OFFICIAL ORGAN
Qg<§>©13Ag(3A
Najveiji tloveaski ted-alk ▼ Zdrnleaih drfarak
lakaja r—km
NASLOV uredništva in aprav-ntttra:
INI W. 22sd PUea Chicago, 1IL
The largest
Weakly in the United States of
OF THE GRAND C ARNIOLI AN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, If 15, at the Post Office at Chicago,Illinois, under the Act of August 24, 1912.
OFFICE! 1951 W. 12mi flaee Chicago, UL
No. 24. StcT. 24«
Chicago, UL, 10* Junl|a (June) 1917
Leto III. Vol
Ameriške vesti.
K. S. K. J. podpisala $10,000 • "Liberty" bondov.
Iz glavnega urada K. S. K. J. se nam poroča, da je naša Jed-nota dne 15. junija podpisala za $10,000 vojnega posojila, ali ta-kozvanih "Liberty" bondov.
To svoto se je vzelo iz vlog bančnih depozitov, ki niso donašali nobenih obresti. Kakor znano, so "Liberty" bondi najbolj varni vrednostni papirji za nalaganje denarja, ker jamči zanje najbo -gatejša vlada na svetu — vlada Združenih držav in donašajo po tri in pol odstotke na leto.
Želeti bi bilo, da bi naša kon-venčna zbornica dovolila nakup se za nekaj tisoč dolarjev teh bondov.	rt
Prvo žrebanje za vojaški nabor.
Predsednik Wilson je dne 12. t. m. sporazumno z vojnim svetom določil, da se ima pričeti dne 1. julija t. 1. z žrebanjem imen registriranih Amerikaneev, * ki bodo podvrženi vojaškemu naboru in katere se bo poslalo na francosko fronto.
Natančne določbe in pravila o novačenju, ali naboru, in o opro-sčenju od vojaške službe se bo izdalo v kratkem, tako se bo tudi kmalu določilo lokalne naborne komisije. Guverner vsake države bo imel v svojem področju sporazumno z vojnim departmentom oblast sestavljati disrtriktne in lokalne komisije za nabore in oprostitev od vojaške službe pod gotovimi pogoji.
Kakor se poroča, znaša »kupno število registrirancev 9,500,020; od teh je približno 3 milijone mla-deničev in mož (ameriških državljanov), ki niso pri registraciji navedli nikakih vzrokov za opro-ščenje od vojaške službe. Torej se bo za enkrat izžrebalo od tega števila zadostno število nabornikov, da bo mogoče še pred zimo poslati 500,000 mož broječo ameriško armado na Francosko.
Amerika bo kontrolirala svetovno trgovino.
Dne 12. t. m. je senatna zbornica odobrila in potrdila administracij sko špijonažno predlogo z dostavkom o prepovedi izvoza a -meriškega blaga. Točko o časnikarski cenzuri se je kratkomalo črtalo enkrat za vselej.
Novi predlog, katerega mora sedaj še predsednik Wilson podpisati, daje predsedniku Wilsonu neomejeno pravico, da lahko kar na svojo roko ustavi izvoz ameriškega blaga, katero se je dosedaj pošiljalo v veliki množini Nemčiji čez nevtralne države. V prvi vrsti se bo zanaprej pošiljalo a-meriško blago v nevtralna pristanišča samo v toliki meri, oziroma množini, kolikor ga bo treba za lastno rabo.
Na podlagi novega trgovskega zakona bo imel predsednik Wilson tudi moč in pravico določe-eevati, koliko omenjenega blaga se bo smelo v prihodnje pošiljati iz nevtralnih držav v Ameriko, ta privilegij bo nedvomno velikanskega pomena za ameriški u -voz blaga, ker bodo zanaprej lahko dobivale Združene države zadostno množino surovega blaga iz Evrope, kar dosedaj ni bilo mogoče.
Vlada Združenih držav bo zanaprej uvedla strogo kontrolo pri izvozu domačega blaga. Vsak par-nik, bodisi domač ali inozemski, bo moral imeti posebno vladno dovoljenje za izvažanje blaga. Par-niki nevtralcev, ki se bodo ustavljali v naših lukah, bodo morali jemati nazaj le take vrste blago in toliko, kolikor ga dotična ne -vtralna država v resnici potrebuje in ne~več.	'
Vse te nove določbe bo izvrse -
val sporazumno s predsednikom trgovinski department s pomočjo posebnih posvetovalnih p od odsekov, zastopajo čih državo, armado in mornarico. Na ta način bodo imele zanaprej Združene države kontrolo nad svetovno trgovino.
S to novo postavno določbo so osobito tri znane nevtralne države zadovoljne: Norveška, švedska in Švica.
Nova določba določa tudi smrtno kazen za špijonažo ali vohun -atvo, ali pa večletni zapor v ječi; poleg tega je določena visoka denarna kazen za one ameriške trgovce, ki bi skušali kršiti postave glede trgovine z inozemstvom; dalje sili gotove države, da morajo ostati strogo nevtralne; določa zaplembo parnikov, ki prevažajo municijo za nepostavne na -mene in uveljavlja končno nove omejitve pri izdaji potnih listov zr. inozemstvo.
$5,000,000 za ameriški Rdeči ' križ.
New York, N. Y., 18. jun. — Ravnateljstvo U. S. jeklarske kor pora«ije je te dni naznanilo lastnikom takozvanih 'common' delnic, da se bo dne 2. julija t. 1. iz plačalo 1 odstotek posebne divi-dende na te. deklice s priporočilom, da naj se to svoto nakloni ameriškemu Rdečemu križu. Jekla reki trust bo na ta način izplačal $5,000,000 posebne dobrodelne dividende.
Aretirani nemški zarotniki.
St. Lonis, Mo., 16. jun. — Zvezni detektivi so danes aretirali 4 člane Nemško-Ameriške Zveze in stavili iste pred veliko poroto. Dva izmed teh sta obtožena vsled tega, ker sta se na grozilni način izrazila napram predsedniku Wilsonu, eden je zadnjič delil proti-naborne letake in slednji je imel prepovedano orožje v svoji posesti.
Povečanje ameriške zračne flotile.
Washington, D. C., 17. jun. — Vojni tajnik Baker je sporazumno s predsednikom Wilsonom izdelal načrt, da naj se v najkrajšem času zgradi sto tisoč modernih eroplanov, katere se bo tekom tega leta poslalo na francosko fronto. Stroški za povečanje te zračne flotile so določeni na 600 milijonov dolarjev. O tem proračunu bo kongresna in senatska zbornica že v par dneh debatirala in glasovala.
Aretirana anarhista.
New York, N. Y., 16 junija. — Aleksander Berkman in Ema Goldman, vodji ameriških anarhistov, sta bila danes stavljena od zveane porote vsak pod $25.000 varščine vsled zarote proti vladi. Oba aretovana sta zadnji čas delovala na vse načine, Ga bi med ljudstvom omejila in preprečila naborno registracijo.
Meseca junija t. 1. je bilo namreč v anarhističnem listu "Blast" in "Mother Earth" priobčenih več tozadevnih, ali takih člankov, ko so ljudstvo naravnost hujskali k ustaji in zaroti proti Združenim državam. Prvi list "Blast" izdaja zloglasni Aleksander Berkmai. drugega pa Miss Ema Goldman, ki sta imela že neštetokrat zapreke s sod ni jo.
Ker ni nihče izmed teh ameriški državljan, se bo najbrže otoa po morebitni obsodbi in prestani •kazni deportiralo, kajti postava Združenih držav določa, da se inozemca lahko deportira, če je ha dotičnik že 2 krat obsojen aa-radi kakega zločinapri tem se nič ne gleda na večletno bivanje take osebe tukaj v Združenih državah.
Kakor znano je Aleksander Berkman presedel že 14 let ječe, ker je naaneraval umoriti milijo-


NOVI GRŠKI KRALJ ALEK SANDER.
Novi grški kralj Aleksander, ki je prevzel vlado dne 12. t. m. je koanaj 24 let star. Rojen je Ml dne 1. avgusta 1893; od svojega brata, prestolonaslednika Jurija je za 3 leta mlajši. Da je dosegel do kraljevske časti je pripisovati dejstvu, ker je sedanji grški kralj Aleksander vnet pristaš Venize-los-ove, ali ljudske stranke na Grškem, ki v prvi vrsti nasprotuje nemški propagandi.
Prav vsled tega vzroka je sedanji kralj Aleksander še pred letom dni pustil službo stotnika pri I. artilerijskem polku, da se je pridružil Venizeloeevim pristašem.
CIP PER, Let*J-./*LEXJiHDE/Z. GI&HT. VEM /Z EL08jlMOjCOMST*tr*mE — ]tOW£g. PKINCE GEO&GCf	j
ski opravi bivši grški kralj Konstantin, oče sedanjega kralja A-leksandra, zdolej na levi je pa njegov brat, grški prestolonaslednik, princ Jurij.
Slika na levi nam predstavlja novega grškega kralja Aleksan-ra, na desni poleg njega je v civilni obleki grški minist. preds. Ve-nizelos, poleg njega stoji v voja-
narja H. C. Fricka; Berkmanova zvesta prijateljica "rudeča" Ema Goldman je pa že tudi doslužila leto dni ječe na Blaickwell otoku v New Yorku zaradi ščuvanja ljudstvi k nemirom.
Novovrstne submarinke.
Edward F. Chandler, znani izumitelj in strokovnjak pri mor-naričneni departmentu je predložil vladi obris novovrstnih sub-marink, ali podmorskih čolnov, ki bodo samo 20 čevljev dolgi. Glavna stvar pri tem bo mocremo sestavljen gonilni stroj, ki bo tako majhen, da bi se ga laliko izstrelilo iz torpedne cevi. Stroški za gradbo take submarinke bodo majhni. Novovrstne ameriške submarinke bodo lahko krožile v morski razdalji 10 milj in bodo imele na krovu samo 1 moža, aH mornarja.
Inozemske vesli.
Grški kralj Konstantin odstopil.
Atene, Grško, 12. junija. — Grški kralj Konštantin I. se je danes odpovedal svojemu prestolu; žezlo pri vladanju bo prevzel njegov sin princ Aleksander. Pri tem se je popolnoma prezrlo princa Jurija, dosedanjega prestolonaslednika vsled tega, ker je prevelik prijatelj Nemce>.
Ministrski predsednik Zaimis poroča, da se bosta bivši kralj in prestolonaslednik oba preselila v v Švico.
Da je priSlo do tako nepričakovanega preobrata pri grški vladi, so to povzročile ententne zaveznice: Anglija, Francija in Rusija, ker je gojil bivši grški kralj prevelike simpatije do Nemčije. — Kraljev odstop je izposloval francoski senator Jonnart, ki se je mudil zadnje dni tu v Atenah pooblaščen od svoje vlade, Anglije in Rusije. — Povodom te izpretnem-be se niso vršili v Atenah in sploh ne na Grškem nikaki nemiri; za
vzdrževanje reda skrol začasno vojaštvo ententnih zaveznikov, ki patruiira po ulicah glavnega mesta Grške.
Danes dopoldne ob pol 10. uri je grški ministrski predsednik poslal komisarjem zaveznikov sledečo uradno komunikacijo:
"Vsled zahteve, označene v vaši včerajšnji noti, da naj njega Veličanstvo kralj KonStantin odstopi, ter naj se mu postavi naslednika, vas s tem podpisani ministrski predsednik obvešča, da se je kralj odločil zapustiti domovino sodeč, da bo to Grški koristilo. Ž njim vred bo tudi odpotoval prestolonaslednik. Nasledniko-ni kralja je bil imenovan princ Aleksander. — Zaimis.''
Gen. Pershing v glavnem francoskem vojnem stanu.
Pariz, Francija, 16. junija. — Po tridnevnem bivanju v Parizu, ko je bil ameriški general Pershing gost Francije, se je pričel danes ta odličen gost resno pripravljati za svojo misijo s tem, da bo uredil vse potrebno za prihod ameriških čet, katerim je on določen kot poveljnik. Danes, že zgodaj zjutraj se je podal Pushing iz svojega hotela v ameriški glavni armadni stan na Rue de €ooistantine poleg hotela des Invalide®, kjer je pričel prvič uradno poslovati.
General Pershing dobiva dan na dan številno pisem od ameriških vojakov v službi pri armadi zaveznikov. Vsi ti ga prosijo, da naj jih Pershing premesti k novi ameriški armadi na Francoskem; •tako se žetli pridružiti tej armadi tudi številno ameriških civilistov, živečih v Franciji. Tej želji pa gen. Pershing nikakor ne bo ugodil na podlagi odredbe vojnega departments. Vzelo se bo pač nekaj teh izkušenih častnikov in podčastnikov, ki bodo vežbali in podučevaK novodošle ameriške čete.	r
General Pershing se Je podal tekom današnjega dneva v francoski glavni vojni stan, kjer je bil i gost generala Petain, vrhovnega francoskega armadnega povel-i jnika.
Marquis de Chambrun, potomec slovečega ameriškega generala Lafayette je včeraj pozdravil Pershin^a na Picpus pokopališču, I ko je slednji položil krasen venec na grob nekega znanega francoskega generala iz revolucionarne dobe. General Pershing Je na to odgovoril:
"V veliko čast in veselje si šte-j jemo vsi Američani, da smo imeli | priliko obiskati grob moža, ki je storil toliko dobrega za Ameriko. Ta obisk naj tvori bolj tesno prijateljsko vez med Francijo in (Združenimi državami."
Vojni odsek francoske poslanske zbornice je odobril resolucijo, da naj se ameriškemu generalu Pershingu v počast in priznanje odpusti vse manjše, še neprestane kazni v francoski armadi. Tako je dobilo tudi danes vse francosko vojaštvo na fronti po (pol litra vina, katerega se je spilo v pozdrav in na čast gen. Pershingu.
Iz Rusije.
Petrograd, Rusija, 18. junija. — Vojni minister Kerensky se je izrazil danes napram ameriškim časniškkn poročevalcem, da se Rusija na noben način ne bo dala pregovoriti od Nemčije za kako sklepanje separatnega premirja; baš nasprotno, nova ruska vlada se je te dni odločila, da bo Rusija s pomočjo zaveznikov nadaljevala z vojno toliko časa, dokler se ne doseže popoldne zmage. Tozadevno je ruski vojni minister Keren-skv začel vihteti svojo železno pešt, da bo prisilil armado do na-daljnega bojevanja.
Danes je izdalo vojno ministrstvo ukaz na vse vojaške begune, da naj se nenudoma vrnejo nazaj k svojim četam, v nasprotnem
slučaju bo izgubil sleherni begun volilno pravico in pravico do last ovanja kakega ruskega ozemlja. Poleg tega je Kerenskij priporočil vladi, da naj izda novo postavo za kaznovanje vseh protivojnih ogitatorjev; kazen za tako početje naj bi znašala 10 let zapora v ječi.
Kerenskijev oster nastop za nadaljevanje vojne in vzdrževanje discipline pri armadi je našel med ruskim ljudstvom povoljen odmev. Iz Odese in Moskve se poroča, da hoče celo številno hrabrih ruskih žena in deklet sestaviti svojo posebno "legijo smrti"; > domoljubne Rusinje so pripravljene iti na fronto in umreti zi domovino.
Izgube Nemcev. London, Anglija, 18. junija. -Kakor poročajo nemški uradi.i listi, so znašale izgube Nemcev tekom maja 1917 sledeče:
Ubitih v vojni in umrlih vsled ran in bolezni 22,000; ujetih in pogrešanih 26,562; ranjenih 62,391 toTej skupaj 110,956.
Ako se prišteje te žrtve k skupnemu številu izgub Nemcev od po-čet-ka vojne, znaša to število 4,356,760 in sicer: 1,068,127 ubitih in umrlih za ranami, 557,410 ujetih* in pogrešanih ter 2731,223 ranjenih.
Norveška pred vojno.
New York, N. Y., 16. junija. — Kakor poročajo semkaj iz Norveške došli potniki, bo stopila Norveška v vojno najbrž Že tekom 1 meseca. Vsled blokade na morju se ne more več dovažati živeža v deželo kar provzroča splošno bedo in lakoto, osobito med revnim norveškim ljudstvom. Vzrok vse te bede pripisujejo Norvežani Nemčiji; torej je pričakovati, da se bo Norveška pridružila v slučaju vojne ententnim zaveznikom, da se na ta način maščuje nad Nemčijo.
Preobrat na Španskem.
New York, N. Y., 18. junija. — Od neke jako zanesljive in verodostojne strani na španskem j r? došlo danes semkaj neso privatno poročilo, da namerava sedanji španski kralj Alfonz odstopiti ter uvesti na Španskem ljudovlado. Pri tem je celo privoljen prevzeti službo prvega predsednika, če ga ljudstvo v to izvoli.
Vtem pismu se dalje poroča, da se pripravlja vse špansko ljudstvo na splošno revolucijo in da hoče na vsak način strmoglaviti sedanjega kralja v svrho uvedbe republike.
Bolj podrobno ni bilo o sedanjem položaju na Španskem v tem pismu poročano, ker je šlo pismo skozi cenzuro.
Ameriška komiiija dospela
v Petrograd. Petrograd, Rusija, 18. Junija. — Te dni je dospela semkaj s posebnim vlakom ameriška komisija, broječa 25 aastopnikov; to komisijo vodi senator Root. Takoj ob prihodu so pozdravili ameriške goste že na kolodvoru zastopniki nove ruske vlade; po cestah, kjer se je ta komisija vozila, ji je prirejalo rusko ljudstvo burne ova-cije.
Včeraj je prisostvovala Rooto-va kom»ija slovesni službi božji v bivši carski Zimski palači, ne kar si je ogledala vse to veličastno sedaj ljudsko poslopje. Mr. Root, je obiskal v spremstvu svojih to varišev ruske ranjence, ki ležijo v velikih sobah in dvoranah te palače in se je ž njimi prav prijazno pogovarjal.
Ameriški podadmiral Glennon se bo podal danes v Sevastopol, kjer bo gost riwkih časnikov in bo ogledal pri tej priliki rusko flo-tilo v Črnem morju.
f jut.
NAZNANILO
Članom društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. Jednote, Chicago, Hi. se nasnanja, da je imel veselišni odbor sejo, na kateri se je zaključilo, da se naj pošlje na dom vsakemu članu po pet tiketov za nag prihodnji piknik; tiketi so tiskani v slovenskem in angleškem jeziku in nosijo številko od 1 naprej, tako, da dobi vsaki člah, prvi od 1 do 5, drugi od 5 do 10 in tako naprej ; veselični odbor, oziroma tajnik ima naslov vsakega člana vpisan v nalašč zato pripravljeni knjigi, v kateri bodejo zapisane številke od listkov, da se bode znalo natanko, koliko jih bo kateri prodal; denar in neprodani tiketi se morajo izročiti veselične-mu tajniku na prvi seji po veselici. Zraven tiketov dobi še vsak elan priloženo pismo, naj ga dobro prečita in naj isto upošteva, ker to bo korist njemu in celemu društvu.
Člani na potnih listih, morajo prodati vse poslane tikete, ali pa plačati svoto $1.00 v korist društvene blagajne, to je brez izjeme, da se ne bode spet kateri jezil in kakšne sitnosti počenjal.
Člani, kateri se nahajajo v o-kolici društva in če se ne ttodo mogli na noben način udeležiti veselice, so prošeni, da ravno tako prodajo vse tikete, ali pa plačajo svoto $1.00.
Veselični odbor bode zopet v kratkem zboroval in na isti seji se bodo izbrali še drugi, kateri bodo delali na veselici; prosi se do-tične, kateri bodo o tem obveščeni, da se naj nikar ne izgovarjajo, ampak naj z veseljem delajo na veselici, ker to bode vsem v korist.
Debatiralo se je o razničnih stvareh, kako da bi ljudstvo imelo več zabave in vžitka; zaključek je bil, da bode na razpolago kegljanje za dobitke in več drugih šaloiger. Naj to za enkrat zadostuje. Torej, cenjeni člani, le s ko-rajžo z listki med prijatelje! Dobro agitirajte in uspeh bode po-voljen. H koncu pozdravljam vse člane in članice dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., kakor tudi druge rojake.
John Zvezich,
tajnik veseličnega odbora.
NAZNANILO.
junija v rovu "Ofanite Mountain Mine", last North Butte Mining Co. V tem rovu je storilo smrt 173 rudarjev; do danes, 14. junija leži še 23 ponesrečencev v tem rudniku. Hirala Bogu, od našega društva nismo izgubili nobenega člana; par Slovencev je pač dela lo isti dan v notri, pa »o se že pravočasno v nekem stranskem rovu tako zablokali, da ni mogel ogenj in plin do njih. Nekaj izmed Slovencev je bilo na ta način zaprtih v istem rudniku j>d 2 do 3 dni; čakali so, kdaj jim pride rešilna roka na pomoč, kar se je končno tudi zgodilo, da so bili vsi rešeni gotove smrti.
Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote
Karol Prelesnik, zastopnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Petra št. 30, K. S. K. J. v Calumet, Mich., se naznanja, da sta bila pri redni seji dne 10. t. m. izvoljena sledeča dva delegata za 13. konvencijo K. S. K. J. in sicer sobrat Paul K. Madronič in sobrat Mihael Ma -jerle; pomožnim ali nadomestnim delegatom je bil izvoljen sobrat Frank Benčič, ki bo na konvenciji zastopal enega izmed prvih dveh v slučaju, da kateri izmed njih ne bo mogel iti. t
Nadalje se vsi člani našega društva opozarjajo, da naj se udeležijo prihodnje redne mesečne seje, ki se vrši dne 8. julija t. 1. Na tej seji naj vsakdo razjasni svoja mnenja in želje glede izpremembe Jednotinih in društvenih pravil, da bosta te točke naša dva delegata na konvencii upoštevala. Sobratski pozdrav Paul K. Madronich, tajnik.
NAZNANILO.
Sklfeirilo »e je, da se zberemo dne 28. junija zvečer od 7. uri v društveni dvorani, odkoder bomo skupno odkorakali v Grills Gn,ve. Torej, cenjeni mi člani Ih soura-tje! Zberite se v polnem številu. Kolikor več nas bo vdelešencev, toliko lepše in bolj častno bo za naše društvo, ker bomo v raznih slučajih tudi mi potrebovali po-pomoči Od drugih sobratskih društev.
K sklepu tega naznanila se opozarja še vse one člane, ki so zaostali z asesmentom, da naj poravnajo svoj dolg Čim preje tem boljše, kajti društvene knjige in račune bo treba koncem junija zaključiti za prvo polletje. Ako bo morda kak član vsled nerednega plačevanja, ali zaostalega dolga suspendiran, si bo temu sam kriv.
S sobratskim pozdravom do vseh članov(ic) dr. Vit. sv. Flo-rijana in vsega članstva K. S. K. Jednote.	'
Math Pirnar, predsednik, Jakob Smrekar, tajnik;
E. F. Kompare, zast.
NAZNANILO.
1)	Člani društva Marije Device št. 33 K. S. K. J. Pittsburgh, Pa., so naprošeni, da se polnoštevilno udeležijo seje, vršeče se dne 1. julija t. 1., ker bo na isti seji volitev delegatov za 13. glavno zborovanje K. S. K. Jednote in volitev veseličnega odbora pri naši veselici, katero priredi društvo dne 3. julija zvečer v Kranjsko Slovenskem Domu.
Cenjene člane, članice in tudi druge rojake se najuljudneje vabi k tej veselici, kjer bo dovolj zabave in najboljše postrežbe. — Dobro nam došli vsi!
2)	V Pittsburghu se vrši dne 24. t. m. to je četro (zadnjo) nedeljo velika patrijotična parada, katero prirede tu živeči Slovani. Odbor našega društva je bil prisoten na tozadevni pripravljalni seji in je določil, da se bo tega sprevoda (parade) udeležilo tudi naše dru-
Vsem članom in članicam društva Vitezi sv% Jurija št. 3, K. S. K. J. v Joliet, 11., ki se nameravajo udeležiti slovesnosti blago -šlo vi jen ja zastave društva sv. Janeza Krstnika št. 11, K. S. K. J. v Aurora, 111., se tem potom nazni-nja, da naj se zberejo v nedeljo, dne 24. junija točno od 7. uri zjutraj v šolski dvorani pripravljeni v^
za odhod. Od tam se podamo lia. Zfltorej sQ naproženi vsi člani karo pocestne železnice ki bo na- in celft slovenska naselbina v jeta za naše društvo. Opominjam	ter okolici> da se pol_
vsled tega vse, da se pravočasno| no5tevilno udeležijo te patrijoti-zberete skupaj, da ne bo nihče ka- para<]e Vsi udeleženci naj re zamudil, kajti kara bo odpel;ja- ^^ ozna6eno nedeljo točno 0
la kmalu po 7. uri.	poldne v Kranjsko Slov. Dom.
Želeti je, da bi se zbrali clam in Namen tegft sprevoda je> pokaza
tudi članice našega društva v ve-	- -- - -
likem številu, da s tem pokažemo naklonjenost in prijateljstvo do našega sobratskega društva v Au-rori, 111.
Torej na veselo svidenje v nedeljo, dne 24. junija.
Sobratski pozdraV
Josip Panian, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Janeza Krstn. št. 14 K. S. K. J., Butte, Mont., se naznanja, da bomo obnajali god našega društvenega patrona sv. Jan. Krst. na nedeljo, dne 24. junija s sv. mašo. Vsled tega naj se zbira članstvo ob 10. uri v dvo^ rani šolskih sester na McQueen vAdd. Od tam odkorakamo skupno v cerkev sv. Križa; na to praznovanje so povabljena vsa slovanska društva iz našega mesta in bližnje okolice.
Po maši bodo govori in pijača z prigrizkom.
Tem potom tudi prosim vse člane našega društva, da naj se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, na kateri se bo vršila volitev delegatov za XIII. konvencijo K. S. K. J. Izvolite si previdne, •zanesljive in pravilne može, ki bodo zastopali koristi društva m K. S. K. J.
sklepu moram še poročati žalostno in grozno novico o veliki katastrofi, ki se je pripetila dne 8.
ti javno, da spoštujemo in ljubimo našo novo domovino, ali Združene države. Upam, da se bo te parade vdeležil vsak Slovenec, da bomo s tem javno pokazali naš patrijotizem ali domoljubja do naše mogočne in svobodne ameriške Unije
Bratski pozdrav članstvu K. S. K. Jednote in vsem rojakom iz pittsburške naselbine.
John Filipčič, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada dr. Vit. sv. Florijana št. 44 K. S. K. Jednote So. Chieago, 111. se naznanja vsem članom našega društva, da je bilo sklenjeno na seji dne 3 t. m. in potrjeno za veljavo pravil v slu čaju kakega umrlega člana. Sklenilo se je, da se mora vdeležiti pogreba vsak član našega društva, naj isti že dela ali pa ne. Kdor se ne udeleži pogreba, plača 50c v društveno blagajno; izvzeti so samo bolniki.
Potrjeno je bilo tudi, da če je čian doma pa se ne udeleži pogreba, ga ima dr. pravico še posebej kaznovati, kakor v to člani sa-*mi na seji določijo.
Nadalje se naznanja, da smo bili povabljeni na piknik društva sv. Mihaela v povečanje slavnosti, katero priredi označeno društvo povodom blagoslovljenja drviš t vene zastave, ki se vfti v soboto,
Iz urada društva sv. Treh Kra-ijev št. 98, K. S. K. J., Rockdale, 111., se tem potom naznanja vsem onim članom tega društva, ki se niso udeležili naše zadnje seje dne 3. t. m., da se je na isti seji pre-čitalo pismeno povabilo našega sobratskega društva sv. Janeza Krstnika št. 11 iz Aurore, 111., da bi se tudi naše društvo vdeležilo njih slavnosti povodom blagoslovljenja nove društvene zastave na dan 24. junija.
Naše društvo je vzelo to povabilo na znanje s sklepom, da se korporativno udeležimo te slav -nosti; zatorej ne zaostajajmo za drugimi društvi, ki so tudi že svojo udelžbo obljubila.
Naše društvo se bo označeni dan zbiralo v Ana Mavrlčevi dvorani najkasneje ob pol sedmi uri zjutraj, ker ob 7. uri pride po nas semkaj posebna poulična kara, s katero se odpeljemo v Auroro, da dospemo tja še preti uro, kakor določeno in prošeno. V Aurori nas bo društvo sv. Janeza Krst. št. 11 pričakovalo in potem odkora -kamo skupaj v cerkev sv. Jožefa« kjer se bo vršilo med sv. opravi -lom blagoslpvljenje nove zastave. Po slavnostni službi božji bo pa veselica oziroma piknik, kojega priredi gori omenjeno društvo povodom te slavnosti; na večer se pa poslovimo od naših aurorskih rojakov in sobratov, ter se odpeljemo zopet s posebno (Special) karo domov. Kdor se misli udeležiti te slavnosti, naj se takoj javi pri podpisanem tajniku.
Bratski pozdrav do vseh članov in članic dr. sv. Treh Kraljev in vsemu članstvu K. S. K. J.
Josip Snedio, tajnik.
NAZNANILO.
Vsi člani in članice, spadajoči k društvu sv. Cirila in Metoda št. 135, Gilbert, Minn., so naprošeni, da store svojo in društveno dolžnost, namreč oni, ki še niste oddali spovednih listkov. Prinesite jih v urad, ko bode prva seja, to je dne 24. junija t. 1.
Velikonočna spoved oziroma velikonočna doba se je že zaklju -čila dne 3. junija, zato je sedaj skrajni čas, da pošljemo duhovnemu vodji poročilo, da smo dobri društveniki in tudi katoličani.
Prosim vaš nadalje, da se ude' ležite tudi vseh društvenih sej, o-sobito sedaj pred konvencijo K. S. K. J. Na teh sejah naj bi se o eni ali drugi stvari razmotrivalo, kar bi bilo za našo korist in korist vsega članstva K. S. K. J. — Se -daj vas pa k sklepu še enkrat prosim in opominjam, da te gorina -vedene točke v mojem naznanilu vpoštevate.
Sobratski pozdrav
Frank Koshar, tajnik.
Cleveland, Ohio.
Že zopet Cleveland — se bo morda jezil naš urednik ? Pa le ne hudujte se zaradi mojega zopet-nega dopisa. Jaz bi rad na tem mestu dobesedno opisal, kako sem preživel en dan v slavno znanem chikaškem mestu. Prosim vas torej g. urednik, da priobčite dobesedno te moje vrstice; ni vam torej potreba ničesar črtati, ali iz-puščati. Naj povem golo resnico, če prav me boste morda gledali vsled tega po strani. — Pa nič zato. Vas vseh se sedaj ne bojim, ker sem zopet v Clevelandu. Saj sem Vam že poprej povedal, da se
tega obiska, id rt zopet povrnem domov.
Da sem se dne 11. t. m. mudil v Chicagu je bila temu vzrok moja radovednost, ko mi je Mrs. Orner, zel pripovedovala o vašem mestu tedaj ko se je mudila pred par tedni tukaj pri nas. Čul sem da so imajo naši rojaki v Chicagu vsi dobro in zadovoljno, da je vse lepo slolno in da vaša naselbina napreduje v vseh ozirih, osobito v društvenih. (Vse bi bilo še "ali right", če bi ne bilo te neznosne draginje. Op. ured.) Posebno mi je rojakinja Mrs. Omerzel še pov-dsrjala, da je ondi vse nekaj bolj živahno, odkar izhaja v Chicagu "Glasilo K. S. K. Jednote". Domoljubni rojaki iz Chicaga so se pričeli osobito zanimati za pridobitev državljanskih papirjev, ker jim gre uredništvo tega lista rado na roke.
Jaz sem hotel biti glede tega na gotovem in ker sem imel baš priliko, da se lahko breplačno vozim, sem jo oni dan skrivaj tjakaj popihal.
Ko sem došel v bližino W. 22 in 23. ceste blizu So. Lincoln St. se mi je zdelo podobno, kakor da bi dospel v Ribnico. Gledal sem, kje je ona nizka polovična cerkev, katero sem videl pred nekaj leti nazaj; ali zastonj sem po iskal. Tamkaj stoji sedaj že lična zidana cerkev sv. Štefana, poleg nje pa tudi novo župnišče, ki je tako umetno in lepo zgrajeno, da zasluži vse priznanje oni, ki si ga je omfslil. Oni hudi? g. župnik, kojega se nekateri tako bojijo je popolnoma zadovoljen s svojimi fa-rani, kakor so tudi domači farani ž njim zadovoljni. Vsem skupaj kličem torej: Le tako naprej, cenjeni farani! Njiva med trnjem postaja že bolj rodovitna, kakor na lepem polju in dosegli boste sčasoma še lepše sadove.
Hotel sem videti tudi urednika našega glasila in njegov usodni koš, kamor roma dosti stvari, ki niso zrele za javnost; isti košek je že precej zdelan, ker je spleten z vrbičevja; treba bo, da mu na konvenciji kupimo velikega, novega in sicer iz močne žice. Našega porednega in strogega urednika se nisem dosti ustrašil, ker je bolj tih in miren. Čuditi seni se pa moral, kako lep pisarniški prostor i-ma naše uredništvo in tako po ceni, samo $13.00 na mesec in to v sredini slovenske naselbine chika-škega mesta blizu cerkve in tiskarne. Stavim takoj $13.00, da bi morali plačati za tako pisarno tu v Clevelandu od $30.00 do $35.00 na mesec, pa tudi kje drugod. — Čudil sem se tudi, da so zemljišča jn poslqpja v onem delu Chicaga veliko cenejša kot tu pri nas v Clevelandu. Vsa čast in priznanje našemu uredniku, ker je pri vseh uredniških in upravniških poslih tako točen in reden; dasiravno sedaj vse to opravlja sam, je prftem vseeno lepo rejen, vedno vesel in menda tudi zadovoljen? (Samo če bi ne bilo te preklicane draginje. Op ured.)
Mudil sem se tudi v hiši družine Maks Omerzel, kjer sem takoj zapazil, da se nahajam pri ljudeh, kjer je najlepši red, hišni blagoslov in zadovoljnost. Ta družina ima lično zidano hišo, kjer sta nuje več strank. Uljudnosti in postrežbe družine Omerzel ne boni z lepo pozabil.
Ko sem srečal rojaka Martina Lavrič, ki prodaja loic, hiše in farme — mi je rekel, da je precej zaposlen, vendar pa da se naši ljudje malo bojijo vojske in nemške ga kajzerja. .Imel sem tudi posel z znanim rojakom Fr. Krže-tom, ki živi od svile, oziroma izdeluje raznovrstne svilnate stvari, zasta ve, regalije itd. Ta se mi je pri toževal, da je vse tako drago, da ne ve, kaj bo; vendar mi je oblju bil, da bo moje naročilo kmalu do-gotovil.
Želel sem videti tudi onega slo-večega slona v Lincoln parku, o katerem vedo ljudje iz Chicaga toliko pripovedovati. Seveda je bilo potreba za to pozvati šoferja in avto, ker oni ( slon stanuje nekje daleč tam na Eastu blizu Miši-gon jezera. Spoznal sem, da imajo chikaški parki tako velikost, kot samo mesto Chieago.
Vrnivši se nazaj sem obiskal še rojaka F. Baniča v njegovi prodajalni, da sem zvedel po čim je v Chicagu riž, kava in moka. Vprašal sem ga tudi, če proda svojo lično na vogalu stoječo zidano hi-. Ker pa je bila cena previsoka, se za enkrat nisva pogodila zanjo. Na večer smo telefonirali tudi po rojaka Antona Gregorič-a, pa žal oglasil se nam je žal prav žalostno
s postelje. Jaz sem ga naravnojt vprašal, če hoče imeti morda ze pogrebnika, kar bi mu tudi dobro postregel, naj kar je rojak Gre-goriČ obrnil pogovor drugače, da ni take nevarnosti in da ga samo včasih po nogah trga.
Pri vsem tem, da je bilo dne 11. t. m. v Chicagu precej toplo, nisem občutil nobene suše, kajti mokroto se dobi povsod. Osobito močno streho imajo pri gostilničarju Martin Nemanichu, kamor se nas je nanagloma zbralo skupaj lepo število okoli mize. Da nas ni pregnala 11. ura zvečer, bi se bili morda zmočili vsi, tudi pod kožo; tako so pa poklicali rojaka Andreja Glavač, da je dospel s svojim elegantnim avtomobilom, v katerem smo kot veter zdirjali na La Salle postajo.
Vsem gostoljubnim in cenjenim rojakom Chikažanom, se na tem mestu najuljudneje zahvaljujem za njih prijazpost in želim, da se zopet kmalu vidimo. S pozdravom
A. Ordina.
Brooklyn, N. Y.
Naša nova slovenska cerkvena občina se je pravilno ustanovila in organizirala letos dne 29. maja, ali na binkoštno nedeljo popoldne, ko se je lepo število mož in fantov zbralo v društveni dvorani k občnem shodu.
Naš dosedanji duhovnik Rev. Kazimir Zakrajšek OFM. je podal najprej kratko poročilo o dosedanjem napredku slovenske službe božje za tega pol leta, od kar smo jo začeli. Vsako nedeljo Imamo samo eno službo božjo ln sicer ob pol enajstih in popoldne litanije ob 4ih. Te službe božje se jako lepo število Slovencev udeležuje. Renta moramo plačevati Nemcem vsako nedeljo $10.00 za porabo cerkve. Za to pa imamo vse drugo prosto. Dohodkov OG služb božjih je bilo do sedaj ravno toliko, da so se stroški sproti pokrivali, ako se vštejejo še stroški za plačo duhovnika, organista in druge stroške. Odborniki si bili izvoljeni: Trustee-ja g. Anton Podgor-nik in Jožef Skrabe, pomožni odborniki so: F. G. Tassotti, Jožef Zidar, Karol Lustik, Geo. Bauefr, John Kljun in J. Rauch. — Določilo se je, da bode letni prispevek za družino $10.00. Družine, ki imajo svoje otroke po katoliških šolah drugih cerkva, plačajo samo $5.00, ker morajo podpirati tudi šolo, ki jim vzgaja otroke. Samci plačajo vsak letno po $6.00. To s« lahko plača ali mesečno ali kakorkoli hoče. Vsako prvo nedeljo bode Mr. F. G. Tassoti po sveti maši pobiral mesečnino v društveni dvorani pod cerkvijo.
Na predlog našega vrlega staroste in obče spoštovanega rojaka Mr. F. G. Tassottija ustanovili smo takoj tudi prvo slovensko možko društvo Najsvetejšega Imena, Holy Name Society, ki imi na stotisoče udov po celi Ameriki in ki je že toliko storilo za dobrobit takoliške cerkve in za katoliško življenje po raznih škofijah. Tudi med nami Slovenci so taka društva mož neobhodna potreba. Zato so se vsi navzoči Izrekli za to društvo in takoj je pristopilo 32 udov. — Slovesen cerkven sprejem je bil določen na drugo nedeljo meseca junija, ko bode društvo imelo prvo skupno četrtletno sveto obhajilo in bode popoldne sprejem. Ta slovesen sprejem se je jako lepo izvršil. Zjutraj je bilo skupno sveto obhajilo ob 7. uri. Poldne ob štirih je bilo 26 mož jako slovesno sprejetih v to društvo. Impozantno je bilo, ko je 26 krepkih slovenskih mož pred olta-rejem slovesno priseglo zvestobo Jezusu in Njegovemu svetemu Imenu, in ko so potem šli v lepem redu pred oltar in sprejeli društvene -znake in trakove iz rok Rev. Kazimir ja Zakrajšek ter si pripeli ta znamenja katoliškega moža na svoja slovenska prsa. — Po cerkvenem sprejemu se je vršila takoj društvena seja v društveni sobi, kjer se je marsikaj lepega sklenilo v prospeh in napredek društva, kakor tudi cele naselbine. Sklenilo se je, da se bode v prihodnje volilo cerkven odbor samo izmed udov tega društva. Pri tej seji sc je priglasilo še osem novih kandidatov, ki bodo sprejeli pri prihodnjem cerkvenem sprejemu, ki bode drugo nedeljo meseca oktobra. Sklenilo se je, da se bode društvo udeležilo letnega izleta in parade cele Brooklynske škofijske Unije, ki bode v Sayville, L. I., kjer so navečji brezžični nemški brzojavni aparati. — Pričakuje se
nekako 10.000 Brooklynskih mož in fantov k tej slavnosti. — Prihodnja seja društva bode d rti go
nedeljo meseca julija popoldne ok 4. uri, katere naj se vsi udje udeleže. — Odbor društva se je izvolil: Duhovni voditelj je naš župnik, Rev. K. Zakrajšek. Predsednik je: g. Anton Podgornik, tpj-nik in maršal je g. F. G. Tassotti, blagajnik g. Jožef Skrabe, odbornika in delegata za centralo sta gg. Peter Pešel in John Kljun. ---To društvo je eno izmed nailepših katoliških društev. Združuje katoliške može in fante v mogočno zvezo za skupne cilje ln skupne namene, zlasti, da jih bodri in navdušuje za krščansko živlienje in za obrambo svoje svete vere. \i je že škofije, da ni je že skoraj dobro urejene župnije zlasti irske ali nemške ali poljske, kjer bi tega društva še ne poznali. Kjerkoli i^e je pa ustanovilo in se lep i vodi, je pravi božji blagoslov za celo župnijo in celo naselbino. Tako upamo bode tudi to naše društvo mož kmalu zaneslo novetf.i duha v našo naselbino In v naše družine. Kako bi bilo lepo, ko se ta društva razširila tudi po drugih slovenskih naselbinah. V kolikor se nam zdi, imajo sličr.o društvo mladeničev pri svetem Lovrencu v Clevelandu, O. in možko skupaj z Nemci v Brockwav, Minn, v cerkvi sv. Štefana. "Ave Maria" je izdala krasno knjižico, "Obrednik' 'tega društva, kjer so tudi pravila.
Slovenske naselbine pojdite /a nami! Uvrstimo se tudi slovens!.i može v nepregledne vrste tuje narodnostnih mož drugih župnij! Nastopimo skupaj z drugimi kalo-liškhni fanti ih možni; za skupne cilje. Zanesimo pravo bratovsUo ljubezen med vse narode, zlasti med nas katoličane. — Ti pa naše društvo, krepko napreduj! Sklenilo je tudi, da bode priredilo skupno s cerkvenimi odborniH prvi letni piknik v Florida Park, poleg znanega Henry Walter's Emerald parka v Glendale, L. I. Te dni so se • združili tudi naši slovenski fantje in si ustanovili svoj "Ball Game Team" pod vodstvom našega vrlega g. Ivann Murna. 'Mirror Film Co.* v Glen-dale jim je dovolila krasno igrišče, kjer igrajo vsako soboto in vsako nedeljo popoldne. — Brooklynski Slovenci nismo tako na slabem. Zato naj sporočam, da imamo tudi slovenske trgovce v svoji sredini. Tako ima naš rojak g. Rudolf Podkrajšek grocerijo na 301 i Jefferson St., John Trušnovec ima j svoj Candy-store na 1038 Flushing Ave., g. Sršen ima svojo trgovino blizu cerkve sv. Cecilije, Vineenc Zevnik i:i Frank Miclie-lič imata svoje saloone. — Slovenci podpirajnio svoje rojake trgovce! — Glede naše prihodnje cerkve nismo ničesar sklepali, ker se ta nemška cerkev Žalostne Matere božje hitro prazni, da je že zdaj jako malo ljudi in bi nam zato škofija težko dovolila delati novo cerkev, ko še se te praznijo. Nemci se namreč selijo ven v Ridgewood, kjer si kupujejo na zračnem prostoru nove hiše. — Ako sporočam še, da naša "Danica" krepko napreduje ?n nas j« presenetila že parkrat s krasnim .proizvajanjem lepih novih cerkvenih pesmi in tudi narodnih, sem, mislim, poročal vse, kar je bilo zanimivega v naši naselbini.
S pozdravom	^ Vi
Poročevalec.
Milwaukee, Wis.
Cenjeni urednik:—
Malo je sicer slišati iz naše naselbine in človek bi mislil, da ?e spimo spanje pravičnega: ali kdor to misli se zelo moti, kajti tudi tukaj smo na precej visoki stopinji z društvi najsibodi s podpornimi, izobraževalnimi, pevskimi in dramatičnimi.
Kakor se meni dozdeva, stoji na posebno visoki stopinji izo -brazbe naše Samostojno mladoni-ško podporno društvu "Lilija", katero bode razvilo svojo novo zastavo dne 24. junija v Bernin -gers parku. Društvo samo daje članom toliko razvedrila, kot malo katero drugo, ter tudi drugim pomaga kar največ mogoče s svojim dramatičnim odsekom, ki izvrstno napreduje.
Društvo nadkriljuje pevski klub "Danica", kateri oskrbuje cerkveno petje že odkar iniamo slovensko cerkev, in se rade volje odzove s svojim ubranimi glasovi večina pri vsaki prireditvi sosednih društev.
Jaz sem mnenja, da ako bi se
druga društva bolj zavzemala za
poduk in izobrazbo svojih članov, bi bila ti^di dosti na boljšem kot so, ker člani dandanes niso zadovoljni samo z bolniško podporo, ampak želijo tudi duševnega razvedrila.
Pozdravljam vse rojake širom Amerike ter jim želim obilo uspeha na društvenem polju.
Steve Hojnik.
South Chicago, IU.
Spošt. g. urednik!
V dolžnost si štejem, d^. poročam iz naše naselbine, kako smo imeli pred kratkim v naši slovenski cerkvi sv. Jurija sv. misijon, katerega je vodil Rev. V. P. Šolar, O. S. B. in sieer od 27. maja do 3. junija t. 1.
Njegovi lepi nauki nam bodo gotovo ostali vztrajnem spominu, saj so nam besede tega misijonarja pri celotedenski pobožnosti segale globoko v srce. — Dal Bog, da bi ta sv. misijon obrodil sto-teren sad v naši župniji. Lepo je bilo, da smo zaključili mesec majnik s sv. misijonom, kakor je nam Rev. Šolar omenil. Č. gospod je nam govoril vseh 7 večerov tako goreče in milo, kakor da bi donel glas iz neba v naša srca.
Prav prisrčno zahvalo smo mu torej dolžni, za njegove lepe poduke in za njegov trud, ki ga je imel za naš dušni blagor, ker sedaj je imel vsakdo lepo priliko spraviti se z Bogom. Vsled tega se mu še enkrat na tem mestu v imenu cele fare sv. Jurija lepo zahvaljujem in želim, da bi mu ves ta trud ljubi Bog stotero poplačal in povrnil. Bog daj vnetemu misijonarju Rev. Šolarju dovčakati še mnogo let, da bi oznanjeval sv. evangelij in uspešno vodil sv. miši jone tudi po drugih slovenskih naselbinah. Upam, da se tu v So. Chicagu zopet v kratkem vidimo z Rev. Šolarjem!
Dalje moram omeniti, da bo priredila naša slovenska cerkev v So. Chicagu piknik dne 4. julija t. 1.
v Lakeside Grove na 96. in Ewing Ave. Prične se ob 1. uri popoldne. Zatorej, dragi rojaki zberimo se, ta dan polnostevilno skupaj; vsi, mladi in stari, da pripomorem© naši cerkvi, ker sami dotbro veste, kaj nam je pri cerkvi še potreba: slovenske farne šole.
Cenjeni rojaki in rojakinje iz našega bližnjega mesta Chicago ste uljudno vabljeni in proeeni, da bi se mnogoštevilno udeležili tega piknika. JVJi smo pripravljeni v enakem slučaju tudi na ponioč pristopiti, kadar bomo poklicani. Kot verni Slovenci ali otroci sv. katol. cerkve moramo vedno drug drugemu pomagati. Bodite zagotovljeni, da bo ta dan vsak gost dobro postrežen z vsem, za kar bo skrbel veselični odbor. Na^veselo svidenje torej dne 4. julija t. 1.
Frank Gorenc, cerkveni odbornik.
POZOR SLAMNIKARICE!
S tem naznanjam vsem slovenskim slamnikaricam iz Chicaga, da se vrši prihodnja seja v petek, dne 22. junija ob 8ih zvečer v dvorani na 19. West Adams St.
Prošene ste, da se poinoštevilno udeležite te važne seje, ker bo na dnevnem redu volitev odbornic in še več drugih važnih točk. Jaz iskreno želim, da bi imele tudi me Slovenke eno V* tem odboru in sicer tako, ki je zmožna tudi angleščine v branju in pisanju. Taka naj se za gotovo udeleži prihodnje seje, da nam bo mogoče bolj napredovati v naši stroki, ali pri našem delu. Zadnji čas je že, da se organiziramo.
'Še enkrat vas torej uljudno prosim cenjene slovenske tovari šice ali sodelavke slainnikarice, da pridete za gotovo na prihodnjo sejo in se vpišete v našo unijo. Pristopnina znaša za sedaj samo $1.00; vse dritgo boste zvedele na seji.
Pozdrav do vseh slamnikaric!
Minka Novina.
| Razmotrivanja za XIII. konvencijo K. S. K. J, j
Chicago, 111.
Odkar je pričelo naše glasilo priobčevati razne dopise in članke v obliki razmotrivanja, se je do minulega tedna oglasilo že 17 dopisnikov. Vedno sem čakala in čakala, če se bo zglasila tudi kaka članica na tem mestu in hvala Bogu, ta želja se mi je izpolnila. Kot 17, razmotrivanje za XIII. konvencijo K. S. K. Jednote je izšlo izpod peresa sosestre Terezije Kuleto, članice dr. 87 v Joliet, III. Tako je prav! Naša soseda iz Jo-lieta je dala torej tudi meni ko-rajžo, da pridem na dan z neko važno točko, ki bi bila za vsa naša ženska krajevna društva umestna in častna; torej poslušajte cenjene mi sosestre:	•
•Naša K. S. K. Jednota šteje sedaj 104 moških krajevnih društev in 30 ženskih; po moji sodbi znaša število članov moških društev 11,-000, število članic ženskih društev pa 2000. Ni pa to skupno število članic še merodajno, ali celotno skoro sleherno moško društvo ima tudi ženske, ali članice v svojem imeniku: to so soproge članov. O teh ne bom danes dosti govorila, hočem pa omeniti o onih 2000 članicah, ki tvorijo s svojimi 30. krajevnimi ženskimi društvi skoro tretjino števila celokupnih društev naše K. S. K. J. — Res je, da srno me ženske pri K. S. K. J. razen ene točke enakopravne z moškimi. Dobivamo namreč po vsem jednake poškodninske, operacijske in posmrtninske podpore če smo iste vredne in deležne; seveda moramo plačevati zato povsem jednake asesmente kot moški. Deli nas pri tem le ena točka glede enakopravnosti in ta je, da ženska društva ne morejo in ne smejo pošiljati delegatinj na konvencijo naše Jednote.
Menda na zadnji konvenciji so se nas gg. delegatje saj toliko u-smilili, da imamo pravico voliti in poslati delegata, kateragakoli in od koder že hočemo samo, da je član K. S. K. J. Leta nazaj je bila pa ta stvar malo bolj sitna; tedaj je zamogel biti delegat le kak član, ki je bil zaeno soprog kake članice ženskega krajevnega društva. Jaz ne ^odobravam niti prvega, niti zadnjega načrta glede zastopništva na konvenciji. Ker sem ameriška državljanka živeča v državi Illinois, sem tudi vneta pristašinja splofine volilne pravice, ki se dandanes vedno bolj
in bolj širi, osobito v Združenih državah.
Kakor znano je sedaj v naši mogočni Uniji že 19 držav, kjer i-majo tudi ženske volilno pravico, bodisi že deloma ali direktno. V naši državi Jllinois so lansko leto ženske volile predsednika Združenih držav, in takih je še sedem drugih raznih držav. V kongresni zbornici v Washingtonu je že tudi ena ženska zastopnica (Representative) in sicer gdč. Rankin iz Montane. Torej, če lahko ženska zastopa v kongresu Združenih držav pravice in koristi svojih vo-lilcev, čemu bi ne smela članica, ali delegatinja kakega ženskega krajevnega društva K. S. K. J. zastopati isto na konvenciji? Če nas ženske vežejo ravno take dolžnosti do izpolnjevanja Jednoti-nih pravil, če so naši asesmenti ravno toliko veljavni kot asesmenti moških društev, čemu dela Jednota pri tem razliko, da smejo društva zastopati samo moški na konvencijah? To ni nikakor prava enakopravnost in sobratstvo; konvenčna dvorana bi morala biti tudi za zastopnice ženskih društev odprta ne pa zaprta.
Da igrajo ravno ženske, oziroma ženska društva zelo važno ulogo pri naši Jednoti, hočem navesti tu par vrstic^ posnetih iz št. 7 našega glasila. V istočasno objavljenem uredniškem članku je bilo čitati sledeče priznanje glede ženske agitacije za našo Jednoto:
"Kakor stopajo zadnji čas v ameriškem političnem življenju ženske na plan, tako gre zadnji čas tudi ženskemu spolu pri naši podporni organizaciji največ priznanja in zahvale za agitacijo te Jednote. Saj ste vendar nedavno čitali da sta dobila pri zadnjem Tcontestu meseca jan. 1917.) za pridobitev največ članov baš dva ženska društva prvo in drugo nagrado ; šte. 120 dr. sv. Ane v Forest City, Pa in dr. "Kraljice Maj-nika'" štev. 157 v Sheboygan, Wis:"
Tozadevno pohvalo smo pa či-tale že preje in sicer v štev. 4. našega lista, kakor sledi:
4'Za sedaj so ženska društva porazila moška krajevna društva. Iz današnjega zapisnika seje gl. odbornikov je razvidno, da sta dobila kar dva ženska dr. prve nagrade za pridobitev največ članic od 1. julija 1916 do 31. dec. 1916. To je namreč društvo sv. A-
qba&wo k, 8. k. JIS&OTB.--- 20. JUNIJA 1917
ne št. 120 v Forest City, Pa. in dr. Marije Majnika št. 157 v Sheboygan, Wise. Vsa čast, priznanje in čestitke tema društvoma. Sedaj so vas za enkrat ženske posekale, pa naj si misli že to ali drugo moško društvo tako ali tako".
Zares lepe besede in priznanje od strani našega urednika. Bomo li pa tako priznanje dosegle tt$i na prihodnji konvenciji? Najlepšo pohvalo in priznanje nam bodo naredili gg. delegatje s tem, če izpremenijo točko, da se bodo tudi delegatinje lahko udeleževale konvencije, kar imajo že nekatere druge ameriške in tudi naše slovenske podp. organizacije.
Vem, da se bo ta ali oni bivši delegat morda prijel za lase in bo vzkliknil: "Kaj, še ženske na konvencijo, ko,se še mi moški pri taki priliki tako radi sporekamo. Potem bo pa konvencija trajala cel mesec! Ženske naj ostanejo lepo doma in ne smejo poslušati raznih ostrih in čudnih debat v konvenčni dvorani!" Vse to je sam izgovor. Tudi marsikatera delegatinja pozna Jednotina pravila, kaj je prav in ne prav za napredek Jednote. Debate na konvencijah se pa prav lahko vrše v dostojnem tonu, da bi jih smela poslušati vsaka 161etna, ali pa od-rašena članica. Dostojnost je pred vsem poglavitna reč, če se hoče o-hraniti ugled zborovanja.
S tem se obračani cenj. sosestre vseh ostalih 29 ženskih društev, da povzdignete celokupen glas in prošnjo na tem mestu, da naj se tudi ženskam dovoli pravica pri delegaciji na gl. zborovanju Jednote, da bo morda že na XIV. konvenciji prvič v zgodovini naše Jednote tudi kaka članica kaj predlagala in za kaj glasovala, ne pa samo nioški. Ce nam to dovolite, kar lahko po vsej pravici zahtevamo, potem bomo skušale, da bo število ženskih krajevnih društev toliko, kot število moških društev.
Cenjene sosestre ženskih društev. Prečitajte ta moj poziv in zglasite se na tem mestu. Tako prosini tudi članstvo moških društev osobito že izvoljene delegate, da naj ne prezrejo teh vrstic, Ce dovoli K. S. K. J. tudi delegatin-jam vstop k gl. zborovanju, ne bo imela Jednota radi tega nobene škode, pač pa več koristi.
S sestrskim pozdravom
Antonija Zupan članica dr. Marije Pomagaj št. 78.
Bridgeport, Ohio.
Cenjeno uredništvo:— Prosini dovoljenja, da se tudi jaz pridružim vrsti dopisnikov, ki se oglašajo na teni mestu ali raz-motrivajo povodom XIII. bližajoče se konvencije naše Jednote.
Cenjeni sobratje K. S. K. J.! Veliko se je že pisalo glede skupne bolniške podpore, zatorej bi se tudi jaz rad danes izrazil glede te prekoristne točke. Ako se pri naši dični Jednoti uvede bolniška centralizacija , bo naša Jednota napravila s tem korak napredka in na celi črti izvršila svoje prelepo geslo: Vsi za enega, eden za vse! Dalje se bo s tem zagotovila bolniška podpora vsemu članstvu naše Jednote, torej osobito za takega, kateri je bode v resnici potreben. Ako se pa ne sprejme te centralizacije in ostane podpora po starem, kakor do sedaj, potem cenjeni mi sobratje ne smerno in ne moremo pričakovati kakega napredka, potem ni za pričakovati sadov in blagrov prave bratske ljubezni. V tem .pogledu nikakor ne smemo zameriti, da se naši katoliški možje in žene odtegujejo po naših naselbinah od katoliških društev in pristopajo k raznoli-čnim drugim podpornim organizacijam , ki jim nudijo sigurno podporo v slučaju bolezni, poškodbe in smrti.
S tem, da nimamo pri naši K. S. K. Jednoti skupne bolniške blagajne, dajemo priložnost našim socialističnim Jednotam, da dobivajo naše katoliške može v svojo sredo. In kaj postane iz takih katoliških mož in žena, ko so enkrat v takih Jednotah? — Odgovor je lahak: V kratkem pozabijo, kaj je njih verska dolžnost in ostajajo ob nedeljah od Službe božje*; nazadnje tudi ne opravijo velikonočne spovedi in potem pa še taki stariši ne pošiljajo svojih o-trok v katoliške šole. Tako postanejo. iz dobrih katoliških družin na tak način naši odpadniki. — Vprašam vas: Kdo je vsemu temu vsaj deloma kriv? Roko na srce in odkrito pripoznajmo, da smo mi sami vzrok, ker nismo ob pravem času zapazili namer naših brezver-
skih Jednot, ki so že pred časom uvedle skupno bolniško podporo in s tem dobivale tudi številno ha-ših katoliških mož v svojo sredo.
Dragi mi sobratje! Ni pa še vse zamujeno, ali končano. Ta napaka se lahko popravi na naši prihodnji XIII. konvenciji. Z uvedbo bolniške centralizacije se bo dalo še nekaj rešiti in zagotoviti društvom siguren obstoj, članstvu pa gotovo podporo; te uvedbe se bodo radi spominjali še naši potomci, ki se bodo radi oklepali naše dobre matere K. S. K. Jednote. — Ako se torej uvede še skupna bolniška podpora pri tej organizaciji, bomo lahko potem rekli, da je ena izmed najboljših slovenskih organizacij oziroma podp. Jednot v Ameriki.
Naj pri tej priliki še navedeni slučaj, ki se danzadnem dogajajo pri naših manjših krajevnih društvih.
V naselbini Jenny LiUd, Ark. kjer obstoji društvo Mar. Pomagaj št. 17 je državna oblast kakor mi znano odnotni premogorov zaprla, vsled česar je izgubilo veliko ljudi dela; med temi tudi dosti naših Slovencev, ozir. sobratov goriimenovanega društva. Kaj je sedaj kazalo tem rojakom drugega, kakor iti drugam za delom. Tako so se napotili ti rojaki na vse strani iskat si zopet kruha in zaslužka. Tudi v bližne nase naselbine je došlo nekaj Slovencev, o-ziroma sobratov, ki so imeli s sabo prestopne liste in so bili sprejeti v naše društvo sv. Barbare št. 23 pod gotovimi pogoji in pravili. Ta pravila določajo, da dobi vsak prestopli član bolniško podporo šele po preteku 6 mesecev, da tako vsaj nekaj plačajo v društveno blagajno predno je deležen podpore, kot drugi člani. Radi ali neradi so se vsi oni prestopli člani podvrgli tej določbi, ko so bili sprejeti v naše društvo; nekateri izmed teh so že prekoračili starost 50 let. — Žal pa, da je hotela nesreča, da sta dva člana pre-cej po prestopu obolela; eden izmed teh je ozdravel že v 8 dneh, eden pa leži 2 meseca v postelji. Omenjena dva člana spadata tudi k neki drugi Jednoti, ki ima bolniško centralizacijo, torej dobivata točno podporo, iz one glavne blagajne, od nas pa — nič!
Ko sem zadnjič obiskal enega izmed teh rojakov in mu razložil zadevo, da bo dobil podporo po preteku 6 mesecev, se je temu so-bratu jako milo storilo, rekel mi je sledeče: "16 let že spadam k društvu in K. S. K. J.: ves ta čas sem redno plačeval, da bi kaj dobil v slučaju bolezni in potrebe, in
sedaj — Bog se me usmili — pa ne dobim niti centa. Kaj bi bilo, da ne spadam še k neki drugi Jednoti, ki me sedaj vzdržuje in podpira?-S tem denarjem plačujem sedaj asesment za Vašo Jednoto, drugače bi me še suspendirali; drugam pa sedaj ne morem več pristopiti, ker sem že prestar."
Vprašal sem tega sobrata, kako je kaj z blagajno dr. št. 17 v Jenny Lind, Ark. Odgovoril mi je sledeče: "Akoravno sem v ono društvo plačeval leta in* leta, ne morem nič pričakovati, ker nimajo nič v blagajni. Ono društvo je bilo vedno bolj nesrečno, da je bilo vedno več bolnikov kakor so jih zamogli izplačevati. Zatorej ne dobim sedaj od katoliškega društva nič podpore.
Dragi mi sobratje in cenjeni delegatje! Kaj mislite o tem? Katera Jednota je izkazala svojo pravo ljubezen do svojega sobrata;— katoliška ali nekatoliška? — Ali zanioremo sploh pričakovati vspričo takih slučajev, da bomo dobili nove člane, ali da sploh sedanji naši člani ne bodo drugam prestopili kjer imajo boljšo priliko za podporo, kakor pa pri nas! Uverjeni bodite, da bo naša Jednota tudi v tem pogledu napredovala in bo dajala skupno ponioč tisočerim našim bolnim in omilo-vanja vrednim članom.— Bolan član v Clevelandu, v Jenny Lind, ali v Bridgeportu povsod potrebuje bolniške podpore in pomoči. Če je pa katero društvo bolj srečno od drugega, pa zahvalimo za to Boga. Vem pa, da nobenemu ne bo dosti preostajalo, ako se prigodi-jo številni slučaji dolgotrajne bolezni. Nlaše društvo tudi ni danes v tako slabih finančnih razmerah, ker imamo približno šest sto dolarjev v blagajni na 48 članov; vendar ni to rečeno, da ta svota zadostuje za vse, ako bi bilo več izmed njih dalje časa bolnih. Mi plačujemo v bolniški sklad po 75c mesečno; jaz mislim, da bi se s tem asesmentom tudi pri Jednoti lahko izhajalo, ako bi se uvedlo bolniško centralizacijo, da bi se plačevalo po en dolar dnevne podpore.
Veni pa že danes dobro, da bo temu marsikdo oporekal, ali nasprotoval ; vendar jaz sem napisal ta članek z dobrim namenom, dobro mislijo in ljubeznijo, želeč e-dinole napredek naši K. S. K. J. Vsled tega želim, da bi imele te moje vrstice kaj uspeha in da bi pripomogle k centralizaciji bolniške podpore. Pametni in razsodni mosye, prečitajte dobro to razmotrivanje, potem pa sodite. Vem,
dobro, da povzroči taka centralizacija sprva veliko dela; ali iz ljubezni- do trpečih sobratov in iz
ljubezni do naše slavne Jednote bi se tudi menda dobilo može, da bi vladali in uradovali pravično. Poglejmo le naš sedanji gl. odbor, kaj vse je že storil, kakšen lep red vlada pri naši Jednoti in kakšen napredek je v smrtninskem skladu. Ako imamo take može še vnaprej na krmilu, se nam ni treba bati, da bi Jednota vsled bolniške centralizacije ne napredovala. Pomnimo: V slogi, edinosti in bratski ljubezni je zmaga, in v to naj pomaga Bog!
Sobratski pozdrav
Andrej Hočevar, 161etni čian dr. sv. Barbare št. 23.
Bridgeville, Pa.
Cenjeno uredništvo:—
Prosim, da mi dovolite malo prostora, da tudi jaz izrazim svoje mnenje za XIII. konvencijo K.
S. K. J.
Kmalu se nam bo približal ?cs, ko se bodo zbrali skupaj delegatje ali zastopniki raznih krajev -nih društev'K. S. K. J., katerim bo dana naloga in moč ukreniti stvari, ki naj bi bile v korist \sc-mu članstvu naše dične K. S. K J. Gotovo tudi letos ne bo zamogio poslati več društev svojega za -stopnika zaradi slabih finančnih razmer; gotovo se bodo pa taka društva pismeno izrazila in oddala svoje prošnje in zahteve ter želje, katere naj bi se na konvenciji v polni meri vpoštevale.
Moje mnenje je:
Prvič: Naša slavna Jednota naj ostane strogo katoliška, kakor je sedaj.
Drugič: Naša Jednota naj vpelje skupno bolniško centralizacijo zaradi podpore; to bi bil velik napredek za našo Jednoto, kajti na ta način bi bil vsak član siguren ali gotov bolniške podpore, katere bi mu ne bilo treba čakati po C mesecev ali pa še več. Jaz sem trdno prepričan, da bi dobili na ta način tudi več novih članov, posebno pri malih društvih. Torej bodimo si v tej zadevi vsi kot bratje. Vsi za enega, eden za vse!
Tretjič: Kar se tiče našega glasila želim, da naj ostane tednik kot dosedaj, ker sem mišljenja, da kot glasilo tedenska izdaja po -polnoma zadostuje;
K sklepu želim že vnaprej vsem delegatom obilo blagoslova in bratske sloge pri njihovem resnem delu.
Sobratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J.
Ivan Vrtačnik, član dr. sv. Jožefa št. 21.
Iz urada Stavbinskega in Posojilnega društva "Slovenski Dom", Chicago, DL
S tem se naznanja cenj. občinstvu v Chicagu in okolici, da bode izdalo gorinavedeno društvo dne 3. julija t. 1.
36. serijo delnic
Delnice se dobijo na društvenih sejah v Cerkveni dvorani na W. 22. Pl. in So. LincolnStalipa na stanovanju društvenega tajnika na 1840 W. It. st.
Vsled tega ste uljudno vabljeni vsi tukajšnji Slovenci in Slovenke k obilnemu pristopu.
Društvo "Slovenski Dom" je izplačalo na 473 poteklih (matured) delnicah že $47,300.00. Od 1. januarja pa do 3L marca 1917 je bil? sprejeto$19.119.35; aktiva ah
društveno premoženje (Assets) je pa znašalo $78,098.25
nOMAČH hranilno društve-bodi naše geslol-Torej na svidenje dne 3 julija 1917 ob 8. uri zvečer! Z odličnim spoštovanjem
Loui. Duller, preds., J. Stebl.y, tajnik, M. Nem.nich, blagajnik

Uhaja vsako sredo.
_ Kranj sko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških.
Uredništvo in upravništvo: • 1961 West 22nd Place, Chicago, M. Telefon: Canal 2487.
Naročnin« t
Za člane, na leto.............$0.60
Za nečlane................. .$1.00
Za inozemstvo..............$1.50
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.	
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.	
OFFICE:	
ItSl West 22nd Place, Chicago, IU.	
Phone: Canal 2487.	
Subscription rate:	
For Members, per year...... For Nonmembers .......... For Foreign Countries ......	. $0.60
	
JUNIJA 1917.
Samo še 8 tednov!
Ako pojde vse po sreči, bode že danes čez 8 tednov pozdravila prijazna slovenska naselbina v Eve-Jethu, Minil., delegate XIII. konvencije K. S. K. J. — Dasiravno trdijo nekateri, da je 13. nesrečna številka, ne smemo ln ne moremo kaj takega misliti pri naši bližajoči se konvenciji. Ako zasledujemo zgodovino Združenih držav, igra ravno številka 13 važno in srečno ulogo. Ko je postala naša Unija neodvisna, je štela 1. 1776 baš 13 držav in to število se je sedaj pomnožilo že na 48. Upajmo torej, da bo naša prihodnja, ali XIII. konvencija tudi zelo uspešna ter povoljna, cla se bo na tem zborovanju ukrenilo mnogo dobrega za napredek, ol>sioj in procvit naše eislane K. S, K. J.
Kakor razvidno iz dopisov raznih članov društev, vlada že sedaj veliko zanimanje zatov.kon-vencijo; vsekako. se bo pa to zanimanje tik pred konvencijo še bolj povečalo, saj se vrši vendar konvencija vsako tretje leto in je pri vsaki podporni organizaciji jiajbolj važnega pomena. Ena sama konvencija lahko povzroči dosti dobrega za organizacijo, pa tudi dosti kvarljivega, če pridejo delegatje nepripravljeni v zboro-valno dvorano, ali če ne delujejo skupaj složno in v pravi bratski slogi.
Ne bomo dajali še danes nasvetov m navodil sobratom delegatom, kajti dosti izmed teh inja že izkušnjo, da ve, kaj je konvencija kake podp. Jednote, ker so bili ponovno izvoljeni za ta važni posel. Samo delegatom novincem bi priporočali nekaj važnih točk, katerih ne smejo nikakor prezreti.
V prvi vrsti naj vsak novi delegat pazno in vestno prečita sedanja Jednotina pravita od konca do kraja, da bo zadobil na ta način malo vpogleda o glavnem jedru naše Jednote; to so njena pravila.
Drugič naj skuša tak delegat pri svojem društvu vprašati, kako željo da ima dotično društvo, katero naj bi povedal konvenčnemu zboru? Katere točke pravil naj bi se izpotpolnilo, skrajšalo i. t. d., kar bi bilo v korist društva in vsega Jednotinega članstva. Dolžnost delegata je pa tudi, da se drži natanko vseh navodil, katere, mu je društvo poverilo in ca na konvenciji pazno zasleduje tedaj, ko se bo o njegovi točki debatiralo. Če je stvar, ali točka r.mestnaj jo bodo delegatje sprejeli in odobrili, v nasprotnem slučaju pa ne. Nikakor pa ne sme biti vsled tega dotični delegat užaljen, ali ceJo jezen, kajti na konvenciji se mora rad, ali nerad.udat.i sklepi večine.
Dalje apeliramo na vse delegate, da naj se pridno poslužujejo razinotrivanja, katera prinašamo v posebnih kolonah našega lista. Če bo dobil urednik toliko raz-motrivanj, ali tozadevnih dopisov, da ne bodo šli m a 3 stran, jih bo priobčil pa na dveh, ali 3 straneh. Pomnite cenjeni sobratje delegatje, da imaimo do konvenci-j€ aamo še 8 (osem) tednov. Čas je torej kratek. Požurite se torej in
začnite. Čim več bo razmotrivanj za dobrobit naše Jednote, toliko bolj .bo pomembna prihodnja konvencija. Pa se nekaj, čim bolj se boste že .sedaj na ta način med seboj pogovarjali in debatirali, tem prej bo konvencija končana. Pokažite se enkrat prav na ameriški način, da lahko izvršite kon vencijo v 3 dneh, kakor delajo to skoro vse večje ameriške podp. organizacije.
Že zadnjič smo omenili, da na merava uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote'' iz svoje lastne inici-jative predložiti članstvu in delegatom nekaj važnih točk za raz-motrivanje. S tem bomo pričeli v prihodnji številki. Urednik našega lista ne namerava s tem nekaj diktirati, ali zapovedovati članstvu in delegatom, kar maj bi se sprejelo v naših Jed. pravilih, temveč smatra to za svojo dolžnost in željo, kot sleherni drugi posamezni član naše Jednote, da bo na tem mestu tudi on izrazil svoje mišljenje, kot 13 letni član naše organizacije m kot trikratni bivši delegat.
Vojna posojila.
V listu "Protectionist" čitamo skrbno sestavljeno poročilo o državnem dolgu Združenih držav in o našem vojnem posojilu.
Dne 1. aprila 1917 še p redno so napovedale Združene države Nemčiji vojno, je znašal ves naš državni dolg 973 milijonov dol-ji r-jev, kar bi znašalo $9.73 na vsako posamezno osebo. Poleg tega je bila zvezna vlada opravičena izdati za 472 milijonov dol. bondov, katerih pa ni izdala.
Dne 14. aprila 1917 je kongres dovolil, da naj se izda za 2 milijardi dol. bondov posojila za svobodo, dodatno k 3 milijardam dol. katere so, ali katere bodo Združene države posodile ententnim zaveznikom; za to posojilo bo dobila naša vlada protivrednostne bonde evropskih držav. Nevštevši 3 milijard, katere se T>o posodilo Evropi, bode znašal skupni državni dolg Združenih držav $3,445,-000,000 tako, da bo prišlo povprečno na vsako osdbo $34.45. In pri vsem tem še ni stopila naša vlada dejanski v vojno, temveč se šele pripravlja na isto.
Dne 15. junija je predsednik Wilson podpisal vojni proračun ozir. kredit v znesku 3 milijard dolarjev za povečanje armade in druge vojne stroške; ta vojni kredit, potrjen na en sam dan, prekaša v svetovni zgodovini vse druge vojne kredite. Ravno isti dan, 15. junija se je zaključilo podpisovanje prve izdaje vojnega posojila, ali takozvanega posojila j za svobodo. Skupna svota tega posojila znaša približno D milijarde 1 dol. Še nobena druga velesila, ali večja država se ni tako Častno in i povoljno odzvala pri subskripciji ; kakega vojnega posojila kakor naša mogočna Unija. Ko je izdala Nemčija meseca septembra 1. 1914 i oklic za prvo vojno posojilo, je j bilo istega podpisanega za $1,120 -000.000; v Rusiji meseca oktobra 1914 za $257.000.500; v Avstriji meseca novembra '1914 za $445,-000.000; v Angliji -meseca novembra 1914 za $1,750.000.000; v Italiji meseca decembra 1914 za $200,000.000. Pri tčhi je treba pomisliti, da so bile vse te, goriozna-čene velesile tedaj bolj pripravljene na vojno kakor pa naše Združene države, osobito Nemčija. Imele so že številno in dobro-izvežbano svojo armado m dosti vojnih ladij.
Po preteku 2 letne evropske vojne do 1. avgusta 1910 je znašalo vojno posojilo, ozir. vojni izdatki Anglije že 12 milijard do-.larjev; Francije 8 milijard 360 milijonov dolarjev; Rusije 5 milijard 925 milijondv dol.; Italije $1,475.000.000, kar znaša vse skupaj $28,400,000.000 vštevši vojno posojilo angleških kolonij. Ta ogromna svota tvori na vsako osebo (per capita )v Angliji $422 dolga, v Franciji $475, v Italiji pa 140. Vojno posojilo, ozir. vojni stroški Nemčije so v teh dveh letih znašali $9,140,000.000; Avstriji $3,690,000.000; v Turčiji $214,000.000, ali $13,044.000.000 skupaj za centralne zaveznike. Na Nemškem pride od te svote povprečno na vsako osebo $277 dolga, v Avstriji $175, v Turčiji pa $44; naravno da bo ta svota letos dne 1. avgusta ob 3. letnici napovedi vojne še za mnogo narasla. Vse te ogromne svote bo moralo plačati ubogo ljudstvo.
V nekem chikaškem listu smo te dni čitali bolj podrobno poročilo o yojnih stroških Francije, ra-
frrhafe in rešitelj grškega naroda, ko je z 10,000 močno svojo armado aavizel Solun in pognal Turke v beg. Grško ljudstvo je bilo vsled tega Konstantinu zelo hvaležno. V znak tega so mu podarili dragocen meč z napisom: "Rešitelju — Konstantinu!" herni mesec 1,300,000,000 frankov/J' Ko je zasedel Konštantin pre
čunši letos do 1. julija. Francija je ,ozir. bo tedaj izdala v vojne svrhe že 91 milijard frankov, ali $18,200,000.000. Leta 1914 je Francija potrošila za vojno sle-
($260,000.000) zadnji Čas, ali se daj se je pa ta svota »Krčila samo 1,281,000,000 frankov, a] i
na
$256,200.000 na mesec.
Odstop grškega kralja.
' i .
Dne 12. junija t. 1. se'je raznesla v svet senzacionelna novica, da se je moral odpovedati vladar fckemu prestolu grški kralj Kon štantin, baje vsled tega, ker Jc bil preveč naklonjen Nemcem. Od stop tega kralja so odločno zahtevali ententni zavezniki, Anglija, Francija in Rusija.
Kralj Konštantin I. se je temu pozivu rad ali nerad udal in je i z« ročil vlado svojemu drugemu sinu, princu Aleksandru in ne prestolonasledniku Juriju, starejšemu, oziroma prvemu sinu. Novi grški kralj je star komaj 24 let in je menda zelo naklonjen ententnim zaveznikom, ter* priljubljen med .grškim ljudstvom. Bivši grški kralj Konstantin in njegova žena in bivši prestolonaslednik Jurij, se bodo v kratkem podali preko Italije v Švico, kjer o-stanejo do konca vojne. — V obče se sodi, da pomeni ta preobrat zadnji korak do zbližanja k ententnim zaveznikom in da se bo sedaj Grška istini pridružila s svojo pol miljona mož močno armado.
Zgodovina vladanja bivšega gr» škega kralja Konstantina I. je bolj kratka, a zanimiva. Grški ali helenski kralj Konštantin je zasedel prestol dne 1. marca 1. 1913 talko j, ko je bil njegov oče, kralj Jurij I., umorjen v Solunu. Te-
stol, je v prvi vrsti želel, da naj se vrne in priklopi Grški vse glavno ozemlje nekdanjega starodavnega helentfkega cesarstva; želel je, da naj izgine v prvi vrsti turški polumesec iz Carigrada in da naj se ga nadomesti s križem. In res se je pri mirovnem sklepanju po oni balkanski vojni priklopil precejšen del turškega ozemlja Gi-ški; meseca decembra 1913 je pa postal še važni otok Kreta grška last.
Kralj Konštantin je imel posebno težavno stališče glede vzdrževanja nevjralitete kmalu potem, ko je stopila 1. 1914 tudi Tur člja v. sedanjo vojno in se pridru-.žila centralnim zaveznikom. Njegov vladni kabinet z Venizelosom na čelu je zahteval, da naj se Gr ška pridruži z vojno ententnim zaveznikom, češ, da bi.Grška lahko trpela občutno škodo pri sklepanju miru, če ne pomaga tem zaveznikom. Ker se Venizelo su ni posrečila ta ideja, je kon ono odstopil.
Ko se je pričelo z znano in ponesrečeno dardanelsko operacijo, ali blokado, so Grki mislili, da je napočil za nje ugoden čas, da naj preikinejo s svojo nevtraliteto. Kralj se je pa temu odločno upiral. Rekel je, da bi bil tak korak za Grško lahko usoden, ker bi se grško obramibno silo na bolgarski meji oslabilo. Kakor že omenjeno, jV poleg tega tudi. kraljica Sofija vedno prigovarjala svojemu možu, da naj se ne da pregovoriti od uikogar, da bi Graka stopila na pomoč ententnim zaveznikom; grozila je celo kralju Konštanti-nu, da ga bo za vedno zapustila, če je ne posluša.
kralj Konštantin med svojimi po-
kom svojega kratkega vladanja, še pred začetkom sedanje sveto\>tf i. Grški kralj Konštantin je imel ne vojne, do 1. 1914, }e bil grsk-ntudi zelo težavno stališče s Srbi-
jo. Po neki medsebojni pogodbi
daniki zelo priljubljen; prav n je^; bi se morala namreč Grška pri-mu gre priznanje in zasluga, da družiti Srbiji in ji pomagati v slu-se je tedaj ozemlje grškega kra-jčaju kakega napada; tega pa, ka-
povečalo
skoro za polo--
ljestva vico.
Bivši kralj Konstantin je padel pa pri syojem ljudstvu, osobito pri višjih državnikih v nemilost vsled tega, ker je bil preveč na^' klonjen Nemcem in ker je* na -sprotoval ententnim zaveznikom,
zemlja v . sedanji raacedonski o-fenzivi. Ta spor je povzročil preobrat pri grški vladi. Nasprotniki Konstantina so postavili namreč na čelo nove provizorične vlade bivšega ministrskega predsednika Venizelosa, katerega je kralj odstavil. Povedali smo že, da je gojil od
kOr znano, Grška ni storila. Kralj ftonštantin je zatrjeval, da velja .ta pogodba le v slučaju, da bi Srbijo napadla kaka druga balkanska držav, ne pa Avstrija.
Stališče bivšega grškega kralja se je osobito kritiziralo, iker so se v sedanji vojni na Balkanu grške
ko se le-ti zasedli del grškega čete nalašč umikale bolgarski ar-
J. UIVV1UI1 >»»"	J VI..	J	*	... 1...-..V
stopli grški "kralj Konštantin pof ški generali »o smatrali, da kralj
c/ilKnn npiiatoliofvn /Irk Vomnov TTnnutiintin linlnCii" tpmn lmeinrn .
seibno prijateljstvo do Nemcev; ta naklonjenost pa je izvirala iz osebnih ali družinskih razmer. Kralj Konštantin ima namreč za ženo sestro nemškega cesarja, i katero se je poročil leta 1889 Kraljica Zofija je skušala vedno vplivati na svojega moža, da naj se ne izneveri svojemu mogočnemu in zvestemu svaku, nemškemu cesarju Viljemu. Navzlic vsem tem obtožbam od strani poveljnikov ententnih zaveznikov, se je kralj Konštantin vedno izgovarjal, da ne sočuvstvuje z Nemci, da hoče obdržati Grško a strogem nevtralnem stališču, kar bo vodile^ grško ljudstvo v sedanji vojni do edino prave smeri in koristi.
Bivši grški kralj Konštantin je (bil rojen dne 3. avgusta leta 1868 v Atenah na Grškem. Izšolal se je pa v Lipskem na Nemškem, kjer se je že v svoji zgodnji mladosti navzel nemškega duha. Tudi svojo vojaško izobrazbo je izpopolnil na Nemškem, saj se je skoro sleherno leto udeleževal vseh ve-jib nemških manevrov.
Podatki, kako je postal kralj Konštantin svoječasno ljubljenec grškega naroda so zeio zanimivi. Vsled pritiska gotovih nasprotnikov je moral tedanji grški presto-lonaslednik Konštantin leta 1909 pustiti vrhovno poveljništvo gr -ške armade, nakar se je odločil, da bo prestopil v rusko armado. To je napotilo grško ljudstvo, da ga ni pustilo preko meje, in še več, Konštantin je postal zopet vrhovni poveljnik grške armade.
V znani balkanski vojni leta 1912 je tedanji prestolonaslednik
madi in ker se je več grških vojakov pridružilo četam centralnih zaveznikov pri upadu v Macedo-nijo.
f Ko so čete. ententnih zaveznikov zasedle del Macedonije in zavzele važno grško luko Solun, se je kralj Konštantin neizmerno je->zil vsled tega. Francoski in anjfle-
Konštantin nalašč temu naspro tuje, samo da bi se dalo Nemcem več prilike in časa do končne zmage. Vsled tega je-tudi prišlo j\ekoč do resnega spopada, da so grški rezervniki streljali na francoske in angleške mornarje v Atenah. Kralju Konštantinu se je posrečilo rešiti to sporno točko s tem, da je dal ententnim zaveznikom šest baterij svojih topov namesto zahtevanih 10 baterij.
Med tem časom, osobito zadnje mesece, so pristaši začasne vlade pod vodstvom Venizelosa dobivali i\ied grškim ljudstvom vedno več opore; novo, provizorično grško vlado so končno priznale tudi države ententnih zaveznikov. Veni-zelos je zbiral svojo številno ar -mado pri Katerini, blizu Soluna, s katero je grozil Konštantinu. Pri tem je Venizelos odločno, po-vdarjal, da bi lahko Konštantin do vedel grško ljudstvo do pro -pada, ker je poslušal svete slabih zaveznikov; da je prijatelj sovražne Nemčije in da po grški n-iavi ni/kakor ni imel pravice razpustiti Ibivše ministrstvo.
Da bi pa ententni zavezniki tem ložje pridobili Grško na svojo stran, so prenehali pošiljati mu-nicijo in živila na Grško; ljudstvu je pretila vsled tega splošna la -kota. Grško ljudstvo, živeče na otoku Kreta in Lemnos je bilo popolnoma od sveta odtrgano zaradi te blokade. Zadnji čas so ti stanovalci naravnost zahtevali odstop grškega kralja, ker je izdajalec domovine. Ta želja se je, kakor že omenjeno, grškemu ljudstvu izpolnila dne 12. t. m. Novi, sedanji grški kralj Ale
Konštantin hipoma zaslovel kotlksander se je izjavil, da ne drži z
zvito m prekanjeno Nemčijo, pač pa, da bo skušal vladaiti edinole po želji svojega ljudstva za o-bramfbo, Ugled in čast grškega kraljestva.
Kako je nastala nova Italija—uspeh ropov.
Marca meseca 1861. leta se je proklamirala Italija kot kraljevina. Dve leti poprej marca 1859 je bilo na Italijanskem poluoto-ku še sedem držav, med njimi kraljevina Sardinija po številu prebivatelstva na tretjem mestu. Sardinija si je tekom dveh let pridružila štiri države čeloma, polovico pete in tri čejrtinke šeste. Nato se je velika Sardinija prekrstila V Italijo. Italija je nastala v teh dveh letih v treh oddelkih oziroma stopnjah. Predvsem se je vsled roparske vojne leta 1859. ustanovila v Gorenji Italiji kraljevina Sardinija, razširjena z Lombardijo. Leta 1859. se je pričela iji 1. 1860. dovršila aneksija Parme, Modene, Toskane, tako-zvanih Legacij in Romanje, in s tem se je Sardinska kraljevina razširila čez Srednjo Italijo. Končno je prišla na vrsto Južna Ita-lija, to je kraljevina oseb Sisilij. Zgodovina pastanka italijanskega kraljevstva pričenja z roparsko vojno, ki ji sledi zopet izvršen s tisočerimi zvijačami ter se zaključi z roparskim vlomom.
Zgodovinska preiskava teh neverjetnih dogodkov naleti na dve težavi. Prva obstoji v tem, da so kraljevsko Sardiiiske listine v veliki meri nezanesljive. Druga pa je v tem, da so se zaupni dokumenti in kosi, posebno v Cavour-jevih pismih, objavljali le z naj-1 večjo previdnostjo ter se je marsikaj izpustilo oziroma samo s pičicami ali črticami namignilo. Vse, kar bi utegnilo vodilne može pokazati v pravih barvah, je romalo v peč. Zlasti so tako delali prva desetletja. Sčasoma pa jih je minil strah v tem oziru. Politična sramežljivost in zgodovinska resnicoljubnost sta bili narobe proporcionirani. Čim večja je bila sramežljivost, tim več resnice se je moralo zatajiti in za-treti. Ta sramežljivost pa je bi-jla samo bolezen otroških let, kajti pojemala je bolj od desetletja.
Med zgledi za prvo težavo -— , ii^ takih je na desetorice — naj navedemo Cavourjevo okrožnico kraljevsko Sardinskim zastopstvom. V tej okrožnici pravi Ca-vour, da je Garibaldi odplul iz Sardinskega pristanišča Quarto pri Genevi, da bi zavzel Sicilijo vkljub čuječnosti oblastev. Guer zoni pa, ki je bil s celo dušo pri tem podvzetju, mora izrecno priznati, da je na predvečer vedela samocela Genova, kaj se namerava, samo oblastva so spala globoko spanje. Vrhu tega pa je Cavour sam prijateljem v svojih j intimnih pismih zaupal kot veliko tajnost, da bi se Garibaldi nikdar ne mogel odpeljati iz Quar-ta, če bi ga ne bila vlada v vsakem oziru in na vse mogoče na-I čine podpirala.—Drug zgled iz de-setoric za drugo vrsto težav nam nudi isti dogodek. Ko se Garibak di v aprilu 1860 ni mogel odločiti ali bi naj odrinil v. Sicilijo ali ne je končno sklenil, da bo to storil šele če dobi -s Sicilije ugodnih vesti, so mu Crispi in tovariši takih vesti "priskrbeli'' in generala na ta način premotili.^ To se je sprva tajilo. Pozneje pa so priznali, a so v pravem, odločilnem trenotku (a tempissimo) došla "neka" pisma, "neke" depeše. Končno pa so razkrili celo skrivnost.
Zelo važen zgled se nadalje tiče predzgodovine roparske vojne leta 1859.
Celega četrt stoletja ni mogel nihče povedati z najmanjšo gotovostjo, kaj sta se dne 22. julija 1858 v Plombierih domenila Napoleon III. in Cavour. Ko so pa 1. 1883 natisnili Cavourjevo poročilo Viktorju Emanuelu z dne 24. julija 1858, je prišlo vse na dan. Že iz vsega početka je bilo leta 1858. določeno, da se bo Francija v zvezi z Sardinijo vojskovala z Avstrijo, da se polastita lombard-sko - benečanskega kraljevstva. Med Francijo in Sardinijo ni bilo nesporazumljenja niti v diplonia-tičnern pogledu, niti g.ede vojaških ift financielnih priprav. Pač pa je nastala za zarotnika huda zadrega, ko sta začela iskati primerne pretveze. Napram La Mar-mott govori Cavour izrecno o pretvezi za vojno, dočim mu je v poročilu kralju politična sramežlji-
vost narekovala besedo; vzrok vojne. Cavour je predlagal eno reč, Napoleon je odklonil; Cavour stavi drugi, tretji predlog — z enakim neuspehom. Ni vedel več, kaj bi še naavetoval. To priznava sam; ravnotako priznava, da sta zarotnika prepotovala celi po-luotok, da bi našla pretvezo, "ki jo je bilo tako izredno težko dobiti" — tak(yse glasi dotični stavek dobesedno. Končno sta našla pretvezo v Massi in Carrari. V teh krajih se je posrečilo izzvati spomenico kralju Viktorju Emanuelu, v kateri je ljudstvo prosilo za aneksijo. Vsled tega bi potem nastal spor najprej z Mo-deno, pozneje pa z Avstrijo, evropski liberalizem pa bi tedaj gotovo zadovoljno pritrjeval. Na tak način se uprizarjajo roparske vojne. Ker se je pa zarotnikom posrečilo, leta 18^9. od Avstrije izsiliti ultimat, je tedanji evropski liberalizem vojno razkričal kot avstrijski napad in to se je mnogo let smatralo za resnico, kajti tuljenju cele trume trobent se je težko upirati, in poleg tega sta zarotnika svojo skrivnost o-hranila zase.
Sodobni viri nam rišejo nadalje aneksijo najprej Srednje in potem Južne Italije. La farina in drugi pisci so razkrili velik upliv, ki ga je pri tem imelo "Nacionalno društvo". To je bilo v Pie-montu priznano, javno društvo, ki je pa bilo zvezano s skrivnimi društvi po celi Italiji. V oktobru 1858. je bil bojni načrt tega društva izgotovljen, leta 1859. pa se je natančno izvršil. Nadalje je sedaj dognano, da je imel Cavour vse takratne svetovne liste v svoji oblasti. Tako je on delal sod-obnojavno mnenje, potem pa se je skliceval na ravno to javno mnenje kot svojo zvezdo vodnico.
Marsikakšna beseda sodobni -kov osvetljuje nova načela državnega in meddržavnega prava, ki sta jih Napoleon in Cavour uve -dla. Če bi Irska s splošnim, narodnim glasovanjem .sklenila, da i bo odslej pripadala Zedinj. državam, bi se tak sklep meno« ne prišteval notranjim zadevam Unije, marveč smatral za novost na polju mednarodnega prava. Tako so se vršile aneksije. Bile so to pasivne aneksije potom plebisci -tov, sklepi: anektirajmo se! Sodbe sodobnikov v vrednosti in veljavnosti teh sklepov so uničujoče. Načelo tedanjega liberalizma o neinterveniranju je tako formulirati: Intervencija je zločin, ra-zun če se izvrši v korist Sardinije, ali če intervenira Sardinija sama; tedaj pa pomeni intervencija politično modrost in moralen napredek.
Vsa zgodovina o padcu Neapo -Ija in aneksiji kraljestva se da pojasniti v zvezi s pismom, ki sra je avgusta meseca 1860. pisal Cavour Nigri. To pismo je bilo dol-gt> tajno in se je objavilo sprva samo v odlomkih. V Neapolju ni bilo mogoče Garibaldija prestri-či. Zato se prevzame- vodstvo zmagovite stranke. Nato se izzove vstaja v Markah in v Umbriji. Da se napravi red, torej v imenu človekoljubja, naj Cialdini vkoraka v pobunjene kraje, požene La -morciera v morje ter pojde potem proti Neapolju. Tam je prevzel vodstvo kralj sani in Garibaldi mu je odstopil, kar je bil pri vpadu in vlomu priropal.
"Slovenec."
Nadležni zajcL
Nikjer drugje na svetu ni toliko poljskih zajcev, kakor v Južni Avstraliji, naravno da povzročajo ti 'ušaki" t am oš njim kmetovalcem ogromno škodo. Da bi se varovalo poljske nasade pred temi kvarljivci, je dala vlada Južne Avstralije od 1. 1891 do 1916 napeljati okoli obdelanih zemljišč že za 29.150 milj na široko bodeče žične ograje. S to ograjo bi se lahko prepletlo vso zemeljsko globo pa bi se ostalo toliko žice, d.i bi zadostovalo za dvojno ograjo okoli južne meje Združenih držav. V New South Wales-u je vlada izdala že 27 milijonov dol. za pokončanje zajcev in ima na ta način z žico zagrajenega ozemlja v daljavi 98.000 milj.
V zimskem ča^i se v jame na tisoče in tisoče teh zajcev v take žične ograje, katere kar pobirajo in nalagajo na vozove. L. 1914 se je iz Avstralije eksportiralo za $1.400.000 zajčjega mesa in ra $3,000.000 kož.
GLASILO
>— 20. JUNIJA 1917.
K. S. 1C
»»»»»»»♦»»»»»»♦»♦»O
I
i ;
Jednota
A	A
Ustanovljen« v Jolietn, m., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietn,
državi Illinoia, dne 12. januarja, 1898. h	GLAVNI URAD: JOLIET, ILL.
Vf	Telefon 1048
Od ustanovitve do 1. junija 1917 skupna izplačana podpora
91452,969.79 "
GLAVNI URADNIKI:v | Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, I1L
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St Clair Ave.,-Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet IU. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave, Brooklyn, N. Y. N Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet IU.
Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave, Sheboygan, Wis.
Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St, Joliet, III
NADZORNIKI; Josip Dunda, 704 Raynor Ave, Joliet 111. Geo. Thomas, 904 East B St, Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave, Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan, 111, Frank Franift, 318 Bouth Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St, Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave, Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St, Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR:
! Joseph Russ, 6619 Bonna Ave, N. E, Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 — 10th St, North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. .
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.
VBa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
SUSPENDOVANA ČLANA.
Od dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111, 11457 Bizjak Jurij 27, 1000, — 12740 Kunst Franc 44, 250, 31. maja 1197 društvo šteje •75 čl.(ic).
SUSPENDOVANA ČLANICA.
Od dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111, 3753 Bizjak Marija, 21, 500, 31. maja 1917; društvo šteje 75 čl.(ic).
Jos. Zalar, gl. tajnik.
Z mesecem junijem se zaključi poslovanje prve polovice letošnjega leta. Vsled tega prosim vas cenjena krajevna društva, da pravočasno pošljete denar v pokritje mesečnih asesmentov, ker zadnjega dne tega meseca zaključiti hočem račune. Poleg šestmesečnega računa izdelati moram tudi finančno poročilo za konvencijo, radi tega prosim, da se društveni uradniki na to prošnjo ozirajo in pošljejo denar ob pravem času na urad Jednote.
Zadnje čase prejel sem od več strani vprašanje radi novih certifikatov. Vsem prizadetim strankam, kakor tudi vsem ostalim članom in članicam, ki bi znali po certifikatih povpraševati, naj bode s tem pojasnjeno, da se bili namesto vseh starih certifikatov, ki so bili poslani na glavni urad Jednote, izdani novi in istotako bili odposlani na krajevna društva. Torej člani in članice, ki so izročili dr. tajnikom(icam) stare certifikate v zameno z novimi, naj se blagovolijo pri društvenih uradnikih oglasiti, kjer bodo dobili nove certifikate. Res je, da so bili nekateri certifikati v glavnem uradu p« več meseeev in to vsled tega, ker ni bilo mogoče vse na enkrat izdelati. kajti certifikati so se izdelovali le takrat, ko je bilo vse drugo uradno dnevno delo dogotovljeno. In ker je od dne do dne jako veliko dela, ki mora biti točno in pravočasno dovršeno, radi tega je bilo izdelovanje novih certifikatov precej počasno. Vendar pa hvala Bogu, vse se je sčasoma izgotovilo in kakor sem že omenil, so bili izdani novi certifikati na mesta vseh starih, k| so bili vposlani na urad Jednote.
Z razpisom mesečnih asesmentov za tekoči mesec, sem poslal na vsa krajevna društva poverilne liste za delegate prihodnjega glavnega zborovanja. V slučaju, da katero društvo istih ni prejelo ali bi se slučajno kam založili, naj se mi naznani in poslati hočem nove 'listine. Imena vseh delegatov ali zastopnikov prihodnje konvencije morajo biti vposlana na glavni urad najkasneje do 15. prihodnjega ^neseca.
Ravno tako tudi naznanjam, da seirf^prejel nove in jako lepe Jednotine znake za člane. Znaki so dvoje vrste. Zlati po $1.00 komad, in pozlačeni po 50c vsak. Društva, ki želijo ene ali druge vrste znakov, naj mi sporočijo in hočem odposlati kolikor in kakoršne vrste
želijo.
Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
Jos. Zalar, gl. tajnik.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote
'za mesec maj i 1917.	_
Dr. itev.
1 2,
3
4
5
7.
8. 10. 11 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47. 49.
Prejeli nm račun	Izplačali		
ases. Stev. 5-17 u maj 1917.	Smrtnina	Pofikod.	j Boln. podp.
$ 487.61 729.46 070 1 c	...........	I $ 50.00	........
164*42 262.26 828.53 ono Qfi	$ 500.00 2,000.00		
		' 50.00	........
01 QA			
119 Oi			
548.36 94.16 350.78 307.70 355.94 9 ft A A	' I.OOO.OO	250.00	........
105.40 135.41 83.49 29.89 850.03 599.79 510.04 119.82 077 iS	......50.60' 500.66 1,114.3 2	' 250.06	$ 20.66 .....V .....J. .
C. I 1.^0 155.19 36.28 201.25 201.25 164.44 215.42 264.35 ' 432.58 106.48 79.84 168.53 120.90	500.00	50.00	........
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61.
' 62.
63.
64.
65.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105. 108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
139.
140.
143.
144.
145.
146.
147.
148.
150.
151.
152.
153. 151.
156.
157. J 58.
159.
160. 161. 162.
163.
164.
516.84 106.60
117.17
382.95
118.02 181.61 352.58
217.85 121.14 396.67 100.56 254.16
45.29 330.27 177.74 251.54 95.65 22.00 44.11 193.13 37.09
152.96 84.79
114.19 121.00 417.85 340.69 175.05 287.95 289.39 84.21 105.03 73.37 82.58 219.56 78.70 261.07 43.29 149.29 91.15 247.29 63.72 134.50
84.76
147.40 22.60 95.03
6.37
169.41 113.16 100.34 177.48
71.53 95.59 57.47 167.43 105.60 49.34 164.22 55.51 55.70 189.72 70.05 49.59 102.34 7.83 * 51.94 151.46 83.19 25.01 13.91 232.56 122.76 47.58 48.89 157.09 84.86 54.22 59.82 62.89 196.40 68.39 157.30
Skupaj............
Preostanek 30. aprila 1917
102.29 67.49 44.17 155.15 51.02 32.91 110.12 76.49 43.89 30.77 38.79 37.29 160.78 89.94 55.73
$21,897.50
1,000.00 i.ooo.oo
1,000.00
l,0Q0.tf0
500.00
600.00
$10,764.32
50.00
50.00
$750.00
$ 20.00
brez zanimanja zrle vanj. Zopet je spustil časnik, roke na prsih prekrižal in premišljevaje zrl na spečega, katerega ^deči obraz z gostimi rjavimi lasmi se je vidno vzdignil na viSnjevo pisani blazini. Pri tem pa je na vse kaj druzega mislil, nego na spečega — — —
Komaj čert ure višje gori se je nahajala kmetska hiša prav tik ob potoku in komaj sto korakov od gozda, kateri se je razprostiral v gorovje. Poslopje je bilo videti nekoliko propalo. Omet na leseni steni že mnoigo let ni bil obnovljen in deloma odkrušen, in ilovt nata sivina se je pokazala. Jedna stran strehe se je preteče pobesila in bila z dvema le mado otesanima brunoma ne prav varno podprta. Tudi v notranjščini je bilo vse siromašno. Posestnik Jernej Truden je prejšnja leta raje gledal "podobice" ali kvarte, nego bi se zanimal za svoje gospodarstvo, zato je šlo tudi vse rakovo pot, in a-ko je tudi kasneje poprijel, je bilo vendar zgubljeno, za vedno. K temu je še pripomoglo, da njegov sin Janee ni bil poseben prijatelj dela, posebno ne doma. Raje je delal pri velikih kmetih za dninarja, je gotove novce dobil v roke. Ako ne bi imel Jernej Ix)jze, katera je takoj po zgod-nej materini smrti oskrbovala vsa domača dela in pri tem jej pomagala mlada dekla, bi gotovo malo posestvo že davno prišlo na osode-polni bobem.
Lojza je bila dvajset let stara, zala deklica, zdrava in močnn. Marsikakega mladeniča je zbada-la v oči, in marsikdo se ji je ponudil za ljubimca. Ali ona se je samo smijala. Drugače je bila resna, celo prerezka in malobesedna za nje mladost. In ni se bilo čuditi; odkar se je Janez povrnil od vojakov, je stari vse dni presedel v gostilni in kvartal, zgubil še ono malo kar je kmetijstvo donašalo in še poleg tega na posodo jemal. Janez pa ni hotel dosti delati. Po noči ga mnogokrat ni bilo doma in se še le proti jutru vrnil domov zelo utrujen« ter potem spal pri belem dnevu.
Nekega dne je morala Lojza	0kna za njim gledalo dvoje žare-skoraj z vso silo očeta iz gostil-	čih oči. To ga je prav čudno dine izvleči. Jernej Truden je pre-	molo.
več pil. Temno rdeč je bil v gl 1-	Prihodnjo nedeljo, ko se jo vra-
ko obriti obraz, in negotov, >po-	^ ^ noene patrulje, videl je
stvu, nadstražnik pa se skazal kot
dober kmet.
Modče je sedela Lojzika pri mizici ob oknu, prikrito je večikrat pogledala v lahno za rjoveli odkriti obraz gosta. Par krat so se pogledi srečali, potem je pa brzo pogledala skozi oikno.
Na/krat je skočila po (koncu in nadstražniku še jeden koearček natočik. Dela Vajena roka deklica se je malo tresla. V zadregi je bida, ko je nekaj ka^pfljic poleg vlila. S cunjo je brisala rumeno pobarvano mizo, ko je vstopid črno-bradati mladenič in se zanikamo obračal. Klobuk na tilnik potisnjen, kratko pipo med malo napetimi ustnicami, je pustil, da so vrata hudo zaloputnile za njiiin.
"Dobro Vam je", rexel je mladi črmobradec, iko je položaj pregledal. Ustnice starega so na smeli silile.
"To je moj sin Janez*', predstavil je stari mladeniča.
Nadstražnik mu je podad roko. "Ste bili vojak?" vprašal ga je, ko je Janez nehote strogo vojaški stal.
"Da." Mladi kmeti&i tant se je vsedel na visok, neroden trto l, in je prav nerodno pipo prižgal.
Pogovor je bil inalcbesedeai, navzočnost dečka jc oplašiia zabavo. Nadstražnik je Lojzinega brata ogledoval prav zvedavo. Preccj ji je bili podoben. Brat -JJ. Valj širokopleč, ne okoren, m obraz, kljubu mladosti rumenkast, kazoč strasti, ali vsaj mnogo prebitih noči. Oči so nemirno okolu zrle. Črta okolu predstoječe in ostenc brade je kazala zabitost.
Nadstražnik je brzo vstal in si zapel plašč. Staremu je podfll roko, mladega pa pozdravil. Loj-za je šla pred njim skoei temno vežo in odprla hišna vrata. 2e zunaj stoječ ji je poda9 roko. Tako krepko je stisnil, da se je zganola.
"Hvala iepa, še enkrat", rekla je in pobrala butarico suhih vej.
"Ne vem zakaj", je smehljaje odvmiT Buba. On bi se rad obstal, toda Lojza se je umaknila v vežo. In tako je odšel. Dozdevalo se mu je, kakor bi iz malega
$ 40.00
$480,449.10
Prejemki tekom meseca maja 1917.
Plačanega od društev ........................$21,897.50
Obresti .................................... 2,608.42
Najemnina ................................. 110.50 $ 24,616.42
$505,065.52
Izdatki:
Plačana smrtnina ...........................$10,764.32
Plačana pookodnina ......................... 750.00
Plačana bolniška podpora .................... 40.00
Razni upravni stroški........................ 1,771.99 $ 13,326.31
Preostanek dne 31. maja 1917...................... $491,739.21
Joliet, 111. 12. junija ltfl7.
JOS. ZALAR, gl. tajnik, K. S. K. J.
(Pripovest iz življenja ob goriški meji.)
(
(Join ins k a stražnica se je nahajala nekoliko v stran od ceste, katera je vodila skozi tolminsko gorsko vas, ležečo na griču. Ni bila bolje grajena, kakor ostale kmets-ke hiše in bila kaj malo sposobna v ta namen. Vrata in okna so bila majhna, in vendar je veter zi hribov prav občutljivo^notri bril. Toda zato so imeli krasen razgled daleč na okolu raztresene hiše Stare vasi in na hribe, kateri so se. komaj pol ure proti severu dvigali kviško proti nebu.
To gorovje je ob jednem državna meja. in zato je bil v tem kraju primeroma velik oddelek col-ninskih stražnikov (finanearjev). Tihotapcev se je nahajalo več nego dovolj visoko gori, v sredi gozdne divjine nahajajočih se gozdarskih kočah. Zelo redko kedaj se je stražnikom posrečilo vjeti kakega navihanega fanta. Toda tudi v Stari vasi med kmeti se je sem in tja nahajal kdo, kteri je v temnih nočeh po nevarnfh potih prenašal blago čez mejo.
Bila je trda, utrudljiva služba, ktero so morali stražniki opravljati, in vsakdo teh je bil vesel, a-ko je bil prestavljen kam drugam v službovanje* kjer je bilo manj težav in nevarnosti.
S zadovoljstvom je na to mislil tudi nadstražnik Frank Bu!ba,#ko je za nekega večera — pozno spomladi — okolu desete ure pozvonil pri vratih ob ograji in potem šel po posutej stezi k eolninski stražnici. Na strmih neenako visokih kamenitih stopnjicah, ktere so vodile prav pred hišna vrata, je obstal, se obrnil in nekoliko časa zrl v vas, od koder je dvoje slabih lučic zrlo kviško. Potem je obrnil svoj pogled proti nočnemu nebu.• Mesec je uprav izhajal. Sijal le zelo medlo, megla ga je začasno zakrilg, in kazalo je. da se kmalu skrije za temnimi oblaki, ki so se od vseh strani drvili in se vedno bolj zgočali. Šumenje vaškega .potoka je bilo vedno bolj čuti in veter je pričel pihati.
S par brzimi koraki je nadstražnik dospel v hišo in vstopil v sobo za moštvo, katero je njemu in dvema drugima stražnikoma služila kot stanovalna in spalna soba.
Na navadni železni postelji je že spal stražnika Winkler, kateri je bil čez dan v službi. Previdno se je Buba bližal velikej mizi, ki je stala na sredi sobe in svetilnico malo pri vil; potem odložil plašč in se vsedei na stol.
Star je bil kakih trideset let, velik in močan, obraza ni bil lepega. toda imel stroge poteze. Košate brke so mu dobro pristojale. Vzel je v roke razprostrti časnik, toda njegove oči so le površno in
tekujoč njegov korak. Deklica ga je prijela pod pazduho in vodila. Sramovala se je — ako bi ga. sedaj videl, njega, kateri je bil deset- let župan vasi in v okrajnem odboru imel prvo besedo. Temna rdečica ji je silila v polna lica, nje očesa so postala rosna ,ko je še pričel s hripavim glasom prepevati klafarsko pesem.^
Sedaj se je Truden neprevido ma spotaknil nad kamnom- njegovo težko telo se je zamajalo in --padel je. Zaman se je Lojza trudila, da bi starega zopet r.a noge spravila; ni se jej posrečilo. Naenkrat je stopil poleg nje široko-plcči nadstražnik, smehljaje je položil svojo roko na čepico v pozdrav potem pa previdno vzdignil starega.
Lojza je hudo zardela in rezko rekla: "Moja srčna hvala, ali potreba ni bilo."
Nadpaznik Buba jo je malo o-supno pogledal, opazil solzo vnje-nih očeh in gibanje lepih ustnic: "Žal, da je cesta slaba, nič druzega nego kamenje, prav primerno za pasti", jej jc reke. "Zadnjič, ko sem bil na patrulji na hribih, se mi je ravno tako pripetilo."
Truden se je malo potrudil in pripomnil: "Seveda, in ako je človek poleg tega še star in noge niso več tako lahke. Ako bi le še bil v okrajnem odboru, cesta bi kmalu morala biti drugačna. Toda ... " Dospeli so do hiše Trudna in nadstražnik je potegnil roko spod njegove pazduhe.
"No, gospod nadstražnik- sedaj pa morate pokusiti kozarec našp-
Lojzo iti proti cerkvi. Pozdravi! jo je in po službi božji, ko je bil že prost službe, spremil je domu. Zelo prijazna je bila ž njim, a vendar je nekaj trmoglavega bilo, pristno, nje glas ni bil več ta-bilo pristo. nje glas ni bil več tako trd kakor sicer, in ko jej nadstražnik roko v slovo dal, je dopustila, da jo je dalj . časa držal, nego je to v obče storil.
Nadstražnik Buba je odslej bolj pogosto prihajal mimo Trudnove hiše in se pogovarjal z Lojžo. Skoraj hladni so bili njuni pogovori. Toda glas in nju obnašanje je kazalo, da vsa vnemarnost ni pravilna. Lojza, katera je bila sicer tako zgovorna, ni bila proti nadstražniku tako nepristrana. Tem večkrat je prišel, tem manj glasna je bila. Stari Truden se je čudno muzal in gledal, kaj se med njima razvija.
Le Janez je bil mračen. On in nadstražnik nista skoraj nikdar govorila, nenaklonjenost je izvirala od Bube. Domneval je, da mladenič goji posel, kteri nič kaj ne prenaša dnevno svitlobo. Njegov posel ga je napravil nezaup-nega, Janeza je smatral tihotapcem. Ni imel sicer nikakega tehtnega vzroka zato, toda slutil je to. in hotel priseči na to.
Meseci so že minoli in še nista Buba in Lojza nobene besede izgovorila o ljubezni. Le roki sta si bolj stiskala in iz očij je večkrat odseval bolj žareč poigled.
Nekega jutra se je po vasi raznesla žalostna novica: colninskc-ga stražnika so tihotapci po noči v hribih obstrelili in težko poško-
ga brinjevca. Izvsten je", t*ko ga >doy&h Stara ^^ ktera je mleko je stari pohvalil.
•Nadstražnik se je obotavljel, toda ko je mlada deklica nekoliko trdo pristavila: "Gospod nadstražnik ne bode hotel stopiti v našo
hišico", je brzo nato odgovoril: | kakor .predpasnik ,kterega je ime-" Kozarček brinjevca je vedno ha okolu sebe privezanega. "Kaj
v trg vozila, je to malomarno Loj-zi pripovedovala, ko je ta svoja čisto osnažena vrča nameravala postaviti na voz.
Mlada deklica je postala bleda
dobra kapljica in segreje želodec. Zato grem rad z Vami."
Trudnov brinjevček je bil v is-tini dober, ali je pa nadstražniku zato tako dopadel, ker ga je nato-čila brhka deklica ? Saj ni več tako hudo gledala.,, peeta je malo boječe ogledovala, kakor bi se bala, da bode gosta s kako besedo razžalil. Toda to se ni zgodilo. Stari je pripovedoval o % letini, o tem in onem pri malem gospodar-
pravišt" je jecljala, "stražnik? — Jezus Marija." — Vrč ji je padel iz rok na tla in mleko se razlilo.
Brzo si je obrisala oči, potem pa bosonega hitela proti stražnici. Tako hitro je tja hitela, da jej je srce hudo bilo; skoraj brez sape je hropela po griču, ljudi pa, ki so jej bili na potu kar odrinila in se zmuznila v vežo. Sedaj so se
(Nadaljevanje na 6. strani.)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naznanjam slovenskemu občinstvu v Waukegan in North Chicago, da sem ravnokar otvoril prodajalno a obuvalom
za moške, ženske in otroke. Blago ali obuvalo imam iz najbolj zna-r.e in najboljše tovarne 'Selz Co.' Ker sem kupil blago še od prej-šnega prodajalca, dajem vsled tega obuvalo po čisto nizki ceni.
Za obilna naročila, obisk in naklonjenost se toplo priporoča.
Matevž Ogrin, NORTH CHICAGO, ILL.
10 — 10th Str.
Svoji k svojim! (Adv. No. 16—25.)
V\XWX>W WWWXWWW AV^
br. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
PHyWai-fiff
Vrhovni zdravnik K. S.Iil.
900 N. Chicago St Corner Clay St.,
JOLIET, ILL. Urad zraven »lov. cerkve.
Urada« ara: 15—11; »—4| T—a. Chicago telefon: 4JM. ' Dom S1M L.
Telefon: Canal 80
Martin Ncmanich	|
SLOVENSKA GOSTILNA	5 IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St., Chicago, 111.	£
. . Zaloga in prodaja pristnega .fc^J^	3£	j
(Nekateri sanici imajo vedno strah pred ženitvijo; zopet drugi so pa za zakonski stan pogumni in korajžni toliko časa, dokler se ne oženijo.
Kdor gleda 111 pazi vedno na u ro, težko pričakuje sobote, ali pla čil ne ga dne.
Ne strašite se!
Vaš denar je varen
Pri mladih dekletih so najslajše reči: ljubezen, lepo sanjfc in mešan sladoled.
•Ne naredi nikdar s svojo ženo kake štavc, če nisi pripravljen, da boš stavo ali dobil, ali pa zgu-
Kam bi dospeli, če hi sc vedno in natanko ravnali po navodilih, katere dajemo drugim?
obresti na hranilnih ulogah
Kdor sc preveč rad baha s svojimi junaškimi čini, sc bo v slučaju kake nesreče prvi skril v gozd
Ljubezen jc ona čudna stvar, katere ne more človek kupiti pri razprodaji v kakej department— prodajalni:
IMPERIAL THEATRE.
(Imperial gledališče.)
2329 Madison St. blizo Western Ave. Chicago.
V tednu, začenši dne 18. junija do sobote se uprozarj« v tem gledališču 3 krat na dan (popoldne in dvakrat zvečer) krasno ljubim-sko' žaloigro (dramo)
•4Polly of the Circus'* (Pavlina iz cirkusa.)
To igro uprizarjajo pravi, ali živi igralci. Tako zanimive gledališke igre že ni bilo dolgo časa na chikaškeni odru. (Advertis.)
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000
JOSITTEHKO
SLO VENSKA GOSTILNA
Chicago, Illinois
2236 S. Wood Street
Telefon: Canal 293.
Dobra postrežba
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. tn dobra pijača", to je moje geslo.
Pozor gge tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova družtvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tlako vine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2141-51 Bine Island A ve., Chicago, III.
Ta Vam bode izgotovila v»e tiskovine v popolno zadovoljne«* glede eene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu m trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznic« za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjie in posebna pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedao natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
K7 Na zahtevo polijemo vsakemu druStru vzorec gorlnavedealfc tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naii tiskarni se.tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
Frank Gouze,
blagajnik
S. R. Kirby
predsednik
Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine,
Prva in nejstareiša domača tvrdka
Chisholm, Minn.	£
i:	se vam uljudno priporoča za vse bančne	|
j J	posle, kakor: čekovni promet, hranilne	|
;;	uloge in zavarovalnino.	£
Banka je pod strogim državnim nad-	|
\\	zorstvom in vaše uloge so pri nas abso-	|
::	lutno varne.	%
!(	Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog	|
2711 So. Millard Ave. Chicago III,
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.

Lovrenc Lavtižar, i
apostolski mislfriar med Ia4i|ue! v Several fcnertkl.
Spisal p. Fl. Horvat v "Drobtinicah" lete 1AJ91.
Ko sem nabiral pred leti gradi-Ivo za življenje misijonarja Fr. Pirca in leta 1800 za p. Otona [Skolo, ki sem gA priobčil*v "Cve-Jtju", našel sem tudj marsikateri ;|list iz peresa L. Lavtižarja. Jel 'sem se bolj zanimati. Res sem
f; nabral toliko gradiva, da seni nio-gel sestaviti kratek pogled nje-: govega misijonskega delovanja r po njegovih lastnih poročilih. , • Marsikatero črtico iz njegovega i prejšnjega življenja mi je pove-. dal tudi preč. gosp. kanonik i Vovk. V porabo mi je izročil tudi nekaj listov, katere Je rajni misijonar pisal njenra in gosp. S. Wilfanu, ki je bil takrat župnik v Kranjski Gori. Po vseh listih veje neka izredna ljubeznivost, ponižnost in pobožnost. Potemtakem se <ni čuditi, da jc bil ponižni Lovrenc toliko priljubljen svojim prijateljem, pa tudi drugim imenitnim gospodom, kakor bodemo videli.
I.
Če se pelješ mimo Kranjske (Jore, vidiš na desno visok, strm holmec s prijazno, majhno vasico. 44Srednji Vrh" zvano. Neki šalji-vec je prebivalcem te vasi celo rekel, da tukaj še repe ne smejo sejati. Vaščanje ga debelo gledajo. Le-ta pa jim reče: "Le Boga zahvalite, da morete sejati seme; repa bi bi se vam vsa strkljala v dolino."
V tej vasici je tekla zibelka našemu misijonarju. Zagledal je luč sveta dne 11. decembra 1. 1820. Ko je Lovrenček toliko dorastel, da je bil za sv. hi>rmo, peljali so ga k sv. birmi v Ljubljano. Ko so pozno prišli v mesto, spal je deček tako sladko na vozu, da ga bo-' ter, čast. g. Železnik, oskrbnik na (Jradu, ni mogel prebuditi. Kaj je hotel.. Vzel ga je v naročje in nesel v gostilno.
Ker je kazal vedno bistrega duha, dali so stariši na prigovarjanje dobrotnikov Lovrenčka v šolo. Dovršivši takratne latinske in modroslovske šole, stopil je na jesen 1. 1842. v ljubljansko bogoslovje. Ker je bil vedno med prvimi, bil je že po tretjem letu dne 3. avgusta 1.1845. posvečen v maš-nika.
Bil je pravi ljubljenec svojih tovarišev, posebno zaradi svoje ponižnosti, krotkosti in ljubeznivosti. Zato so se njegovi součen-ci tudi radi z njim šalili, in mn, kakor pravimo, radi kaj "pona-uajali," češ, da bi j?a ujezili. Njegova tovariša, g. Štnpar in gospod Žirovnik, s katerima je v eni sobi skupaj bival, zmečeta mu nekega dne vse njegove stvari iz o-mare iz radovednosti, češ, kaj poreče krotki Lovrenc, in ali se mu bode zmračilo ček. Ko stopi in vidi svoje reči po tleh, obrne se proti tovarišema in jima reče _smeje: "Nikar vendar ne bodita tako neumna!" To je bila vsa njegova jeza.
Ko je dovršil 1. 184G. bogoslov-ske šole, poslali so ga škof za kaplana na Trebeljno, kjer je položni Lovrenc marljivo delal v vinogradu Gospodovem do 1. 1851. 0-stal je goreči kapelan Trebeljča-nom mnogo let v blagem spominu. Ko je bil že v Ameriki, spominjali so se ga še zmerom. S Trebeljnega je bil premeSeen na Dobrovo. Tukaj je ostal do 1. 1854., kjer je nekaj časa opravljal tudi služIlo učitelja. Z Dobrove je pisal dne 23. septembra 1853 svojemu prijatelju gl J. Vovku.
življenje, služiti $e-le v poznejiih letih Bogu z večjo popolnostjo." Ni le izgubljen tisti čas, ki ga nisi obrnil v božjo čast,'temveč tudi duSne moči osdabe; tudi Bog daje taikini ni-anj milosti, kaikor pa o-nim, ki so vse življenje lepo njemu služili.'So sicer nekatere izjeme, postavim sv. Avguštin, pa le redke. Morebiti mi bodefi odgovoril: "Kaj misliš svetnik'bitit" To kaže duhovno prevzetnost. Vem, da se ne smem predrzniti biti lakih misli j, da bi postal enak kateremu svetniku; toda vendar moram želeti, da bi tako živel, kakor nas uči sv. evangelij, ker potem bodemo sojeni.
Ne zameri, da Ti s takimi prav malo mikavnimi rečmi delani težavo. Dobro je otožnemu srcu, če more dobremu, zvestemu in molčečemu prijatelju kaj potožiti...
Kako ai neki zvedel, da bom šel v Afriko?! Jaz revež — v Afriko! Se tukaj tako malo premo, rem tbodem pa tako častljivo in tudi težavno delo prevzel? Srečen pač res, kdor je od Boga v miši-jon poklican! Kar se mene tiče, resnično je samo to, da so liti 9e-ran in še nekateri drugi prijatelji v Ljubljani rekli, ha j grem tudi v Afriko. Jaz pa nisem mogel reči drugega, kakor: Nisem za to! Bog daj srečo vsem misijonarjem, molilno za nje . . . Sedaj sem od šole odstavljen, dali so nam prav vrlega učitelja And. Praprotnika itd."
Kakor kaže ta list, ni še mislil Lavtižar o tem čaau na to, kar je storil nekaj mesecev pozneje.
Po štiriindvajsetletnem truda-polnem delovanju med Indijanci v severni Ameriki pride ondaj Fr. Baraga, škof Aniizonijanslki in a-postolski namestnik na >Iichigan-skern, zopet v svojo domovino iskat novih misijonarjev, ker je 'žetev velika, ali delavcev malo.' V svoji obširni škofiji je imel le deset mašnikov.
Za božjo čast m zveličanje duš ves vneti Lovreaiec se sedaj odloči za težko žrtev. Sklene dati slovo prijateljem, znancem in domovini, da bi iskal duš za Jezusov hlev nied divja/ki — Indijanci. Dne 19. maja 1. 1854. že piše svojemu prijatelju A. Zamejcu, uredniku "Zgodnje Danice," med drugim o svojem potovanju iz Pariza tako:
"Na Dunaj sem prišel 10. maja po železnici. Ko sem drugi dan o-pravil vse potrebne reči, priporočim se še Bogu in Materi Božji, in odrinem zvečer proti Moravski in Češki. Po tej železnici prideš najhitreje v Pariz. Skozi Moravsko sem se vozil po noči, zato nisem mogel videti ne dežele, ne mest. Po dnevu sem pa ogledoval lepe tuje kraje, kolikor se more iz voza. Češka dežela je tod, koder sem se vozil, videti leipa in rodovitna. Ni prav ravna, pa tudi velikih hribov ni. Proti deseti uri sem bil v Pragi, glavnem mestu <'eške.
V tem mestu sta dva, tudi na Kranjskem znana in češčena svetnika pretrpela smrt za »Jezusa. Sv. Vaclav, ki je imel posebno veliko ljubezen do Jezusa v sv. Reš-njein Telesu; pripravljal je sam iz grozdja vino za sv. mašo, sam je pekel tudi hoetije. Obiskoval je pogostokrat tudi v liudem mrazu cerkve. Če so bile zaprte, molil je pred vrati sv. Rešnje Telo. Zavoljo te gorečnosti mu je dal Jezus tudi krono mučenrStva. To je gotovo največje plačilo, ki ga more dati Bog svojim ljubljencem. Drugi mučenik in varih
Češke
deti, pa še tudi po nekaterih drugih nemfikih deželah, ne k rižev
ali znamenj ob potih, ne toliko cerkev. Čutil sem že Iz tega, da se vozim po nekatoli&ki ali lutc-ran ski deželi. O koliko srečne jSi ste vi, Slovenci! Če imate semter-tje bolj nerodovitna polja, pa i-mate lepe cerkve, ne samo po mestih in vaseh, ampaik celo po visokih hribih so jih vaši pobožni predniki postavili, kamor tudi vas dostikrat žene pobožnos?, da o-pravljate svoje molitve Bogu nn čast.
O kaj stori napuh! Po napuhu nekega človeka, Martina Lutra, je izgubila ta dežela pravo vero; mesto nje se je razširilo krivover-stvo ne le ipo tej, ampak tudi po drugih deželah." Potem opisuje daljno vožnjo do Pariza. "Pariz — piše — je glavno mesto Francoske, še večje kakor Dunaj, in ima več prebivalcev kaikor Kranjsko. Mesto je katoliško, kakor vsa dežela. Ima veliko cerkva in samo* stanov in drugih pobožnih naprav Izmed veliko cerkva so najimenitnejše: cerkev Matere Božje (No-tre-Dame), cerkev sv. Sulpicija, cerkev sv. Genovefe. Cerkev sv. Genovefe je jako veličastna. Stoji na lepem prostoru. V sredi ima veliko kupolo, na obeh straneh •dve veliki kapeli. To veličastno cerkev so tisti puntarji, ki so pred šestdesetimi leti kralja Ludovika umorili, onečastili in izipremenili v posvetno poslopje, v katerem so podobe takih mož, katere »o hoteli posebno častiti. To kaže že napis nad vrati: "Aux hommes grands la patrie reconnaissaate," po naše: "Velikim možem hvaležna domovina."
Med temi 'velikimi' možmi so pa tudi: Voltaire, Rousseau, Robespierre itd. Se nam, ki smo bili tako daleč od Francoske, zdelo se je milo, ko smo brali, da je to poslopje, "Pantheon" zvano, bilo nekdaj cerkev sv. Genovefe ...
Pred cerkvijo siv. Sulpicija je vodnjak z velikim stebrom. Okrog so štiri kameniti 'kipi v spomin štirih škofov, ki »o v začetku preteklega stoletja sloveli z učenostjo. Znani so vsemu katoliškemu svetu: Fenelon, Bossuet, Flechier, Massillon. Prav^y^selil sem se, da niso pozabili tudi pobožnih in točenih škofov. (Dadje prihodnjič.)
\ ;i j posnamem iz tega lista nekaj	■■
vrstic, ki kažejo njegovo pobožno je sv. Janez Neip., ki je bil goreč srce. "Čas res hitro teče," piše pridigar in izpovedmik v Pragi, "že je dve leti preteklo, kar senif Tega je, kakor je vsem znano,
na Dobrovi. Oj, v koliko rečeh bode treba že satno od teh dveh let odgovor dati! Ko bi Bog ne bil neskončno usmiljen, pač bi ne mogel upanja imeti, da pridem v nebesa k svetnikom, katerih življenje se je na svetu svetilo v najlepših čednostih in dobrih delih. Sramota in velika žalost n\e spreletujeta, kadar premišljujem te častlji-ve vzglede in pa svojo veliko pomanjkljivost. Nunc propria experientia edoctus sum, qu-am durum et difficile sit liomini, qui non a leneris annis comitan-te gratia divina vitae vere christi-
velel vreči hudobni kralj Vaclav v reko Veltavo, ki teče skozi mesto. Njemu na čast je postavljen posebno lep oltar v stolni cerkvi. Tudi njegov jezik, ki n? strohnel, hrani se ondi.,
Iz Češkega smo prišli na Saksonsko. To je pač lepa dežela, posebno okrog velikega Draždanske-ga mesta. Polje je vse ravno, lepo obdelano. Iz vsega se vidi, da ljudje tulkaj lahko žive. Tukaj sem videl prvič v svojem življenju mline, katere goni veter; veliko jih je po polju, mesto koles imajo štiri zelo velike in široke lese-
anae studet, serioribus annis per- ne lopate, katere suče veter, ka-feetius Deo servire. ) T. j.: "Se- kor sicer voda kolesa. -daj me učUastna izkušnja, kako Ko sem « veseljem ogledoval trdo in težko je človeku, ki se ga, kar dobrega kristjana posebne trudi od mladih let s pomočjo,no po Kranjskem tolikanj razve-milosti božje za res karščansko 1 seljuje. Tu po Saksonskem m vi-
NA PRODAJ.
Na prodaj imam raznovrstno pohištvo in sicer: dve postelji s celo opravo, 1 jedilna miza, lmiza za "front" sobo, 1 velika peč za plin, 2 omare za perilo in obleko, 2 karpeta (preproge), eden v velikosti 10 x 12 čevljev, 1 pa 9x10 čevljev, 3 tapecirane stole za "front" sobo, 1 otroški voziček, 1 "Victrola" gramofon in 22 plošč slovenskih, čeških in.angleških. Vse to blago se proda po ceni zaradi selitve.
Vprašajte pri
MBS. RIBNIKAR —2238 W. 23. Street— Chicago IU. (Advertisement No. 23—25)
NA PRODAJ
imam farmo obstoječo iz 60 akrov zemlje, ki leži ob cesti. Tekoča voda. Zidan hlev velik za 30 glav živine. Železniška postaja, katoliška cerkev in šola vse v bližini, 'izčišeene zemlje je 50 akrov, 10 akrov pa obdelane, ali razorane in obsejane. Hiša ima 4 sobe; poleg tega je tudi hlev za prašiče s kuhinjo za kuhati prašičem. Posestvo je vse ograjeno z žično o-grajo. Prodajem to farmo vsled družinskih razmer.
Za podrobnosti pišite na PAUL MARN, P. 0. Willard, Wis. (Clark Co.) (Advertis. No. 23—24.)
0J5NJ. ČLANI IN ČLANICE TfeR ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki eglainjejo v našem Ustni
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ST. 50. K. S. J-ALLEGHENY, PA.
TIL.: CANAL «Dt7.
PRVA SLOVENSKO-HRYATSICA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
ISIS W. 22nd SI.. Chicago. 111.
Poxor gospodinj«! Ako rabit« pri gospodinjstvu svde mleko, dobre sladko, ali klalo emetano, (Črtam) ali okusno, doma narefeno maslo,
(Buttsr) oglasite ▼ moji mlekarni. \
Ja zprodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej Garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejenesm.
Mleko rozvaiam po hišah točno vsak da no pravem času.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
CHILL.
iliinAihiSiH mUkm
KONVENCIJA K.S.K. JEDNOTE
v Svciethi Minn.,
meseca avgusta, '17
Minneapolis, St. Paul in Sault Saint« Marie, "Soo Line" železnica ponuja gg. delegatom te konvencije najboljšo postrežbo pri vožnji na železnici med Chicago in Duluthom.
Vlak odpelje redno vsak dan iz Chicaga ob 5:30 popoldne z Grand Central postaje na Harrison St. in 5. Avenue.
Kupite torej vožnje listke za "Soo Line" železniško progo.
J. C. POND,
A. G. P. A.
Chicago, 111.
0
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo ▼ mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butler St..
Pittsburgh, Pa.
Uradniki za Uto 1917:
Predsednik: John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh. Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prokželj, 5G8 Butler St., Etna, Pa.
Drufct. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 60. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Nafte društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri fte nist« pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak Član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Matešič, 5211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
Lastujte farmo, kjer far-merji napredujejo.

Zakaj »e izmučiti v prenapolnjenih krajih, ako morete z lantnim trudom laije in hitreje napredovati, ako lantujete farmo v neprekosJji vem okraju severnega Wisconsina.
r«?.
Ta nov prostor je bil odprt Sele pred tremi leti naseljencem in mi damo vam potebno nizke cene, da boste kmalu izplačali. Obroki «o posebno ufrodni ter vam prijateljsko pomagamo, da se u-stanovite.
Wisconsin je erui najbogatejših far-marskih drtav. Državna statistika dokaže, da se tu dobi na aker več pri-
delkov kot pa pri iestih poznenih poljedelskih državah.
Klima "Je prava za pridelke katere ste vajeni obdelovati. Dobra voda in izvrstna trava. Idealni kraj za mlekarstvo in živinorejo.
Sole, klubi in cerkve so ztrrajene in železnica vozi skoz. Trpi so v bližini in ceste lepe.
DVE BREZPLAČNI KNJIGI POVESTA VSE. — PIŠITE PONJU.
Knjigi sta "Farm Homes in Upper Wisconsin" in "Happy Homes in Happy Land". Vsebujeta popoln popis posestev, map, slik in poslopij, itd. in več pisom onih, ki so se pred par leti tja naselili. V teh knjigah so označene naše cene in plačilni pogoji. Čitajte ti knjigi. Izprevideli boste nove čudeže in mogočnosti v novi deželi. Piiite že danes zvečer. Jako napredna slovenska naselbina se nahaja na naži zemlji. Imena in naslovi par teh zadovoljnih oseb vam po&Ijemo, ako zahtevate.
MATH CESAR, lokalni slovanski prodajalec. A. R. CODE, L. and Sales Manager	EDW. H1NES FARM LAND CO.
1324 Otis Building Največji lastniki zemljič v Wisconsinu. CHICAGO. III.
(1320 K.)
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
N ZAHVALA.
Povodom smrti dragoljubljenega mi brata g. Frank Demšar se tem potoni iskreno zahvalju -jeni eenj. družini Josip Kunčič v Collinwood, O., katera je imela pokojnega brata pri sebi za časa njegove bolezni in smrti in mu je vedno tako ljubeznjivo stregla. Hvala eenj. cjružtvu sv. Vida št. 25, K. S. K. .T. v Clevelandu, O., ki je izkazalo v tako lepem številu pokojniku zadnjo čast, da ga korporativno spremilo na kolodvor; hvala lepa predsedniku K. S. K. J., g. Pavel Schnellerju, ki je pokojnika obiskal na domu in mi poročal o njegovem stanjit. Hvala Collinwoodsikini Slovencem za darovani venec, tako tudi hvala pogrebniku A. Grdina, za točno oskrbo pogreba in njegovo spremstvo pokojnika do Chicaga.
Dalje se prav lepo zahvaljujem našemu vrlemu društvu sv. Ste fana št. 1, K. S. K. J. v Chicagu ker je mojemu pokojnemu bratu ' in svojemu bivšemu članu priredilo tako krasen pogreb j fcvala društvenemu odboru, ker je spre mil pokojnika prav do pokopališča. Iskreno hvalo izrekam tudi našemu g. župniku Rev. A. Sojer ju za opravljeno sv. mašo zaduš -nko in nad vse ganljivi nagovor v cerkvi pred krsto pokojnika Hvala končno vsem prijateljevi in znancem, ki so ga prišli škropit na dom in ki so ga spremili k večnemu počitku. Najlepšo hvalo pa izrekam ie osobito vsem darovalcem krasnih vencev.
Jednako *e pridružuje moji za hvali tudi Mrs. Jos. Dolenc, se -stra umrle pokojnikove žene in pokojnikova svakinja Mrs. John Petritz obe iz St. Louis, Mo.
Naj \)o ohranjen pokojnemu bratu blag spomin in večna luč naj mu sveti!
Žalujoči ostali:
Marija Omerzel, sestra.
Maks Omerzel, svak pokojnika Chicago, I1L, 18. jun. 1917.
Ustanovlfena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
ZE60LET
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,600.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar sc drži v posebnem zaščitnem skladu.
Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU.
Narastle obresti se polletno pripisujejo k glavnici, ali pil izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
•Joliet,	Illinois.
' "LJUDSKA BANKA".
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
V PITTSBURGU
XX3QQQCOCOC
< w
O USTANOVLJENA L. 1852.

Nikar ne pošiljajte nam denarja v svrho pošiljatve v Avstro-Ogrsko
Prva-Druga Narodna Banka, v PITTSBURGU, PA,
Med tem sprejemamo denar na hranilno vlogo, za katero plačujejo obresti.
FIRST-SECOND NATIONAL BANK
^ Coraer Fit«. Ave. & Wood Street. Pittsburgh, Pa.
S* t * t • e ft
Lastno poslopje.
T ' I »
A ADRIJO... s
m Povest is Mkoftko-teMfeisUli bofev .■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Spisala Lea Fdir.
(Nadaljevanje).
4'Naj pridejo ponje!" zagrmi Juriša. "Težko jih čakamo!" udari Fran kol; de Leo nadaljuje: "Na tak odgovor Ferdinandov so zaprli Benečani vse prelaze, je pri-plul Pasqualigo pred Senj. In ko se je vrnil naš Frankopan v Senj, mu je poslal don Filippo nemudoma pismo. Vrne naj mu galejo, blago, posebno topove. A naš Nikolaj mu pošlje po istem poslancu pismo m skrinjico z Venierovo glavo. Piše, da obžaluje ves dogodek, toda galeje ne more vrniti brez nadvojvodovega ukaza. Tri topove pa postavi na svoj grad Novi ..." 'Stregla! Dobra je ta!' udari Juriša, "Na slavo Franko-pana!" "In še tisti dan," se ponese Vinko, "sem potopil galejo pod kulo sv. Save". — "To je zijal Benečan!" se nasmeji Zora. "In še tisti dan," reče Daničič, "je zaprl Pasqualigo morje pri Reki. Nad Senj se ni upal: Boje se nas — hahaha . . . -Kaj molčiš tako, revere-ndissime 1 Razderi vendar katero, Ivo ..."
Mladi pater upre oko v junake v svetlem orožju, pogleda skoz o-kno na Adrijo in vzdihne: "Vse je uredil Frankopan. A skrbi me, da ne pod ležem o nazadnje vendarle. Težko je slabemu, ki se bori s silnim! Šarijo in mre vari jo na Dunaju. Mož je Ferdinand — toda Matija . . . Klessl gori za Benečane, piha cesarju na dušo . . . Klessl pravi, da ni vredno toliko komedij za rati par Uskokov, rojenih razbojnikov! Ferdinand zahteva ,da odpro morje, ne da bi kaznoval on Uskoke. A večkratne pritožbe kramarjev so imele ven-
JTONUA 1917.
samo ona kriva vseh zinotnjav, ker je sporočil tržaški škof: Benečani se pripravljajo resno na kopnem in na morju. Napadi na goriške meje so se ponovili — bojimo se še hujših. — Silno je samo tO, da se je priklatil na ceiar-ski dvor v Pragi Medici, ki nabira po vsej priliki skrivoma vojake. Prepričal se bo, da hoče cesar mir, da se brani samo nadvojvoda naši premestitvi .Stavil bo zopet vse njihove premetene pogoje: Da se proda Senj, seajske šume, da nas ne more plačevati nas knez. In tako naprej — po starem . . . Potem dovolijo kramarji svobodno pot po njihovi Adriji — toda le tako, da se prizna njihova nadvlast. Ej, kače benečanske! Modri ste! Vendar uvidi tudi cesar, da ni dobre moke iz plesnive-ga žita ..."
XXXIII.
Valovi/ belogrivi konji, skačejo visoko, mečejo črne galeje pred luko, dvigajo vetrnjače ob mostišču, butajo v mestno obzidje. Kot bi se jezila Adrija, da jo straži Benečan, da straži Nemec Senj. Plahe se stiskajo senjske hišice druga k drugi, prazne so u-lice. Le korak nemške straže odmeva po njih. In okro>g k as tela se poigrava burja s sivimi lasmi sključene starke. In okrog kaste-la zavihraio kite, zafrli pisan j trak, padajo biseri, svetle solze.... Gorje suhemu, ki se bori s silni-nrm! Hreljanovička in Zora se objameta, naslonita na železna trdna vrata kastela. O, solnčen je bil dan, dan maščevanja! A zdaj je pregnala temina svetlobo, zdaj \imira za debelim zidom življenje
dar n-pch, da je poslal cesar komisijo, feldmaršala Adolfa grofa I matere, sestre. Gorje! Vinko Hre-Althana, barona Marka Becka in ^anovjč, JuHša Senjanin! Juna-Bouhoma. Ukazal je, da kaznuje-ika brez primere, vredna slavne jo krivce in prestavijo druge U- smrti v boju. Zdaj vama plete ra-
belj vrv. Oj sramota! Beda! Uuj Ferdinandova volja,|te» volkovi v gori! (\ijte, vesle!
Senjski plemiči v ječi . . . Dolgo se je upiral svetli knez Primorja. Ferdinand. Pripravljal je Benečanom jabolka, ni hotel izročiti Uskokov, ne v kazen, ne v preme-ščenje. Majnika leta 1613. je padel Venier od Vinkove roke. Zdaj
skoke iz Senja. Dobro za nas, dokler brani da se uresniči to. Saj je on prihodnji cesar — komisarji hočejo ustreči tudi njemu. Ustavili so se na Reki, ker se je izjavil Frankopan, da ne mara nikogar v Senj, dokler stotnikuje in deli pravico on. Zato so povabili komisarji vojvode senjskih Uskokov — vas tri — na Reko, zato pijemo raz-hodnico . . . Frankopan je svetoval, da zahtevate sprevodno pismo. Dobili ste ga. Razhodnico pijemo. Ču j te: ko pridete na Trsat, ustavite se v samostanu, zahtevajte novo sprevodno pismo — in vrnite se srečno ..."
"Ne bodi baba!" udari orjaški brat otožnega po plečih. "Ne kali Zorinih oči. Ta komisija je le navidezna .Pogledali smo v škri-nje . . . Graški svetovalci, komisarji, prisežejo na našo nedolžnost. Vršili smo le pravo maščevanja. Drugo je seveda, če ... V slučaju, da bi dosegli vendar Benečani kaznitev Venierovih ubijalcev — me skrbi največ" — Juriša pokaže na svoj vrat, "Umrl bi rad poštene smrti in upam v Maj ko Trsaško, četudi sem nevreden grešnik. Ne plakaj, Zora . . . Mojo voljo poznaš. Pijte šentjan-ževca, bratje! Konji pekečejo —
hajd na Reko!"
• • •
Eno noč, en dan sta trepetala pater Ivo, Zora. Ves dan se je ozirala, poslušala plaha deklica. Že je padel mrak na Čres in Vratnik, že je vstajala iz njega tesnoba srca. Kar udarijo kopita, zagrmi Ju riše v glas* "Hej, Pero! Mi jo! Zora! Mara! Gospodar prihaja. Vina v dvorano! Z menoj, Vinko, Daničič Teci, Mijo, do patrov, d& podstotnika . . . " — Kmalu je polna dvorana radovednih lic. Vse posluša napeto. Juriša si gladi lice, pravi :" Ljubeznivo so sprejeli komisarji vojvoda. Seveda .. . Niso prišli prazni in ta komisija je bila le pesek v cesarjeve in benečanske oči. Komisarji so izprašali natančno o dogodkih pred Hvarom, o osvojenju galeje. Vojvodi niso tajili. Osveta je dolžnost, branili so tudi s tem ce-sarskp last, nadvojvodovo čast. Dubrovčanom pa je treba vrniti o priliki-... Ko so slišali o komisiji, so poslali gostobesednega Ahila Puciča na Reko. Ta je našteval naše zločine! Komisarji se niso o-zirali na Dubrovčane. Svobodna vam je junaki, pot, so rekli, pozdravite grofa JVankopana. Za sedaj — ," Juriša pokaže na svoje grlo — "ni nevarnosti. Graški svetovalci dolže ljudovlado, da je
kaznovani krivci VonieixA-e smrti, odpre benešiki admiral pota . Z Bogom, bratove predrzne poti, z Bogo.m, uskoaka slava. Za Evropin mir se je bojeval Uskok.. Zdaj ga žrtvuje Dunaj Benečanom » . Mzla je burja, iztisne .redovniku solzo . . . Huda je burja, se zapleta v haljo, meče konju pesek v oči. Težavna je pot, ustavlja se konj. Naprej, zlatogrivee- naprej! gladi premrla roka konjev vrat, oko re dovfiikovo se ozira proti Trsa tu, posimele ustnice šepečejo: "Preči-sta, Sveta, reši nas sramote ..."
V Novi je odšel Frankopan. Benečani groze z napadom njegovemu mestu. Hrvaški velikaš ne more gledati, kako gospodari Nemec z Uskoki. Cesarjevo poročilo o pritožbah Benečanov ooper njega je ujezilo Frankopan a, da je pustil stotniško službo. Kaj bo branil Senj, ko mu jemljejo najboljšo stražo* hočejo obešati Uskofte Benečanom na ljiubo. Naj si poišče cesar boljšega stotnika, Franiko-pan ima dovolj dela z obrani bb svojih gradov. Težki časi so tu . .. Zato bi trebalo varčevati z iiuko-Sko krvjo — zato bi trebalo postaviti se kot en mož nasproti Benečanom. A cesar, država imajo druge posle in skrbi . . . Ubogo primorje.
• • •
Buči morje, šumi burja, razburjen hiti senjski potok po kame-niti strugi milino kastela . Potok pripoveduje bledemu jetaiiku o nekdanjih dneh, ko je bila prišu-mela Benečauika v svili in kadifi,
ava Bogu im Majki božji —vragu k« smeh!
(Dalje prihodnjič.)
. Po 4 letnem delovanju in posku sevanju se je nekemu inženirju v Kansas City, Kans. posrečilo sestaviti akumulator, s katerim je mogoče pridobivati elektriko iz zraka. Stroški tega pridobivanja so zelo nizki.
Kdor se ponaša s "self-made možatostjo, dela krivico svojemu krojaču.
Dobrovoljčka do gotove imajo povsod radi.-
meje
i
SVOJIM!
Rojaki Slovenci iz Chicaga in bližnje okolice! Kadar rabite avtomobil pri raznih prilikah, na pr.: pri porokah, krstih, pogrebih i. t. d., obrnite se na podpisanega, ki vas bo točno in zadovoljno postregel.
Jaz stanujem sedaj v sredini naSe slovenske naselbine, na: 2107 Coulter St., (med So. Hojrae Ave. in So. Leavitt St.)
Pokličite me po telefonu, bodisi po dnevu ali ponoči: Canal 6889.
Z velespo&tovanjem ANDREJ GLAVAČ, 2107 Coulter St., Chicago, m.
c^ Gk Gk Ok Gk Gk Gk Bk &
Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI)
v Chicagu, 111. Andrej Ogrin, lastnik
1846 W. 22. St.
Chieago.
Se toplq priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim!
MARIJA SLUGA
1828 W. 22nd St. Ckieigo, III.
T«;*phcm« Canal 4739
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
•e uljudno priporoča slovenskim in hrvaškim ie-nam in ogrskim' Slovenkam.
V blagohotno vpoštevanje!
Neoziraje se na to, da so cene pri raznem blagu in delu vsled vojne zelo poskočile, se mi držimo še vedno starih cen, ali onih, katere smo vam dajali že leta in leta nazaj.
To naj vam služi v znak in do. kaz, da smo mi prijatelji delavskega ljudstva.
Uspeh in postrežba pri našem podjetju sta bila vedno udobna ter povoljna od strani vseh naših pacijentov. Pridite torej že sedaj k nam, ako imate slabo zobovje; isto vam bomo mi popravili ba5 v tem izjemnem času izborno in po izjemnih cenah.
Za danes še ne moremo naznaniti, kedaj ravno bomo prisiljeni povišati naše >cene; to se lahko zgodi že prav kmalu. Cene se bedo premenile vsled visokega podra ženja in davka na raznolično blago in potrebščine, spadajoče v to stroko.
Boston Dental Co.
3009 E. 92. St. II. nadstr., South
East in Cor. Commercial Ave.
South Chieago, 111.
Važno navodilo za poletje.
•Nastop zgodnjega poletja nam rad prinaša hude bolečine v že -lodcn in črevesju zaradi nepra -ko so živele nekje na dnu trdega I *Slne hrane, zaradi vremenske iz-srea sladke sanje. Oj Adrija! Oj premembe med toplim dnevom in
Priznani Zobozdravniški zavod $8
ZOBOVJE SAMO PO
To zobovje je krasno naravno
sestavljeno.
ljubljeni dirvni bregovi! Bi mogel prodati Uskok vas, avojo Čast? Cgasnile so solmčne oči, umolknil veseli duh — ni usojeno. Cecilija .. . Benečan in Uskok se ne moreta družiti, Foseari . . . Bodi
hladno nočjo, zaradi izpremembe vode i. t. d. V tej zadevi bi se mo-rali držati važnega navodila, ki nam veli, da mora imeti črevesje vedno prosto in odprto pot in da mora biti isto vedno v redu. S po-
anteriškega
ponosna Senjanka, Zora, IhH Or-!nio^° Trinerjevega lovičke	grenkega zdravilnega vina lahko
r, . * * i i i°t j« , vse to dosežete, oziroma se držite /.ajetih rok ftodi Jurida po okro- j teKa nav0(ijja Trinerje\ o zdra-
gli sobi. Gleda na Vratnik, gleda na Adrijo. In ježe se obrvi, stiska
vilo odpravlja iz želodca vse k varljive snovi, povrača prebavno de-
Juriša so obsodili na vislioe. Jutri naj bode slavnemu življenju «r.i-mqtni konec . . . Hišo mu pedero komisar — sestra osiane sirota. Jutri — ali še noooj umrje. Xi mu žal življenja. A žal anu je junače-vanja. Kdo bo sekal turške glave, so zadnji dnovi listopada 1614. i kdo nagajal Benečanu? — Dovolj
pest: Po gozdu prihaja Turčin, A-!jovanje jn daje «revesju od t0 dnjo straži Benečan. A vojvoda pot Vs,ed tega • Trinerjevo a_ a vislice. Jutri_________i r i
Zdaj čakajo krivci kazni. Strogo je zapretil cesar, da hoče imeti mir. Nadvojvoda naj uredi enkrat uskoško vprašanje. Težko leto 1614. za Senj! Težko slabemu, ki se bori s silnim. Ljiidovlada hoče pokazati svojo moč ... Po novem letu so postali hujši bene-čanski napadi. Hoteli so osvojiti Lovrano, opatijo sv. Jakoba, Bag. V Červinjanu so naredili pristanišče, da ne bi plačevali več nadvojvodu tržnine in mitnme. Pred senjsko luko so postavili stolpe, da branijo plovitev in ribarenje, zaprli so Reko, Trst, požgali zaloge žita v okolici samo zato, da ne bi dobili Senjani hrane. Uskoki so si poiskali hrane preko gora. Začetkom leta so zaplenili na dalmatinski obali dve ladji sukna, platna, svilene tkanine in brod dišav in sladkorja. Po gorah so pritovorili plen v Senj in kazali Benečanom osle. Zdaj je zaprl Pasqualigo najstrože tržaško luko, češ da prodajajo tu uskoški plen in pošiljajo najdražje stvari na Dunaj in v Gradec. Napadal in rušil je tržaške soline, ustavljal ladje s soljo, metal mornarje v vodo. — Uskoki so si osvojili trdnjavico sv. Mihaela na strmi pečini nasproti Zadru in postavili tja svpjo stražo. Odtod so napadali Turke in Benečane. Nato je zaprl Pasqualigo vso morsko obal ob nadvojvodovi zemlji in branil še trgovino po suhem. Pri Gradu so pomaknili Benečani državni mejnik tri milje naprej, mitničar-ju v Červinjanu so pobrali denar in mu grozili s Palmanovo, če bi še pobiral mitnino. Še sodno o-blast na avstrijski zemlji si prisvajajo Benečani. Ličanskih Vlahov so odpeljali 1200 duš iz cesarske zemlje, krščanske begunce silijo nazaj pod turški jarem, zločincem in izdajalcem dajejo zavetja. Posebno trpi Senj, Istra. Reka pošilja nujne prošnje za strelivo, Frankopan utrjuje Novi, Trsat. Benečane srbe njihovi topovi na novijskem obzidju ....
Divja burja. Ustavlja, a ne ustavi mladega redovnika. Težko je konju, težko je jezdecu, slaba je pot po skalovju v Novi. A morje je vihamo. Pasqualigo preži na Uskoke, na komisarja. Cim bodo
— dovolj, Juriša. Slavno stopiš pred senco očetovo. Oorel je Ka-rin. Pulj, Trebinje. Gorele so turške vasi. So dali radi Turki h če: re? blago? O, radi . . . Drčala je Morana po Adriji ... Za Adrijo! Za Klis! Za Senj! So dali radi Benečani mošnje zlata? zaloge ®uk-na? O, radi . . . Hej, Senjanin! Slaven ti bo spomin. Tresla se je Turčija in Benečija pred tvojim i-nienom, tresel se je mogočni dož. A najlepša Benečanka, kneginja slavne ljudovlade, je trepetala zate .
Smrt . . . Nikdar se je ni bal Senjanin. Junaka ni strah. Predrzno jo je iskal, ušel ji prei#no-gokrat. A zdaj je konec junaške pesmi, t-rsaški pevec . . . Svaril si me pred vislicami . . . Ko se zgrne pobožni narod na Trsat. se ustavi žarnooko dekle, se upokon-či primorski fant: Slepec poje smrt Juriša Sen j an in a. Trikrat je zapadel rablju. Prvič ga je rešil dožinja, drugiič Uskoki, tretjič ga je odpeljala vifla z Velebita, zazibala ga je Adrija. Poj slepec! Budi kamenje in trnje, da pojo mladeniču o junaštvu, ki ne mine ... Lepa je bila pesem, slepec. Pesem o uskoški bedi. Krasna pesem. Da bi se razjokal, zaklel. Zdaj je konec . . . Mrzlo je obsenčilo v spanju junaka. Mati je stala pred njim. Odpirala je ustni. A ni rekla: Moj sin, zelen lavor mojega upanja. — Nd vprašala: Kje si bil. ko je umirala najboljše mati? — Samo premaknila je bolestno ustni, samo mignila je z roko . . . Vem, mati — razumem. Pridem. Ume jem tvoj klic, burja, mbrje. Pridem. aN smrt sem obsojen. Na vislice. A slava Majki /Trsaški! Ni prevar jen, kdor upa v Njo. Sestrina nežna duša, zvesti brat, delata zame. Ubežim. Jutri bo ječa prazna. Eggenbeng ve za to. Bežim k Frankopanu v Novi. Ne boji se on, ne boji se Zrinjski cesarja. V Novi, v Selcah" se zbirajo prognani Senjani. Udarili <bi na Senj. Pa velika je moč nadvojvo-dove volje. ©Hj. brate — umiraj in poj! Hej, bratje, ko zaplešete svatbeni ples, bo stal Senjanin za vami in vas bodri! . . . Zora, Ivo! S aoiLzami vama plačujem trud. Iztekla je ura, poravnan je račun.
meriško grenko zdravilno vino najboljši pripon^iček pri zabasa -nosti (zapeki), iiČprebavi, napenjanju, glavobolu in drugih ne -prilikah. Cena $1.00 v lekarnah. -1-— Trinerjev Liniment je tudi zelo koristno zdravilo, katero bi se moralo držati .pri vsaki hiši če ima kdo otekline, nevralgične bolečine, otiske i. t. d. Ta Liniment je osobito priporočljiv za utrujene noge; rabi se ga naj po kopel j i nog. Cena 25 in 50fc v lekarnah; po pošti 35 in 60e. — Jos. Triner, izdelujoči kemist, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chieago, 111.
(Advertisement.)
Naš oddelek sa ulaganje plošč pri zobovju ima v rokah posebni in vešči zdravnik, ki ima že večletno skušnjo; vso to delo iivršuje sam. Ne pozabite, da mi jamčimo sa vsako delo, da lahko z našim umetnim zobovjem grizete trdo koruzo s storža.
Naše cene so smerne.
Srebrna polnitev soba..........$ .50
čiščenje in likanje sob ....... 1.00
Enamel polnitev .............. 1.00
Zlata polnitev ..........$1.00 do $2.00
"Bridge" delo ............... 3.00
Bele, naravne krone ......... 3.00
Zlate zobne krone.. .......... 3.00
$12.00 garantirano gumijasto vloženo zobovje................ 5.00
$25.00 vloženo aluminijasto so-
bovje....................... 12.00
Pismena garancija sa 10 let sa vsako delo.
Ta naS specialist, ki jKilaga zolme plosre pomerja do 15 umetnih zobovij sleherni dan; vsled tega lahko izvrši svoje delo boljAe, kot drugi dent isti, ki imajo tak opravek le 1 krat na mew«*. Naš specialist naredi torej (i boljših plošč, kot kak drugi — le eno.
Zlate zobne "Bridge" krone
$3
SAMO
$3
G. O. D. Sutton, S>120 Exchange Ave., Chicago, Ilk. vam bo z veseljem po jasni), kako izvrstno in dobro je bilo njemu narejeno umetno zobovje v našem zobotehničnem zavodu (Boston Dental Pallors) na ."10<i9 E. 92 8t., So. Chieago. 111.
Čitajte sledečo zahvalo:
V prijetno dolžnost si štejem, da naznanjam svojim prijateljem in vsemu občinstvu glede uloženega mi umetnega zobovja, katero mi je naredil zobozdravniki zavod "Boston Dental Parlors". Moje "bridge" delo je popolno. Jaz imam umetno čeljust s petimi in 6 zobmi, več zlatih zobnih kron. In pri vsem tem nisein občutila niti najmanjše bolečine.
Mrs. Litinski, 8210 Bond A.ve., So. Chieago, lil.
BOSTON DENTAL PARLORS,
3009 E. 02. St. So. Chicago, v "Uebelle" poslopju.
Dr. FEBGUSON, naslednik.
Telefon: So. Chicago 1622. Odprto zvečer in ob nedeljah.
Za časa neznosne draginje
V LEKARNAH
CENA $1.00
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih pri-	==
hrankov. Tukaj je vreaničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša po-	^
moč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so	==
opomini, da si poiščete uspešno, zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani	rr:
vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.	rrr
TRINERJEV AMERIŠKI	|
ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA,	j
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti čreva, odstrani vse	==
nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi,	==
povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih	—
napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri	-j— ženskih .premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd.
to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami.	zzz Pripravljeno le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
Trinerjev obliž
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo, zem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe,
To je neprekosljivo za revmati-razpokline, oteked in ohrome vrat, itd. zelo krepčilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi boji. Cena 25 in 50c, v lekarnah, po poŠti 35 in 60e.
Trinerjev olajšatelj kašlja
je najbolj uspefino zdravilo za prehlade in kašelj, hripavost, bronchitis, naduho, itd. Cena ista kot za obliž.
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1816.
Jos. Triner
M, ILLINOIS
1IU4I S. ASHLAND AVENU«
liiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiip
53484848484848484848532353234853532353314823534853