, polne eksplozivnega plina grlzuja. V Tipani pa so nekaj dni kasneje pripravili kot prejšnja leta posebne svečanosti ob cerkvenem prazniku Brezmadežne. V Tipani Imajo enega izmed zelo redkih cerkvenih pevskih zborov, ki Je pel pri maši. Popoldne Je bila procesija s kipom Marije in še kolesarska tekma za Morettijev pokal, deželni in pokrajinski pokal ter Se razne veselične točke ln zabave. Poseben odbor prireja leto za letom to prireditev, da vsaj nekoliko razveseli emigrante, ki se ravno prve dni decembra vračajo domov. Povabili so na prireditev godbo na pihala iz Nem. Posebne nagrade so podelili raznim športnim tekmovalcem. A. R. značilnosti, ki vendarle pomenijo in ki so vsaj s0Vne sko knjižeimost tako P0Tnem\,e\ da jih velja pri romanu P°se poudariti. Roman pripoveduje o 20°^ in usodah več ljudi. V pripovedi je kot glavni junak mana divizijski komandant 9e . ral Serpilin, ki je bil nefca? d v taborišču, pa so ga tik F. začetkom vojne izpustili. R,ai. Utirali so ga, mu vrnili 9enf ski čin in zdaj je komandant vizije v bojih pred Stalingrada ' kjer Sovjeti obkoljujejo nern armadno skupino. Sredi bojev 9 pokličejo v Moskvo k ženi. . umira v bolnici. Ob tej pHl*** sreča s svojim posinovljeni^ ki ga je v tistem času, ko )e v zaporu, zatajil ter javno 00 dil. Zdaj ni čas za reševanje a žinskih problemov. Toda ko * , pilinu žena umre, prisili Qen\ei-svojega pastorka, da se ie iC ,a. ne enote, v kateri se skriva. K vi na fronto, kjer kasneje 1 ^ pade. Seveda pa pisatelj na r 600 straneh romam slika sode drugih ljudi. Med njimi ..e sti življenje vojaške ž£*rf? Tanje Ovsjanikove, ki je bita partizanih težko ranjena, P° „ jo z letalom prepeljali v Tu zdaj okreva, se sreča ^ danjim zmneem SerpilUnom iledn0 sVof ffOfl’ ga zaprosi, da jo vzame na to, ker ne mara v kako zal> bolnišnico. Na fronti pa se t , m s kapitanom Sincovom, rega žena se je kot partiza\o borila z njo ter tudi padla ^ je Sincov težko ranjen, se neta poročiti. ^ V okviru teh dveh prikaza usod cele vrste “r..0n-ljudi, predvsem oficirjev na J ^ ti, je prikazan usodni tas ,e0 nec leta 1942 in v začetka . 1943, ko se je vojm sreian!etti-okrenila. In usode ljudi v ni ^ Teh ljudi pa pisatelj ne ,nl kot junake, kot kake nesm heroje, temveč kot navadne ^ di, ki se sicer bore za sV°'°j)cje movino, ki pa se vendar $e smrti, ki trpe, sočustvufeP'^. vesele, skratka kot ljudi * * mi osebnimi problemi in vami. Res je sicer, da včasih pero uhaja v pove) ^ nje oseb, ki jih včasih ljudi slika kot neživ ske, brezosebne figure. ^ Tudi okolnost, da je 9‘aV*? »It sebnost romana človek, M ' ,1(^0 v taborišču, kaže na P^satJiaz0-iskreno prizadevanje v V1*1 vanju resnične stvarnosti, ‘ a telf torej ne skriva Pret,ai,l panja v nenapadalnost "r!.* "»jot* padlo ali bilo ujetih na vojakov. Simonov tudi ne SKfrtgd skrajno težavnih razmer ^f0. vojno, ko so stari ljudje M ^(1 ci morali trdo delati m - ^ ob velikem pomanjkaniu * * * * v jfl. kih razmerah Tako tore)" tepv mo prikaz resničnih UP"' fat več tudi prikaz resničnih mer v času vojne PreaSi. & pisateljevo pogumno dejani pomeni preokret v udobni rl'of Bačarju pomagala ena urad m ca. V poznejšem času se je ste mio uraaniškili moči večkrat me Navalu, Največ je bilo pet uradni 8l(ih moči. Zaradi večkratne selitve iz enih '-'ostoiov v druge — in vedno nezmerne — se ueio ru moglo vedno ‘■“dovoljivo lazvijati. iz Ul sv. Vi-p se je knj žniej aprila 1947 za-,4sno preseli.a v Ul Montecchi 6. fbdaj jo je upravljal prof. Ivan ?4vli. Marca 1949 pa se je preše-'l,a v Ul Ueppa 9 v četrto nad-8tropje 'n šele leta 1951’ se je lahko pdei urejati aoecedm imenski ka :‘log knjižnega materiala, ki se ga •b dotlej' že precej naoralo. Javno f začela knjižnica delovati novem-, 4 19a'J, tod i sirs javnosti se je i cdslavila šele marca 19jl s pri /'-'rnirni članki v tisku. Tedaj je n'cla II li.l tvezkov ter večje šte-i*u časopisov in revij. V ten pro .birih je knjižnici ostala največ Nsa m se je ahko povoljno razvijata Vendar so s časotn tudi ti "'Ostori poslan pretesni, predvsem 4raut 'ega, kci je postala nevar v** vsaka nadaljnja obremenitev. Da i* *e izognili morebitni nesreči, se knjižnica po leti 1969 preselila l Pritučja ste stavbe v upanju, da v" moč v kratkem urediti prostore Kulturnem domu, ki so ji bili na (O jeni, ki p„ se do sedaj na ža-jj*st niso mogii urediti zaradi pomanjkanje sredstev v Seveda so selitve iz enega kraja drugega vsakikra- za nekaj časa 'lvHe delo in urejanje katalogov, /'cdtem ko se je nabiralo novo j''jlžno giadivi Sedanji prostori so .Osni in vseknkoi neprimerni za .^dovoijivo delovanje knjižnice. Že j?‘8o časa je klavnu skrb odbora, k® bi našel način iz te zagate in se C še dalje trudil, da napravi, kar žvv njegovi moča, čeprav se zagatno, da ho težko najti res pri-'erno in funkcionalne prostore. , Med ovire za uspešno delovanje £nJiŽmce spada tudi stalno pomanj ;’PJe zadostnih sredstev in knjiž ie Člani odbora, ki so polno zaposleni drugod, žrtvujejo mnogo prostega časa, da lahko dajejo potrebna navodila. Konec leta 1952 je knjižnica zašla v najhujše_ težave, vendar se je z veliko požrtvovalnostjo tedanjega predsednika dr. Josipa Kosovela in tajnika dr. Franca Škrlja prerinila skozi vse težave, za kar gre zahvala tudi številnim Slovencem, ki so se zavedali važnosti knjižnice in so s svojo pomočjo omogočili, da se je ohranilo s toliko žrtvami zbrano gradivo. Navzlic vsem težavam pa je knjižnica stalno razvijala in spopolnjevala knjižno gradivo, tako da je konec oktobra 1967 imela 41.132 zvezkov, poleg velikega števila dvojnikov. Danes ima knjižnica veliko večino del slovenskih pisateljev in pesnikov, veliko število strokovnih knjig in revij, zbornikov in časopisov, ima tudi mnogo srbohrvaških, italijanskih, nemških, francoskih, ruskih, čeških, angleških in drugih knjig. Za obiskovalce ima na razpolago tudi razne enciklopedije, slovnice, učbenike in slovarje ter zbirko tukajšnjega časopisja od leta 1945 dalje ter mnogo časopisov in revij, ki so izhajali v Trstu in Gorici pred prvo svetovno vojno in med dvema vojnama. Posebno pozornost posveča zbiranju del, ki govorijo o Trstu in o tukajšnjih krajih. Zbira tudi vse slovenske šolske knjige, Ki so izšle v Trstu, Gorici ali drugje v Italiji. Prav tako se zbira gradivo v drugih jezikih, ki obravnava vprašanja v zvezi s slovensko problematiko, in še zlasti s problematiko Primorske. Ima skoraj popolne zbirke slovenskega revialnega tiska, ki je izšel na tržaškem ozemlju po letu 1945. Zbira se tudi slovenski revialni tisk, ki izhaja v Celovcu in drugod v tujini. In še posebej skuša spopol-njevati dela, ki se tičejo slovenistike. Posrečilo se je zbrati tudi mnogo partizanskega tiska in drugega ile galnega tisKa 'z prejšnjih časov. Za vse to ui za marsikatero red kost ter marsikateri dokument se mora knjižnica zahvaliti mnogim Slovencem, ki se zavedajo velike važnosti te ustanove in ki so ji darovali knjige in drugo gradivo iz lastnih ali podedovanih knjižnic. Mnogo knjig dobiva knjižnica tudi od raznih založb Jugoslavije, razne revije in biltene pa tudi iz drugih držav. Mnogo pa tudi kupuje in marsikaj zamenjuje z drugimi knjižnicami. Lepo število knjig je dobila od Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in od nekaterih drugih ustanov. Mnogo knjig ji je daroval tudi Ente Na-zionale per le Biblioteche Popolari e Scoiashche. Na drugi strani pa knjižnica po svojih močeh pomaga drugim knjižnicam in ustanovam, s tem da jim poskrbi naprošene arhivske podatke, knjige in revije. Mnogokrat poskrbi podatke znanstvenikom in kulturnikom, ki se ooračajo nanjo. Nekaterim knjižnicam je darovala mnogo tiska, ki ga je imela v dvojnikih. Zlasti v tesnih stikih, je naša knjižnica z in a rod no in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, s Študijsko knjižnico v ivopru, po or. Škerlju pa je pred leti navezala dobre stike s tukajšnjo Univerzitetno knjižnico in prejema v uar njene pumikacije. V uobrih stikih je tam s tukajšnjo Občinsko knjižnico in z Lnztivao knjižnico v Gorici. V stikih za preskrbo podatkov ali zamenjavo publikacij ,e ona knjiž niča tudi z nekaterimi knjin.ci.iiii v ZDA, Južni Ameriki, v ČSSB in drugod. Zoirko slovenskih knjig je svoj čas poslala tuui prosvetnemu društvu »Girioio Cuiturale A. Man-zoni* v Palma Čampama pri Neaplju, ker so sporočili, da imajo nekaj članov, ki se zanimajo za slo venski jezik. Proti koncu oktobra 1948 je knjižnica izdala prvi zvezek Tržaške bi buografijc, k1 ga je priredil prof. Ivan Savli s sodelovanjem prof. Fabia Čušina in Marcelle Pauii. Drugi zvezek, ki je izšel pozneje, pa je uredil dr. Franc Škerlj. Teda; je bilo deloma zbrano gradivo za tretji zvezek, toda ni mogel iziti zaradi pomanjkanja sredstev. S to bioliografijo je knjižnica na vezala stike z ustanovo Unesco in z mnogimi drugimi knjižniami v tujini. V oktobru 1956 je knjižnica izdala uosirno »uioliugraiijo slovenskega tiska v Italiji med avetim vo.,imma», ki jo le uredila knjižničarja Antonija Kolerič s pomočjo Marjana Berlota. V vseh teh letih je knjižnica or gamzirala tudi večje število znanstvenih predavanj in razstav, Ub svoji ovajsetletmci je knjižnica za današnji priložnost izdala »umliogratijo slovenske šo.ske knjige na Tržaškem in Goriškem od 1945 do 1966» in organizirala razstavo slovenskih šolskih knjig od pocetkov do 1966. Kazstava je razdeljena na tri dele: Prvi del prikazuje šolsko knjigo od početkov, drugi del šolsko knjigo med dvema vojnama, la in se uveljavila v številnih kulturnih krogih pri nas in v svetu. Za to gre še posebna zasluga vsem, ki so vsa ta leta v ta namen žrtvovali mnogo truda in časa. Poleg ustanoviteljev in vseh dosedanjih uslužbencev zaslužijo še posebno priznanje za vse, kar so storili v korist njižnice in s tem v korist naše skupnosti: bivši predsednik pok. dr. Josip Kosovel, dolgoletni tajnik in upravnik, sedanji podpredsednik dr. France Škerlj, bivši tajnik Boris Zajec, bivši upravnik prof. Ivan Šavli in knjižničarka Tončka Kolerič, ki dela v knjižnici že od leta 1946. Zahvala gre tudi Slovenski kulturno-gospodarski zvezi za njeno naklonjenost in podporo. Seveda gre najlepša zahvala vsem darovalcem knjig in drugega gradiva ter vsem, ki so kakor koli pri-spevali, da se je knjižnica razvila na podporo oblasti. v tako važno ustanovo, kakršna je danes. (X) koncu se spomnimo še vseh bivših odbornikov in članov knjižnice, ki jih ni več med nami in ki so s svojim delom prispevali k njenemu razvoju. Bivši elani odbora, ki jih ni več med nami, so dr. Virgil Šček, prof. Jože Kosovel, dr. Vladimir Bartol, dr. Fortunat Mikuletič, dr. Josip Trošt in dr. Vinko Rapotec. Umrli so tudi naslednji člani: Zorko Jelinčič, Mario Sila, Fran Venturini, Anton Piščanc, Milan Pertot in Drago Godina. Ob letošnjem jubileju, ko ugotav-1 ljamo, da je knjižnica skozi vse težave uspešno izpolnjevala svoje kulturno poslanstvo, želimo, da bi to mogla storiti tudi v prihodnje računajoč na podporo vseh, ki so jo do sedaj podpirali, kakor tudi Visoke Tatre na Češkoslovaškem so znane po svojih smučiščih USPEH DVEH AMERIŠKIH ZNANSTVENIKOV V laboratoriju «ustvarjena preprosta oblika življenja» Znanstvenika sta previdna glede svojega odkritja, vendar kaže, da gre za velik uspeh, ki bi znal imeti izredne posledice \/ IMKIiSOSlMU (iALEHIJ Hlavetyjev akvarel v Kulturnem domu STANFORD (ZDA), 15. — Včeraj se je naglo razširila vest, da so v laboratoriju tukajšnje univerze »ustvarili življenje v epru-vesti*. Danes se bomo podrobneje ustavili pri tem dogodku, ki je vsekakor zelo pomemben. Znan stvenika, ki jima je to uspelo, sta sicer zelo previdna v svojih izjavah, kar je tudi razumljivo, vendar gre, kot kaže, za znanstveni uspeh z morebitnimi izrednimi posledicami. Znanstveniki se že dolgo ukvarjajo s tem, kako bi ustvarili živo bitje »in vitro* Pomislimo le, kolikšen odmev je imelo spočetje »in vitro*, ki je uspelo dvema znanstvenikoma z bolonjske univerze pred leti. Res je sicer, da so se tedaj določeni krogi zgražali nad tem in njuno početje obsojali, toda znanost ni tega dogodka sprejela na isti način. Prav narobe. Z druge strani pa se biologi in tudi znanstveniki drugih sosednih panog že dolgo ukvarjajo s teoretičnim vprašanjem na- stanka življenja na Zemlji sploh. Kakor vidimo, je zadeva skrajno pomembna in hkrati zanimiva. Zato se vrnimo v laboratorij univerze v Stanfordu. Kakor pravita dr. Arthur Korn-berg in dr. Mehran Goulian, sta ustvarila «preprosto ali primitivno obliko življenja* Pravzaprav slavna biokemika ne razglašata uspeha, odnosno nista odločna glede tega, da sta dejansko ustva- Mehran Goulian. ki je dvanajst let mlajši od njega in ki poučuje v Chicagu na univerzi, pa meni, da je njun virus dejansko živo bitje. V bistvu sta Kornberg in Goulian «sintetizirala biološko aktivno obliko tiste tvarine», ki nadzira dednost. Še nikoli se znanost ni tako približala ustvaritvi življenja v laboratoriju kot tokrat, menijo mnogi znanstveniki same- rila živo bitje Dr. Arthur Korn- ga vseučilišča V istih krogih se berg pravi, da obstaja precejšnja razlika že v mnenjih znanstvenikov. »Vzgojila* ali »ustvarila* sta namreč živeči virus, ki je sposoben se razmnoževati. Toda dr. Arthur Kornberg previdno pravi, da med znanstveniki še vedno velja različne mnenje, ali virusi že predstavljajo živečo snov. Kornberg, ki je pri svojih 49 letih načelnik Biokemičnega oddelka na stanfordskem vseučilišču in ki je pred osmimi leti do bil Nobelovo nagrado, je torej previden. Njegov sodelavec dr. fllllllllltlllllll Hilli Hilli tl 111111111111II tl IM II Ml lit lili nillllllllljlllltlllllllllllllt 111111111111111111 Hill MIIIHI SOVJETSKI VESOLJSKI NAČRTI PO MNENJU IZVEDENCEV NASA Potrebna so oporišča tudi drugod po svetu Trije sovjetski državljani so «leteli» po vesolju 63 dni tretji pa po letu 1945. Vse razstavljene knjige so last naše knjižnici z izjemo prvih, ki so last šolske Jane. ga muzeja iz Ljubije Narodna in študiiska knjižnica je namenjena vsem Slovencem in kul- turnim delavcem sploh. Pogostoma se obračajo za podatke in študijsko grudivo tudi italijanski kulturni delavci ter uni verzi tet tni študenti, ki dobijo marsikaj, česar ne morejo dobiti v drugih tukajšnjih knjižnicah. Zlasti mnogo koristnega gradiva dobijo dijaki, ko se pripravljajo na izpite in mature, in univerzitetni študentje za svoje teze Knjižnica se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki posameznikov. Dodeljena sta ji bila dva denarna prispevka dežele. Kakor vidimo, je morala knjiž niča v svojem dvajsetletnem drlo kar pa [e še vedno premalo j vanju prebroditi številne težme 91 l..» ......."G.uiiii rinin l Kljub temu pa se je lahko razvija idrskega osebja Več časa ii Cela knjižnica le eno uradnico, ki Le biorala opravljati tudi vse uprav Jj* .posle. Sed h j ima dve uradniški ''ci, kar pa ie še vedno premalo kolikor toliko učinkovito delo WASHINGTON, 15. — iz ivto skve prihaja vest, da so tri osebe — zdravnik. Inženir In novinar prei v celici, ki je ponazarjala z.v. enje v vesoljski ladji med pole. m — 63 dni. Ko so ti trije namiš..£il astronavti končali ta svojevr^ .n poskus, so povedali, da je buj življenje v celici skrajno zahtevno, da so pogosto Imeli privide, da so se bali zaspati, ker so imeli med spanjem zelo hude sanje In podobno. Tehtnica pa je u: izala. da so precej izgubili na teži. Zanimivo pa Je, da so se v normalnem življenju kai kmalu opomogli. Poskus teh treh namišljenih astronavtov, k) so obilna dva meseca «letell» skozi vesolje, bi se dal spraviti v zvezo z rnore-bltn mi sovfetsklml načrti v bližnji ali daljši bodočnosti v nadaljevanju sovjetskega programa za osvajanje vesolja. V ameriških vesoljskih krogih NASA se o bodočih sovjetskih vesoljskih načrtih govori sledeče: Da bt se Sovjeti pripravili na kozm čne polete v večje vesoljske globine in da bi čim bolj razširili možnosti pristanka na Zemlji v prihodnjih letih, sklepajo vrsto vesoljskih sporazumov z raznimi deželami sveta, da bi namreč mogli razpolagat! z globalno prisluškovalno mrežo ter s komunikacijami In postajami za morebitno pomoč. V krogih NASA menijo, da v to vrsto dejavnosti spadajo tudi sporočila, ki so bila pred kratkim objavljena glede sodelovanja s Francijo ln češkoslovaško glede Izstreljevanja satelitov, s Kubo glede udeležbe te karibske dežele v program socialističnih dežel za komunikacije ln druge povezave s pomočjo satelitov, ter z nekaterimi afriškimi ln azijskimi deželami allšč, s katerih m poskusom, ki za gradnjo postal bi sledili vesoljskli bi Jih Izvedla SZ. V svoji vesoljski dejavnosti — pravijo v krogih NASA — SZ doslej ni potrebovala te tako razpredene mreže ln raznih opazo-vallšč ln prisluškovalnih postaj na vseh koncih sveta. Ozemlje Sovjetske zveze se razteza na širini skoraj dveh tretjin zemeljske oble. Zato Je njena površina dovolj obsežna za spremljanje poletov ln vseh poskusov za tako Imenovano logistično službo za orbitalne polete ln za vrnitev na Zemljo Poleti na Luno. ki so v proeramu v prihodnjih letih, pa bodo zaradi svojih tlp'čn'h značilnosti mogli p.edvldevatl vrni- < tev na Zemljo samo na področju okoli Ekvatorja in na tropičnih področjih sploh. Zato bodo sovjetski strokovnjaki potrebovali tako Imenovane «stične točke» na južni polobli naše zemlje predvsem na tropičnih področjih. Vrsta sporazumov o sodelovanju, ki smo Jih omenili prej, bi se morala v prihodnjih mesecih izpopolniti in razširiti. Gradnja odnosno postavljanje sovjetskih opazovalnih in prisluškovalnih o-porlšč na tujih ozemljih pa se Je že začelo. Nadaljnji delež k varnosti sovjetskih poletov v večjo globino vesolja bo omogočil tudi sporazum za mednarodno pomoč astronavtom. V daljši bodočnosti pa se bo moglo govoriti tudi o sodelovanju med dvema vesoljskima velesilama z obojestranskim Izkoriščanjem vseh razpoložljivih opazovališč, torej z izkoriščanjem sovjetskih ln ameriških opazovališč, ki so odnosno bodo razpredane po vsem svetu. Ameriška vesoljska ustanova NASA je sklenila pogodbe za tovrstno sodelovanje s 70 državami. Gre za pogodbe, ki se nanašajo na skupno dejavnost, ter na pogodbe, ki obravnavajo opazovalna in prisluškovalna oporišča v raznih deželah •IIMIIHHUtMIHHIIIMMHIIIIIIIIIIItllMIIIIIIIIIIUMKIllllMllllllMIHIIIIIIIMMIHIIIIIHIIItlHIIIIIMHIIMilHlIMIHIII tudi zatrjuje, da gre že za zgodovinski dogodek ki bi mogel s časom privest: do konkretnega nadziranja rr.Ka samega, če se dokončno ugotovi da je vzrok te strahotne bolezni resnično virus. «Ustvaritev» žive genetične tvarine, že omenjenega virusa ali bolje sintetizirane oblike virusa, je plod skoraj enajstletnega znanstvenega raziskovalnega dela, ki sta ga omenjena znanstvenika vršila na tej uri verzi ob pomoči dr. Roberta L. Sinsheimerja. Snov, tvarina, ki sta jo »ustvarila*, se je obnavljala z generacije v generacijo in bi se to moglo mda-Ijevati v .neskončnost, to se pravi, da bi se ta reprodukcija mogli sedaj brez človekovega sodelovanja nadaljevati, kot se nadaljuje vsaka reprodukcija žive tvarine v prirodi. In za kaj gre? Gre za ta’‘c imenovani genetični kodeks, za preprost virus, ki okužuje in uničuje nekatere oiu-terije v prebavnem traktu človeka. Če ga pomešamo z bakterijami, se ta virus, ki je bil umetno izdelan, vrine v te bakterije in se reproducira prav tako, kot se reproducirajo obnavljajo »prirod-ni» virusi. Kornberg je novinarjem povedal, da bi v samih desetih letih to njuno revolucionarno odkritje znalo omogočiti vpliv na gene, kar bi nujno privedlo do specifičnih bioloških sprememb na živalih in tudi na človeku. S časom bi mogli izločevati vse deune napake in to na enostaven način, da bi vcepljali prizadetemu umetno izdelan virus, ki bi vseboval specifične ge- ; netične kodekse »Bodoča raziskovanja — je nadaljeval Nobelov nagrajenec dr. Kornberg — bi morala omogo i čiti »dobavo* vseh celičnih kom-ponenc, ki so v tem smislu potrebne. Kljub temu se držimo ln ponovno poudarjamo svojo previdnost glede novega odkritja, namreč glede tega. če je ta virusni DNA preprosta ali primitivna oblika življenja.* Novinarjem, ki so vztrajali na tem, ali gre dejansko za ustvaritev življenja »in vitro*, je Kornberg rekel: »Če hočem biti iskren, dvomim, da sva dr. Goulian in jaz kdaj koli doslej razpravljala, če je to, kar sva «ustvarila», dejansko neka oblika življenja. Vztrajava pri tem, da dvomiva o tem, da obstaja življenje v eni sami molekuli. V tem je tudi razlog, da se omejujem le na navajanje dejstev, za preostalo pa prepuščam sodbo drugim.* DNA je nukleinska kislina, bolje povedano ena izmed nuidein-skih kislin, ena izmed organskih sestavin, ki jih nahajamo v genih in v kromozomih vseh živih celic. Nahajamo jo le v nukleih, medtem ko njenega »spremljevalca* RNA (ribonukleinsko kislino) nahajamo tako v nukleih kot tudi izven njih, v tako imenovani citoplazmi. Nukleinska kislina odloča o vsakem izmed tisočev genov, ki sestavljajo kromozom, tiste drobcene kemične elemente, ki so potrebni za razmnoževanje encimov, bistvenih beljakovin za sestavljanje in za samo življenje 'vsakršne celice. Ta nukleinska kislina služi tudi kot vzorec za lastno obnavljanje, in sicer vsaka celica, ko se s cepitvijo množi, more ustvariti enako celico z vsemi tako imenovanimi genetičnimi »informacijami*. Direktor ameriškega zavoda zn higieno dr. James Shannon je v zvezi s tem uspehom dveh ameriških znanstvenikov izjavil, di gre v bistvu za »ustvaritev življenja v epruveti*. Dr. Kornberg pa na to zelo laskavo izjavo previdno dodaja, da bo to držalo šele tedaj, če prei »ugotovimo definicijo življenja...* Dr. Kornberg je še tudi rekel, da če bo znanost odkrila način, kako naj se uporablja encim, da bi mogli s „em ustvariti določen specifični virus, se bodo mogli po isti poti ustvarjati tudi drugi virusi, odnosno kopirati drugi virusi in to na tak način, da bi mogli njihovo strukturo »popraviti* s tem, da b> v njihovo strukturo vstavljati »opeke*, to se pravi sestavljene elemente po želji. Seveda je to še zelo daleč. Verjetno je prav redkokateri slovenski slikar doživel to, da bi ga hvaležni občudovalci javno slavili za njegovo sedemdesetletnico. Te sreče je bil ravnokar deležen, kot prvi pri nas v Trstu, akvarelist dr. Robert Hlavaty, zobozdravnik in znani kulturni delavec ter predsednik Slovenske prosvetne zveze. Slovenska kulturno gospodarska zveza, Slovenska prosvetna zveza in Slovenski klub, ki ga je Hlavatp ustanovil in dolgo let uspešno vodil, so mu namreč prirediti v mali dvorani Kulturnega doma spominski večer o priliki otvoritve njegove razstave v foajeju gledališča. Čeprav se po številu let slikarske dejavnosti Avgust Černigoj upošteva za starosto naših zamejskih likovnikov, mu je torej za osem me secev mlajši Ulavaty odnesel orne njeno prvenstvo, ki ga tu v Trstu prvič doživljamo. S skoro petdesetimi akvareli in nekaj listi s karikaturami in ilustracijami, je razstava zelo obsežna, za kar je bilo potrebno namestiti po sredi dvorane pomične panoje. Ne glede na to pa vise slike tesno druga poleg druge, kar ni ravno v korist enotnosti izgleda razstave, moti pa tudi uživanje posameznih del. Zaradi globoke pesniške občute-nosti, lirične pokrajine potrebujejo Hlavatgjevi akvareli večjo medsebojno razdaljo, da bi jih mogli resnično umetniško uživati. Vendar pa izkušenega obiskovalca razstave to ne bo motilo pri izbiri in ugotavljanju najbolj posrečenih motivov. V tem je Robert Hlavaty prav gotovo eden izmed najbolj produktivnih zamejskih slikarjev, čigar ime se je predragoceno vtkalo v preprogo domače, slovenske kulture, da bi ne izstopalo na vidnem mestu. Prikazana dela so skoro vsa iz najnovejše dobe, čeprav bi za tako važno življenjsko svečanost bili pričakovali prej nekakšen antološki razpored preko daljše umetnikove ustvarjalne dobe. Vendar pa se to delno popravlja z bogato raznolikostjo vsebine slik, kjer se ponavlja skoraj vsa Hlavatpjeva pokrajinska tematika z nekaterimi figuralnimi vložki. Ne glede na to pa se nam zdi, da najdemo najboljše njegove u-stvarRve vedno-v nekaterih jesenskih in zimskih upodobitvah lepote Krasa. V povojnih letih so prevladovala med Hlavatyjevimi a-kvareli morja z obalami, ladjami in čolni. Nato so si sledili prizori iz tovarniškega okolja v krepkih barvah in še pozneje listi z na gosto stiskajočimi se hišami mesta in predmestij. Odkar pa Robert H'avatv živi na Opčinah ga je Kras tako si’no priklenil nase in mu od.prl pogled v vse oblikovne! skrivnosti, da ga v slikanju kra-ške lepote le malokdo prekaša. Vse to pa dognano utemeljuje v do’gi uvodni besedi kataloga dr. Givlio Montenero, ravnatelj tržaške moderne galerije. Njegov briljantno naprisani sestavek nam o-svetljuje še nekaj mnenj o umetnosti in o Hlavatgju, ki jih je podal naš najmlajši a že dobro znani slikar Klavdij Palčič, ki je imel na razstavi otvoritveni govor. Kdor torej doma prisluškuje nežnemu napievu svojega Hlavatyjeve-ga akvarela, bo na tej spmminski razstavi lahko prisostvoval prav- cati simfoniji akvarelne umetnosti lega izredno delavnega tvorca naše kulture v zamejstvu. MILKO BAMBIČ ZDRAVNIKOVO MNENJE Revmatični vnetje sklepov in njegove posledice Poleg povišanega pritiska in arterioskleroze je revmatično vnetje sklepov (ali kakor to bolezen znanstveno imenujemo febris rheumati-ca) najbolj pogost vzrok za hude srčne okvare. Zdravniki specialisti za srčne bolezni «kardiologi) so mnenja, da je revmatično vnetje sklepov osnova, iz katere se rekrutira velika večina srčnih bolnikov .zlasti takšnih, ki imajo vretje srčnih zaklopk. Resnost tega obolenja je v tem, ker napada oba spola v najrazličnejši življenjski dobi, posebno pa še otroke in mlajše ljudi in jih cesto naredi za invalide, in sicer neredko za vse življenje. Ni treba poudarjati, kako važno je, da pravočasno spoznamo bistvo te bolezni in da se z vsemi silami borimo proti njej. Nastanek revmatičnega vnetja sklepov ni posebno karakterističen. Bolezen se prične z obolenjem grla ali zgornjih dihal, včasih s škrlatinko ali pa z vnetjem sinusov. Bolnik se ne počuti dobro, čeprav se ne počuti niti zdravega niti bolnega. Po tem prehodnem stadiju, ki traja fi do 15 dni, se bolezen šele pokaže v vsem svojem razmahu. Telesna temperatura visoko naraste in nenadni vnetni proces v sklepih ter splošno težko stanje dajeta sliko hude infekcijske bolezni. Vnetje sklepov je najvažnejši in najbolj jasen kliničen znak za to vrsto revmatizma. Značilno je, da se pokažejo rdečica, bolečina in oteklina na velikih sklepih, posebno pogosto še na kolenu, in da se proces tako rekoč sprehaja s sklepa na sklep. Pravimo, da gre za revmatično vnetje sklepov. Bolezen pa ne napada samo sklepov, ampak ves organizem, predvsem pa srce, kjer najbolj pogosto zapušča trajne sledove v obliki najrazličnejših okvar. Prizadeto je vse srce od srčne ovojnice (perikard) do mišice (miokarda) in notranjega dela, ki mu pravimo endokard. Proces sam se prične z vnetjem ter konča s spremembami v vezivu. Četudi se proces polagoma umiri in preide v kronično stanje, nikoli ne vemo, kdaj bo prišlo do ponovnega izbruha bolezni v vsej njeni jakosti. Takemu stanju pravimo recidiva. Znani so pe tudi primeri, ko nastopa revmatizem skoro brez vseh zunanjih znakov, popolnoma prikrito, kar velja zlasti še za otroke Končni rezultat pa je — bolno srce. Zaradi izredne važnosti sklepnega revmatizma ni čudno, da se Dr. S. B. (Nadaljevanje na 6. strani) !-=■ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zavzeli l Za rešitev nekega starega proble- se boste za imenitno finančno pobudo. Za svoja dejanja odgovarjajte sami. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vsesplošna konstruktivna dejavnost. Dosegli boste potrebno duhovno povezanost med družinskim, člani. DVOJČKA (od 21.5. do 21.G.) V zadregi boste zaradi neke neizpolnjene obljube. Resno priskočite na pomoč nekemu prijatelju. RAK (od 22.6. do 22.7.) Kar ste izgubili, vam nihče več ne bo mogel povrniti. Skušajte se poglobiti v ljudi, ki vas obkrožajo. LEV (od 23.7 do 22.8.) Nadzorujte vse, ki sodelujejo z vami. Skušajte se izživljati tudi na področju kulture in umetnosti. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Nastopil ie trenutek za uporabo odločilne karte. Neki obisk vam bo pozdravil stare srčno rano. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) ma so potrebna nova sredstva. Slabo si tolmačite neko željo drage osebe. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Dobro proučit neki predlog, ki ni brez podlage. Otresite se onih, ki vam stalno vise na vratu. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Prijetno presenečenje spričo doseženega nepričakovanega uspeha. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Varujte se prilizovalcev, ki bi se vam radi približali Hvaležnost nekega sorodnika vas bo ganila. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Z odločno in drzno potezo bi utegnili premostiti vse težkoče. Najmlajši vam bodo dokazali svojo privrženost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Obnovite neka trgovinska pogajanja, ki vam bodo zagotovila plodne rezultate. Popravite neko pred kratkim storjeno napako. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slovenskih - 12.00 Iz starin časov - 12.10 Orkestri - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 Mina in Igor Mann - 15.00 Glasbena i ddaja t:e mladino - 16.00 Avtoradio - 16.15 Pregled slov. dramatike 17.20 Dialog - 17.30 Orkester Corroll 17.40 Fran Milčinski ob stoletnici rojstva - 17.50 Cecilijanka 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Veliki mojstri jazza 19.60 Duo Ferrante-Tei-cher - 19.10 Družinski obzornik -19.25 Ansambel B. Lesjaka - 19.40 «Partitissima» 20.00 Športna tribuna 20.50 Tri in ena - 21.20 Vabilo na ples 22.20 Ciganski orkestri - 22.40 Za konec tedna. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 »The Seekers* - 10.45 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.30 Revijski orkestri 14.00 Popevke -14.45 Polke in valčki - 15.30 Mladinski klub - 16.30 Izbrali ste -17.35 Happening - 18.00 in 19.30 Prenos RL- - 19.00 Poje L. Casali - 22.10 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, i3 00, 15.00, 20.00 Poročila 'Ut Jutranja glasba - 9.07 Ital. plošče - 10.05 sola - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 13.20 Glasbena igra »Tisočak* - 13 53 Radijske kronike • SOBOTA, 16. DECEMBRA 1967 15.13 Ital. popevke - 16.00 Pro gram za mladino - 17.32 Veliki pevci - 18.05 Znanstvena oddaja -19.35 Luna park - 20.20 Ne streljaj na pevca - 20.50 Oddajali smo - 22.20 Ital. skladatelji. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 10.15 Jazz - 10.40 Glasbeni variete - 11.40 Pesmi desetletja -12.20 Beat glasba 13.00 Glasba, ki nam ugaja - 14.05 Juke box - 15.15 Dirigent A. Rodžinski -16.00 Rapsodija - 16.38 Zbori - 17.40 Plošče za najmlajše - 20.00 Jazz - 20.45 Aktualna tema - 21.50 Plesna glasba. III. program 10.00 Pergolesi in Bach - 10.55 Antologija interpretov - 12.55 Rim-ski-Korsakov: Koncert opus 30 in druge skladbe - 14.05 Busonijev Doktor Fausv 17.10 Hummelove variacije - 17.20 Nemščina • 17.45 Martinujev komorni koncert -18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Kino in gledališče - 20.15 Simf. koncert - 22.30 Tri Pirandellove zgodbe. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00 ls.OO, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Zabavna glasna 9.45 M. Vodopivec: Cirku: 10.15 Pri vas do- ma - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Kar po domače - 12.00 Na današnji dan 12.10 Orkestralne podobe 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Popevke - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Melodije 15.45 Stendhal: Prva doživetja (podlistek) 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino - 17.35 Igramo beat! • 18.00 Aktualnosti - 18.15 Pravka- prispelo - 18.50 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Pojo Ivanka Kraševec 20.'!U Revijski in plesni orkester - 20.30 W Ecke: »Detektivi na plan» - 21.00 Veseli zvoki ■ 21.30 Iz fonoteke radia Koper - 22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 S plesom v novi teden. Ital. televizija Od 10.30 do 11.80 Telovadba -17.00 Giocagto - 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije - 17.45 Program za mladino - 18.45 Dežele in narodi - 19.10 Teden dni v parlamentu - 19.50 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Par-titissima: Dalida in Bobby Solo - 22.15 Moda in druge zanimivosti - 23.00 Dnevnik II. kanal 18.00 Niko i ni prepozno - 18.30 Francoščina - 21.Oo Dnevnik - 21.15 Filmski dokumenti: Londonska krorika 1966-1967 - 22.10 »Anketa v pristanišču* film. Jug. televizija 20.00, 22.45 Poročila - 9.40 in 14.50 TV v šoli 17.00 Dežurna ulica 17.40 Vsako soboto - 17.55 Obzornik - 18.15 Belina: Užaljeni medvedeK - 19.15 Oživljene freske - 20.40 (Vaterpolo: Mladost — CUSK 21.25 Junaki cirkuške a-reue - 21.56 Giceon film. Vreme včeraj: naj višja temperatura 5.9, najnižja 3.6, ob 19. uri 4 stopinje, zračni tlak 1022.6 pada, vlaga 50 odst., veter severovzhodnik 15 km na uro, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 16. decembra Albina Sonce vzide ob 7.39 In zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 15.35 in zatone ob 7.26. Jutri, NEDELJA, 17. decembra Lazar SEJA DEŽELNEGA SVETA Zaključek splošne razprave o deželnem obračunu in proračunu Skupno je poseglo v razpravo 32 svetovalcev ■ Včeraj so spregovorili komunist Pellegrini, socialist Moro ter demokristjana Romano in Ribezzi kel je, da to vprašanje ni lahko, i Ijajo javne zadeve. S tem je pač ker se tudi krajevne ustanove, ka-1 hotel reči, naj se duhovniki ne "~~ Včeraj so v splošni razpravi o obračunu za leto 1966 in o obračunu za leto 1968 spregovorili še štirje svetovalci, tako da jih je skupno govorilo 32. V ponedeljek se bo začela razprava o posameznih členih in že sedaj je napovedanih kar 50 resolucij raznih skupin. Prvi je včeraj spregovoril demokristjan Romano. Poudaril je, da je vsa opozicija očitala odboru, da ni videti še nikjer učinkov deželnega delovanja ter rekel, da je treba pač imeti nekoliko potrpljenja, saj se bodo ti učinki s časom le pokazali. V zvezi s tržaško univerzo je rekel, da se strinja s tem, da jo je treba okrepiti, pač pa jo je treba tudi decentralizirati, to je ustanoviti kakšno fakulteto v Vidmu, da se omogoči vsem študentom študij. Glede zasebnih industrijcev in gospodarstvenikov sploh je dejal, da niso dovolj podjetni ter da terim so namenjeni prispevki na podlagi deželnih zakonov, borijo z raznimi težavami. Pri tem je treba upoštevati tudi pomanjkljivosti v tehničnih uradih, ki nadzirajo razna dela. Tudi državni uradi in ustanove ne pošiljajo vedno dovolj hitro svojih uradnikov v deželno službo in mnogokrat tudi ne takšnih, ki bi ustrezali mestom, ki jih prevzemajo. Težkoče so tudi pri pooblastilih krajevnim ustanovam in pri izvajanju raznih javnih del. Svetovalec je odgovarjal tudi na kritike liberalcev in se končno zaustavil pri «dialogu» s komunisti. Rekel je, da je bolje, da ostanejo komunisti v opoziciji ter da s tem spodbujajo večino, da bi bolje delovala. Pri tem noče Krščanska demokracija voditi kake zatiralne in nedemokratske politike. Ribezzi je niso izkoristili deželnih spodbud in j tudi zavračal trditve, da vodi Rr-prispevkov za razvoj njihovih pod:i ščanska demokracija nazadnjaško jetij. Zato bi morali okrepiti vsaj; politiko. Končno je v zvezi s pi-infrastrukture, pri čemer pride v smom več kakor 500 duhovnikov v poštev javna pobuda Komunist Pellegrini je obravnaval gospodarsko in socialno politi-deželne Furlaniji, ki so kritizirali položaj v deželi, nekako dejal, naj duhov niki molijo v cerkvi, medtem ko . — --------------- vrne- savajo v politiko, s čimer se bo Furlaniji najbrž precej zameril, saj je znano, da ima tam Cerkev povsod svoje prste vmes. Prihodnji ponedeljek se bo začela v deželnem svetu razprava o posameznih členih zakonskega osnutka deželnega proračuna in obračuna. Sestanek delavcev DZ na sedežu PSU Na sedežu PSU v Ul. FJavia je bil sestanek delavcev Delavskih zadrug, vpisanih v socialistično organizacijo v podjetju. Izvolili so začasni vodstveni odbor, v katerem so Ezio Padovani, Giovanni Fo-bert, Lucio Bensi, Claudio Crama-stetter, Luciano Flego, Giuseppe Capella in Ervino Torcello. Naloge SINOČI V KULTURNEM DOMU Izčrpno predavanje o razvoju koprskega pristanišča Letos 1.000.000 ton prometa - Potrebno sodelovanje med pristanišči na severnem Jadranu V mali dvorani Kulturnega doma je bilo sinoči napovedano predavanje o Kopru in njegovih perspektivah po otvoritvi železnice. Predavatelja, namestnika generalnega ravnatelja podjetja »Luka Koper« in republiškega po nca Egona Prinčiča in druge goste, med temi vodjo razvojno-planske grupe «Lu-ka Koper« in predsednika sveta za gospodarstvo pri občinski skupščini Koper Branka Magajno ter predsednika okrožnega gospodarskega sodišča in predsednika komisije za manjšinska vprašanja in stike z za. mejstvom pri Obalni konferenci SZDL dr. Svetozara Poliča je v imenu SKGZ in Slovenskega gospodarskega združenja pozdravil dr. St. Oblak, ki je uvodoma naglasil vrsto razlogov, zaradi katerih so razvojni problemi Kopra tako pri srcu vsem Slovencem doma in v bližnjem zamejstvu. Strokovnjak Prinčič je nato podal izčrpen pregled razvoja koprskega pristanišča od njegove usposobitve za mednarodni pr-----------* pred 10 leti, do danes, ko se pripravlja, da do konca leta doseže 1,000.000 ton prometa. Govornik napredovanje skupnega konkurenta, ki ga predstavljajo orjaška pristanišča severne Evrope. Po predavanju se je razvila razprava, v katero so posegli nekateri prisotni strokovnjaki in operaterji. «Gore - nujno dopolnilo našega življenja» Sinoči je v Gregorčičevi dvora-\mmt v i ni v VI. Geppa 9 prof. T. Vraber " I predaval o temi «Cvetje in podobe • v v iz Julijskih Alp». Tržaški planinci na splošno zelo dobro poznajo veličastno verigo gorstva, ki se vleče od doline Re-klanice do Blejskega jezera. Prof. Vraber pa je pritegnil pozornost številnih slušateljev zlasti zato, ker je pokazal bogastvo naše alpske flore. Diapozitivi, ki so prikazali v sliki predavateljevo besedo, so pričali o prizadevnosti prof. Vra bra na področju, ki ga naši pla- Važna novica za bivše partizane naj politiki, tudi krščanski, uprav- i voj Delavskih zadrug. ko deželnega odbora in večine leve sredine. Rekel je, da je bistvo te politike povečanje proizvodnosti. To- vso Var, biTorall - SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA poskrbeti, da bi bolje delovali vsi I sektorji. Dotaknil se je deželnih podpor za razvoj šolstva, ki tudi niso rodile povsod uspehov. Priznal je tudi odborniku za zdravstvo, da se je trudil za razvoj na svojem torišču, da pa so kljub temu velike i pomanjkljivosti. Pri tem je Pelle- j grini omenil nevzdržni položaj v hu-minski bolnišnici. I Politika za spodbujanje proizvodnosti bi morala pokazati določene sadove, če bi e obnesla. Podatki o zaposlitvi, ki se krči, in o izseljevanju, pa zopet kažejo, da se je tudi ta politika izjalovila. V zvezi s krizo tržaškega gospo- tajnika so poverili Eziu Padova- se je nato zadržal ob industrijskih niju. Sestanka so se udeležili tudi ■ • — - ■■■ - - - nekateri upravljalci DZ in med njimi tudi predsednik Gianni Giun-cin, ki je pozval vse nazvoče, naj delujejo na vseh toriščih za raz dejavnostih in načrtih za bodoči razvoj pristanišča in nekaterih pomožnih dejavnosti, ter naglasil potrebo po specializaciji in sodelovanju med severojadranskimi pristanišči, katerim čedalje bolj grozi imiiiiliiiliiiiiiiitiiiiiiii nun itiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiini n iiiiiiiiiiiiiHii m nn,i n mn 1111,111 ||ui,||,m Hlinili,, |n,,|| m um m 1111,1111,1,1! m im 11,111,iu||||,||m|,||||b || Pokrajinski odbor partizanskega združenja ANPI nam je poslal v objavo naslednje sporočilo, ki bo prav gotovo zanimalo bivše partizane. Sporočilo se glasi: «Obrambni minister Roberto Tre-melloni je glede na zakonski predlog za določitev novega potrebnega roka za priznanje kvalifikacije partizana borca poslal poslancu Arri-gu Boldriniju. predsedniku združenja ANPI naslednje pismo: Dragi Boldrini, v zvezi z najinim srečanjem pretekli teden ti zagotav. E, ljam, da sem predsedniku Moru in ministru Colombu toplo priporočil, naj bi se poiskala vsaka modnost da se dobi finančno kritje v zvezi z znanim zakonskim predlogom glede priznanja partizanske kvalifikacije, tako da bo omogočeno hitro nadaljnje izvajanje ukrepa«. Z veseljem objavljamo to kratko vest in upamo, da bo posredovanje vsedržavnega predsednika združenja ANPI rodilo uspeh. Na pobudo odporniških organizacij ANPI, ANPPIA, FIAP in Združenja političnih deportirancev bo v nedeljo, 17. t.m„ ob 15. uri, na strelišču na Opčinah PROSLAVA PINKA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV Govorili bodo Silvano Ba-cicchi, Lojze Abram in prof. Monfalcon. Nadaljevanje razprave o proračunih in o petletnem finančnem načrtu Računajo, da se bo razprava končala prihodnji petek z glasovanjem o proračunu Tudi na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta se je nadaljevala razprava o občinskih proračunih za letošnje in prihodnje leto ter o petletnem načrtu. Diskusija se je precej zavlekla in nekateri svetovalci, ki bi morali govoriti, sploh niso prišli na vrsto, ker so bile sinočnje ((govorance« predolge. Tako je liberalec Trauner govoril skoraj dve uri in pol. župan želi, da bi se razprava in glasovanje o proračunih zaključili pred prazniki. Prihodnje seje ‘občlnsktegd sveta bodo v ponedeljek, sredo in petek, na sporedu je še 14 govornikov, odgovor župana, glasovalne izjave. Ce bo šlo vse v redu, bo glasovanje na petkovi seji, ki bo verjetno najdaljša. Ob začetku seje, ki se je začela s polurno zamudo zaradi odsotnosti številnih svetovalcev, so odborniki odgovorili na vprašanje nekaterih svetovalcev. Tako je odbornica Faraguna odgovorila na zadev. NA TRGOVINSKI ZBOHNIC1 darstva je Pellegrini dejal, da so iskali rešitve, ki ne morejo zadovoljiti. Namesto da bi okrepili državno industrijo, omogočajo razvoj zasebne, kar kaže načrt za gradnjo Grandi Motori, Kjer bo udeležen zasebni kapital, to je Fiat. Tudi načrtovanje ni zadovoljivo. Sploh pa je vprašanje Trsta vprašanje vseh, kajti če bo Trst napredoval bo napredoval tudi vsa dežela. Kar se splosne politike tiče, so se slišale v krogu same KD le šibke kritike, če izvzamemo svetovalca Ginaldija. Vsekakor nosi KD glavno odgovornost za položaj v deželi. Kar se socialistov tiče, jim je tudi primanjkovalo poguma. Vse, kar so dosegu v deželnem odboru, ^ ^______ ^ ___ je morda to, da so bile nekatere: j2^iet^co““fižaške”'hranilnicer s'lo- rešitve manj s.abše, kot bi bile si 1 vesnosti so se udeležili najvišji cer. Socialisti *o se vedno bali, da predstavniki oblasti, med njimi se ne bi razšli z demokristjani. Sociabst Moro, ki je spregovoril za Peliegriuijem, je rekel, da bi stvo v tej razpravi niso obračunski ostanki, čeprav se je razprava v glavnem sukala okrog njih, marveč politika leve sredine, to je sodelovanje med socialisti in demokristjani. V ospredju je bilo vprašanje, kdo je za .evo sredino in kdo je proti. Desnica je uporabljala v ___ _____^___ _________ razpravi Malagodijeva gesla, levica prek srečnilTm nesrečnih časov vse pa je govorila o splošnih političnih So danes, ko proslavlja 125-letnico vprašanjih tudi v vsedržavnem me- j svojega delovanja. Govornik se Je rilu V zvozi 7 govorom demokrist- nato posebej zadržal ob bančni in jana Ginaldija ,e Moro dejal, da je drugih specifičnih dejavnostih za-treoa ugotoviti, z kakšnih pogojih voda (upravljanje Krojnega sklada, £kfenel? Pri dcbmf) tor‘Jo^najSlh poSS R?» UL «*$£»»: t! SSiStSoS je b,J Oblasti od Uta U47 do Venete, pri Konzorciju za julijsko leta 1964. žar .Ul tega niso upravi | letallseej pn družbi STIMAT, itd. čene Kritike listih ki so soodgovor Nat0 je spregovoril predsednik hrani za takratni položaj. Vsekakor i miniške zveze beneških pokrajin pričakujejo socialisti da se odnosi! dr Campagna, ki je prinesel po-v KD ■ azcisujo in srečni bi bili, j zdrav italijanskih hranilnic ter zate bi orevEgala levica. Dokler sel želel tržaškemu zavodu nadaljnjih pa to ne uo zgodilo, morajo socia j uspehov v prihodnosti. Predsednik listi sodelovati s takšno KD, kakrš trgovinske zbornice, ustanove, ki je na pac je. Moro je zatem naštel I pred 125 leti sodeloval pri ustano-nekatere usnehe socialistov kot je. vitvi hranilnice ,dr. Caidassi je na- ‘Ti,.™ i asr <= razvoj kmetijstva ki so jo javno .. tlinn 1»«*«v. imo Hano« v neicr no vprašanje svetovalca Morpurga I njenice (Čampo Marzio). glede otroških vrtcev, zaradi česa *- -- ----- ne more letos obiskovati občinske vrtce 700 otrok. Omenila je finančne težave in povedala, da so nekaj novih vrtcev odprli drugi pa so v načrtih občinske uprave. Odbornik Vascotto je na vprašanje svetovalca Morellija glede izredne obsežnosti nadurnega dela nekaterih u-službencev Acegata (filobusi) dejal, da se je to zgodilo le v avgustu ki ga je postavil svetovalec Cesare o delovnih centrih, odgovoril, da ima občinska uprava težave, ker nadzorne oblasti ne dovoljujejo u-stanovitev takih centrov, če mora občinska uprava za kritje stroškov najemati posojila. Zato deluje samo en center. Odbornica Faragu-nova je na vprašanje nekaterih sve. tovalcev o pomorskem muzeju med drugim povedala, da ga bodo premestili v nekdanjo vojašnico ko- llltllllMIKMIMIIIIIIIIflllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMI II ■IIIIMlIllllllllllMill III llllllll IIIIIII lil lili lllllllllllllllllll Slovesna proslava 125-letnice Tržaške hranilnice Zavod šteje 66,5 milijarde lir denarnih vlog V Trstu nova {Družba za industrijski tranzit» Turistične avtobusne proge v deželi Od ponedeljka do četrtka je bila v Rimu vsedržavna konferenca za velike turistične avtobusne proge. Za našo deželo so potrdili ali nekoliko spremenili sedem turističnih prog za skupno 1.100 km Gre za krožno potovanje po deželi za izlet iz Trsta k Belopeškim jezerom, za krožno turistično vožnjo po Trstu, za izlet k jami pri Bri-ščikih in na Vejno ter za izlete Sledila je diskusija o proračunih v Lignano in Oglej, Trst in Redi-in petletnem načrtu. Svetovalec puglio ter iz Gradeža v Videm, Ce-Trauner (PLI) je očital občinski : dad in Tricesimo. upravi, da v uvodu ni upoštevala I _________ »doprinosa tržaških liberalcev za I breTpomistokr^rej^f^etoi! Za premestitev krošnjarjev gospodarski načrt in sklepe CIPE, ‘ da ne vodi pravilne gospodarske politike itd. Svetovalec Abate (KD) pa je poudaril važnost petletnega načrta, ki dokazuje sposobnost in dobro voljo občinske uprave. Poudaril je med drugim, da bo treba okrepiti borbo proti izbegava-pju premožnejših slojev glede plačevanja družinskega davka itd. Nato je navedel nekaj pripomb in predlogov za razna dela v posameznih predelih mesta in okolice. jetih posojil, uporabljenih za gradnjo, razširjenje in obnavljanje tovarn. Prispevek znaša toliko, da se znižajo obresti na 3,50 odstotka Po dveh letih odkar je v vc ljavi zakon, je dežela dala skupno za 632 milijonov lir prispevkov, s čimer je bilo lahko naje tih za 30 milijard lir posojil za izboljšanje industrijskih podjetij. Prispevke je dobilo 320 podjetij, ih sicer 302 v videmski pokrajini, 16 v tržaški in 2 v goriški. Pri tem gre za 88 lesnih podjetij, 52 stroj- razvoj kmetijstva ki so jo javno oni zahtevali in postavili kot pogoj za sodelovanje v deželnem odboru. Socialisti so se vedno borili tudi v okviru odbora za čimboljše rešitve raznih vprašanj Pri tem so pač morali delovati v danih mejah. Mo V glavni dvorani trgovinske zbornice so sinoči slovesno proslavili predsednika deželnega sveta in deželnega odbora, generalni vladni komisar, predsednik pokrajinske uprave, tržaški župan in številni predstavniki gospodarskega in poslovnega sveta iz dežele Furlanije-Julijske krajine ter sorodniki bančnih organizacij iz vse Italije. Predsednik hranilnice dr. Jaut je s,~ 1«^»;, prikazal zgodovinski lazvoj denar-. nih, 40 gradbenih, 60 živilskih, 25 nega instituta od njegove ustano- tekstilnih, 19 kovinskih, 22 tiskar-vitve v daljnem decembru 1842 | skih itd.. esrečnih časov vse I ----------- Pretepla sta ga Včeraj ob 4.10 so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli 27-letnega pomorščaka Emila Stefančiča iz Mačkovelj št .12, ki je imel udarce po glavi, desni strani čela, desni ličnici m uhlju, rane po bradi in nosu in zlom spodnje čelju sti. Stefančič ni mogel govoriti. Bolničarji RK, ki so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico so povedali, da je ranjenec v rešilnem avtu med vožnjo s Trga Vittorio Venetu do bolnišnice s težavo povedal, da sta ga malo prej napadla in pretepla dva moška, od katerih e-nega pozna. To je bilo vse. Stefančič ni mogel obrazložiti, kje je prišlo do tepeža in zakaj. O zadevi so bili obveščeni agenti s komisariata na Trgu Dalmazia in uvedli so preiskavo. Doslej pa niso mogli preiskave poglobiti, ker je bilo nemogoče zaslišati Stefančiča. Ranjenec se bo moral zdraviti 30 dni. nih vlog, katerih ima danes v oskr. bi čez 66,5 milijarde lir ter povedal, da se je prav te dni na pobudo hranilnice ustanovila v našem mestu nova družba za razvoj industrijskega tranzita. Zadnji je spregovoril inž. Spac- ro je dejal, da razume nezadovolj j cini, ki je naglasil doprinos trža- stvo opozicije glede nekaterih vpra šanj. Tako tudi socialisti menijo, da Jke hranilnice ~ na vseh področjih mestnega življenja, kar Je prišlo do sanj. Tako tuui socialisti menijo, aa iu«»iik=»» k*™ je treba izboljšat politiko v zvezi izraza z'asUv prvih povplnih letih, s proizvodnostjo. Ni pa moč zapirati oči pred dejstvom, da vlada pri nas sistem mešanega gospodarstva, to je javnega in zasebnega. Sicer pa se tudi v socialističnih državah opaža razvoj, ki kaže, da se ni moč popolnoma odreči zasebni pobudi. Zato je treba pri nas pod pirati tudi zasebno dejavnost, zlasti ce gre za mala podjetja. Zadnji je spregovoril demokristjan Ribezzi Najprej je omenil od noše med socialisti Ul Krščansko ne humanitarne zasluge v tukajšnjem življenju. 632 milijonov prispevka za razvoj industrije Tehnično posvetovalni odbor za finansiranje industrijskih podjetij, ki je bil ustanovljen na podlagi , , .... j • deželnega zakona štev. 25 iz no- demokracijo, ki se opirajo na no;! vembra l965i je lmei v enem letu tranjo dialektiko. Seveda ima tudi jg sej pod predsedstvom odborm- sodelovanje med tema strankama ‘ ga Z8 industrijo ln trgovino Mar svoje meje. Kar se tiče očitkov ptliera Na podlagi tega zakona ’ delka in priieli Vučiniča ter ga od opozicije, je zlasti omenil vprašanje lahko dobe podjetniki od dežele peljali na kvesturo na zaslRanje pooblastil krajevnim ustanovam Re prispevke za kritje obresti od na Preiskava je v polnem teku. Počastitev padlih borcev v Čedadu V nedeljo bo obletnica ustrelit ve osmih partizanov, ki so jih ustrelili leta 1944 na športnem igrišču v Čedadu. Na pobudo ANPI in čedajske občinske uprave bodo počastili spomin padlih. Uradni go vor bo imel poslanec Fermo So lari, član vsedržavnega predsed stva ANPI. Počastitve se bodo ude ležili učenci in dijaki ter odpo slanstva bojevniških združenj. O blasti in predstavništva se bodo zbrala ob 10. uri pod občinsko ložo v Čedadu. s Trga Ponterošo Tudi tržaška turistična ustanova predlaga, naj bi krošnjarji premestili svoje stojnice s Ponteroša. Ustanova je poslala županstvu pismo, v katerem pravi, da je treba poskrbeti, da bo področje ob kanalu na razpolago meščanom. Ce ostane na Trgu Ponterošo še vedno trg za sadje in zelenjavo, je treba izboljšati njegov zunanji videz. Ce bodo premestili stojnice krošnjarjev pred silos na Trgu Li-berta, je treba poskrbeti, da se bodo krošnjarji držali predpisov glede razstavljanja blaga. Gora pomeni za človeka sprostitev — je dejal predavatelj — ter je istočasno nujno dopolnilo njegovega življenja. Ne gre pa samo za to! Narava nudi raziskovalcu neizmerno bogato področje dela. Sem spadajo predvsem raziskave v zvezi z alpskim rastlinstvom. Tej temi je prof. Vraber posvetil dobršen del svojega včerajšnjega truda. Ni se pa omejil samo na to temo. Slušateljem je z besedo in sliko prikazal lepote Soške doline pri Čezsoči in okoli Breginja. Nato se je dvignil na visokogorstvo od zahodnih Julijcev do vzhodnih. Pri tem je obravnaval rastlinske formacije na meliščih in visokih planinskih travnikih. Na kraju je prikazal še nekaj slik s Triglavskega pogorja. V društvu «1. Cankar» proslava pisatelja Sinoči so v okviru petkovih večerov imeli v šentjakobskem pro-% svetnem društvu «1. Cankar» proslavo velikega pisatelja, čigar ime nosi društvo. Priložnostni govor o Cankarju, ki ga je pripravil član društva prof. R. Rauber, je prebral mladinec I. Verč, ki je tudi podal odlomek iz Cankarjevega spisa «Moje življenje». Nastopili so še drugi člani dramskega odra P. d. id. Cankar», in sicer S. Pertot in K. Švab v prizoru Izidorja Cankarja «Obisk». ter S. Verč ki je zelo učinkovito podal iz Cankarjeve «Lepe Videu odlomek «Mrva pripoveduje)>. Na sporedu je bil tudi film, ki prikazuje življenje in delo Cankarja. Vsi mladi nastopajoči člani pr<> svetnega društva so zelo dobro podali svoje vloge ter so bili deležni priznanja in pohvale prisotnega občinstva. Na koncu je predsednik društva pozdravil vse navzoče, jim voščil vesele in srečne praznike ter napovedal, da bodo mladi člani dramske skupine prihodnji mesec postavili na oder novo igro. Razgovor o gledališču v časnikarskem krožku Drevi ob 17. uri bo v Časnikarskem krožku na Korzu Italija 12 predsednik stalnega gledališča dr. Guido Botteri poročal o dejavnosti gledališča. Predstavil bo tudi prof. Orazia Costo, ki bo govoril o svoji režiji ((Kralja Ojdipa« grškega tragika Sofokleja, ki ga sedaj igrajo v gledališču. Navzoči bodo tudi igralci. GLASBENA MATICA - TRST Okradeni Jugoslovanki Na Trgu Ponterosso in na pokritem trgu v Ul. Carducci so neznani tatovi predvčerajšnjim okradli dve Jugoslovanki. 65-letni Ani Co-ceani so odnesli torbico, v kateri je hranila potni list, prepustnico in 15.000 lir. Torbico je Coceanijeva za trenutek položila na rob stojnice Isto se je pripetilo tudi 39-letni Oktavijani Permeo. Njej so tatiči ukradli listnico, v kateri je imela dva koščka zlata težka 8 gramov in 5000 lir. Obe okradenki sta tatvini prijavili na letečem oddelku kvesture. Danes Enalotto Osrednje vodstvo Enalotto sporoča, da bo natečaj Enalotto št. 49, ki bi moral biti 9. decembra, danes, 16. decembra. •iiiiiiiiiimi*in hii Hiiiiiit 111111111111111111111111111111111111111111111111111^1111 SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Odobritev številnih upravnih sklepov Izvolitev pokrajinskega predstavnika pri pristaniški ustanovi Pokrajinski svet je na sinočnji predvideva strošek 45 milijonov lir seji odobril vrsto sklepov finančne- za popravilo drugega odseka ceste ga značaja, med temi sklepe o de- Milje, Sv. Florijan, Lazaret, drugi narni podpori gledališču Verdi, pa ureditev ozkega ovinka na ce-centru »Prijateljski telefon« in sklep sti, ki pelje v Seslianski zaliv. Po- o podelitvi l.070.000 lir raznim pod-....... pornim ustanovam tudi zasebnega značaja. Komunistična svetovalka Wcissova je med razpravo izjavila, da se bo njena svetovalska skupina vzdržala glasovanja, ker pokrajinski prispevek raznim podpornim ustanovam, med katerimi je mnogo ustanov konfesionalnega značaja, ne reši perečega vprašanja podpor prizadetim in ker ni mogoče imeti vpogleda v administracije raznovrstnih ustanov in zvedeti, v kakšne svrhe porabijo denarne prispevke. V zvezi s proračunom za leto 1967 so že obširno razpravljali v sklopu pristojne komisije, zato so se sinoči svetovalci izognili razpravi in soglasno odobrili sklep. Pokrajinski svet je nato odobril še dva sklepa o javnih delih. Prvi Zahrbtno ga je zabodel z nožem Niso znani razlogi, ki so 47-let-nega Jugoslovana Djordja Vučiniča z Reke privedli do tega, da je včeraj okrog 14. ure potegnil nož in zahrbtno zabodel 31-letn6ga trgovca grškega državljana Aristida Ge-rakoulakosa, ki stanuje pri družini Zucconi v Ul. Cantu 29. Do neljubega dogodka je prišlo v prvih popoldanskih urah v Ul. Geppa v bližini hotela altalia«. Vučinič je Gerakoulakosa zabodel pod levo pazduho in mu povzročil globoko rano. Ranjenca so nekaj minut zatem z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in sprejeli na pljučno kirurški oddelek s nrognozo okrevanja v 10 dneh Medtem so v Ul. Genpa prihiteli agenti letečega od- CASINO PORTOROŽ JUTRI ZVEČER, 17. DECEMBRA OB 22. URI PLESNI VEČER Z modno revijo 1068 FAINI ZA NA MORJE PERILO «LA CASTELLANA« • MEDNARODNE ATRAKCIJE ROULETTE - BACCARA krajina je v ta namen že dobila posojilo. Svetovalci so nato s tajnim glasovanjem izvolili pokrajinskega predstavnika pri pristaniški ustanovi. Z 12' glasovi je bil izvoljen odvetnik Mario Schivi. Enajst svetovalcev je oddalo bele glasovnice. Z voščili za praznike svetovalcem in predstavnikom tiska je na to predsednik Savona zaključil se Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine sporoča, da je bilo v Trstu od 4. do 10. decembra sedem primerov škarlatinke, 19 noric, 2 priušesne slinovke, 3 garij, 6 vnetja jeter in 6 akutnega revmatizma. Ranjena zakonca v prevrnjenem avtu V neposredni bližini mejnega prehoda na Pesku se je včeraj popoldne pripetila slikovita prometna nesreča, pri kateri sta se ranila zakonca Premolin iz Ul. Rio Spinoletto 17. Bilo je okrog 17. ure, ko Je 53-letni Ferrucclo Premolin s svojim fiatom 850 TS 72233 pripeljal na mejni prehod. V avtu se Je peljala Premolinijeva 53-letna žena Rosalia Lucchesi in oba sta se vračala v Trst Približno 200 metrov od bloka, Je Premolin začel prehitevati fiat 500 TS 64515, ki Je vozil pred njim. Bil pa je tako nepreviden, da Je rehit ' ‘ ‘ 11 zanj usodno. Zaneslo ga je, prei L teval na lahnem ovinku, kjer bilo več ploskev ledu. To je da je dregnil v fiat 500, izgubil ob. last nad avtom, zavozil na levo stran ceste in se prevrnil po položni škarpi ob cesti 90 metrov daleč. Pri nesreči bi se lahko zakonca ubila, imela pa sta srečo. Izvlekli so ju iz razbitega avtomobila in iu odpeljali v bolnišnico, kjer so Premolina sprejeli na pljučno kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh zaradi udarcev po prsih z verjetnimi poškodbami reber. Njegova žena sl je zlomila desno stegnenico in se ranila po obrazu. Na ortopedskem oddelku se bo morala zdraviti tri mesece. Potrebne formalnosti so opravili karabinjerji. DANES, 16. decembra 1967 ob 20.30 v Kulturnem domu Koncert srednje glasbene šole «Ivan Matetič-Ronj gov» z Reke Sodelujejo orkester, godalni kvartet in solisti Dirigent: IVAN PENEL Izvajana bodo dela naslednjih avtorjev: Beethoven, Chopin, Matetič-Ronjgov, Beriot, Gotovac, Prek, Haydn, Goltermann in Mozart. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Marija Holkova «PEPELKA» (Pravljična igra v štirih dejanjih) Prevedel: Jožko Lukeš Scenograf: Demetrij Cej Koreograf: Adrijan Viles . Glasba: prof. Karel Boštjančič { Režiser: JOŽKO LUKES PONOVITVE: v nedeljo, 17. dec. ob 16. uri. V nedeljo, 17. decembra ob 20.30 v kino dvorani v BAZOVICI Jaka Štoka «Anarhist» (Burka v dveh dejanjih) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Danes, 16. t. m. oh 20. uri v PIRANU Luigi Pirandello «SAJ N! ZARES> SLOVENSKI KLUB priredi v torek, 19. decembra ob 20.30 VEČER SLOVENSKE KNJIGE OB IZIDU JADRANSKEGA KOLEDARJA 1968 Sodelovali bodo predstavniki Prešernove družbe, Mohorjeve družbe, Mladinske knjige in Založništva tržaškega tiska. Vljudno vabljeni člani in prijatelji kluba. Prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine vabi na večer «IGO GRUDEN IN NAŠA OBALA*, ki bo v nedeljo, 17. t. m. ob 16.30 v društvenih prostorih. Sodeloval bo pevski zbor «Fantje izpod Grmade«. Dvorana bo ogrevana BOŽIČNA in v bogati izbiri dobite v tržaški knjigarni Ulica sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 Razna obvestila Danes 16. t.m. ob 20.30 bodo maturantje trgovske akademije »letnik 1957» proslavili 10-letnico mature ra skupni večerji pri Dolencu na Proseku. Prisotnost obvezna 1 V nedeljo, 17. decembra, ob 9. url, bo v Gregorčičevi dvorani — Ulica Geppa 9. OBČNI ZBOR ZVEZE MALIH POSESTNIKOV Dnevni red: Izvolitev predsedstva Poročilo predsednika Poročilo tajnika Diskusija Sklepna resolucija Izvolitev odbora Razno Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. decembra 1967 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 13 o-seb. UMRLI SO: 49-letna Daniela Cer-meli, 78-letna Stefanla LagoJ vd. Bratina, 92-letna Lulgla Grego vd. Tessa-ris, 81-letnl Guerrlno Cirlelli, 68-let-nl Adolfo Michell, 62-letni Dante Ter-zon, 70-letnl AttUlo Pressel, 68-letnl Mario Pless, 84-letna Orsola Mustna vd. Brach, 75-letni Kelice Pertot, 81-letni Andrea Colarich, 80-letna Cledia Rlsegarl vd. Barbalonga, 75-letna Maria Nadina por. Campagna, 81-letn! Giuseppe Mueller, 69-letnt Oltone Pol. lej. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od II. do 17. dec. — od 11. do l.») AlPAngelo d'oro, Goldonijev trg 8; Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Marchlo, Ul. Ginriastlca 44; Miam, Mlramarskl drevored 117 (Barkovlje). Gledališča Verdi Drevi bo v gledališču Verdi oj5 20.30 za abonma C za vse rede zad; nja predstava opere «11 sorriso si piedi della scala« Antonia Bibala. Zasedba bo ista kot prvič. Nadaljuje pa se tudi prodaja vstopnic za drugo predstavo opere «Tosca», ® bo jutri ob 16. uri za abonma D za vse rede. Slovensko gledališče Danes, v soboto ob 20. uri gostovanje v Piranu s Pirandellovo komedijo «Saj ni zares«. Jutri, v nedeljo ob 16-uri pravljična igra Marije Holkove «Pepelka» v Kulturnem domu; ob 20. uri burka Jaka Stoke «Anarhist» v kino dvorani v Bazovici. Nazlonale 15.30 «Agente 007 si vive solo due volte« Technicolor. Nepre-kosljivi James Bond (Sean Conne-ry). Film po knjigi lana Fleminga. Excelsior 16.00 «Piano, piano, non t’a-gitare« Technicolor. Claudia Cardi-nale, Tony Curtis, Sharon Tate, Robert VVebber. Režija Martin Ranso-hoff. Fenice 15.30 «11 13. uomo« Technicolor. Michael Piccoli, Gerard Blaine. Režija Harry Saltzman. prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Mal d Africa« Technicolor. Realiziral Stanies Nievo. Pre" povedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Julie, perche non vuoi?« Technicolor. Julie Christy, Leslie Philips, James Robertson. Ritz (Ulica San rraticesco štev l(b 16.00 «11 ciarlatano« Technicolor. Za bavni film. Jerry Lewis, Harold J-Stone, Charlie Callas, Buddy pester. Režija Jerry Lewis, Alabard* 16.30 «Lola Colt« Technicolor. Lola Falana. VVestern. Filodrammatico 16.30 «La dama dl Beyrut» Technicolor. Sara Mantlers. Prepovedano mladini pod 18. i* tom Moderno 16.00 «1 violenti dl Rio Bra' vo» Technicolor. VVestern. Lex Bar-ker. Cristalio 16.30 aColpo su colpo« Tech nicolor. Cinemascope. Frank Sinatra. Garibaldi Danes počitek. Jutri oD 16.30 «11 figlto di Django« Technicolor. Gabriele Tinti. Capitol 15.30 «L'avventuriero» Technicolor. Anthony Quinn, Rita Hay-wort, Richard Johnson Aurora 16.30 «La calda preda« Jan* Fonda, Peter McEnery, Michel Plc' coli. Režija Roger Vadim. Prepovedano mladim pod 18. letom. Astoria 16.00 «11 boia scarlatto« Technicolor. Mockey Hargitay. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «E1 Dorado« Technicolor. VVestern Astra 16.30 «E venne la notte« Technicolor. Henry Fonda. Vittorio Veneto 16.00 «Matchless» " Technicolor, Patrick Neal, Ira Fuji stenberg. Prepovedano mladini P°“ 14. letom. Ideale 16.00 «Da 077 intrigo a Llsbo-na» Technicolor. Marilu Tolo Fef-nando, Daniel Calvi. Abbazla 16.00 »Scandalo al sole« Technicolor. Troy Donahue, Richard E‘ gan, Sandra Dee. Prepovedano mladini pod 16. letom. Ob odhodu na zlmovanje 26. t.m-> SPDT organizira smučarski izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje še dan** v Ulici Geppa 9-11. Udeleženci movanja so naprošenl, da plačajo celotni znesek člmprej v Ul. Geppa 9-11. SPDT javlja, da Je na razpolag Se sedem mest za zlmovanje v Kranjski gori. NAROČNINA ZA LETO 1968 BO NASLEDNJA; Letna naročnina Lir 8.100.— šestmesečna naročn. » 4.400,— trimesečna » » 2.250,— mesečna » » 800.— Mali oglasi ODDAJAMO Tel. 41311. vpeljano cvetllf*tB®' Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Fran- ca Dolesa daruje Vida Martelanc lir za Dijaško matico. 1000 Sporočamo žalostno vest, da nas Je v 93. letu zapustila naša draga mama, tašča, nona in teta ROZAUA FURLAN vd. KOCMAN Ki^0gIe,b drage pokojnice bo danes, 16. t. m. ob 15, url iz hiše žalosti v Praprotu na Sempolajsko pokopališče. 2alujočl otroci Pcpl, Roža, Marija, Marjeta in Hi lari j, zet Albin, vnuki in nečaki Praprot, 16. decembra 1967 IZPKED KAZENSKEGA SODIŠČA Sodniki izrekli številne obsodbe proti udeležencem oktobrskih demonstracij Nekaj obtožencev so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov Po sedemurnem posvetovanju so sinoči sodniki tržaškega kazenskega sodišča (predsednik Corsi, tožilec Brenči, zapisnikar Stripoli) izrekli razsodbo v zvezi z znanimi dogodki «■ oktobra 1966, ko so tržaški delavci in sploh vsi občani protestirali proti sklepom CIPE, sklepi, ki so v bistvu pomenili konec ladje-flelniške dejavnosti v Trstu. Kot smo že poudarili, je nedavni proces, katerega obravnavamo, Potekal v dokaj čudnih pogojih. Na eni strani je šlo za obtožence, ki so nastopili na ulicah in trgih zaradi plemenitih razlogov, ker so obsojali vladno politiko, na drugi strani pa so se na istem procesu znašli ljudje, ki se niso mogli sklicevati na podobne razloge, temveč »o sledili samo svojim osebnim prevratnim nagibom. Posledica tega zadnjega nagiba je bilo razdejanje krožka «ACLI» pri Sv. Jakobu. V tem primeru ni šlo za dejanje, ki bi bilo povezano s splošno protestno akcijo, ki jo je tržaško delavstvo, in sploh tržaško prebivalstvo, sprožilo v okviru glavne protestne kkcije. Menimo, da je sodišče v določeni •neri upoštevalo nekatere značilnosti dogodkov iz lanskega leta. Omenili smo že, da je javni tožilec zahteval za obe skupini obtožencev zelo hude kazni. Skupna kazen je znašala namreč okoli 56 let zapora (52 let zapora in 4 leta pripora). Poleg tega pa je javni tožilec zahteval izredno hudo kazen za enega izmed glavnih obtožencev druge skupine, se pravi tistih mladeničev, Ki so sodelovali pri pustošenju krožka «ACLI» pri Sv. Jakobu. Včeraj zjutraj sta spregovorila še dva odvetnika in takoj nato so sodniki odšli v posvetovalnico, kjer so ostali do 18.30. šele potem je predsednik sodišča dr. Corsi prečital razsodbo. V razsodbi Je rečeno, da sodišče smatra Baldasa, Cragnolina, Ferra-rija, Longhija, Mitrijevo, Nicolinija, Mahorčiča, Perseglia, Petronia, Po-tossija, Sandrija, Scorio, Vatto, Stringoneja, Zobca, Grossa, Simeo-neja, Grattagliana, Calcicha, ‘Co-losija, Vecchieta, Bonina, Vidussi-ja, Debemardija za krive prekrška prevratnega zborovanja. Nadalje sodišče spoznava Baldasa, Ferra-rija, Perseglia, Petronia, Potossija, Scorio, Stringoneja, Zobca, Simeo-neja, Nicolinija, Grossa, Vecchieta, Vidussa in Bonina za krive prekrškov, ki so jim jih naprtili. Prav tako priznava za krive Clementino Bonazza, Livio Canciani por. Chief-fi, Mahorčiča in Sandrija za krive prekrškov, ki so jim jih pripisali. Sodišče je tudi menilo, da je treba obsoditi, ne upoštevajoč pripisane obtežilne okoliščine, Vatto, Vecchieta in Vidussa. Nadalje je sodišče spoznalo za krive, ne upoštevajoč obtežilne okoliščine čl. 62 štev. 5 za obtoženca Grossa in Vecchieta. Vidussa in Debemardija je sodišče spoznalo za krive prekrška, ki jima je bil pripisan. Upoštevala je zanju splošne olajševalne okolišči- MluiliiiiimiitiiilliiitmiiiiiiimiMiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiititiiimisuiiliHiillmiitiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiliiiiiiiiiiiuii S SEJE OBČINSKEGA SVETA Miljska občina v socialnih in gospodarskih težavah Pred pričetkom razprave o proračunu za leto 1968 - Kriza ladjedelnice Felszegy prizadeva 1.200 delovnih mest - Na 12.880 prebivalcev kar 3.500 upokojencev Na seji občinskega sveta, ki je | izvedbo raznih javnih del, za z bolj bila v sredo v Miljah, je župan "—*— ’—’**’* 1----- obrazložil in utemeljil občinski proračun za leto 1968. Proračun, o katerem se bo na prihodnji seji začela razprava, predvideva s (Ultimo comando). Nagrajen jugoslovanski film režiserja Veljka Bulajiča. V glavnih vlogah Bert Sotlar in Milena Dravič. Film prikazuje herojsko borbo jugoslovanskih partizanov na pianini Kozara. Z rtič AZZURRO. 17.30—21.30: «1 selvag-gi», P. Fonda in N. Sinatra. Kinemaskope v barvah. EXCELS1GR. 16—22: «La ragazza ed il generale«, Virna Lisi in Rod Steiger, v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «Frantomas contro Scotland Yard», L. De Fu-nes in M. Demongeot. S. MICllELE. 19—22: «La carova-na delTAlleluia«, Burt Lancaster. Ameriški kinemaskope v barvah. Sledi barvna slikanica. It onke RIO. 19—21.30: «E venne la notte«, J. Fonda in M. Caine. Kinemaskope v barvah DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija 244 — tel. 35-38. V TR2ICU Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «Rismondo» dr. Rismondo; Ul. Toti 50 — tel. 72701. V RONKAH Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «Alla sta-zione«, dr. Matitti, Ul. Garibaldi 3, tel 75047. DEŽRURNA CVETLIČARNA Jutri, 17. decembra bo v Gorici dežurna cvetličarna RENATO GO-iRIAN, Ul. Garibaldi 9 — tel. 26-28. J s ■i • i .ju—.——..................................................'.".v....... . ODBOJKA DREVI OB 21.15 Bor - P. Čelana za moško B ligo Drevi bo z začetkom ob 21.15 v telovadnici v Ul. della Valle odbojkarska tekma 6. kola moške B lige med Borom in Pallavolo Čelana iz Bergama. Gostje so nižje v lestvici od borovcev, zaradi česar lahko mirne vesti napovedujemo zmago plavih. Pod pogojem, da se zberejo in ne podcenjujejo tekmecev, saj je znano, da tudi najslabši najdejo v borbi proti Boru vedno uspešno orožje in se prav proti našim odbojkarjem najbolj izkažejo. Ker pa so borovci prav gotovo boljši od današnjih nasprotnikov, smo prepričani v njihov popoln uspeh. KOŠARKA PROMOCIJSKO IN NARAŠČAJMO PRVENSTVO Prva ekipa Bora v Tržiču mladi pa proti Lloydu A. Borova peterka bo jutri po dveh sijajnih zmagah proti Ederi iz Pordenona in Idroluxa in Gorice nastopila proti močni ekipi Confezioni Mario iz Tržiča. Naloga borovcev bo tem težja, kajti nastopili bodo na tujih tleh. Jutrišnji Borov nasprotnik je zelo močan, z Romolo Marchi iz Pordenona gotovo največji favorit za končno zmago tega promocijskega prvenstva, ki Je glede kvalitete nekaterih moštev skoro na enaki višini kot D in tudi C liga. Košarkarski «boom» je namreč prodrl tudi v promocijsko prvenstvo, tako da smo letos priča izredno izenačenim in kvalitetnim igram. In Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimtiiiiiiiimii V JUTRIŠNJEM KOLU III. AMATERSKE KATEGORIJE PASTI ZA VSE V osmem kolu prvenstva III. amaterske kategorije, ki bo jutri na sporedu, bo bazoviška Zarja imela v gosteh Alabardo B. Bazovci so trenutno v dobri formi, kar je dokaz v dejstvu, da so v zadnjih štirih tekmah osvojili štiri točke. V dvoboju z Bregom so celo pokazali lepo skupno igro, predvsem na sredini igrišča. Zanimivo pa je, da tržiška peterka je v veliki meri pripomogla k kvaliteti. Confezioni Mario je namreč trenutno še nepremagana peterka. Moštvo sestavljajo v glavnem elementi, ki so v prejšnjih sezonah igrali s tržiško CRDA, ki je nastopala v C in D ligi. In letos se pod novo firmo potegujejo za napredovanje v D ligo. Po rezultatih pa vse kaže, da je Romolo Marchi še močnejša od tržiških košarkarjev, saj so se Por-denonci ojačili z igralci Mestreja, Benetk itd. Skratka, borba za napredovanje bo praktično osredotočena na ti dve ekipi. Borovci bodo jutri, kljub dvema lepima nastopoma prejšnji petek in nedeljo le s težavo kljubovali nasprotniku, če pa bi ponovili igro, ki so jo prikazali proti Idroluxu. si lahko pričakujemo tud: kako presenečenje. V Borovih vrstah še vedno ne bodo nastopili Fabjan, Košuta in Borut Spacal. Plavi morajo tako praktično zaigrati z isto peterko skozi celo tekmo, kar terja od posamez nikov veliko fizičnega napora. Za Jutrišnjo tekmo pa bodo borovci po vsej verjetnosti nastopili z naslednjo postavo: Rudes, Za-vadlal, Savo Spacal, Čermelj, Kralj, Sirk. Kodrič, Sancin in Lakovič. Tekma Confezioni Mario - Bor bo jutri ob 12. uri v tržiški telovadnici v Ul. Matteotti. Ostali spored 6. kola promocijskega prvenstva: • Arte Go — Porzio Videm Edera Pord. — Libertas Pord. Idrolux — Marchi Pordenone Servolana — Libertas Go Počiva: POM Tržič. * * * Zaključna tekma jutri za Borove naraščajnike, ki so letos prvič nastopili v tem prvenstvu. Tokrat bodo plavi nastopili proti nepremagani peterki Lloyd Adriatica, ki se |iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiii|i,||l||iail|l||||||||||lll|||l||l|||||||fI,l||||l|,||||||l||,||,|) DOMAČI ŠPORT Jutri, 17. decembra NOGOMET II. kategorija Ob 14.30 v Št. Petru ob Soči S. PIER DTSONZO — VESNA * * * III. kategorija Ob 8. uri pri Sv. Alojziju ROIANESE — UNION * * * Ob 10. uri v Boljuncu ZARJA — ALABARDA B * * * Ob 12.30 pri S. Sergiu RUPINGRANDE — BREG * • * Ob 14.30 na stadionu «Prvi maj» PRIMOREC — PRIMORJE ♦ * * Mladinsko prvenstvo Ob 10.30 v Miljah FORTITUDO — BREG ODBOJKA Ob 9.30 na stadionu «Prvi maj» BREG — AGI (ženske) je tudi tržaška enajsterica iz nedelje do nedelje boljša, zaradi česar se bo morala Zarja močno potruditi, če bo hotela priti do celotnega izkupička. Tudi jutri imamo na sporedu slovenski derby. Tokrat gre za srečanje med trebenskim Primorcem in proseškim Primorjem. Obe enajsterici bosta šla na igrišče s trdnim namenom, da se vrneta domov z zmago, vendar je zelo verjetno, da se bo to posrečilo Prosečanom. Ni pa izključeno, da se srečanje, kar se skoraj redno dogaja na derbijih, konča brez zmagovalca in brez poraženca. Brežani pa bodo gostje žilave enajsterice Rupingrande. Nedeljski spodrsljaj ni vplival na moralo enajsterice, vendar ima trener precej skrbi s sestavo moštva. Moral bo najbolje urediti vrste, ker bo jutrišnja naloga Brežanov težka, vsak spodrsljaj pa bi jih lahko drago stal. Union, ki je v zadnjih tednih zabeležil same poraze, bo verjetno tudi jutri v škribeih. Prav gotovo bo moral ponovno z nepopolno postavo na igrišče. Ker pa je nasprotnik Podlonjercev — Roianese — približno v enakem položaju, ni izključeno, da bo Unionu vseeno uspelo priti do pozitivnega rezultata, ki bi jim dvignil že zrahljano moralo. Nedeljski zavrtljaj bosta izpopolnili še tekmi Libertas Prosek - Tec-noferramenta in Aurisina - Gretta B. R. prvi drugi 2. — prvi drugi 8. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi H. — prvi drugi 2 X 2 X 1 1 X X 2 1 X 1 2 1 X 1 2 X 1 2 JUTRI NA STADIONU PR VI MAJ » Zanimanje za derbv Priinoreč-Primor j e V nedeljo se bo moštvo Primorca srečalo na stadionu «Prvi maj» ob 14.30 s proseško enajsterico Primorja. Zanimanje je za to, kakor za vsako tekmo, veliko, predvsem v Trebčah, kjer se vsako nedeljo po koncu igre in ves teden živahno razpravlja in z začudenjem ugotavlja negativne izide. Primorje se je lepo uvrstilo med prve v lestvici, medtem ko so Tre-benci zadnji. Trebensko moštvo ima torej le malo možnosti, da zmaga. In to iz dveh razlogov: prvič, ker je avtomatično uvrstil za finalna srečanja za prestop v deželno fazo. Torej lahko predvidevamo ponoven poraz, kar ni nič sramotnega za naše «mulce», ki so se letos prvič lotili košarke in zato logično, da so naleteli na nekaj spodrsljajev, ki so bili večkrat vzrok naivnosti in neizkušenosti. Oglejmo si na kratko nastop Bora v tem prvenstvu. Ekipa je začela slabo (dva zaporedna poraza proti Italsidru in CRDA), nato je zaigrala zelo dobro proti Lloydu A-drlaticu in prvo zmago je žela na račun Servolane. Uspešna serija se je nadaljevala z zmago proti Italsidru, nato pa je ekipa izgubila vsako upanje za uvrstitev za finalno srečanje s porazom s Servolano in CRDA. Jutri je na vrsti Lloyd. Za borovce, ki že tri tedne ne trenirajo zaradi šolskih obveznosti, bi bil soliden nastop že pravi uspeh. Tekma bo ob 9.30 v Ul. della Valle. JUTRI V ŠT. PETRU OB SOČI Skoraj brezupna naloga Križanov Jutri bo «kriška karavana« odpotovala v San Pier dTsonzo. Vesna bo namreč nastopila proti tamkajšnji močni enajsterici, si si je v nedeljo na tujih tleh privoščila tržaško ekipo CRDA z 2:0. Jutrišnji nasprotnik Vesne je torej povsem solidna ekipa, in že dejstvo, da je San Pier dTsonzo trenutno na 5. mestu lestvice, dovolj zgovorno kaže, da bo jutri Križanom trda predla. Sicer so jutrišnji tekmeci Križanov dokaj čudno moštvo, še pred kratkim je namreč ekipa tavala na dnu lestvice, nato pa se je z vrsto uspešnih rezultatov prebredla do vrha lestvice. Trenutno je — glede na rezultate — v sijajni formi. Kaj si torej lahko obetajo Križani? Povsem objektivno — mislimo, da več kot neodločen rezultat nihče sploh ne more pričakovati. Tuje igrišče, močan nasprotnik — dve okoliščini, ki jasno govorita v korist domačinov. Toda ne smemo prezreti dejstva, da so tudi Križani trenutno v še kar zadovoljivi formi in nedeljska zmaga proti Itali (čeprav je ta precejšnji del llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIITtlll MEDMESTNI ŠOLSKI KOŠARKARSKI TURNIR Danes slovenski dijaki proti peterki Volte Tekma bo v telovadnici šole Oberdan Danes bo odločilna tekma naših dijakov proti Volti. Slovenska realna in klasična gimnazija, ki nastopa na medmestnem šolskem ko. šarkarskem prvenstvu, se bo namreč danes ob 16. uri v šoli Oberdan spoprijela s peterko Volte, ki uvršča dva odlična igralca Lloyda Adriatica, in sicer Biccija in Nar-derja. Ta dva pa bosta prav danes zaposlena s svojim moštvom in prav zaradi tega imajo naši predstavniki precej možnosti, da osvojijo to srečanje, ki bi jim.: omogočilo nastop v kvalifikacijah. Upajmo, da ne bodo naši košarkarji zašli v črn dan kot v prejšnji tekmi proti Da Vinciju, ko so si zapravili celo vrsto košev. Tudi za današnjo tekmo so se dijaki vestno pripravili in nedvomno bodo dali vse iz sebe, da bodo želi to pomembno zmago. Prvo peterko bodo ponovno sestavljali: Sancin in Čermelj ter Rudes, Ambrožič, Starc (cona 2—3). Ostale menjave pa so Tavčar, Kodrič, Košuta in Kocjančič. Tekma Volta — Slov. realna in klasična bo danes ob 16. uri v telovadnici šole Oberdan (Ul. P. Ve-ronese 1). tekme nastopila z 10. nogometaši zaradi Maregove poškodbe) je gotovo dala Križanom novega vzdušja in poguma za bodoča srečanja. Vsekakor pa je borba za izpad še vedno neizprosna. Oglejmo si položaj Križanov. Vesna ima 8 točk kot Rosandra. Za Križani pa je Pro Monfalcone s 6 točkami. Jutri bo Pro Monfalcone nastopil proti San Lorenzu, zadnjemu v lestvici — torej predvideva se zmaga. Rosandra pa bo igrala proti prvi na lestvici, in sicer z Edero — naj bi bil neodločen rezultat. In če bi tudi Vesna neodločeno zaigrala, v tem primeru, bi bile kar tri enajsterice s kvoto 9, kajti Farra (trenutno 9 točk) le malo bo mogla proti Marianu na domačih tleh. Sicer pa v tem presenetljivem prvenstvu so vsa predvidevanja zelo tvegana. * * * Nedeljski zavrtljaj druge amaterske kategorije ni v bistvu presenetil. Nekaka presenečenja naj bi bila: visoka zmaga Mariana na tujih tleh proti Torriani (3:1), neodločen rezultat med San Loren-zom in tržaškim Libertasom in poraz Romansa na domačih tleh proti Turriacu. Za tržaške enajsterice pa je bilo nedeljsko kolo še kar zadovoljivo. Vesna je zmagala z 2:0 proti nevarni Itali, Edera je tudi odpravila, pa čeprav s skromnim 1:0, Pro Monfalcone. Libertas je neodločeno 1:1 zaigral s San Loren-zom. Rosandra pa je ponovno naletela na poraz. Moštvo ni v najboljši formi, kot tudi ne CRDA, ki je trenutno na predzadnjem mestu v lestvici s petimi točkami. —edson— nUlMIllillllllllllIHlMMililMIllliliiiiiiiiiiiiilllUllllllIlllIlIMlIlilIlIliilIlliniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii N A MUHI Tl KI S Športni abonma v Slovenskem gledališču Po posvetovanju s predstavniki nekaterih športnih društev je SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU uvedlo POSEBEN ABONMA ZA ŠPORTNIKE Za 1500 lir si športniki lahko ogledajo še sedem predstav. Športniki, ki se za ta abonma zanimajo, naj se obrnejo na odbor društva, ki jim bo abonma preskrbel na vsaki seji ali pa tudi tekmi. Jutri dopoldne Bor-Brooklyn Jutri, ob 10 zjutraj bo na stadionu «Prvi maj« namiznoteniški dvoboj Bor-Brooklyn Treviso. Tekma bo v okviru prvenstva B lige ® bo odločilne važnosti za slovensko ekipo. POSTAVI Brooklyn Treviso: Trifoglio, Fur-lanetto in Bettiol. Bor: Edi Bole, Edi Košuta u> Adrijan Tavčar. KOŠARKA GORICA, 15. — Od 7. do 15. maja prihodnjega leta bo v Gori® mednarodno košarkarsko prvenstvo za vojaške reprezentance. Izločim tekme prvenstva bodo odigrali tudi v Vidmu. Kriterium prvega snega JUTRI JUVENTINA-SEVEGLIANO v Standrežci doma za točke in ugled V zadnji tekmi z Ločnikom se je Juventina ..pokazala spet kot dobra ekipa, čeprav ni igrftla povsem prepričljivo, zlasti v prvem polčasu. Videli bomo kako se bo obnesla proti gostujočemu Seve-glianu, ki ima deset točk, dobljenih v štirih zmagah in dveh izenačenjih, medtem ko je bil štirikrat poražen. Iz teh rezultatov je razvidno, da je ekipa nestanovitna -v zmagah In porazih in je torej težko predvidevati izid srečanja. Tudi število golov, ki jih je dala ali prejela, 13 oziroma 11, nam ne pove nič dokončnega. Moštvo ima se bo srečalo z nevarnim nasprotnikom, ki se bori za prva mesta v lestvici in mu je vsaka točka ne-obhodno potrebna, da se obdrži na čim višjem položaju, drugič pr. zato, ker so sedaj Trebenci, po tolikih porazih, v krizi. Ti porazi niso bili sicer katastrofalni, kajti )e enkrat so izgubili z dva proti nič, drugače so ali izenačili ali izgubili z le enim golom razlike. Vsekakor so bili ti zaporedni negativni izidi porazni za njihovo moralo. Čeprav je sreča zadnje opravičilo, na katero naj se neka enajsterica oprijema, lahko vseeno rečemo, da so imeli do sedaj Trebenci precej smole, tako s sodniki, ki so jim čestokrat krivično sodili, kot v igri sami. Kakor vidimo, si bosta jutri stopili nasproti dve enajsterici, katerima Je skupni cilj polna zmaga. Prvi, da se člmprej uvrsti na prvo mesto, drugi, da se iznebi zadnjega OBVESTILA S.d. BREG priredi 6. januarja smučarski izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje pri vaških predstavnikih do 28. t.m. iimtiiiiiiiiiiitiiiiniiimimiifiiiiiimimifiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiimniimiiiiilmiiiiiiimiiiiiiitmiiiiMimHiftiiliiiiiiimiiuiiiiiiiimtiiliitliiiiiiiiimiiHiiiiiimMi WBBKU'M KUM mam. • BRESCIA Brotto; Fumagalli, Botti; Riz-zolini, Tomasini, D’Alessi; Salvi, Mazzia, Troja, Colausig, Gi-lardoni. JUVENTUS Anzolin; Salvadore, Leoncini; Bercellino, Castano, Coramini (Sarti); Simoni (Favalli), Sac-co, De Paoli (Žigoni), Clnesin-ho, Menichelli. • TORINO Vieri; Poletti, Trebbi; Puia, Bolchi. Agroppi; Albrighi (Cor-ni), Ferrini, Combin (Baisi), Corni (Merighl), Facchin (Baisi). MILAN Belli; Anquilletti, Schnellinger; R o s a t o, Malatrasi, Baveni; Hamrin, Lodetti, Sormani, Ri-vera, Prati. • SPAL Cipollini; Stanzial, Tomasin; Boldrini, Pasetti, Bertuccloli; Bigon, Reia, Rozzoni, Parola, Brenna. MANTOVA Bandoni; Scesa, Corsini; Pavi-nato, Spanio, Giagnoni; Spel-ta, Catalano, Bagatti, Michell, Salveminl. VARESE Da Pozzo; Sogliano, Borghl; Della Glovanna, Crescl, Picchi; Renna, Tamborini, Anastasi, Mereghettl, Vastola. NAPOLI Zoff; Nardin, Pogllana; Zur-lini, Panzanato, Blanchi; Canč (Bosdaves), Juliano, Orlando, Altafini (Canč ali Montefusco), Barison. CAGLIARI Plan ta; Marti radonna, Longo-ni; Cera, Vescovi, Longe; Ne-nč, R1zzo, Hitchens (Boninse-gna), Greattl, Riva. LR VICENZA Negri; Volpato, Roversi; Gre-gorl, Carantini, Calosl; Bicicli, Gori, Cosma, Demarco, Fontana. ROMA Plzzaballa; Losi, Robottl; Cap- pelli, Carpenetti (Ossola), Pe-lagalli; Ferrari, Scaratti, Jair, Peirč, Taccola (Enzo). BOLOGNA Vavassori; Furlanis, Ardizzon; Guarneri, Janlch, Tentorio; Pace, Turra, Clerici, Haller, Pa-scuttl. FIORENTINA Albertosl; Rogora, Mancln; Pi-rovano, Ferrante, Cencetti; Ma-raschcl, Merlo, Brugnera (Ama-rlldo), De Slsti, Chiarugl (A-marildo). ATALANTA Valsecchi; Pesentl, Poppi; Tiberi, Cella, Slgnorelli; Danova, Salvorl, Savoldi, DellAngelo, Rigotto. INTER Sarti; Burgnich, Facchettl; Be-dln, Landinl, Dottl; D'Amato (Corso), Domenghini, Mazzola, Suarez, Corso (Bonfanti). SAMPDORIA B a 11 a r a; Dordonl, Delilno; Carpanesi, Morinl, Vlncenzi; Salvi, Vieri, Cristin, Frustalu-pi, Francesconi. svojo moč v obeh krilih in v centru, v ostalem pa je sestavljeno iz starejših nogometašev, vajenih igre in njenih zvijač, zato pa jim kmalu poide sapa. Na to bi se morala oslanjati Juventina, v začetku tekme nekoliko proučiti nasprotnika in mu zato dati nekaj prostosti, potem pa ga utruditi s hitro igro in s tem upehati njegov napad in se sama okoristiti z živahnimi prodori. Ni mogoče reči, da bo po jutrišnji tekmi ostalo stanje v lestvici C skupine nespremenjeno. Audax igra proti Ločniku na igrišču Baiamonti in ima skoraj stoodstotne možnosti za zmago, zlasti ker bo Ločniku manjkal Spon-gia dve nedelji zaradi izključitve, ki ga je doletela v tekmi z Juven-tino. Vendar bi se moglo tudi zgoditi, da bi Ločnik pripravil presenečenje, ker je že od nekdaj za Audax trd oreh. Druga v lestvici, Dolegnano, se bo srečala v Ca-stionsu di Strada s četrto v lestvici. Castionese je znana po dobri obrambi, kar velja tudi za Dolegnano. Srečali se bosta torej ekipi z enako igro in bi morali doseči izenačenje. Ta izid bi bil najboljši za Juventino, ki bi tako morda napredovala v lestvici, če bi se seveda potrudila do zmage. Srečanje s Seveglianom bo v Standrežu ob 14.30. Juniorji igrajo proti Audaxu na igrišču Baiamonti ob 10. uri povratno tekmo. Doma so v prvi tekmi izenačili za 0:0, sedaj pa bodo morali paziti, da jih ne doleti hud poraz, kakor se je zgodilo prvi enajsterici. D. R. V slalomu K. Schranz pred rojakom Mattom V veleslalomu zmaga Francozinje Steurer-jeve, v kombinaciji pa Avstrijke Pallove VAL DTSERE, 15. — že razmeroma priletni Avstrijec K. Schranz je danes zmagal v slalomu Kriteriuma prvega snega pred rojakom Alfredom Mattom in Američanom Billyjem Kiddom. Schranz je bil najhitrejši v prvi manche, Matt pa v drugi. Favorit in priznano naj' boljši alpski smučar na svetu Francoz Jean Killy, je imel ponovno smolo: med prvim spustom so mu___________________. popustile vezi ene smučke, ki mu je tako zdrsela vstran Za Francoza ni bilo drugega kot odstopiti. V ženskem veleslalomu pa je zmaga pripadla Francozinji Florence Steurerjevi pred avstrijsko tekmico Olgo Pall, kateri Je drugo mesto zadostovalo, da je osvojila naslov v kombinaciji. Izida današnjih tekmovanj sta naslednja: SLALOM (moški) 1. Karl Schranz (Av.) 1’14”55 (37”53 in 37”02) 2. Alfred Matt (Av.) l’I4”72 (38”61 in 36”11) 3. Billy Kidd (ZDA) 1’14”88 (38”28 in 36”60) 4. Jean Pierre Augert (Fr.) 1’14”89 5. Olle Rohlen (Šved.) 1T5”04 6. Guy Perillat (Fr.) l’I5”49 7. E. Benkt Grahn (Šved.) 1’15”70 8. Herbert Huber (Av.) lT5”79 9. Stephane Kaelin (Sv.) 1’15”90 10. Gerhard Nennig (Av.) 1’16”33 VELESLALOM (ženske) L Florence Steurer (Fr.) 1’28”75 2. Olga Pall (Av.) 1’29”04 3. Marielle Goitschell (Fr.) 1’29”84 4. Ingrid Lafforgue (Fr.) 1’30”06 5. Divina Galica (VB) 1'30”11 6. F. Bochatay (Sv.) 1’30”35 7. Gertrud Abl (Av.) 1’31”56 8. Wiltrud Drexel (Av.) 1’3I”91 9. Suzanne Chafee (ZDA) 1’31”99 10. Karen Budge (ZDA) I’32”28 * * * MADESIMO, 15. — Ivo Malck-necht je danes zmagal v slalomu izbirnih tekem za sestavo italijanske olimpijske reprezentance pred Brunom Piazzalungo in Compagno. nijem. V veleslalomu za ženske pa je zmaga pripadla Giustlni Demet-zovi pred Giovanno Tiezza. Ena izmed odličnih smučark, Marisella Chevaliard, je bila diskvalificirana. Brescia — Juventus X Cagliari — Vicenza 1 Fiorentina — Atalanta l Inter — Satnpdoria 1 Roma — Bologna 1 Snal — Mantova 1 Torino — Milan 1 Varese — Napuli X Bari — Catanzaro X Modena — Lazio 2 Venezia — Livorno I Savona — Como 2 Rimini — Spezia I X 2 X 2 2 _ boks BERN, 15. — Italijan Fernando Atzori je nocoj ohranil naslov evropskega prvaka mušje kategorije-Atzori je v dvoboju za naslov pre-magal švicarskega izzivača Fritz* Cherveta s k. o. v 14. rundi. * * * RIM, 15. — Svetovni prvak srednje kategorije Američan Emil® Griffith je danes prisilil v dvoboj0-ki ni veljal za naslov, Rema G0.1' farinija iz Livorna, da se mu J® v šesti rundi z metom spužve Pre' dal. NOGOMET ZURICH, 15. — Mednarodna nogometna zveza — FIFA — je J*” la, da se je do danes že 65 držav prijavilo za nastop na svetovne!? nogometnem prvenstvu 1970. leta v Mehiki. flllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlflll-lllllllllllllMI11111111 Hlavatyjev akvarel (Nadaljevanje s 3. strani) učenjaki vsega sveta stalno “ kvarjajo z iskanjem povzročitelj te bolezni, ki je brez dvoma fekcijskega značaja. Prišli so . sledečih rezultatov: povzročitelj J posebne vrste streptokok, ki P8" vzroča vnetje žrela, škrlatinko 1 druga negnojna vnetja, ter _Pr®" vocira po nekem določenem č*s v organizmu po infekciji stanje-ki se kaže v obliki revmatične!! vnetja. Razen povzročitelja obstajajo drugi činitelji, ki omogočajo, da s. proces sploh razvije. Ti f*ktoriP so: podedovana dispozicija, sl*D prehrana, slabe higienske razmer -prehladi, hormonalne motnje še razni drugi faktorji, ki Pa niso zadostno preiskani. V 0°) proti bolezni ima glavno vlogo P‘£ prečevanje. Povzročitelj je zelo 0 čutljiv na penicilin ter na drU» antibiotike širokega spektra. Nal^ ni preprečevanja in zdravljefJ so povsod na svetu enaki in stvar zdravnika. CHARLES EXBRAYAT Drugič v Sevilli Debelolična ženska mi je morala brž povedati, da je poslala po zdravnika in policijo. No še to! Nisem se mogel vzdržati, nervozno sem vprašal: «Zakaj policijo?« Obstala je odprtih ust, kratko zadihala, nato pa zakričala: «Sa,j so vas, človek božji, skoraj ubili!« Da je bilo res tako, je potrdila s takšno silovitostjo, da sem se moral zasmejati. Tedaj me je v glavi zabolelo. Ko sem se prijel za čelo, sem opazil, da imam glavo obvezano z mokro krpo. Pogledal sem mlado dekle. «Vi ste Marija Sladkega Imena, ali ne?« «Hčerka vašega prijatelja Paca sem, don josč...« «Ali me poznate?« «Bila sem še majhna, ko ste s svojimi starši zapustili Sevillo, toda zelo dobro se vas spominjam.« Tedaj sem se spomnil, da se je v Pacovi delavnici vrtela majhna deklica, ki jih je vsakokrat dobila po roki, če je hotela svoje prste vtakniti v smolo, kakšna sprememba! Medtem ko se ml je spet pojavila pred očmi poleg svojega očeta, ki zaverovano popravlja raztrgane podplate, sem v spominu zaslišal vekanje; videl sem dono Conchito, kako doji. «Ali nimate morda tudi mlajšega brata ali sestre?« «Brata Juana... Zdaj mu je enaindvajset let, jaz jih imam sedemindvaj set...» «Ali ste poročeni?« Vprašanje je bilo neprimerno in takoj me je postalo sram, da sem jo to vprašal. Začutil sem resnično olajšanje, ko sem videl, da je Marija odkimala, žena pijanega pletarja, ki ni mogla več molčati, se je vmešala v najin razgovor: «Mogoče, draga Marija, bi bilo bolje, da ne bi preveč govoril, ker ima prebito glavo?« Marija se je prekrižala in zašepetala: «Prečista ne bo dopustila...« Imel sem isto upanje in da bi to dokazal, sem prijel Marijo za roko; ni je odtegnila. »Povejte vsaj, kaj se mi Je pripetilo!« Presrečna, da se bo odškodovala za svoje čakanje, Je začela debela ženska burno razlagati: «2e na prvi pogled mi je tisti človek vzbudil nezaupanje... Komaj ste prišli do stopnišča, je že hitel preko dvorišča, kot bi imel ogenj v riti — oprostite! Sel je mimo mene, ne da bi me pozdravil, in izginil za vami. Ko bi le kaj slutila! Toda kaj takega si nisem mogla misliti, ali ne?... Komaj sem se vrnila v stanovanje, sem zaslišala močan krik in nekaj je padlo... Takoj sem se obrnila in kaj sem videla? Lump se je vračal, toda sedaj je tekel. Mariji sem pomagala, da sva vas pobrali in nesli v sobo njenega brata. Sploh niste težki sefior! Po mojem vas je lopov hotel ubiti, toda zaradi teme ni dobro pomeril...« Slutil sem, zakaj je napadalec zgrešil. Ni bilo samo zaradi mraka... ((Kakšen je bil tip?« «Majhen, suh, precej star, nervozen, čudnih oči...« Tako sem si tudi mislil. V položaju, v kakršnem sem ga pustil, moj uživalec mamil ni mogel več kontrolirati svojih kretenj. To je bila moja sreča. Sledil mi je torej že od Sler-pesa ali od hotela. Padel sem v zanko. To me ni posebno jezilo, vznemirjalo pa me je dejstvo, o katerem ni bilo več nobenega dvoma: Lajolettova banda mi je na sledi in komaj sem se izognil — če sem se sploh izognil — usodi Manuela Ezquariza. , . Toda ob Marijinih besedah, ki Je trdila, da se je kaj takega v hiši na Trgu Palma prvič zgodilo, sem na vse to pozabil. Vprašala me je, zakaj so me napadli. Napravil sem se popolnoma ravnodušnega in ji rekel, da me je bandit smatral za Amerikanca, ki ima žepe polne dolarjev, hrabrost obeh dam pa mu je preprečila, da bi me oropal. Udarec s topim predmetom — tako Je ugotovil zdravnik, ki me je prišel pogledat — mi je prebil kožo na desni strani lobanje. Dve sponki in dva aspirina bodo popravili škodo in odpravili glavobol. Dobil sem sponki in pogoltnil piluli. Zdravnik nas je hitro zapustil. Bil je zadovoljen, ker je imel tako poslušnega, pa tudi tako darežljivega bolnika, saj sem mu dal trikrat več, kot pa je za obisk zahteval. Ljudje v četrti Palma niso bogati. Kc Je policist — simpatičen debelušček, ki ga Je poslal komisariat — slišal izpoved pletarjeve žene, me je vprašal, če bom vložil tožbo. Na splošno presenečenje sem to odbil in navedel tudi razloge za tako odločitev. Pojasnil sem, da je zdaj, pred velikonočnimi prazniki, treba odpuščati in da ob svoji vrnitvi v domovino ne želim povzročati policiji sitnosti ali jo celo mobilizirati proti kakemu sonarodnjaku. Debelušček je skrbno zabeležil moje izjave in mi jih dal podpisati. 2enski sta bili navdušeni nad mojo dobrotljivostjo in mi čestitali, da sem na dnu srca še vedno ostal dober Andaluzijec. Da bi Jim napravil veselje, sem Jim povedal, da stanujem v Parizu in da sem postal iz poslovnih razlogov francoski državljan, toda da nisem bil še nikoli tako srečen kot zdaj, ko spet diham zrak Palme. Prijateljsko smo se poslovili. Policist je odšel z ženo pijanega vandrovca, jaz pa sem ostal z Marijo Sladkega Imena. Več kot uro sva kramljala. Pripovedoval sem JI o svojem življenju, o takšnem namreč kakršno naj bi bilo, če bi se zares naselil v Franciji. Sedel sem v naslonjaču, edinem luksu-su v sobi, ki je bil že nekoliko obrabljen. Na zidu so visele fotografije slavnih bikoborcev in znanih nogometašev. Zvedel sem, da dela Marija pri trgovcu s tkaninami Cuna, ki J® je zaupljiva uslužbenk^ smatra za svojo hčer; pri njem je zaupljiva u»iu*-— Danes ni šla v službo, ker Je gospodar videl, da je PreV' utrujena od velikega dela v prejšnjem tednu. . Položaj mladega Juana, tako je kazalo, pa ni posebo dober. Fant je mnenja, da v službi premalo zasluži, za slu ,, je škoda njegovega časa. Zato opravlja razne drobne P0®* j vodi turiste, napravi uslugo temu ali onemu. Vse bolj se 111 je zdelo, da se bavi v glavnem s črno borzo. Juan, kolik0, sem lahko razumel, dela svoji sestri skrbi, namesto da b* ^ pomagal. V zadovoljstvu, ki sem ga čutil poleg Marije, niše**1 več mislil na Lajolettove morilce, ki me iščejo. Pozabil da je le malo manjkalo, da me niso ubili. Marija je govori* o Parizu, kot govorimo o kaki pravljični deželi. Poznalo n niti Madrida. Tako je tekel čas. Moral sem se vrniti v hote -sicer bi bil lahko povod za opravljanje pri sosedih. .j V trenutku, ko sem vstal, da bi se poslovil, je vstop Juan. Svoji sestri je bil zelo podoben: kot ona Je imel čud vite oči, toda čez ves obraz nekako kopreno, ki sem jo v®, krat videi na obrazih neštetih potepuhov, ki sem jih za® ševai v zadnjih letih. Ko mu Je Marija razlagala, kaj vse je zgodilo, me Je čudno opazoval. Ko Je končala, me je vprs®8 * «AU veste, kdo Je bil tisti tip?« «Ne.» Dolgo me Je ogledoval od pet do glave, nato pa zamrrnr* • «Zelo čudno...« Dečko gotovo ni tepec. ^ Imel sem precej težav, preden sem Mariji za sitnosti, sem ji jih napravil, vsilil nekaj peset. Pri Juanu je 51 mnogo laže. Iz hvaležnosti in zaradi našega starega pril. teljstva, sem oba povabil naslednji dan na večerjo. vorili smo se, da bom dekle počakal pred skladiščem, je zaposlena, Juan pa naj pride za nama. Na stopnišču, 8 mor me Je spremil, mi Je Juan tiho dejal: (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ln 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA 8t. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vn*Pr!j,’ Četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna »tevilka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun': Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — SFRJ: AD)T, D2S, Ljubljana, Stari trg S/l., teleto.i 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-8-2 70't - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, Hnančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi cr goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «Socletš Pubblicitk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst