Posamezna številka 1 K, Poštnina ftiatana v gotovini. Člev. 278. . V LltiH, v mu ie 5, deceniDra 1920. • SLOVENEC« velja m posti u vso struni Jugo- altvljo ta v Ljubljani: M Mlo lat« naprej. & 180-— m p*i lete „ .. „ m ootrt leta „ ,. „ 4t>'-za en m6Ho „ ,. „ 15 — Sataonmatvo oeloletao K 24fr. bb Sobotna izdaji: ss ia celo leto ..... K 30-— M iaosmattvo.... R 35 — IilD ML InseratL- obmm ilooitolpna petltvraU (M m »Inka in 3 mm visoka alt aH prostor) ta snarat ... p* K podana Od. . . p« K *v» Pri račjem naroBtta yopeat Najmanjit oglat SMa« t ti, Izhaja vsak daa Isvtami) p» nedeljek Ii daa po praaalk% ob 5. uri ijntraV MT Drodntktvo )• v Kopitarjevi ollul Stev. R/Bi. Ro&optet so zio vračajo; netranulrana pisma n» no tprojemajo. IJredn štv, 50, opravo, štv. 326. olitičen list za slovenski naroi Opravo jo v Kopitarjevi al. 8. — Radon poktia hrta. IJabljau3ko it. 8S0 ta naročnino in št. 34« aa oglate, avstr. tn češSe 24.797, o jr. 23.511, hosn.-tiare, 75*3. Da katoliško dijaštvo Jugoslavije resno pojmi svoje zvanje, da mu tli samo do zunanjih manifestacij, ampak tudi do zavednega verskega dela, kaže njega sklep na mariborskem taboru. Najlepši Marijin praznik bodi vsako leto manifestacija žive verske zavesti, ki živi v srcu katoliškega dijaka. Katoliški dijak hoče ta dan vsako leto manifestirati za svoje ideje, pokazati,^ da mu niso samo fraze, ampak pravec resnega in temeljitega dela. Zato pa upravičeno želi, da se mu ta dan priključi vse, kar misli katoliško, vse, kar upa v bodočnost vernega, katoliškega naroda. Letošnje dijaško slavlje pa ima še posebno simpatično obilježje. Oče krščanske kulture, vladika dr. Anton Mahnič praznuje svojo 70 letnico. Katoliško dijaštvo se ga je sicer na njegov rojstni dan spominjalo pri sv. obhajilu. Zunanje slovesnosti so na izrecno željo jubilanta takrat ostale. Katoliško dijaštvo je — njegovim željam vedno pokorno — sledilo tudi tej njegovi želji. Danes pa, ko čuti, da se mora od njega posloviti morda v kratkem, hoče pokazati javno, kako ideje, ki jih je sejal sedemdesetletni vladika ,v srcu katoliškega dijaka žive, kako so one temelj vseinu delu in življenju katoliškega dijaka. S katoliškim dijaštvom naj ta dan vsa zavedno katoliška javnost, naj predvsem vse naše kulturne, prosvetne in krščansko socialne organizacije manifestirajo za resnico, za Mahničevo idejo. Ta dan naj bo vsako leto dan pobratimije vsega, kar dela za katoliško ljudstvo z naraščajem bodočih narodovih vodij. Voditelji strank, ki ne nahajajo v Belgradu, ugibajo in kombinirajo, katere parlamentarne skupine bi utegnile tvoriti prihodnji vladni blok. Predvsem si prizadevajo demokrati, da stvorijo vladno skupino in snubijo na vse strani, predvsem radikalno stranko, ki kaže v to smer precej volje, dasi se iz radikalnih vrst čujejo tudi glasovi, naj bi se vlada prepustila demokratom, radikaici pa bi z Jugoslovanskim klubom, Bimjevci in muslimansko stranko napraviti opozicionalen blok. Radikalna »Tribuna- ostro napada demokrate, češ, da po ministrstvu za notranja dela, ki je v njihovih rokah, objavljajo tendenciozne rezultate in povečavajo v svojih, poročilih svoje mauda-te, da bi pridobili zase neopredeljene skupine. Tako se govori, da minister dr. Kukovec od nobene druge stranke ni bil pooblaščen in torej ni bil upravjčen v imenu drugih stranic podajati kake izjave v ministrskem svetu iu je tudi njegovo izjavo tolmačiti za lov na druge stranke in za opravičevanje strahovitega poraza JDS v Sloveniji. Radikaici si žele v vlado Avramovičevo zemljoradničko stranko; o Samostojni kmetski stranki je itak znano, da računa z vstopom v vladni blok. > Tribuna" smatra za najbolje, ako bt mogli obrazovati novo vlado radikaici, demokrati in Seljačka sloga, ker se po programu ne razlikujejo, to jc, da so več ali manj centralističnega naziranja. Vsak čas se pričakuje demisija vlade, nakar bodo pozvani v Beigrad voditelji strank, ki še niso tam. na razgovore in pogajanja za sestavo uove vlade. Ker se Pašič brani prevzeti eventualno poverjeni nni mandat za sestavo nove vlade, je verjetno, da bo homo regius dr. Vesuič. P. B. A. Za seboi imamo hud, nestrpen volivni boj. Politična vojska je kakor nečedno hlapčevsko delo — artes sordiclae, — političen uspeh kakor posveten dobiček. Kako rado se zgodi ,da se mu prilega pregovor: »Kakor dobljeno, tako izgubljeno.« Gotovo je nujno potrebno politična delo, prav zato, ker je nujno potreben tudi političen uspeh, toda gorje, če se pri tem zanemarja in pozablja pogled v lastno notranjost! Če sem nazval politično delovanje in prizadevanje zunanjost, pa imenujem notranjost nekaj drugega: našo krščansko kulturno organizacijo, naš uspeh n,a tem polju. Duša. vsega našega dejstvanja v javnem življenju mora postati naša kulturna organizacija. Na svojem praporu ima geslo: Popularizacija kulture, ki temelji na vzorih i/, večnosti, zlasti še vzgojo srca po ravnoistih neminljivih principih- Obojega nam je tako nujno treba, da je vsaka beseda o tem prav res odveč. Zakaj je ljudstvo marsikje tako čudno zmešano, da človek kat strmi? Zakaj se je pri volitvah tu in tam pokazala neverjetna zbeganost in negotovost? £ikaj pa nasprotno na drugih krajih, ki so vse bolj izpostavljeni, in se ie bilo bolj bati zanje, dobra stvar krepko vstraja? Nepristranska sodba bo morala biti in ostati ta: Kjer živahno delajo naše izobraževalne organizacije s svojimi odseki, ali so vsaj še pred nedolgim časom delovale, tam so ljudje zavedni, trdni, načelni. Koder ni bilo izobraževanja, pouka, smotrenega organiziranja v geslu naših načel, tam so želi nasprotniki. Želi veliko .veliko manj vsled načelne prepričanosti zapeljancev, kakor vsled omahljivosti ki je povzročila, da so drli za lepo frazo, o kateri bodo le prehitro spoznali, da je bila gola prevara. Pouk po volivnih shodih in podrobno volivno agitacijo komaj moremo imenovati resnično izobrazbo. Kako naj se v eni ali dveh urah dopove vse, kar je treba za pravo, notranje prepričanje, kako naj se v tem tesnem času spodbije vse, kar se je nabralo nasprotnega skozi tedne in tedne? Trdni ostanejo le tisti, ki so res trdni že od nekdaj ,katerih prepričanje sloni na načelih kot skala v gori, trdni ostanejo tudi taki, ki imajo priliko in voljo več časa od blizu zasledovati dejanje in nehanje krščanske stranke in njenih delavcev. Drugo je vse silno površno iti omahljivo, dobil jih bo tisti, ki bo znal slučajno lepše govoriti, lepše obetati, lepše — lagati. Na volivnih in političnih shodih sc redkokdaj prav resno obravnavajo načela strank. Nasprotno poudarjajo vnanje delo, vnanje načrte lastne stranke, prav tako pa kritizirajo in pobijajo načrte, delo nasprotnih strank. Seveda komaj more drugače biti. Vprašam: Ali je pa to dosti za vzgojo in kultiviranje našega ljudstva, ako ga vzgajamo skoraj zgolj v teh zunanjostih? Ali je dosti, ako imamo mi ljudi take politične vzgoje, cla bodo drli za tisto politično stranko, ki bo mogla ravno pokazati nekaj trenutnih uspehov, ali pa celo samo obetajočih se uspehov? Uspehi dostikrat ne temelje v načelih, v programu stranke, temveč le v slučajnih vnanjih razmerah in dnevni politični konstelaciji. Kako očiten znak slabe politične šolanosti so taki pojavi med ljudstvom! Politično šolanje ljudstva se ne sme prepustiti samo raznim strankarskim shodom- Tudi ne zgolj političnim časopisom, ki imajo poleg te naloge še druge. Za tako šolanje je potrebna pred vsem vsestranska splošna, zlasti še načelna izobrazba. To izobrazbo širiti, so poklicana naša prosvetna društva s svojimi odseki. Zato ne moremo odnehati s pozivom: »Povsod društvo v življenje!« Toda razumeti se moramo prav. Če poudarjam, da mora tudi politično šolanje ljudstva temeljito v naših društvih, v naši SKSZ, ne mislim, cla morajo ona prevzeli nalogo političnih agitatorjev. Tega Beg varuj! Politika v tem smislu naj ie izostane iz naših društev in če se je kje vgne-zdila,le ven ž njol To je za vsako društvo poguba. Ampak načela, na katerih ima sloneti vse naše politikovanje, ta spadajo v društvo! Načela v vsej svoji lepoti in vsestranski dalekosežnosti. Ako društvo v tem pogledu stori svojo dolžnost, si vzgoji značaje, kateri ne odrečejo zlepa, gotovo tudi ne na volišču, ko gre za to, kakšnim mo- žem bo oddati kroglico. Tako so utrjetu zoper vsako gonjo nasprotnikov, zoper vsako, še tako na videz prepričevalno nasprotno agitacijo v časopisih ali od hiše do hiše, najmanj raznih volivnih letakov, ki se tako radi izprevržejo v ekulturne karikature najnižje vrste. To gotovo radi potrdijo mnogi naši delavci na društvenem polju v krajih, kier so naša društva res na pravem potu. Zato veljaj nujen poziv vsem našim izobražen* cem: Obrnite na to stran vso svojo pozornost, žrtvujte svoj prosti čas prosvetnemu delu med narodom! Merodajni faktorji naj poskrbe, da se ustvari krepka in delavna centrala, odkoder bodo izhajala zdrava, vplivna in obvezna navodila kot solnčni žurki no vsej naši domovini. Brez smoter« nega, enotno zamišljenega dela _r -' a bomo bogve kaj posebnega želi, Vsekako je pa potrebno, da se razširi na vse strani, zavest, da je naša zmaga in naša bodočnost le v tem znamenju- Kaj in kako in koliko in kar je drugih takih vprašanj, to jc seveda stvar sporazuma in dogovora. Toda vseh oči naj se obrnejo le sem! Osem mandatov SLS as v Iz Maribora se nam poroča: Uradna razglasitev štetja glasov v mariborskem volivnem okrožju je popolnoma napačna. SLS jc dobila po uradnih številkah 28.93S in ne 27.144, kakor jih je naštela komisija. Zato ima SLS osem mandatov ter je izvoljen tudi g. Jožef Škobrne iz Ljutomera, SKS pa je dobila samo štiri in ne pet mandatov. Povsem nerazumljivo je, kako je mogla komisija tako napačno seštevati. Najodločneje zahtevamo strogo preiskavo. — Od druge strani se nam poroča, da se je pri seštevanju zgodila »pomota« in je po uradnih številkah okrajnega glavarstva v Mariboru dobila SLS res 28.938 glasov. Po našem mnenju ho treba revidirali tudi številke na Kranjskem. Ako se je v enem volivnem okrožju zgodila > pomota«, je mogoča tuui v drugem, da ne na korist SLS, je za nas jasno. Begunsko vprašanje rešuje nekdo v slovenskih časopisih z dne 3. i. m. 1. s pojasnilom, »da do danes ni še nihče prijel tega vprašanja v roko tako, kakor bi.bilo treba«. — »Koncem leta 1918. »Urad za zaščito beduncev« ni prijel to vprašanje •>v roko tako, kakor je bilo treba . — 2. Z jezo nad. .Posredovalnim uradom za begunce, »ki agitira za takojšnji povratek še tistih nesrečnikov, ki se nalajajo še tu- f «4v r*^ #»rrv vr** vnr 151 bil, Fr. Štele: XVIII. Par tednov je minulo, odkar se je oborila v Jakopičevem paviljonu XVIII. umetnostna razstava. Kakor je razvidno iz skupnega kataloga umetniških prireditev v novembru, je to tretja manifestacija našega umetniškega naraščaja. Ko sta minuli, prvi dve prireditvi, sem si oddahnil, ko sem videl, da sta i Podbevšek i Kogoj zmagala. Sicer si kritika i malimi izjemami (Fr. Kimovee iu Al. Remec) ui upala javno utemeljiti svojega mnenja, povedala pa je sicer nekoliko boječe, negirala lo umetnost takorekoe v njenem bistvu, a ua drugi strani vendar nekako v zadregi priznavala, da talenta, sta pa vseeno; eden in drugi. Glavno je, da jima je bilo občinstvo, kolikor je prišlo k njihovim prireditvam brez predsodkov, zadovoljno in priznalo, da je doživelo niuogo novih lepot, ki jih pri dosedanjih naših umetnikih ni našlo ter da sta oba žela tudi vsaj nekaj osebnega priznanja in zadoščenja. Kar se lice javnosti, deli razstava isto usodo kot prvi dve prireditvi : Časopisja o nji molči. Prinaša samo suhe notico, zgodilo pa se jo celo, da je eden ljubljanskih dnevnikov zatajil iment umetnikov, ki sC razstaviti, ter da je drugi prinesel poročilo,'kateremu se očividno vidi, da jo njegov pisatelj "se prej kot brez predsodkov obiskal lo razstavo. Prišlo jo tako daleč, da je starosta naše umetnosti, R. Jakopič, moral v časopisju izrečno pribijati, da jo vzel te ljudi v razstavo, ker je to, kar ustvarjajo, nedvomno umetnost, čeprav jim manjka mogočo teliniške izobrazbe! tu to je tudi prava beseda! Umetnik je vendar vsak, ki zmore dati svojemu umetniškemu hotenju takega izraza, da napravi svoja čuv-stva, svoje veselje nad obliko, ki ga izrazi s tem, da jo poživi ornamentalno, anekulturni r; črnec, ki ima samo uajprimitivnejša tehnična sredstva za prema-ganje odpora materije, ki jih je pa medsebojno uglasil, priredil tako, da zadostujejo izraznim zahtevam njegovih soljudi, kakor Michelangelo ali Rodiu, ki imata vsa mogoča sredstva za obvladanje materije, razlika jc le ta, da. ker so pri teh dveh neskončno komplicirana sredstva, s katerimi dosegata svoj namen, je tudi neskončno kompliciran sistem, po katerem govorita soljudem iu tudi neskonč-110 težjo doseči tisto formalno ravnovesje umetnine, ki jo edino dela popolno. Umetnina jo namreč individuj. Kar velja «t cuo. no velja za drugo; kar velja za Rodina. ne velja za primitivnega človeka; kulturno malo razvit človek ue bo razumel Praksitela ali Rodina, moral bi se šele s trudom navajati njegovih izraznih elementov, a še potem bi ga nikdar ue inogel doumeti v vsi globini in ravno v tem nc, kar je bilo umetniku visoke kulturne stopinje glavno. Nasprotno pa človek visoke kulturne stopinje, ki razume ito-dina, brez večjih težav najde pot za lepoto ljudske umetnosti ali umetnosti primitivnih kultur. Seve, predpogoj je, da se ue zapre aristokratsko v kamrico svojo učenosti ali teorij, posneiili po delih zadnje razvojne faze kulture, ampak stoji pred primitivno umetnino s tako demokratično-čisUm srcem in išče v delu samo človeka iu sledi njegovega srca in duševnosti, kakor smo se že navadili, da tako zvani družabno višje stoječi občujejo neprisiljeno s priprostimi ljudmi. Kakor snio v teh odkrili isto iskro božjo, kot jo poznamo v sebi, isto modrost, isto duhovitost, isto etiko in isla čuvstvn, lako se moramo navadili postopati ludi. z umetninami, pa naj jih je mogoče uvrstiti v sistem, ki smo si ga mi skonstruirali ali no. Kar velja za primitivno umetnost, velja tudi za mlado umetnost. Nikdar še ni mladina lako čutila in za istim stremela, še manj pa z isto treznostjo kot starci, s?o nmnj more to mladina, ki je oživela* in sicer iuteuzivno živela vsa ta strašna leta, ki so za nami. Razumljivo je, da mora biti danes ta prepad Se večji, kot jo bit poprej v vsaki generaciji. Človeštvo pa, kar ga zaenkrat živi, ono, ki odmira, stopa z eno nogo v grob, kakor ouo, ki šele vstaja nu pomladanskih Ueh življenja iu prvič steza začudeno svoje roko solncu nasproti, je vseeno celota. Y čuvstvovanju dob iu generacij se vrše neprestano skoro riev idao izpremembo iu stopijo naenkrat jasli (; na dan, Utko da se jih ustraši mogoče najbolj tisti, ki jih je sam povzročil, in s tem da vpije," da jih ue priznava, jih uiti najmanj ue spravi s sveta. Igrajo recimo ua odru Cankarjevo -Pohujšanje v dolini šeni.fiorjanskii ali Gogoljevega ^Revizorja" in občinstvo so zadovoljno smeje in so veseli neumnosti teh ljudi — na odru. Ob koncu > Pohuj.sanja-c mi je bilo v gledališču tal-;o, da bi najraje vstal iu zaklical občinstvu: »Giupci, ali ue vidite, da se sami sebi smejete, saj ste to vi, saj je oder vaša stika, oder kaže najbolj skrito notranjosti.« Če bi to doumeli, bi bili resni, a človek jo že tak, da vidi napake pri sosedu, sam pa si je vedno najpopolnejši. Isto velja ludi za vse odklanjanje moderne umetnosti, za vse uapade aa njo. : Ali niste vi, ki jo napadate, v širšem smislu očetje teh ljudi, ali niso vsaj v duhovnem smislu kri od vašo krvi? Ali niso njihovi sadovi plodovi semen, ki ste jib vi sami sejali? Zakaj se zgražate nad njimi? Po njih delih bo bodoči čas sodil ne samo nj»> ampak tudi vas, vaše etične kvalitete, iu če bo obsodil nje, bo obsodil ludi vas, njihove očete; če jokalo nad mirni, vikajte raje sami iuid «eboj!< (Dalje,i Mllcleiv^©1^ večer S cnlp eterskega fe danes ob O. url zvečer v hotelu wIIlVIONw. kaj in jim obljublja med in mleko... v no- • vem begunstvu, namreč v barakah v Vi« : scu, kjer pridejo begunci zopet med ljudi, ■ ki jih ne ljubijo, ki jih ne razumejo in tudi ne govore njihovega jezika, ki pa tudi sami nimajo kaj jesti.« »Posredovalni urad za begunce« ne agitira za »takojšnji povratek« beguncev. Objavil je sporočilo civil. komisarijata v Gorici, ki je naznanil, da ima pripravljeno stanovanje — v barakah v Viscu in Cer-vignanu za 600 beguncev. Tam bi se naselili oni begunci, kateri nimajo pripravljenega stanovanja ali zgrajene barake v predvojnih prebivališčih. Iz Visco-a ali Cervignano bodo laglje prihajali v domačo vas, kakor iz begunskega taborišča v Strnišču, ali od drugod, odkoder so hodili v zasedeno ozemlje iskat stanovanja in ob-iskavat svoje znance. »Posredovalni urad« ničesar ne obljublja beguncem. »Medu in mleka« je bilo malo že pred vojsko, da ga bo še manj v sedanjih razmerah, je jasno; nikdar pa ga ne bo kapljice, če bodo vsi tako pogumni in mehkužni, kakor je pisec članka »Begunsko vprašanje«, ki pomiluje begunce, ker »pridejo med ljudi, ki jih ne ljubi'o, ne razumejo njihovega jezika, in sami nimajo kaj jesti«. Italijansko ljudstvo ni slabo, in četudi nas ne ljubi in ne govori našega jezika, bo z našimi begunci delilo, kar ima, in jih ne bo pustilo umreti za lakotjo. Ali - misli pisec, da so begunci našli v Jugoslaviji ljubezen pri vseh ljudeh, ki govorijo njihov jezik in sami imajo mnogo jesti? — Pisec se nadalje vprašuje: »Ali naj si lam zgrade nov, lepši dom? Zakaj tako in kdo ima interes na tem? Ali bi ne bilo bolje, skrbeti za to, da se omogoči beguncem povratek na njihove prave domove in da bi se jim tiam napravile barake, oziroma popravile njilove porušene hiše?« — Ne v Viscu. ne v Cervignanu ne bodo begunci gradili svojih domov. Tam bodo le začasno bivali, dokler si ne preskrbijo na domačih tleh primernega stanovanja. V interesu beguncev je, da se čimpreje vrnejo in si prizadevajo pridobiti, kar so zgubili in urediti kar še imajo. Italijanska vlada bo napravila barake in tudi popravila porušene hiše beguncem. Vsem naenkrat pa ne more vstreči in tudi ne tako hitro kakor bi begunci smeli po vsej pravici pričakovati. Člankar pravi: »Mi pa povemo mero-dajnim krogom tukaj in tam nekaj na vsa usta: »begunci, ki so se vrnili, žive v obupnih razmerah, obljubljene podpore jim Italijani še niso dali, živine nimajo, hrane nimajo, obleke nimajo, stanovanj nimajo in zaslužka tudi ne; celo drv in vode jim primanjkuje.« Tudi v Jugoslaviji niso be- j gunci dobili podpore, ki jim je bila ob- ' ljubljena in nakazana. Tudi tu nimajo ži- j vine, zadostne hrane, so bosi in raztrgani, in jim stanovanja odpovedujejo, in zaslužka tudi nimajo. — Nazadnje: »Vsaj na. zimo ne gonite siromakov od tod, ako boga znate, saj še za tiste, ki so že doma, prosijo Goričani mi-lodarov,« — Nihče ne goni beguncev od tod. Kdor pa pozna gorje naših beguncev, svetoval bo vsakemu: čimpreje se vrneš domov, tem bolje zate. Tudi na Goriškem ni tako hudo, kakor si nekateri domiš-Jjujejo. A. I. Budin. V&r&šm]® grškega prestola, LDU Parit, 3. dec. (Havas) Posebni dopisnik Agence Havas v Londonu javlja: Izjava zaveznikov se nanaša edinole na kralja Konstantina. Ako ljudsko glasovanje izpade v prid princa Jurija, bi se mogli ukrepi in jamstva, ki so bili naperjeni zoper njegovega očeta, omiliti. LDU London, 4. dec, (DunKU) Koncem včerajšnje popoldanske seje je bil izdan komunike, ki navaja sklepe, katere so sprejeli zastopniki Anglije, Francije in Italije, Predno izreko končnoveljaven sklep o potrebnih ukrepih v svrho vzpostave trajnega miru v Orientu, so se vse tri velesile zedinile, da morajo »poprej proučiti sklepe grške vlade in grškega ljudstva, Zastopn k Agence Havas javlja dalje, da so vse tri velesile sestavile protest, ki naj • se pošlje v Atene in nastopi proti izdatku 210 milijonov drahem, ki jih je potrošila grška vlada navzlic protestu Francije in Anglije. Zveza parado v* LDU Ženeva, 3. dec, (DunKU) Peta komisija, ki se bavi s .sprejemanjem novih držav v zvtzo narodov, je proučevala vse ^ružnjo razen luksemburške, albanske. bolgarske in baltskih držav- Komisija se je v svoji zadnji seji enoglasno izrekla za sprejem Albanije. Komisija bo skupščini zveze narodov poročala o svojem delovanju prihodnji teden. LDU Ženeva, 3. dec. (DunKU) Zveza narodov je skupščini predložila poročilo, v katerem se z ozirom na st. germainsko pogodbo in na dogovore med zavezniki, Jugoslavijo in Češkoslovaško odreja, da stoje tudi plemenska jezikovna in verska vprašanja pod jamstvom zveze narodov. Za Češkoslovaško se še razen tega odloča, da bo generalni tajnik zveze narodov o vsem poročal, kar se tiče karpatsklh Rusov, ki so priključeni Češkoslovaški kot samostojna celota- LDU Ženeva, 3. dec. (DunKU) Podkomisija, ki se bavi z vprašanjem blokade, je sprejela načrt o izvajanju gospodarske blokade. Nekatere točke, ki jih vsebuje načrt, se predlože skupščini, da jih takoj izvede, druge pa mednarodni razoroževalni komisiji, ki se v kratkem ustanovi. LDU Ženeva, 3. dec. (DunKU) Generalno tajništvo je sprejelo poziv za izpre-membo turške mirovne pogodbe. Poziv so podpisale angleške in mohamedanske osebnosti, LDU Ženeva, 3. dec. (PBA) Načelnik finančne sekcije provizorične finančne in gospodarske komisije, ki jo je ustanovila zveza narodov, je v svojem pogovoru z nekim novinarjem zastopal mnenje, da je najvažnejša naloga imenovane komisije, ustanovitev mednarodne kreditne organizacije. Po njegovem mnenju se smejo uporabljati ti krediti le za popolnoma obubožane dežele, ki si same ne morejo po- magati. Češka in Hvstrija. LDU Praga, 4, dec, (DunKU) »Prager Tagblait« priobčuje razgovor s predsednikom Masarykom, ki je o razmerju do Avstrije in do nameravane gospodarske konference nasledstvenih držav izjavil: Minister dr. Beneš je odpotoval v Ženevo š trdnim sklepom, da nastopi za sprejem Avstrije v zvezo narodov, in je ta svoj sklep tudi izrazil. To njegovo nastopanje je gotovo jasen dokaz, da Avstriji nikakor nismo nenaklonjeni. Pri razgovoru o gospodarski konferenci, ki jo namerava sklicati reparacijska komisija, je poudarjal Masaryk, da mu je tudi io sredstvo dobrodošlo, kakor vsako drugo, ki dela na to, da se odstranijo nesporazumljenja in pospeši gospodarski razvoj. iiouias z iiztioifUa (Izvirna poročila »Slovencu«,) Ukrajina. Lvov, 2. dec. V Ukrajini kljub popolnemu porazu Peiljurove redne armade še ne vlada mir. Kmetje se upirajo rekvizici-jam sovjetske armade, ki mora nabirati živil s celim vojnim aparatom in so izpostavljeni krvavim napadom. Med ukrajinskimi četaši je glavni Tjutjunuk, Na Ker-zonu deluje Nastasjuk. Iz Podolije beži ukrajinsko prebivalstvo v Galicijo. Tudi v Beli Rusiji je položaj zelo slab, ker se prebivalstvo punta. Daljnji vzhod, Tokio, 2. dec. Republike daljnjega vzhoda (primorska, bajkalska in vrhnje-udinska) so sklenile osnovati centralno vlado, na čelu kateri bo stal kot ministrski predsednik tovariš Krasnoščekov, Daljnjevzhodne pokrajine bodo uživale veliko nacijonalno avtonomijo. Centralizacija se bo nanašala bolj na izvedbo socialne politike. Uvedla se bo splošna delovna dolžnost in delo plačalo z živili. Kar se tiče zunanje politike, bodo daljnovzhodne republike uravnale svojo politiko v smeri moskovske sovjetske republike. Upad produkcije po vojni. Helsingfors, 2. dec. V »Krasni Gazeti« piše Larin o produkciji v Rusiji: Srednja produktivnost delavca znaša danes 45% v primeri s predvojno. V srednjem vsak delavec ne dela več kot 187^ dni na leto. Pred vojno je ruska industrija produci-rala 2 milijardi rubljev vrednosti v zlatu, poljedelstvo pa 4 milijarde in pol. V letih 1919/20 pa znaša produktivnost ruske industrije 420 milijonov v zlatu, produktivnost poljedelstva pa 2 milijardi, in pol. Prehranjevalne razmere, ( Helsingiors, 2. dec. Od 1. decembra dalje dobiva vsak prebivalec Petrograda 7* funta kruha na dan, v Moskvi 1U funta, ,v Kursku. Niš. Novgorodu in Arbangelsku ' Va funta. Od 142 vlakov, po 20—25 vaga-nov vsak, ki so bili oktobra meseca odposlani z živili iz Kubana v Moskvo, je samo 37 dospelo nedotaknjenih, ostale so v voronežki in tamborskd guberniji opla-nili, (»Pravda«.) Vprašanje ruske mornarice. t Pariz, 2. dec. Ker je general Wra-gl oapeljal rusko vojno brodovje iz Črnega morja v Sredozemsko (misli je dirigirati, kakor znano, v Kotor) bo sovjetska vlada podvzela v Parizu korake, da se ii brodovje vrne. Trpljenje inteligence. Helsingiors, 2. dec. Na tisoče inteli-gentov, ki so osumljeni kontrarevolucio-narnih teženj, jc interniranih po koncentracijskih taborih. Politl&l8 novice, -f Vprašanje nove vlade. LDU Belgrad, 4. dec. Vlada dr. Vesniča pričakuje danes končnega rezultata volitev za konstituanto. Potem bo seja ministrskega sveta, na kateri se bo odločilo, da kabinet dr. Vesniča poda Nj. Vis. regentu ostavko. Potemtakem se bodo še začetkom prihodnjega tedna začela posvetovanja v dvoru. Krona bo bržkone že prihodnji teden poverila sestavo kabineta osebnosti, ki bo mogla sestaviti večino iz sedanjih strank, zastopanih v konstituanti. Takoj se bodo pozvali prvaki vseh strank, da pridejo v Belgrad. Za sedaj je najverjetneje, da dobi Pašič mandat za sestavo skupne vlade. G. Pašič je sicer voljan pomagati vladi, da izvede novo ustavo potom konstituan-te, vendar pa ne želi, da bi se osebno lotil te težke naloge. Radikalci so imeli sejo glavnega odbora, na kateri so razpravljali o načinu, kako bi se rešili iz so-danje situacije, pa ni prišlo do nikakršne definitivne odločitve. Radikalci so pripravljeni, da s svoje strani store vse, da se ustavno vprašanje reši čim prej. Zato bodo hitro stopili v pogajanja z ostalimi strankami za skupno delo v konstituanti. Prava posvetovanja med načelniki posameznih strank se bodo začela šele tedaj, ko bo kabinet dr. Vesniča podal regentu ostavko. Novi izvoljeni narodni poslanci so že začeli prihajati v Belgrad. V vseh političnih krogih se zelo zanimajo za to, kakšno stališče bodo zavzele kmetske stranke. Po razpoloženju poslancev, ki se že nahajajo v Belgradu, zemljoradnička stranka ne želi, da bi vstopila v skupno vlado, vendar pa bodo njeni poslanci glasovali za ustavo in vse zakone, ki se bodo predlagali konstituanti in v katerih se bo priporočalo edinstvo države, en parlament, ena suverena oblast in lokalna samouprava. -f- Konec ustavnih razprav. LDU Belgrad, 4, dec. (ZNU) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razprava o ustavi približala koncu. Danes bo razprava o ustavi bržkone končana. Na včerajšnji seji so posebno razpravljali o ureditvi sodišč in financ. Danes se pretresajo členi, ki se nanašajo na vojsko, -f Posvetovanje SKS, Voditelji SKS imajo te dni v Ljubljani posvetovanje o taktiki, ki jo naj zavzamejo poslanci SKS v konstituanti, -j- Od kod pa lo Zopet? Bel grajska »Tribuna« poroča, da je prejela 22. novembra anonimno pismo, glasom katerega je izjavi! kandidat Ivan Brodovja v kranjskem »Narodnem domu«, da bo *t-ge! bombo na predsednika vlade dr, Vesniča, čim pride v Belgrad na ustavotvor-no skupščino. V Sloveniji ni bilo nobenega kandidata s takim imenom, pač pa je ime>l v Kranju shod posl. Brodar. Da posl. Brodar ni izustil take ali slične grožnje, pač ne bo treba nobenemu resnemu človeku še dokazovati. Vprašanje je pa, kdo da uganja take ogabne denuncijacije in ali ne spada ta slučaj v vrsto premišljenih de-nuncijacij po načelu: Malo bo pa le ostalo na njem! Saj dosedaj so v Belgradu tako prakticirali demokrati, četudi se v tem slučaja celo današnjemu »Slov. Narodu« zdi, da gre za navadno anonimno mistifi-kacijo, ki bi ji resen list nc sme! posvečati paznosti, -f- Seja ministrskega sveta. (Uradno) Dne 2. t. m. je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 9.30 do 13. Ker se ministra gg, Drinkovič in Kovačevič še nista vrnila na svoje mesto, je ministrski svet sklenil, da bo nadomestoval ministra za šume in rude g. Kovačeviča minister za poljedelstvo in vode dr. Belizar Jankovič in ministra za pošto g. Drinkoviča minister za javne zgradbe Joca Jovanovič, Ministrski svet jc vzel na znanje poročilo francoskega poslanika Fontenayja, s katerim francoska vlada izraža svojo zahvalo naši vladi, da se je zavzemala in pobrigala za ruske begunce. -j- »Duhovniška politika«:. Te dni je »Slo-venski Narod« pod naslovom »Duhovniška politikam prevel članek »Beogradskega Dnevnika«, v katerem pisec udriha po slovenskih duhovnikih, škofu dr, Jegliču, dr. Korošcu in drugih duhovnikih, ki uganjajo »brezumno, u bolniško in rdočinako politiko napram našemu narodu.« Da pokažemo, kako je pred tremi leti ugajala »Narodoveem;: duhovniški politika, naj pa posnamemo mi članek »Slov. Naroda v z dne 18. januarja 1917. Takrat je bil duhovnik dr. Krek v dunajskem državnem zboru nastopil proti režimu grofa Clam-Martini-ca. »Slov. Narod« je posvetil temu govoru dr. Kreka poseben članek, v katerem pravi: »Govornik Jugoslovanskega kluba dr. Krek je formuliral kardinalno uganko, od katere jo odvisen ves nadaljni razvoj notranjepolitičnega položaja, da, še več, mnogo več, morda vt>a bližnja bodočnost države. Dr. Krekov govor je bil kratek, čas v budgetni debati je bil kontingen-tiran, ali bil je po svoji ^bliki in po svoji vsebini, po svoji treznosti in dalekovidnosti prava mojstrsko delo pozitivne kritike. Tako stvarna in uničujoče ni nihče drugi dokazal nezmožnosti Clamovega sistema: na koncu budgstne debate je govornik Jugoslovanskega kluba velikopotezno obračunal z vladinim programom ne le z ožjega stališča naših posebnih nacionalnih interesov, temveč tudi z visokega vidika demokratične politike sploh. Dr. Krek je pokazal zbornici duha, ki navdaja grofa Clama, duha gosposke zbornice, od nekdaj neizprosne sovražnice ljudske zbornice, splošne, enake volivne pravice, demokratičnega napredka, duha provokacije ian nasilstve proti vsemu, kar ni nemško. Nasproti temu programu pa je postavil naš govornik program pravega, res avstrijskega državnika, ki razume znamenja velike dobe in išče poti hi sredstev za ozdravljenje in obnovi jen je države. Dr. Krek je pokazal politično in gospodarsko važnost glavnega problema monarhije, ki je ob jednem tudi eden največjih problemov Evrope sploh. Nasproti denuncijantom pa je govornik konetatiral, da besede ne premagajo dejstva: Dve veliki ideji ne ugasnete v srcu našega naroda nikdar, ideja, da smo Slovenci, Srbi, Hrvati bratje ene krvi, in ideja, da nobena sila ne prepreči našega konečnega združenja.« Tako »Slov. Narod« pred tremi leti! In danes isti list politiko dveh še živih bakljonoscev Krekove ideje, dr. Jegliča in dr. Korošca, imenuje zločinsko in ju denuncira kot sovražnika države. Liberalni nazori se obračajo kakor vetrni mlin i taka politika se imenuje — napredna in demokratska. -f Proslava ujedinjenja, (Uradno.) Povodom proslave ujedinjenja našega naroda, dne 1. decembra, je prejel ministrski ijredsednik navdušene čestitke iz vseh de« ov naše kraljevine in kolonij naših državljanov v tujini, v katerih se poleg ostalih izrekajo želje za čim lepšo in srečnejšo bodočnost našega naroda, nadalje največje spoštovanje in najglobokejša udanost Nj, Vel. kralju Petru ter Nj. Vis. regentu prestolonasledniku Aleksandru. Ministrski predsednik se je v imenu članov vlade ter v svojem imenu prisrčno zahvalil za te pa-triotične čestitke. -f Določitev mej med Jugoslavijo i« Bolgarijo. (Uradno.) Komisija za določitev meje med našo kraljevino in Bolgarsko je sklenila, da prekine vsled mrzlega in -slabega vremena svoje delo. Poslovanje komisije se je prekinilo s 1. decembrom t. 1« ter se povrnejo vsi častniki, podčastniki, vojaki in živina, ki so bili zaposleni pri določevanju meje, v svoje stalne garnizije. Delo pri določevanju meje se bo nadaljevalo s 1. aprilom 1. 1921. -j- Koroška slavnost na dunajskem vseučilišču. Na dunajskem vseučilišču se je vršila pod patronanco rektorja Dopscha takozvana koroška slavnost, ki bo dala misliti tudi angleškemu in zlasti italijanskemu delegatu pri plebiscitni komisiji, ki sta se tako vneto zavzemala za interese Nemške Avstrije, Dočim se je držal rektor Dopsch že kolikor toliko v mejah previdnosti, 60 ostali govorniki, med njimi v Ljubljani znani policijski svetnik Skubelj, odložili vsako masko in povedali jasno, kaj hočejo, namreč: Združitev z Nemčijo in kaznovanje sedanjih zmagovalcev. »Še je pokrita dolina z gosto meglo, ki ovira razgled, vendar se svetlikajo s karavanških grebenov prvi žarki, ki naznanjajo veliko jutro Vsenemčije.« Tako je govoril policijski svetnik Skubelj in nas potrdil v prepričanju, ki smo ga vedno gojili, da bo princu Borghese ali vsaj njegovim otrokom še jako žal za burko, ki jo je igral leta 1920 v Celovcu ob plebiscitu. II. n, .1 .............. II......man m ■ i.........———————» Bnmme novice. — Načolstrena seja K. t, d. bo v torek dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne. — Občni zbor kat, akad. starešinstva se vrši v sredo 8. t. m. ob 10. tiri dopoldne v srebrni dvorani hotela Union. Dnevni red: 1. Poročilo odborovo. 2. Izpopolnitev odbora. 3. Izprememba pravil. 4. Organizacijsko delo starešinstva. 5. Slučanosti, Za občni zbor so se razposlala vabila. Če bi se bil kdo prezrl, velja ta objava kot vabilo. — Dr. Božič, predsednik. — Volišče v Laškem trgu. »Straža« poroča: »Značilna je bila prav očividna zveza med državotvorno JDS stranko in komunistično svobodno republiko. Edino dr. Kukovec je smel viseti na glavnem trgu, vse druge plakate so raztrgali. Socialisti pa, kot njih zavezniki na volišču, so smeli nositi zastavo z napisom »Svobodna republika.« Ko jim je pa par pogumnih deklet to cunjo irlrgnl«. in raztrgalo, so takoi prihiteli JDSarii na pomoč Ser ščuval* komuniste, naj pvelcpejo kmetska dekleta. To da čeprav jo bila pomoč«, vendar je pa pred kmetskimi pestmi pogum v hlače všel in zato s,o poklicali orožništvo ua pomoč. Trško prožni-gtvo, ki ni moglo reda napravili na volišču, kjer so naši nasprotniki nalašč stiskali kmetske ljudi iu pri tem vpili »horukk ter so svoje volivce metali čez glave drugim, je takoj prihitelo ua pomoč ter je dekleta aretiralo in iskalo še drugih krivcev, ki bi se bili kaj pregrešili čez prijatelje JDS. Značilna je bila tudi agitacija. Neki znan pristaš JOS stranke, ki je obenem tudi tajnik NSS, je bil agitator /a .Samostojno. Ta je nagovarjal ljudi, naj izpustijo krogljico kjerkoli hočejo, edino v škatljo s križem ne. Tako torej, krščanstvo sovražijo iu četudi voliš s komunisti — ljubše jim je, kot pa s krščansko stranko!« — Društvo certilfealistov za Slovenijo. Dne 24. novembra 1920 se je ustanovilo društvo certifikatistov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Z ozirom na pričakovano ureditev nove službene pragmatike je v interesu vsakega certiHkatista, da pristopi k društvu. Pristopnina znaša 10 K mesečna članarina pa 2 K. — Dopisi in denarni prispevki nai se blagovolijo pošiljati na »Tajništvo društva certifikatistov za Slovenijo v Ljubljani, Tržaška cesta št. 12. — Društveni odbor. — Taksa za vstopnice. Dosedaj sc je taksa odmerjala tako, da se je n. pr. — ako je stala vstopnica s takso vred pri blagaj-nici gledališča 22 — zahtevalo kot 10%na taksa 2 K in je torej gledališču ostalo 20 K. Generalna direkcija posredovalnih davkov je pa odredila, da se mora izračunati taksa od celega po odjemalcu vp'ača-nega. zneska, v navedenem primeru torej z 2 K 20 vin., tako da ostane gledališču le 19 K 80 vin. Želeti bi bilo, da se to sporno vprašanje instančnim potom, eventualno po financijskem sudu v Zagrebu končnoveljavno reši, — Državna razredna loterija. Opozarjamo na oglas in prospekt Mednarod. banke d. d. v Zagrebu. Pito žrebanje te prve domače razr. loterije bo 8. in 4. jan. 1921. — V »Zahvali« Svetina je včeraj pomotoma izostala vrsta: Breg-Zirovnica, 1. dec. 1920, kar bodi s tem dopolnjeno. — Zadruea kovinskih obrtov v Ljubljani naznanja svojim članom, da se bode prodajalo železo in pločevina nadalje vsako sredo in soboto od 10. do 13. ure v skladišču »Nakupovalne zadruge kovinskih in sorodnih obrtov v Ljubljani, Dunajska cesta 7. (pri kleparskem mojstru Emilu Eekrju). — Razpis ustanov za skrbstvene sestre proti trahomu. Zdravstveni odsek razpisuje 2 ustanovi za. kandidatinje, ki bi bile pripravljene se udeleževati 6 mesečnega vežbanje na oddelku za očesne bolezni v tukajšnji splošni bolnici z namenom, da se izobrazijo za skrbstvene sestre proti trahomu (egipt. očes. bolezni). Vsaka ustanova znaša 3000 K, plačljivih v 6 mesečnih, v naprej izplačljivih obrokih in obstoji poleg tega v vžitku brezplačne prehrane v zavodu. Prosilke se morajo z reverzom zavezati, da bodo pripravljene po končanem vežbanju stopiti po pogodbi v službo zdravstvenega odseka za Slovenijo, ki jih bo poslal kot skrbstvene sestre proti trahomu v Prekmuirje. Službeni prejemki bi po končanem študiju znašali mesečno 1000 K poleg odškodnine za hrano in stanovanje, ki se bo določila po dogovoru. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, med njimi spričevalo o dovršeni nižji srednji ali meščanski šoli, je vlagati pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani do vštetega 31. decembra 1920. — Na postaji v Dravljah je bil v noči na 29. oktobra 1920 ukraden kolobar aluminijaste žice, 10—11 mm debele, 80—90 kg težke. Te žice so bile postavljene pri bločnici na postaji in še neodrezane, ker je bila v delu napeljava za elektr. razsvetljavo. Čez noč je pa kolobar bi! odščipnen in odnesen. — Iz Št. Vida nad Ljubljano. Vprašamo, zakaj naša pošta uraduje samo od en četrt na devet do desetih in od pol enajstih do tričetrt na dvanajst (poldne)? — Ženske bolezni: Profesor Scanzoni-Lichtenfels v Wlirzburgu, glavni zastopnik najnovejšega zdravilstva za ženske bolezni, je potrdik da deluje »Franz-Joset« grenčica zanesljivo, hitro in brez bolečin. Spored slavnosti na di- faški dan t920. Dne 7. decembra. Ob 20. uri. Velika (Ivorana Ljudskega doma. Slavnostna predstava: Otvoritev dijaškega dne, slavnostni govor zastopnika kat. starešinstva dr. Engo Besednjaka, deklamacija: Pavel Go-lia: Procesija, Strindberg: Velika noč, drama v treh dejanjih. Uvod v posamezna dejanja proizvaja na klavirju vlč. g. St- Premrl. Svira popoln dijaški orkester, Dne 8. decembra. Ob 6. uri 45 minut skupno sv. obhajilo in sv. maša v stolni cerkvi. Daruje prevz. škof ljubljanski g. dr. Ant. B. Jeglič, Želeti je, da se skupnega sv. obhajila udeleži polnoštevilno tudi vse kat. starešinstvo in reprezenlanli naših organizacij. Ob 10. uri 15 minut odide celokupno iditiačtvo koruorativno ua pokopališču pri Sv. Križu k grobu dr. Kreka. Zbirališče ob 10. uri v Ljudskem domu. Na grobu govori tov. France Žužek in poje moški zbor dijakov. Iskrena želja je, da se temu spominu velikega jugoslovanskega apostola posvečene slavnosti udeleži čim največ občinstva .predvsem še zastopniki kulturnih, prosvetnih in delavskih organizacij. Ob 14. uri v stolni cerkvi litanije in sv, blagoslov. Ob 15. uri slavnostno zborovanje celokupnega kat. dijaštva in vabljenih gostov v veliki dvorani Ljudskega doma- Spored: Govori: Univ. prof. dr. J. Srebrnič: dr. Mahnič in dijaštvo; tov. iur. Mijan Krek: Danici; tov. teol. J. Jagodic: Akademik in Marija; tov. J. Piber: Pozdrav srednješolcev- Recitacija pesmi tov. Ant. Vodnika. Orkestralne točke izvaja popoln dijaški orkester. Petje, moški zbor dijakov. Deklam a ci je. Ob 20. uri slavnostni komerz v veliki dvorani hotela Union. Sodeluje Krščansko žensko dru!tvo in dijaški orkester. Vstopnice za slavnostno predstavo se debe vsak dan od 18.—20. ure v II. nadstr, Ljudskega doma, v nedeljo 5. decembra pa od 10.—12- ure istotam. — K slavnostnemu zborovanju ni vstopnine. Za vstop pa ie petreben program, ki ga je dobiti v sobi SDZ v Ljudskem domu ob gori navedenih urah. Enako se bo pri vstopu na komerz pobirala samo prostovoljna vstopnina. Vstop na komer/, samo s programom. Glavni pripravljalni o •'bor za pros*avo dijaškega dne v Ljubljani 1. 1920. Tatvine 8155 ^iaVRS OOŠti. Na ljubljanski glavni pošti je zadeva defravdantov v ekspediciji v toliko končana, da se je zaključila policijska preiskava in da je policija izročila vseh sedem defravdantov v zapore deželnega sodišča. Preiskava se bo proti družbi elegantnih defravdantov zelo vlekla, ker bo šlo za lo, cla se ugotovi škoda, kar bo zelo težavno, ker se bo poizvedovalo tudi v Ameriki. K referentu na ljubljanski policiji g. revirnemu nadzorniku Habetu prihajajo zdaj stranke iz Ljubljane in tudi z dežele, katerim so njihovi sorodniki pisali, da so jim poslali dolarje, toda dobili jih niso. So to navadno zelo revni ljudje, katerim se bere beda in revščina na obrazu. Z ukradenim denarjem, namenjenim revežem, so se pa veselili mladi, lahko-mišljeni lahkoživci. Če tudi je imel zdaj zaprti delravdant aspirant Alojzij Arzelini vsled svojih tatvin dolarjev veliko denarja, je le oslal dolžan svoji gospodinji na Vinici, kjer jc služil na pošti 3 mesece, na hrani in stanovanju 325 kron. Na pošti je vse razburjeno, ker se preiskave še vedno nadaljujejo. To se je zelo poznalo včeraj v soboto, ker se je ljubljanska dostavljalna služba zamudila za celo uro. V petelč je g. revirni nadzornik Habe odredil aretacijo nekega oficiala računskega oddelka, ker se neki spis ni ujemal, toda ugotovilo se še ni, če je šlo za pomoto ali — za uradno poneverbo. Vsled škandala na pošti so zelo vzne-voljeni. posebno visoki uradniški krogi, posebno pa sodnijski, kateri nc morejo ume-vati, zakaj so nadzorovalni organi ekspe-dita na ljubljanski glavni pošti trpeli, da so prihajali mladi ljudje pijani v urad in ker so se tako ponižali, da so celo, iz-vzemši dveh gospodov nadzorovalnih uradnikov, katerih so se defravdanti bali, pili z njimi v uradu na njihov račun. Poizvedbe, policijske in disciplinarne, se na ljubljanski glavni pošti nadaljujejo. Javnost najodločneje zahteva, da se na glavni pošti upostavi z železno roko red, da bo moglo občinstvo zopet zaupati tako važni korporaciji, kakršna je pošta. * * * Glede te afere smo poročali, da je bil zaslišan tudi oficijal g. Milan Detela, ki da je bil v disciplinarni preiskavi ter je, ko je bil tekom iste zaslišan, izjavil, da se pošteni uradniki preganjajo, tatovi pa nastavljajo in puščajo v službi. Poročilo v tej obliki ne odgovarja istini. G, Milan Detela ni bil v disciplinarni preiskavi, marveč je bil premeščen v Mokronog, Ko mu je dne 20. novembra zvečer ravnatelj Junc izročil dekret poštnega in brzojavnega ravnateljstva glede njegove premestitve v Mokronog, je oficijal Detela sprejel dekret s protestom, omenjajoč med drugim: »Poštene uradnike sc preganja in odstranja, tatove pa se nastavlja in pušča v službi.« Pozvan, da objasni to izjavo, je navedel, da nekateri gospodje v spedicijskem oddelku kradejo amerikanska pisma. Ravnatelj Junc je to obtožbo takoj javil poštnemu ravnateljstvu in nadkomisar dr. Janžekovič je drugo jutro"pričel preiskavo, ki je privedla do znanega senzacijo-| nainega rezultata. lubsianska lj Javno predavanje SKSZ sc vrši v j torek ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem do-j mu. Predava p r o f. d r. Š a r a b o Vstop 1 vsakomur prost. lj Darila za Miklavžev večer šentpet. Orla se sprejemajo danes dopoldne od 10. do 12. ure v Šentpet. prosveti. lj Družabni klub opozarja na sestanek s predavanjem v ponedeljek ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela »Union«. lj Šentjakobsko prosvetno društvo. Danes ob 6. uri zvečer bo društveno predavanje. lj Občni zbor »Gospodarskega in prosvetnega društva za Krakovo-Trnovo« je danes ob 10. uri dopoldne v prostorih g. Ogrina, Konjušna ulica. I j » Revček Andrejček« na Ljudskem odru. Ljudski oder uprizori v sredo (na praznik) ob pol 8. uri zvečer znano in priljubljeno ljudsko igro s petjem: »Revček Andrejček«. Igra, ki je že v lanski sezoni zelo dobro uspela, ho vzbudila tudi sedaj zanimanje. Predprodaja vstopnic od ponedel'ka dalje v Novi založbi in trafiki lospe Modiceve v Kooitarevi ulici. Opozarjamo na to predstavo, fter se v tej sezoni ne bo več ponovila. ]j Ljudski oder. Prosim vse igralke in igralce »Revčka Andrejčka«, da pridejo jutri t. j. v ponedeljek ob pol 8. uri zvečer gotovo k vaji. — Režiser. lj Rokodelski dom. Katoliško mhde-niško društvo priredi v sredo 8. t. m. ob pol 5. popoldne predstavo v Rokodelskem domu. Igra se ljudska drama s petjem: > Pod v; vstvom Matere božje.« Ker praznujejo naše organizacije praznik Brezmadežne s skupnim sv. obhajilom, je primerno, cla poselijo popoldne to igro, ki kaže čudovito moč Brezmadežne do človeških src. Pred igro zapoje g. G. J. tenoralni samospev »Kdo je ta« iz Ssttnerjevega ora-torija Marijino vnebovzetje. tj Primorski Miklavžev večer priredi klub »Soča« dne o. t. m. v zgornji veliki dvorani Narodnega doma. Nastop Miklavža s spremstvom ob 7. uri zvečer. Darila se sprejemajo v Narodnem domu v veliki dvorani v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 7. ure popoldne. Zavoji naj se označijo z natančnim naslovom. Po obdaritvi otrok prosta zabava s sodelovanjem orkestra Dravske divizije. Blagajna se otvori ob 6. uri. Vstopnina za odrasle K 5, otroci v spremstvu prosti, (k) lj Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse svoje člane, da se bo vršil v torek dne 7. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici na Mestnem trgu razgovor o trgovski pogodbi, katero namerava skleniti Jugoslavija z Italijo. Ker bo ta trgovska pogodba osobito za trgovce iz Slovenije vitalnega pomena, prosim vse ljubljanske trgovce, da se tega sestanka zanesljivo udeležite. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Dimic, dninarjeva vdova, 69 let, — Angela Črnivec, služkinja, 26 let. — Andrej Juhant, delavec, 40 let. — Fran Papler, berač, 70 let. — Zdenko Chladek, dijak, 14 let. — Anton Kržič, profesor v p. in častni kanonik, 74 let. — Ivan Cankar, tob. delavec v p., 70 let. — Josip Pire, žel. kurjač v p., 56 let. — Marija Marinšek, hči real-čnega sluge, 3 mesece. — Peter Gačnik, rejenec, 5 mesecev. — Frančiška Jager, posestnikova žena, 36 let. — Ludovika Černi, rejenka, sirota, 8 let. lj Ljubljanski trg. Tržno življenje je bilo ta teden bolj živahno. Vrste mesa so ostale na sta.ri ceni, samo Zadruga me-arjev in prekajevalcev je začasno prenehala s prodajo govej. mesa po 17 in 18 K. Kvaliteta slanine se je tudi nekoliko poslabšala. — Sadni trg je zelo živahen. Pojavilo se je tudi prvo južno sadje; oranža stane kos 4 K, Kmečki sadni trg je zelo živahen ter se prodaja za maksimalno ceno 7 K prav lepo sadje. — Popolno pomanjkanje jajc bo ostalo, kakor kaže, šc nadalje. Za kos se plačuje K 3—3.50, a vzlic tej visoki ceni ni blaga. — Kakovost moke se je nekoliko zboljšala. Moka st. 0 se prodaja po K 17.50 do 18 K, krušne moke od 11 K do 14 K 50 v. lj Otvoritev državne trgovske akademije v Liubljani. Včeraj dopoldne ob 11. uri se je slovesno otvorila državna trgovska akademija. Slovesnost se je vršila v avli I. državne gimnazije. Navzoča sta bila med drugimi predsednik deželne vlade g. dr. Brejc in general Dokič. Otvoritveni govor je imel poverjenik za uk in bogočastje, g. dr, Verstovšek, ki ima za šolstvo v Sloveniji sploh, pa tudi za dosego državne trgovske akademije v Ljubljani velike zasluge. Za njim so govorili sekcij*-ski šef g. dr. Marn, ki je predlagal vda-nostno brzojavko regentu in zahvalno brzojavko ministru za trgovino, ljubljanski podžupan g. dr. Triller, dr. Murnik v imenu trgovske in obrtne zbornice, g. Jela-čln kot predsednik Zveze trg. gremijev in g. Dragotin Hribar, ki je obljubil v imenu Kranjske hranilnice večjo vsoto za lastno poslopje trgovske akademije. Strokovne govore sta imela ravnatelja akademije g. dr. Bolim in prof. Sič. lj Premog. Stranke, ki imajo izkaznico B bivše ubožne akcije, dobe premog na nakaznice mestnega magistrata in sicer 200 kg za 20 K v naslednjem redu: ponedeljek črke L, M. N., v četrtek črke O, P, R. lj Stanovanje, mcblovano sobo, brez ali s hrano išče državni uradnik, begunec iz Koroške, Ponudbe na upravništvo lista. UtitellsSid vernik. Podružnica »Slomškove zveze« za litijski okraj ima v soboto 11. decembra ob 3. uri popoldne v šol v Mostah pri Ljubljani svoj občni zbor. Pri tem bo tudi predaval g. Fortunat Lužar o računstvu za ravnovesje v gospodarstvu. Dijaški vesSnik. d Congr. accad, Mariana. Konzult ima g. voditelja. — Korošec V., jur., t. č. pref. g. voditelja. — Korošec V., jur. tč. pref. d DramatsM odsek S. O. Št. Vid priredi danes 5. decembra ob pol 3. uri popoldne »Julij Cezar«. Med odmori svira dijaški orkester. Bratske organizacije in prijatelji dijaštva iskreno vabljeni! Orlovski vestnik. o Seja vaditcljskega /bora ljubljanskega okrožja se vrši v torek ob pol 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni III. na.l-stropje. Uceležba nolnoštevilna vseh bratov. —- Valand Alfonz. (k) šentviško orlovska okrož;e priredi s sodelovanjem vseh okrožnih odsekov, akademijo na praznik dne 8. t. m. v Dru-štv enem domu na Črnučah. Na sporedu je pelje, govori (br. V. Zabret, F. Terseglav, I. Dobnikar), ter telovadba članov in nara-ščaja._ Prireditev ima organizatoričen pomen in vabimo na njo zlasti mladeniče iz oko'ice in krajev, kjer orlovska misel Ze ni dovolj razvita. Vstop prost. Začetek ob 2. uri pop. Po akademiji se vrši istotam okrožna odborova in vaditeljska seja. Turistka in šport. Nogomet. V nedeljo dne 5. t. m. oT> 14. uri priredi SK Ilirija ob ugodnem vremenu tekmo med svojim I. moštvom in rezervo. Kompletna rezerva Ilirije je po dosedanjih igrah najmočnejši protivnik I. moštvu v Ljubljani, morda celo v Sloveniji. Zadnja tekma med njima, najlepša tekma domačih moštev v sezoni 1920, je izpadla 6:4. (K) HalBDveiSa parcClIa* KONČNI REZULTAT. Belgrad, 4. dec. (Izvirno) Najnovejši volivni rezultati v celi državi so: Demokratje 94, radikalci 95, komunisti 57, Radič 49, Jugoslov. klub 25, bosanski muslimani 25, macedonski muslimani 3, Savez zemljoradnika 14, socialisti 11, republikanci 4, Hrv. zajednica 4, Sam. kmetijska stranka 8, Narodnosicialna 2, Frankovci 2, Hrvoj 1, težačka stranka v Dalmaciji 3, Ribarac 1, neodvisni 2, Seljački savez 12, hrv. ležačka stranka 7. Jutri se bodo vršile volitve še v nekaterih občinah Bosne, Vojvodine in Srbije. VPRAŠANJE NASLEDSTVA NA PRESTOLU. Belgrad, 4. dec. (Izvirno) Ministrski svel je na današnji seji prevzel iz srbske ustave one točke, ki govore o nasledstvu prestola. Kralja Petra naslednik je kraljevi regent Aleksander, njemu sledi njegova zakonska deca moškega, odnosno ženskega spola. Ako regent ne bi imel zakonske dece, bo naslednica princaza Jelena in njeni otroci moškega, odnosno ženskega spola. Princ Gjorgje in Pavel, brat kralja, so od nasledstva izključeni. Dr. ŽERJAVOVE INTRIGE. Belgrad, 4. dec. (Izvirno.) Sem je do-šel dr. Žerjav, ki je storil korake, da se odloži imenovanje sodnikov, ki mu niso po volji. Minister pravosodja je predložil ministrskemu svetu osnovo o neodvisnosti sodnikov, kakor je bila uvedena v Srbiji. Sodnik po tej osnovi ne more biti penzioniran pred 65. letom, a predsedniki kasacijskih in ape!aci>kih sodišč ter člani državnega sveta pred 70. letom. DEMOKRATSKE INTRIGE. Belgrad, 4. dec. (Izvirno) Demokratje intrigirajo, da bi dobili več manjših skupin zase, da bi jim bila poverjena sestava vlade. Na dvoru je prevzel vlogo intrigira-nja Marinkovič. Zato se radikali drže napram demokratom rezervirano. Zdi se, da je med radikali večina, ki so proti nasilni politiki demokratov in hočejo sporazum. SODSTVO V USTAVI IN DEMISIJE POKRAJINSKIH VLAD. LDU Belgrad, 4. decembra. (ZNU) Na današnji seji ministrskega sveta so razpravljali še o nekaterih vprašanjih ustave. Posebno so se bavili z vprašanjem sodstva. Po novi ustavi bo sodstvo povsem neodvisno, kakor je bilo tc v Srbiji. Sodn:ki ne bodo mogli hiti vpokojeni z manj, kakor 65. leti, predsedniki kasacijskih in apela-cijskih sodišč ter državni pravdniki pa s 70. leti. — Razpravljalo se je tudi o vprašanju demisije vlade. Večina meni, naj bi vlada takoj odstopila, manjšina pa je mnenja. da ie treba počakati, da pridejo novo- Stran 4, >SLOVE?TEČ«:w. dne B. decembra 1920. Stffv. 27». izvoljeni poslanci, da se klubi dogovore o sestavi nove vlade;. Vprašanje demisije pokrajinskih vlad bo reševal novi kabinet. NOVI POSLOVNIK. Zagreb, 4. decembra. V nekaj dneh o do »Službene Novine« objavile poslovnik /a konstituanto, ki določa, da je kvo-ruin eden več, kakor polovica. Ker je število poslancev 419, bo torej kvorum 210. Ko bo evakuirana Dalmacija, pride še 10 novih poslancev v ustavotvorno skupščino in tedaj bo štel kvorum 215 poslancev, LAGINJA POZVAN V BELGRAD. Belgrad, 4. dec. (Izvirno.) Vlada je po-jrvala hrvatskega bana dr, Laginjo v Belgrad radi vzdržanja reda in miru povodom Radičeve skupščine v Zagrebu. OBISK ROMUNSKEGA IN BOLGARSKEGA PREDSEDNIKA ODGODEN. Belgrad, 4. dec. (Izvirno.) Ker je vlada pred ostavko, se bo odložil napovedani obisk romunskega in bolgarskega ministrskega predsednika na poznejši čas. PROTIBOL-TŠEVTŠKA PROPAGANDA. LDU Moskva, 4. dec. (Brezžično.) Gučkov je stopil v Parizu na čelo novoustanovljenega komiteja za protiboljševi-ško propagando. Tudi Kerenskega so pozvali, naj vstopi v ta komite. BOLEZEN ŠT. 9. LDU Pariz, 4. dec. (DunKU) Senat se iti včeraj bavil z boleznijo, ki so jo prenesli iz orienta in ki se uradno imenuje bolezen čt. 9, Bolezen ima znake kuge. Minister za ljudsko zdravje je na kritiko več senatorjev pomirjevalno odgovoril, ITALIJA BLOKIRA REKO. LDU Zagreb, 4. decembra. (ZNU) Ve-čer< jc dobil iz Belgrada nastopno vest: Italijanski opravnik Galanti je v noti naznanil naši vladi ,da je italijanska vlada podvzela blokado Reke. Nota je naslovljena na vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, dočim so bile vse dosedanje note naslovljene samo na kraljevino Srbijo. BOLJŠEVIKI IN TURKI. LDU London, 4. dec. (Wolff) ,Daily Maji« javlja iz Carigrada: Ljenin ie pristal na predlog angorske vlade, da se Enver paša imenuje za vrhovnega poveljnika vojske v orientu. NEMŠKA AVSTRIJA IN MAŽARSKA. Dunaj. 4. dec. Narodna skupščina je danes v prvem čitanju razpravljala pred-ložke zvezne vlade glede zakona, zvezne ustave o stališču Zap. Ogrske kot samostojne in enakopravne dežele v zvezi. Zvezni kancelar dr. Mayr je izjavil, da je po st. germainski in trianonski mirovni pogodbi pravica avstrijske zvezne države do Zap. Ogrske nedvomna. Vprašanje Zahodne Ogrske je za nas res judicata in mora ludi taka ostati. Kar se tiče izvedbe določil, ki se nanašajo na Zapadno Ogrsko in ki jih zahtevala st. germainska in trianonska pogodba, se bomo potrudili, tla bomo kolikor mogoče upoštevali čustva mažarskih državljanov. Pri tem bomo posebno naglaševali narodno pravno stran vprašanja Zap. Ogrske. Radi bi dospeli do svojih pravic, kolikor mogoče brez komplikacij. Vendar pa se ne bomo odpovedali našim pravicam. (Živahno pritrjevanje.) pr Versko-znftnstvena predavanja. > Društvo sv. Bonaventurec frančiškan, bogoslov. otvarja s predavanjem g. Fr. Terseglava, > Pomen Frančiškovih idej za današnjo doDo«, ki se vrši danes ob 5. pop. v dvorani na samostanski porti, ciklus predavanj, ki jib uamer-ia nuditi letošnjo zimsko sezijo akadernično izobraženemu občinstvu. Namen predanvaja je pokazati ua sv. Frančiška Asišk., čigar doba ima toliko sličnosti z našo, da izhod iz današnjih zmedenih razmer leži v poglobljen ju reli-gijozne ideje, ki vodi do rešitve ne samo individualnih problemov, ampak tudi socialno-gospodarskega vprašanja. Akad. izobražen-stvo, predvsem naša akad. društva, najvljud-ueje vabljeni. pr Bobrov kožuh. Tatinska komedija v štirih dejanjih. Spisal Gerhard Haupt-raann. Prevel Josip Mazi. Režiser A. Danilo. Oder je v svojem bistvu konservativ-nejši kakor druge panoge umetnosti, ker je univerzalnejši in zbira tudi rezultate, ki so nastali drugod. Zato vidimo ravno tu najjasneje, kako je razvoj umetnosti ne samo boj za izraz lepega, temveč tudi boj za njega vsebino. Včeraj smo se s trona visokega Tezeja in njegove družbe smejali manj vrednim diletsntom, danes vidimo v »Bobrovem kožuhu- pl. Werhahna, kako lote nanj grožnje Kriigerjeve in kako hvali tatinsko perico Woliovko, predvčerajšnjim pa smo stikali po duševnem labirint« An-fise in Tedje. Vspeh je povsod isti: občutek lepote, bodisi v komičnem, tragičnem ali tragikomičnem, kakor je »Bobrov kožuhe. Zdi se, da je hotel Hauptmann tu poudariti, da tista umetnost, ki stremi za najjasnejšim, najbolj dostopnim izrazom lepote, katero iste v neposrednem življenju — tedaj povsod —, ne pozna nc izlo- čevanja, tudi ne reda v navadnem pomenu, ker vse to je že samo po sebi dano. Vse je lepo samo po sebi. Slike iz življenja so komične in žalostne, večinoma pa mešanica obojega, so pa vse enakovredne, da so le resnične. V Bobrovem kožuhu« se prav nič no zgodi, še naslov zadene le drobec vsebine, imamo pa tu ljudi, ki stoje pred nami veliki ne vsled svoje duše vnesti, trpljejna in boja, temveč samo vsled svoje resničnosti. Prav nič nam ni mari, po kakih zakonih ti ljudje mislijo, če sploh mislijo, ker vidimo pri njih le samo golo voljo, ki se lahko križa s tujo ali pa ne, funkcija ostane ista. Kos življenja, popolnoma iztrgan iz celote, z žilami in kitami vred, poljubno izrezan, je tu. Ne gre za to, da so kapilarne cevi dejanja drugje, da imamo tupatam samo kos mišičevja, glavno je, da je to tista faza, ki sem jo hotel. Kar je enemu glavno, jc drugemu tako stransko, in brezpomembno ima važne posledico, Kriiger ne pride do svoje pravice, in dr, Fleischer, ki se pojavi kot važna oseba, da razkrije tatu, je brezpomemben, pač p aga kot poštenega demokrata radi njegovega privatnega prepričanja utegne doleteti neprijetno presenečenje. Wolfovka, ki krade, je kradla in bo kradla, jc kot figura lepa, brezbrižni brodnik Wulkov v voji neizmernosti občudovanja vreden, in Kriiger v vsaki svoji lastnosti | popoln. Moralno in esletično lepo ni isto. ■ To so osebe, ki jih srečujemo in živimo ž njimi, pa so nam v življenju čisto brezpomembne. dokler jih ne občutimo dobro ali slabo, na odru pa so velike, tako da ko blazirani uradni predstojnik prizna NVolfovko za pošteno žensko, se borita v nas gnev in pomilovalna veselost. To je revolucija estetike. Ni treba eksplozicije, ko ni ne problema; dejanje lahko konča poljubno, ker ni ne katastrofe — saj je vse dejanje močno napeta struna. Osebe nastopijo in se ne pojavijo nič več, ker jih ni treba, slučaj pa lahko na koncu vrže na oder novo osebo. — Priznati moramo, da nam je vprizoritev prinesla presenečenje; tako lepo zaokroženih predstav letos še nismo imeli veliko. Z gospo Danilovo smo zopet dobili, kar smo pogrešali: krepko, izrazito naturalistično moč. Njena Wolfovka ne more biti drugačna kot je; grobo življenje se v močnih rnahljajih razgalja in zla. drzna volja ji pribori pošteno ime, ki ga že ima. Enako resnični, so bili gg. Pregarc, Gregorin, zlasti pa Danilov brodnik. Kriiger g. Rogoza jc postava zase, kakor so večjidel vse njegove ustvaritve, ker so proste vsake šablone. Le Wchrhahn gospoda Peči.a ima več individualnosti kot tipičnega na sebi, to bi bilo treba poravnati. Koblar. pr Zaiožna knjigarna Ig. pl, Klein-mayr & Fed. Bamberg v Ljubljani se je lotila naloge, cla poda slovenski mladini najlepše pravljice svetovne književnosti v izredno okusno ilustriranih izdajali. Za sedaj so izšle štiri take pravljice, dobre in mile znanke vsekemu izobražencu, in sicer Rdeča kapica, Pepelka, Trooljčica in j Sncguljčica; pripravljajo pa se še nadaljnje, j Založništvo namer ja poseči tudi po prav- j Ijicah, ki imajo, kolikor je to pri pravljicah sploh mogoče, izrazito domače obeležje, istotako po slovenskih pripovedkah ter jih spraviti na književni trg v bogato ilustriranih izdajah. Take publikacije so vredne vsega priznanja, zakaj doslej nismo še imeli kdo ve koliko knjižic in knjig s slikami, ki bi bil z njimi rodbinski oče lahko razveselil svoje otroke ob raznih prilikah, zlasti, za Miklavža in o Božiču. Zgoraj navedene štiri pravljice so v ilustrativnem delu, izvršene resnično umetniško ter so prežete z dobrodušnim humorjem, tako da se jim nehote nasmehne tudi odrasel človek, V tem oziru je pač mojstrsko pogojeno vseh sedem pedenj-možičev v Snegulčici, prav tako lovec v Rdeči kapici; a tudi v drugih dveh pravljicah je uspešno uveljavljen veseli humor. Tisk na močnem belem papirju je razločen tn lep, oprema brezhibna, cena pa razmeroma nizka, saj stane vsaka pravljica samo 32 kron. Kdor hoče svojim otrokom podati lepo Miklavževo ali božično darilo, naj seže po tej zbirki! Dr. Ivan Slokar. dfsvšsn® politike. V zadnjem članku sem dokazal, da niso imele vabite držav, ki imajo strogo kontrolo nad prometom z devizami, od teh odredb niti najmanjše koristi. Na kurze deviz vpliva celokupni politični, gospodarski in finančni položaj države, torej notranja in zunanja politična konstelaeijn, naravno bogastvo, razvoj produkcije, notranje iti zunanje trgovine, ureditev prometnih sredstev, končno finančno stanje države v zvezi z naraščajočo ali pa padajočo inflacijo. Ce se vsi ti elementi razvijajo v škodo valute, bi bilo seveda naivno pričakovati od kakih vladnih odredb, da spremenijo vpliv vseh tako raznovrstnih odločilnih faktorjev v prid lastne valute. Vlada namerava kontrolirati promet z devizami, da bi onemogočila škodljivo špekulacijo, kateri je vrednost lastne valute gotovo de-pa, da kontrolira vlada le promet, ki se veta briga. Uspeh teh kontrolnih mer je vrši popolnoma v smislu njenih intencij, medtem ko se je špekulacija umaknila v kavarne in zakotne pisarne, kjer uspeva, ker se tudi solidni trgovski krogi poslužujejo njenega posredovanja, ne da bi se bali vladne kontrole nad uporabo kupljenih deviz, ampak zalo, ker jim vladne odredbe onemogočit jejo vsako delo. Če kupi n. pr. uvoznik v Trstu 10 vagonov sladkorja za 800.000 lir proti akreditivu v Trstu, mu ne sme nobena banka staviti, ta denar na razpolago brez predhocl-njega dovoljenja finančnega ministrstva. Na dovoljenje mora čakati v najugodnejšem slučaju 14 dni, navadno pa 1 mesec in še več. Lega pomajkljivega funkcioniranja državnega aparata ne očitam svojim bivšim kolegom v generalnem inšpektoratu finančnega ministrstva, kor vem, da ima ta dobro voljo in da manjka le zadostno število strokovnih uradnikov ,ki bi. mogli obvladati in ekspeditivno reševati ogromni naval. Na vsak način pa mora generalni inšpektorat uvideti, da ne bo tuji prodajalec čakal toliko časa na plačilo in radi tega tako postopanje onemogočuje redni trgovski promet in spravlja našega trgovca v nevarnost, da mora prodajalcu, ki pravilno stornira kupčijo, poravnati še vso škodo. Omejitev prodate deviz na znesek do 200.000 francoskih frankov mesečno enemu in istemu trgovcu brez predhodnega dovoljenja finančnega ministrstva povzroča torej le škodo naši veletrgovini, ki se peča z uvozom. Kaj jc posledica? Trgovina se poslužuje vedno manj denarnih zavodov, ki ji brez predhodnega dovoljenja večjih zneskov ne srnejo prodajati. Pri nelegitimnih prodajalcih deviz dobi pa uvoznik brez vsakega dovoljenja in brez kontrole potrebne devize. Riziko morebitne kazni v slučaju, da bi državni organi odkrili tajnega prodajalca deviz, plača vsak uvoznik v višjem kurzu, ki ga rndcvoije prizna. Tako izpolnjujejo tajni in nelegitimni prodajalci deviz važno gospodarsko nalogo, ker preskrbujejo uvoznike s potrebnimi inozemskimi plačilnimi sredstvi. Stroške plačajo na vsak način konzurnentje. Skrajni čas bi bil, da dovoli finančno ministrstvo pooblaščenim denarnim zavodom neomejeno prodajo deviz pod pogoji naredbe o deviznem prometu t. j. proti obveznosti uvoznika, da pravilno dokaže uvoz potrebnega blaga- Dosedanja omejitev ima le omenjene neugodne posledice, koristi pa gotovo nobene. g Združevanje češke sladkorne industrije. Listi poročajo, cla se jc združil sladkorni oddelek Živnostenske banke s sladkornimi oddelki češke eskomptne banke in kreditnega zavoda. Predsednik nove družbe bo dr. Preis, njegov namestnik dr, Feilchenfeld, 0 aferi Dr. Pegau — I>r. Oblak. Zdi se mi potrebno zapisati par besed o aferi, ki jo pod mojim imenom zadnje dni pre-mlevajo razni listi. Stvar je laka-le: Že menda med vojsko ali pa ob prevrata je zvedel dr. Oblak, 'la sem ja?, kot zagovornik ustreljenega Brenceta šel do avdiiorja Julusr. in mu v razgovoru med drugim rekel: >Jaz vem o Brencetu še ve81« To je dr. Oblak naznani! odvetniški zbornici. Storil je prav, ker je bila to njegova pravica in dolžnost tie pvedno sem zvedel od disciplinarnega svata odvetniške zbornice, da o tej zadevi preiskuje, so prinesli razni, meni nasprotni listi obsežno poročilo o celi aferi. Enemu izmeri listov sem poslal pojasnilo, kako je stvar v resnici bila. Dobil sem odgovor, da list odklanja vsako pojasnilo, dokler stvar težo pri odvetniški zbornici. Čeravno zadeva še do danes ni razsojena od pristojne oblasti, je vendar isti list, ki je odklonil moje pojasnilo, o stvari pisal še najmanj petkrat. Ne vetr., koliko je s temi članki v zvezi dr. Oblak. Ljudje, ki poznajo njega in njegove zveze z listi, sc mnenja, da vsi ii napadi izvirajo od njega. Pa naj bo stvar taka ali taka, fakturn je, dr« je dr. Oblak's svojim popolnim podpisom kot odvet- 7,a vsebino tega članka uredništvo ue prevzema nobene odgovornosti. nik in predsednik :*Gosposvotskega Zvona: objavil -dr. Peganovo afero-: neposredno pred volitvami. Nehote se lai vsiljuje vprašanje: Kaj koče dr. Oblak a tem doseči in kaj hoče doseči z vso časnikarsko gonjo proti meni?! Disciplinarni svet odvetniške zbornice bo svojo dolžnost vršil. V ta namen dr. Oblaku ni treba ničesar pisati. Če pa kljub teinu piše, se iz tega razvidi, da dr. Oblaku ni samo -za varstvo odvetniške časti, nego da zasleduj« s tem čisto druge namene. Komur je samo na odvetniški časti kot stanovski časti, ta ne piše tako, kakor to dela dr. Oblak. Bridke uro je povzročil la gospod meni in moji rodbini s svojim bojem, ki mi ga je težko prav označiti: Najbolje pač označuje način boja dr. Oblaka okolnost, da je v nekem pripravljalnem spisu, ki ga je narekoval, me vedno pravilno naslavljal z dr. Peganom, predno je pa dotično vlogo oddal, mi je moj juridični doktorat >vzeli a tem, da je vsakokrat pred mojim imenom čez kratico »dr.-r napravil debelo črto! Nimam namena odgovarjati na napade dr. Oblaka in so prati pred onimi, ki mu hočejo verjeti; če je pa že dr. Oblak smel iz disciplinarne preiskave objavljati imsamezne dele, naj tui bo dovoljeno, konštatirati, cla sta dve zapriseženi priči potrdili, da nisem nikdar prevzel jsagovorništva Itrmieelovegii, da sem tedaj o Brencetu govoril z avditorjem Julusom kot privatna oseba. Dalje izjavljam. da o Brencetu, ki ga svoj živ dan poznal nisem in o katerem nisem vodol niti dobrega, niti slabogic, proti avditorju Julusu nisem govoril niti gorenjih, niti kakih podobnih besedi. Kako sem čutil z ljudmi, ki so jih preganjale vojaške kazenske oblasti, to bodo lahko izpričali moji ldijentje, ki sem jih imel priliko pred vojaškimi in drugimi sodišči zagovarjati. Precejšnje število jih je, med njimi veliko takih, ki se imajo mojemu delu in trudu zahvaliti, da jim je bilo rešeno življenje'" in eksistenca. Vprašam, zakaj bi šel ubogega Bren četa j noter tlačit ,:. JJisa!i so tudi, d« sem z gorenjim svojim nastopom povzročil smrtno obsodbo Brencetovo. Stotnik avditor Julus je opetovano izjavil, da razgovor z menoj ni nanj vplival. k*r obsodba Brenee. tova jo bila sklenjena, še prodno je -ju imel do-tičiii razgovor z menoj. Proti nitki osebi je stotnik Julus že (lun pred razgovorom n menoj povedal, d« bo naslednjega dno Brence ustreljen. Kot daljnjo zanimivost navajam, da mi je pred razgovorom z Julusom rekel neki uradnik vojaškega sodišča: »Gospod doktor, škoda vsaka besede glede Bren-četa, sedajte so šli, tla nm grob izkopljejo.« Pa naj na podlagi tega dejanskega stanu javnost presodi, če iti v koliko sem jaz izdal Brenceta krvavi vojaški justici! Končno še vprašam, kaj ima današnja Slovenska ljudska stranka s tem mojim slučajem opraviti:'1 Jaz sem izstopil iz političnega življenja in je moj edini življenjski namen, sebi. svoji soprogi in svojim peterim nepreskrbljenim otrokom oskrbeti vsakdanji kruh. Če me kljub temu še nekateri politično ubijajo, me to pfav živo spominja na tistega, ki je fnrtvega psa pobijal! če sem jaz kaj zakrivil kot odvetnik, nima s tem Slovenska Ljudska stranka in uje politika uičesar opraviti. Al;o so pa kljub temu spravlja to dvoje v stik, je nameu preprozoren:. lioče se z nedokazanim dejanjem, ki je še v preiskavi, in ki se tiče samo oseb, vreči Slovenski ljudski stranki v obraz očitek zločin-stva, pred katerim bi se zgražat jaz sam, če bi ga bil zakrivil, še bolj kakor dr. Oblak! V pomirjenje vsem, ki so iz tega ali drugega vzroka tako živo zanimajo za smojo nferot, borli povedano, da bom svoj čas, ko bo zadeva končana, objavil- cto pičice vse, kar bo dognala disciplinarna preiskava, zlasti imam namen objaviti doslovno pričevanje stotnika avdiiorja Julusa, ob sebi umevno bom pa objavil tudi svoj razbremenilni materijah Šele na podlaii tega bo lahko vsakdo objektivno sodil o moii krivdi ali nekrivdi. Komur pa daues dela veselje meni in moji ueei obteževati že itak težki boj za obstoj, slobodno mu! In če dr. Oblak misli, da sem jaz gospodarsko tako situiran, da me ue morijo dati za dnem najhujše skrbi za prihod n jost svojih, se silno moti. Dasi je moj sovražnik, mu ne želim, da bi kdaj prestajal tiste duševne bolečine, ki jih on vedoma ali nevedoma povzroča meni in moiim. V Ljubljani, dno 25. novembra 1920. Dr. V- Pegan. Ljubljana 306 m n. m. 6 SgŠ^j I-. -n (V GC 12 c S05.™ , £ " £ 8 2 S M ca "C M o-— =3 t—i t/i t'a» Opi'.3t>- van:a h) aro rnt»t.<6 bo. vetrov Ptiavmo v rana 2. 11. 21 h 741-4 _ 4 0-7 obl. 3./12. 7 li 742-6 4-9 1 dež 2./12. 14 h 740-2 6-4 1-3 obl. v. 3. 12. 21 h 741*1 03 M jasno 4./12 7 b 736-5 05 1*3 obl. s. '--- 4.12. 14 h 735-9 1-2 0-7 obl. jP; o o. a « « - Bi ■S S" " go-* o > o a-ajga u ► <=*- xi £ Bca g a V— tn It— S t laa. I veliki porcelanski looi^ok 15-- h. Moi !epa' POJolnoma nova obicka 4 I liUU Ob (MantelKle.dJ 2 krasna ženska 0'asca s ko.ztihoviau in nekij roCmli del. Ojileda se lahko od 2. do uri. K,e pove uprava pud št. 48 .5. imm v mm i., tu.in zdrcVil, špeci|alitet(Scot .Pagliano, Valda, R bje oiic prve vrste, 1.1, d.) ooliže, vsukuvrstna mila in potreoščine za toaleto. Prodaja po ugodnih cen.ih. 1 1 1 ....... jK||jii ep ali vzame v najem pekarna, nu])S JŠj, ki ie že v prometu, v Ljubljen ali v drugem kr„ju na Kranjskem an Štajerskem. Naslov pove unrava .Slovcnca" pod st. Ideal vseh mil j« Kellorievo Elus lilijuo mlečno milo 10'- K. Tekočo lilijro n.loko 12-- m 15- K. Nn)ft-nujši Otjrcorm (!•- in su- K. V»se'in po 3 -. 7 - in 12-- K. Ne-iKoilliivi pudor /.a obris t vročicnb po s-- K. Uarvi o r'Jocle za obrna iu pisem KO'- K. Na^močnejS« francosko Sganje nujiia.ia predvojna roba, inonjua utekleniea !»•• K, »clika 34-- K. tlijii Kolonska 700» i atekiemeab ,'. in 3i - K. Proti potenja telesa dela i« Eane»i|i»o Feiieriov f.iaa tipalni ► ek 1 kafl ica nr&o K. Puder gospo, katera ae v to razuma ie pravjor. Kiuger-io« Ilo2»-i,udei'. Dol, roan, volike elegantne Bkadie 24'- K. dne 4. decembra 1.1. po dolgi, mučni bolezni v £8. letu svoje starosti izdihnila blago svojo dušo. Pogreb se vrši ponedeljek dne 6. decembra ob 3. uri popoldne iz LeoniSča na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode brala dne 9. decembra oh 10. uri pri oo. frančiškanih. V Ljubljani, dne 1. decembra 1920. Adolf Gal t, soprog. — Ernest Gallč, sin. — Ernestlna Krisper, mati. — Anton Krisoer in dr. Valentin Krisper, brata. — Vtda Krisper, svakinja. Daritev vencev se hvaležno odklanja. Ka, je »Elsa Finid« to zna vsaki OdvomaTib !)li 2 apocijalni Ktoklenicl 4J -K. Ki5r4a očesa bradnvioe, trdo hoio, odpravljata br»(. in 'omeljito Kollrti-iev (uriatovski obli^. ..Kusu1* v BKatl,an po if- K m 7-S'i n in i''«llor yva tnriat.uvukc. tinktura stflkiemca i(i-. ii. Za osta in zobe I ti.VTa roonl pranek a kitnkom. t ukaiiiioa 20 - K. l)r. Hoiiler-iov aobni |,ra ak 1 £k«tl)a 8-- K. E]Ott toda an usta «»•• K, nebno krta* Alfe od 20"- K u,prej. Fini par..emn francoski, originalno »toklen oo (0-- K; na tobtnici oti 2ii'. K naproi. Sa.-het ^ovitek di-iečofja prauAu na perilu 8 - K. Pioti mrčesom kakor muho, boiho Bionloo. ruui, uaneBliivo in temelti'0 delnic ICls« njrčrBni prab, velika škatlja 14-- K. Tinktura ooj>er Menico 30-- K. Napbtalin od 2 - K naptoi. EaJ se vsak dan potrebne ? Angleški ooti/. 2 - K. L.vaolorm Si-- h. Po-polni liniiaior najuoijii 150'- K. }'ravi Jjyuol •lil'- K. Katra K Katrne krogliioe J-'- K. A m i ku «■- It iu su-K. L'o Bmrokovein Rozdn • lii.oci parlnm aa sobo 34-- X. ivonjak 80'- K. Malin,,v aok 3U-- K. hina zele/.no vino 30-- K. Kboiio rum in 35 K. Kinoški caj na tuktnlco od 3'- K naprej. Miši in podgane! Mišji atrap. 8'- K. Utrup jop?r podgano 8-. K in 10'- K.. Omot in poštnina ho računn posobej. toria naiconejp. C1 ili TO,i bo na enkrat naroči, toni mani draio otročki to ruDo. Naznanilo. Cenjitm damam vljudno naznanim, da sem po svojem pokojnem moža prevzela krznarsko obrt sama, tutero bodem s pomočjo poslovodje izvrševala, ter se za nadaljna ntroč la, kakor Izdelovanje kožnhoviuastih garnitur in moderniziranje istih, nejtopleje priporočam. a. ROT, krziiarslvo, Liubijjaita, GradiS«e 7. ^ri vprašanj ah naj ao prilo.'.o postne znamke ja odgovo, I- NsročiJa se adresirajo na: E¥GEM V. FELLER, lekarna, Slisbica dr>ja?a, E?satrq 13^. Hrvatska, Sanitetni major M. U. DL Rudolf Kobal Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjtm, da sera otvoril dne 4, decembra 1930 Mvs> »dravatk na zavoda proti tuberkulozi „AUand~ na Danajn SelBdravnlk lalcraega oddelka stalne vo|ne bolnice ordlnlra za pljučne In notranje bolezni od 11.—%13. ure v Lfubllanl, Prešernova ulica št. 3 Damski modni salon Teodor Kune se priporoča p. n. damam sa izdelovanje damskih kostumov, plaščev, bluz in francoskih toalet ter za vsa v to stroko spadajoča dela. Večjo količino letu. 1918, 1919 in 1920 ima na prodaj po ugodnih ccnati oskibuistv t graj^C.ne gro.a At.eunaa v Bre^cah uo Sav.. O^ertalna licitacija. Stalna vojna bolnica bode oddaia LJnbljana, Beethovnova alioa 19, pritličje, desno. uuanaanaaanaaanaan -^cscacsc^cncacsrs TerpentinovoČistilo f|1V||iHPI|A razpošilja glavna za čevlje z imenom IIRftJ 1 Pilil tovarniška zaloga: za čas od J. jaauarja do 30. j»iwtia -d 12 konj m nekaj praš^ev. — Po udbe naj se glasijo za plačilo mesečno. Oferti naj se vp.)Slc,o uo 1/. t. m. do 9. ure gornji boinici. Upravnik: San. pukovnik «lr. Jov. Milosavl evič- TVORrilCf) KEKSOV, PREPKEMCEV, OBLflTOV IM VEfElJfiOV X) R\7im l" DRUG . , . W X O \Lm II 1 i \ priporoča svoje ___RCaaSKft SLfiTiMfl fine izdelke. Angleška parobrodna družba z® »sia it« sobe Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslavenska banka d. d. v Zagrebu. — Odprava potnikov I. II. in UL razreda preko TRSTA in CHEKBOURG-a v NEW-YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslovijo. Natančna pojasnila daje: Cnnard Lin«, Zagreb, Vrhnvčeva ulica M. 15. gtavn® s?«Sad šže in trpežno izdelane, yornji del j z dobrega usnia izdeluje Čevljarska zadruga, Vrbovec pri Mozirju. Zahtevajte ceniki Proda se: vevja množ na raznih praznih zabojev ter petrolejskih in oljnatih asa te Mšss^stMis. pri tvrdki: Ani. Ster^ar, Kainnlu, ^ANT.CERNEW \ LJUBLJANA J Speclaliteta žične železnice za največjo jiio jamske prevozne naprave za velike daljave. Predprojekti zastonj. SeilbahnQese8lschaft m b. H. Wien III., Esteplatz 3-4. Telefon 55—67. liradbena potS.effe kij. Dnfclč in drog Ljohijana, Resljeva c. 9. se priporoča za vsa ▼ to stroko spada oča dela. iu an 6. >SLOVENEC<, dne S. decembra 1950 Stev. 2?8. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, KranjT^S Uublfaiia, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. delniška druiba za mednarodne Sransparte. Brzojavni naslov: spiedbalkan, Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenia in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani. Prvo ljubljansko javno skladišče, spojeno s tirom južne železnice. Carinska agenta lavnih skladišč. Največje cdoittače spedicljsko podjetje v Jugoslaviji. rTpi □cicscnaaaaciciaccinaaciaocsacinao p | Ljudska posojilnica si g o Llublianf, u lastnem domu mihloSiCeoa cesSs G r* obrestuj o hranilne vlogo po čistih S 3°[b o Ljudska posojilnica M Ljubljani je uajvečja slovenska posojilnica iu U je imela'koncem marca 1919 nad 40 imli;ouov krofi vlog ui uad « D 1 milijon euatotisoč kron rezervnih zakladov. L D Posojila ee dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke [j n iu v tekočem računu. jj a Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. oaaaoaaacaa^aacaaaacraaaacipanc. hajlepse Miklavževo darilo! Kupite srečke Državne razredne loterije I HflEiEiSj Vsaka druga srečka zadene! 5re?ke prodaja Zadružna Gospodarska banka d. d, 0000130i®@> v Ljubljani, Dunajska cesta 58/il. apapapaaaaaaaoaaauaaaaaaoaag Za otroke ss priporočajo: nruayer-Bambergove umetniško kn jige z mnogimi večbf slikami: Oddetok A: Pravljice. — Tekom prihoduth dni lziaejo: aaaaaaaaaaaaaacioaaaaaa D 0 d Vzajemna zavarovalnica o P v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. jj i q Sprejema v zavarovanje: y n 1. Proti požaru. [] - 2. Zvonove proti razpoki in prelomu. n 3, Sprejema v novoustanovljenem življenjskem oddelku zavarovanja. n Skupno premagamo skupne težave 1 Svoji k svojim! q aaoaapaaaaagoaaaoaaaanaaaaaa 8 Sv. Jax In sin Dunajska cesta St. 15, Mu^iana. Šivalni slfflji in stroji zs Me. Izborna konstrukcija in elegantna izvrii-tev iz tovarne v Lincu. Usta-.._ novi jena 1.1887. Vezenje ponuoje brezplačno. Pisalni strop „R&LER" Ceniki zastonj in franko. I. Kleinmajrer-Bambergove umetniško knjige z mnogimi večbarvnimi fl avl)ice. — Tekom prihoduth dni lziaejo: U St. I. Rdeča kapica. — Št. 'J. Pepelka. — St. a. TrnoljCica. — St. 4. [j Sncguljčica. Enajst nadaljnjih pravljic izide pozneje. Cena vsaki n pravljici i!2 K. U U. Fr. Roiec: ..Tončkove sanje na Miklavžev večer". Mladinska igra [] s petjem v treh dejanjih. Vpodobila J. Erbežnik in F. Roječ. Cona n •JO K. U III. Tuckovc: ,.Knjiga za slikanje dopisnic", in sicer: 1. .,Za kratek y čas". — 2. „£aklad za oiroke". — 3. „Miadi umetniki". — ■!. ,,OtroSki n vrtec". Cena vsaki knjigi 10 K. W Za odrasle: 0 pravkar izUa knjiga: Ivan Cankar, M>'mo življenja, trinajst novel Q in črtic iz svojih mlnjSih let. Navadna izdam broi. K 20, vez K 30, fl prednostna izd. vez, K 40. • y Vse te knjige j ako prikladne za Miklavževo in božično darilo U v veliko veseiie pa so otrokom tuoi ob vsaki drugi priliki. .Naročajo fl sc v neši knjigarni in po vseh drugih knjigotržnicah. b! l\aj ee zahteva božični cenik uajnovejših de! od |j Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg Q v Ljubljani. g žagan, tesan, okrogel, smrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni lesna trgovina ©00© FR. PAJMAN, CELJE. -vt vsakovrstno blago. Električna razsvetljava! Popolne napeljave v mestih in pokrajinah. Kompletne naprave gradi in vsakovrstne inštalacije izdeluje po najmodernejših principih in po najkulantnejših pogojih tvrdka „SVETLifl" Mala: UIIUM. Mestni irg 25. Prtrninica: ZMUEB, FranSoj»sla uiica 2. Ponudbo ln pojasnilo na željo vsaki Cas brezplačno na razpolago. ^ J Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Ssfenburgova ui. 3. ----.... - -----------, P O D R U Ž N 11: E Novo mesto Glavn. Ue ovratnike, zapestnice in srajce. — Maribor Koiesa ii prsih foisarss:jG»«i'ostiaui,38 Kočevje Štev. 39. Glavno zastopstvo za pisalni stroj in za razmnoževalni aparat ima tvrdka: * The Rex Co., Ljubljana, Gradišče št. 10. Moderno urejena mmlm u vse pištole poireMčioe. LEFM Ml LII1lelelon Stev. 461. V Ebenu »t. 19, pošta Kočevska Reko, se proda takoj enonadstropna vila, pripravna aa gostilno in obrt, ima B »ob, 2 kuhinji, nekaj pohištva, hlev, H&dnl vrt, srnjak, 3 senožetl, 2 njivi, I gozdič, dobro kapnico. Vprašati pri lastnika I. Crabner-ja, Celovec, Bahn-hoistrasse 47 ali pri okr. gozdarju Cd. Oietr. v Ebonu, pošta Kocevska-Roka pri katerem noi se kupci pred ogledom oglase. — Posredovalci Izključeni ovenska eskomptna banka Brzojavl: Eskomptna. Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1. i »neresna skupnost s Hrvatsko cslkoaipiito banko iti Srbsko foanko v Zagrebu. Izvršuje vse ftanene transakcije najkulanfneje. Denarnevioge.■ Hakup in prodaja:Efektov, dsviz, valut -Eskompt manic,terjatev,faklur.-Akreditivi.-Borza. LJ JL...U1LL______i .. ........JIlL Jlli.l.l-______Lil..... lili......i ili IiiHIHi Ihl Hili.HIII i m HIIH Ili i I.....ni" 'IlifTn.....ii'ii i lin il Ti'lili IBtnTiiifililfllTlIirMilTiirTriiliii OBRTNA BANKA vJjub[iani> Kongresni trg 4. Telefon št. 508 Stev. poštnega ček. urada SHS 12.051. izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje. WA~J od dne vloge Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s do dne dviga. s. Eger.—