Inserati so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. ee se tiska enkrat, 12 kr.ee se tiska dvakrat, 15 Se se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi* se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija na mestnem trgu h. štov. 9, II. nadstropje. Vrednižtvo jo na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. Po pošti prejemali velja: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ V administraciji velja: Za celo leto . Za pol leta Za četrt leta . Političen list 13 gl. - kr 6 „ 50 „ 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošilja® velja 1 gl. več na leto. Izhaja vsak dan, izvzeam |i«r 26 popfidne. delje in praznike, ob 1 Volilna reforma v deželnih zborih. V zadnji sesiji državnega zbora jo bila sklenjena volilna reforma, ki poglavitno obsega tri točke: 1) Naj se odpravi volitev po listkih v češkem velikem posestvu; petakarjem so prizmi volilna pravica, volitve naj bodo po mestih in trgih, kjer so volilni okraji. Levica je odbijala to prenaredbo, in sicer, kakor je rekla, zarad prve točke, ki zadeva češko veliko posestvo, javna tajnost pa je, ker petakarjem ne zaupa. — Reforma jo bila sprejeta. Sicer je ta prenaredba kaj malega, a več ni bilo mogoče doseči, ker je opozicija še zmiraj trdna. Iz državnega zbora je pa prešlo vprašanje zastran volitvenih reform v deželne zbore. To se jo zgodilo, ker so na to delale konservativno in narodne ločino, a poglavitno pa zarad tega, da se v deželni zbor voli istim načinom kakor v državni zbor. Vsakdo pa je tudi čutil živo potrebo za to prenaredbo, menda ga ni odličnega liberalnegapolitikarja, ki nebi spoznal, da jo Schmerlingov volilni red brez vse kritike slab. Tedaj ni čuda, da je bilo po vseh deželah v ti sesiji vsaj govorjenje o prenaredbi volit-venega reda! Poglejmo kako se je vedla liberalna stranka pri tem vprašanji. Federalizem, kterega liberalna stranka graja, kar le moč, je nji sedaj kaj izvrstno služil. Konservativna stranka se je držala besede, ktera je bila izdana v državnem zboru, in je glasovala za volitvene okraje in za pravico petakarjev. A ne tako liberalci, ti se v dveh krono-vinali niso ravnali jednako. — V Stajarskem deželnem zboru se je večina držala načel izrečenih v državnem zboru; a branili so so le zoper nektere premembo, ktere je nasvetovala desnica, ker so se bali, da bi volitveni okraj v trgih na Spodnjem Stajarskem narodno ne volil, ko bi nektere trge prišteli v kurijo mest. Koroški deželni zbor je z veliko večino sprejel volitveno reformo za deželni zbor, pri velikem posestvu mora najniža svota realnih davkov obsegati štiri petine vzetih iz zemljišč-nega davka, v volilnem razredu mest in trgov je vsak kraj tudi volilni kraj, potakarji in ti, ki volijo v srenjske zastope, so tudi volilci za volitve v deželni zbor, konečno se ima po sel-skili občinah, ko se jednako določi volilna pravica, pomnožiti tudi število volilnih mož takisto, kakor pri volitvah v državni zbor. Korošcem je bilo vse prav, tam se ni bati nasprotne stranke, liberalizem iiua tam zavarovano trdnjavo. Potrato za pomnoženje volilnega reda si že smejo dovoliti brez nevarnosti, ali kaj poreko liberalci po drugih deželah, ker jih bodo Korošci prav dobro obsvetili! Liberalcev ne vodi svobodomiselnost, marveč sarno-pridnost, boje se za gospodarstvo. Posebno so to pr iliberalcih na Gorenje-Av-strijskem prikazuje. Hoteli so konservativce prekositi, in so v podlago volitveni reformi vzeli načela, s kterimi ni bilo moč prodreti v državnem zboru, ker vlada je rekla, predno se vpeljejo direktne volitve, treba prej rešiti še več nujnejših vprašanj. Z direktnimi volitvami so hoteli namreč konservativce na led spraviti. — A konservativci so rekli: dobro, a vsaka občina mora biti volitveni kraj selskim prebivalcem. Pod temi pogoji sprejmi volitveno reformo. Konservativci se ne boje direktnih volitev, niti tajnega glasovanja, a dobro vedo, da je silno težavno vse kmete siliti za poto- vanje v posamezne predkraje, le recimo, koliko bi volilcev prišlo skupaj na mesto volitve! Najboljši kmetovalci niso posebni prijatelji volitev, in kaj bi bil nasledek temu! Liberalna stranka tega ni hotela privoliti, tedaj iz te moke ne bode kruha, ker za to ni dveh tretjin glasov. Liberalci tedaj kmetom ne privoščijo tega, kar so tako radi privolili meščanom po trgih in mestih. Prikazalo se je zopet sijajno, kakšni svobodnjaki so ti liberalci. Najmanj se zatajujejo Nemci na Češkem, ti kar naravnost povedo, da volitvene reforme 110 sprejmo, ker bi bilo njim na škodo. — Kaj bodo storili Nemci na Kranjskem, nam bode prihodnjost odkrila, videlo se bode, kako jih pomirljivost navdaja. — Na Moravskem so pa znašli nekaj posebnega. Od volitvene reforme za državni zbor so sprejeli le nekaj, kar jim je najmanj nevarnega, namreč vsako mesto naj bode volitveni kraj za-se, a boje se, da bi zarad petakarjev bogatini zgubili kaj vpliva. Sprejmo pa'resolucijo, v kteri zahtevajo, naj se potrjen je volitev vzamo zastopom, a odkaže sodišču. — Moravska dežela hoče postave za vso državo. No, to je pa že nekaj. Pogum velja. Tako vidimo liberalce po raznih kronovinah zastopati načela — i kaj še, korist stranke, ktera še hoče dalje ostati na krmilu. Politični pregled. V Ljubljani, 15. oktobra. Avstrijske dežele. »Tribune" od 18. oktobra ima v dopisu iz Ljubljano 11. oktobra naš cel uvodni članek ,,pvo domo" prestavljen in ga imenuje, da je „von hervorragender Bedeutung" (velikega pomena). Listek* Dan slave pri Novi cerkvi. —, 11. oktobra. Izredno pa ljubeznjivo svečanost smo včeraj obhajali. Ob poludevetih slavila so je sv. maša, pri kteri smo zraven učencev tukajšnje ljudske šole z njihovimi predpostavljenci videli čedno število izbornih gostov iz raznih stanov. Med njimi bil je tudi c. kr. namestnik, svetovalec gosp. Haas. Razveselilo nas je pri službi božji prijetno petje drobnih šolcev. Vredni so pohvale. Iz cerkve smo so podali v zalo okinčane šolsko prostore. Ovde je pred vhodom stal zelen slavolok s krasnim nadpisom: „Zivio, svitli cesar! Živio, gospod nadučitelj!" Ravnokar omenjeni dve osebnosti ste bile povod včerajšnji slavnosti. Z odlokom z dni 10. septembra je namreč Njih Veličanstvo tu šolskemu vodji in nadučitelju, gospodu Janezu Zdolšeku, za mnogoletno zvesto in vspešno de- lovanje blagovolilo nakloniti srebrni križec za zasluge s krono. Ko je o slavnem odlikovanji bila zvedela mlada hčerka posiavljenca, je vsa začudena vrlega si očeta povprašala: „Ate! od kod pa sta si Vidva s cesarjem znana?" — Kako sta se omenjenca soznanila, so poznalci očetovi že zdavno vedeli, a danes navzoči gostje so imeli priložnost, dotične vzroke še slišati v šolski sobani. Imenovani svetovalec in vjedno c. kr. okrajni glavar celjski — v uniformi — je namreč rekel, da zasluge marljivih državljanov ne ostajajo prikrite, ne, za nje zve še oddaljeni svet, celo svitli cesar so zvedeli o vspešneni delovanji tistega gospoda, kteromu velja današnji dan. Vladar avstrijskih narodov zna dobro oceniti zaslugo, ki si jih je poslavljenoc nabiral kot učitelj in kot občan. Govornik je potem zasluženemu možu pripel križec na prsi, v kterih, kakor je opomnil, srce vondo bije za Cerkev in domovino. Konečno ..križancu" čestita v lastnem imenu. Potem jo spregovoril okrajno-šolski nadzornik, gosp. Ambrožifi, rekoč, da šo ni leto dni preteklo, kar se je pri Novi cerkvi vršila današnji okoliščini podobna slovesnost, ter pokaže na pričujočega kanonika in dekana, kte-remu je Njih Veličansto lani podelilo vitežki križec Franc-Josipovega reda. Danes meri svečanost v oslavo gospoda nadučitelja tukajšnjega. Ta danes bere sad veselja za svoje mnogovrstno zasluge, danes je čas radosti za gospoda Zdolšeka in njegovo družino. Z njim se raduje cela občina, saj že v tem kraji službuje dolgih 28 let ter večino srenjčanov šteje med svoje bivše učence, kteri svojo hvaležnost do skrbnega učitelja med ostalim razodevajo s tem, da so mu že večkrat zaupanje izkazali po častnih občinskih službah, kjer jim hodi na roko z besedo in z vzgledom. Današnjega prigodka so, tretjič, veselijo sodelavci na učiteljskem polji, učitelji, kterim v skrb je izročena nada bodočnosti, krhki otroci. In, četrtič, tudi sedanji učenci imajo dovolj vzroka, veseliti se, ker gledajo z zaslugami ovenčanega gospoda nadučitelja. Sklopoma jo govornik spodbujal mladež, naj bi se ravnala po koristnih naukih, ki jih med njo trosi od- Grškega kralja Jarja imenovali so presvitli cesar za lastnika 99. peš polka. Iz dežel nega zbora gornje-avstrij-skegd. Nasvet o zadevi volitvene reforme se je po ostri debati izročil deželnemu odboru v daljše poizvedovanje. Poročilo odsekovo je hudo napadalo vlado, oglasil se jo c. kr. namestnik, rekoč, da poročilo prestopa vse meje stvarne kritike, in je v imenu vlade oporekal zoper to poročilo. Poslancu Bahru je zagotovljal, da ne gre dvomiti nad cesarsko armado, kar se tiče discipline, zvestobe in jedinstva, desnica in galerija ste temu živo pritrjevali. Razrešena so bila nektera manjša poročila. Konečno besedo so imeli deželni glavar, c, kr. namestnik in poslanec \Viser in sesija bila je končana s slavo-klici presvitlemu cesarju. Iz deželnega zbora niorarskega. Prebrane so bile nektere peticije, med temi una glavnega mesta Brna, da se prenaredi deželni volilni red, kar se tiče deželnih poslancev iz volilnega okraja glavnega mesta. Potem se je delila podpora raznim kulturnim zavodom in deželskim šolam. potem pripomoč raznim humanitarnim zavodom in društvom. Podpolkovnik v generalnem štabu, M U inkovie, imenovan je za minister-rezi-i! nta na črnogorskem dvoru. Vnanje države. Srbski bivši minister C h r i s t i č se je ob priliki, ko je pri dvornem obedu zdravico napil, o službi sedanjega kabineta izrazil, da je v dveh besedah zapopadena in to bi bili »služb a kralj u". Na Bolgarskem so pomiloščeni vsi politični hudodelci, ki so se do poprave ustave pregrešili. Na Laškem so do sedaj od žita, ki je šlo v malin, morali davek plačevati. Finančni minister je ta davek za vselej odpustil, za kar so mu Lahi jako hvaležni, kajti ta davek je osobito reveže grozno davil, ki že tako malo-kedaj do kruha pridejo. Novine so nedavno prinesle vest, da so se naši in rtmiunski vojaki na erdelj-sko-rumunski meji zbili. Resnice na vsem je le toliko, da so erdeljski žandarji nekje v neki stražnici, ki na svetu stoji, o kterem še ni določeno, ali k Avstriji ali k Rumuniji pripada, nekoliko rumunskih graničarjev dobili in jih v Petroszeni odvedli. Vjeti so pa že zopet izpuščeni. Kaj tacega se v onih še ne določno omejenih krajih večkrat pripeti in ni čisto nič novega. Iz Bukarešta. Vladni list razglaša ostavko pravosodnega ministra Stalesco. Novo španjsko ministerstvo je sestavljeno: De Posada-Herera, predsedništvo; Ruiz Gomez, vnanje poslove; Linares Rivas, pravosodje; Gallostra, denarstvo; Moret, notranje likanec, da bodo tudi otroci, kakor gospod nadučitelj, ves čas svojega življenja dobri kristjani, zvesti udje Cerkve in države. Srce poslušalca moral je — hočeš, nočeš — ganiti prizor, ko je odlikovanec, naprosivši gospoda vladnega komisarja, naj zahvalo za izkazano odlikovanje dobrosrčnemu vladarju blagovoljno naznani, obrnil se proti razpelu z zelenjem ovenčanemu in gledal križ pa pod istim visečo s cvetlicami prepreženo podobo preblažene Device ter z iskreno krščanskim navdušenjem blizo izustil pretresljive besede: „In Ti, Jezus! pa Marija! Vama se imam posebno zahvaliti, da me je zadelo nepričakovano plačilo; na Vaju sem po svojih slabih zmožnostih velikokrat mislil, na Vaju sem se zanašal, da bodeta mene podpirala pri spolno-vanji dolžnosti, ki jih imam kot kristjan in učitelj. Odkritosrčno povem, da sem se vzpri-jetih dobrot s hvaležnim srcem še danes pri najsvetejši daritvi sv. maše spominjal." Zatem se je obrnil do zbranih gostov, zahvalivši se za čast, ki so mu jo dali na znanje s prijateljskim prihodom. poslove; Lopez Dominguez, vojno; Sardaal, javna dela; Suarez Inelan, naselbine; namestili admiral Valcarcel, pomorstvo. Francoski zbornici stopite skupaj 22. t. m. Ministerski list „Paris" piše, da še niso med sabo gotovi, kako (v kaki obliki) bodo podali zbornici, ko se snide, razjasnila o dnevnih vprašanjih, vendar se ministerstvo noče ogibati debatam, ki bi utegnile nastati, marveč hočejo, ako bode treba, stvar pospešiti, da zbornici ne boste trosili časa z nepotrebnimi razpravami. — Radikalci so razjarjeni zaradi imenovanja Oampenona za vojaškega ministra. General Oampenon jo bil vojaški minister pod Gambetto, ker je slovel za energičnega moža in Gambetta je hotel tačas radikalce neškodljive napraviti. Taisto pripoveduje tudi o Ferry-jevem kabinetu. Ruska vlada zasegla je v Varšavi nihi-I i stičen zavod, kjer so se mlade gospice izobraževale, ter načelnico in nekaj učenk zaprla. Našli so mnogo prepovedanih časopisov nihilistične vsebine. Zavod je bil pod posebnim pokroviteljstvom cesarsko - ruske družine, sicer pa, kar se ravno javne morale tiče, ne posebno na dobrem glasu. Častniki od gardinega polka, ki je v Varšavi, imeli so prost- vstop v zavod in mnogo gojenk se je zaradi njih samomorno vstrelilo. ,,1'rni prapori" so Son-Tay že po večem zapustili. K temu so jih deloma Francozi, še več pa hude bolezni, ki so se med njimi izlegle, primorale. Kakor se piše, je menda vsak deseti mož ali umrl, ali pa v boji padel. Francozi se sedaj na Bac-Ninh pripravljajo, ki je po kitajskih vojakih zaseden, in se nadjajo, da jih tudi kmalo preženejo, in mislijo, da bodo kmalo v posesti celega Anama. Izvirni dopisi. Iz Sorice. 12. oktobra. »Schulverein" poslal je v spodnje Danje svojega nemškega uče-nika 9. t. m. Rojen je Kranjec, kje ravno, ne vem; mlad tudi. torej so ga vjeli. Kraj mu je bil povšeči, nikakor pa ne ljudje, najmanj gospodinje v Danjah, ki so ga tako obdelovale s svojimi jeziki, da je hitro šel zopet nazaj, od kodar je prišel. Nemška šola v Danjah tedaj ni imela več, kakor pol dne nemškega učitelja. Menda bo zdaj vsaj »Schulverein" s svojimi pristaši verjel, da za njegove namene v soriški občini ni več tal. Iz trnovske fare na Notranjskem. 10. okt. Po dolgem večmesečnem čakanji ima naša fara zopet svojega župnika in bistriška deka-nija svojega dekana, preč. gospoda Janeza V šoli smo najimenitnejši del slovesnosti zaključili z odpevanjem avstrijske hime, pa z razdelitvijo dnevu primernih »spomenic". Zadnje je v največe zadovoljstvo naglo preskrbela »katoliška bukvama" v zvezi z isto-i m en n o tiskarno. Pokanje možnarjev se je po hribih in dolinah razlegalo celi mili dan, da so celo spodaj v tartaru postali slabe volje. Ob */»'' ■ uri se .je namreč zemlja zazibala, čutili smo — potres. Gospode, ki so bivali v sobi prvega nadstropja v dekanovinskem poslopji, je strah — sicer ne potreben — zapodil pod prosto nebo. Pravijo, da je gibanje trpelo kje tri sekunde. Od sv. Martina v Rožni dolini smo čez dobro uro isto poročilo dobili. Pri skupnem obedu se je izmed venca prijateljev in tovarišev slavljenčevih vrstila, se ve da, napitnica, ena za drugo. Bile so vradne in družbeno-prijatel.jske. Ne smemo prezreti zdravice gospoda okrajno-šolskega nadzornika. On je povdarjal. da pri vzgojevanji mladeži morajo složno delovati trije najimenitnejši ei-nitelji: Cerkev, šola, družina. Medsebojni Urbančeka. V torek 2. t. m. so naš novi župnik in dekan v Trnovo dospeli ter so bili jako slovesno in prisrčno po faranih sprejeti. Bistriški in trnovski gospod župan sta se bila gospodu do St. Petra naproti peljala. Na trnovskem kolodvoru so drugi župani, veljavni možaki, cerkveni starešine na čelu množino ljudstva, gospoda dekana sprejeli, ter proti Trnovemu spremili. Tudi šolarji z gospodi učeniki so bili pred vasjo s cvetličnimi šopki v rokah ob straneh ceste v dolgih vrstah razvrsteni, in belo oblečena deklica je gosp. dekana pozdravila ter jim podala lep šopek cvetlic. Mnogo majev je kinčalo cesto, in trije lepi slavoloki s primernimi napisi so bili na potu do farne cerkve postavljeni. Med zvonenjem in pokanjem možnarjev so se bližali g. dekan farni cerkvi. Tukaj je bil blagoslov s presv. Rešnjim Telesom po gosp. dekanu podeljen — in ljudje so se razšli veseli in zadovoljni, da imajo zopet župnika, dobro znanega in priljubljenega gospoda Janeza Urbančeka, kteri je pred 14 leti kot duhovni pomočnik dolgo let v Trnovem pastiroval. Roženkransko nedeljo je bilo slovesno umestenje novega župnika in dekana.. Cerkev je bila z zelenjem in cvetlicami krasno okinčana. 11 gospodov duhovnikov je pri al-tarju gospodu dekanu azistiralo. V lepem govoru je razložil sila veliki množici poslušalcev, kaj hoče on svojim faranom biti, in kaj želi on od svojih laranov. Pri veselem obedu je bilo mnogo lepih napitnic. Navdušeno smo se spominjali svetega očeta Papeža, kteri nam so v praznik sv. Rožnega venca, kterega smo ta dan obhajali, tako obilnih dobrot in milosti podelili, ako Marijo v gorečih prošnjah na pomoč kličemo. Spominjali smo se tudi presvitlega cesarja, čigar god se jo omenjeno nedeljo po deželi obhajal. In tako jo bila sklenjena lepa slovesnost, ktera bo še dolgo v spominu trnovskim faranom ostala. Novemu gospodu dekanu pa zakličemo iz srca: „Ad multos annosl" Iz ilirske Bistrice. V soboto 13. t. m. je blag. g. okrajni glavar postonjski našima županoma gg. Aleksandru Ličanu in Jožefu Pote-panu slovesno pripel srebrni križec s krono za zasluge. Omenil je na kratko gosp. glavar zasluge postavljenih možakov, in ona sta se gi-njenega srca preponižno zahvalila Nj. Veličanstvu, premilostljivemu vladarju. Gosp. Ličan, složnosti rečenih faktorjev povzdignil je kupico. Ali kolo časa je nagloma poteklo. Vtapljajoči se dan razločil nas je od ljubeznjivih visokih gostov, zapustili so nas p. n. gg. Juvančio, Haas, Ambroži*1. Zaostali smo se do trdega mraka bratovski razgovarjali o raznovrstnih zadevah. Da sitni radovednosti eno perot pristri-žemo, recimo, da so razven že imenovanih treh vdeleževalcev pri slovesnosti bili sledeči gospodje: Agrež, Bratuša, Brezovnik, Gajšek, župan Goričan, odbornik Jamnik, Jarec, lvo-derman, Lanjšic, Pillich, Plankar, Prekoršek, Nepič, Sijanec, Voli, krajno-šolski nadzornik Vrbnik, Zolnir in — (»zavrhljanskemu samotam" — hvala za kompliment! — na znanje) še n ep a t en tiran i »častni dopisnik". Zelo radi bi načrtali vse dobre in blage misli, ki so v našem krogu včeraj zapuščale srčno omrežje. Toda preobširni bi nastali. Zatoraj zabiležimo samo nektere občutke, ki jih je slavljenoc razlival iz izvirka v svojem srcu. V spomin .je klical čase, ki so se že zdavnaj potopili v morje večnosti, oziral se je po sedajnosti ter še malo namignil v bodočnost. kol veliki trgovec, zaklada in upuje vsem malim prodajalnioam, celega okraja skoraj. moko in druge stvari, ravno tako v slabili letih upuje pošteno in po ceni živež siromašnim kmetom; zidal je po svojem trudu cerkvi zvonik itd. G. Potepan je zelo priden in za blagor občanov vnet župan. Oba .sta vrla narodnjaka in dobra kristjana, zvesta sina sv. cerkve in domovine. O poludne je bil slavnostni obed pri gosp. Li-čanu, kterega se je vdelcžil gosp. glavar, skoraj vsi uradniki, učitelji, dva dekana in štirje drugi duhovniki, vsi občinski odborniki in mnogo drugih odličnih oseb. Mnogo lepih na-pitnic na presv. cesarja, na odlikovana, glavarju, dekanu, c. k. sodniku in vsi družbi je bilo navdušeno sprejetih. Bog živi naša župana v prid občinam in dragi domovini! x. Iz Vipave, 14. okt. Včeraj je šel popoludne okoli 5. ure proti domu Jak. Leban, posestnik iz Mrzlega Loga nad Oolom, z nekim mu neznanim človekom. Med Sanaborom in Golom pa povabi neznanec Lebana, naj ideta malo na stran v goščavo, češ, da mu pokaže Preles-nikove bankovce. Ko sta nekoliko iz pota, pa vzame neznanec samokres iz žepa ter pomeri v glavo Lebanu. Ker ga pa ni zadel, gaje ali z rogom samokresa ali kamenjem (to ne ve ranjenec povedati) hudo na glavi ranil. Na več krajih mu je čepinjo prebil, kakor tudi na očesu močno poškodoval, ter mu 1 logi. gotovine vzel, ter vbežal. Ranjeni je komaj ves v krvi do bližnje hiše na Col prilezel, kjer so mu rane spirali. Kakor pravijo, so ga že v sv. olje djali in bode težko ozdravil. Sumi se, da se mora tod okoli cela družba tolovajev klatiti, ker so prav v kratkem tudi gozdarja na Nanosu okradli, ter se je eden sam žandarmeriji naznanil. Zares žalostni časi! Križevo poleg Kostanjevice, 12. oktobra. Od naše narodne stranke smemo pač pričakovati, da bode nastopila pot zboljšanja gmotne potrebe ljudske, in res zadostno pozdravljamo prve prikazni tacega delovanja. Prav toplo priporočamo predlog g. V. Pfeifer-ja, da bi se sprejela cesta od Kostanjevice proti Krškemu med državne ceste. Oe tudi reč še ni gotova, vendar je dobro znamenje, da se je v zboru dobro-voljno sprejela, tedaj imamo upanje, da se bode tudi uresničila. Enako veselega pomena nam je predlog poslanca Sukljeja za vinorejsko šoio Slavljenec danes ni pozabil spoštovanja in prisrčnosti razodeti pokojnemu Slomšeku, kteri ga je pred 20 letini prvi odlikoval s častnim naslovom „vzglednega učitelja". Na ta mlin je bistro vodo napeljal gosp. Jarec, učitelj pri sv. Jurji, ter v obširnem govoru „sicer mrtvega, a vendar neumrljivega Slom-šeka" poveličeval kot „vzglednega kristjana, vrlega voditelja duhovnikov, pa pedagoga, ki mu ne najdemo vrstnika kjer bodi". Za dobro ves vneti govornik je obžaloval, da so je za nagrado, ki jo je učiteljsko društvo ptujskega okraja razpisalo za najboljša dva sostavka, kjer bi Slomšek bil naslikan kot pedagog, — svoje obžalovanje jo v sočutji s poslušalci izražoval glede prikazni, da so je za razpisano darilo oglasil samo — eden tekmovalec! Skromna beseda je še istodobno dobila nekoliko kosti iu mesa; zbranci so na altar domoljubja položili darove, kakoršni jim delajo čast. Ob drugi priliki je voditelj dneva segnil po „rožicah" in »koprivah", ki so rastlo v njemu za oskrbovanje izročenem vrtu. Z obojimi ..rastlinami" imel jo veliko skrbi; a veseli ga, da je »kopriv" neznatno število v pri- v Krškem, ktere, kakor si ti cenjeni »Slovenec" že enkrat povdarjal, močno potrebujemo, posebno zarad umetnega kletarstva in to zlasti v slabih letinah, ktere nam veliko rajši in pogostejši prihajajo meino dobrih. Gotovo so enaki predlogi stokrat boljši za deželo, kakor najbolj učeni govori, da bi so vrgle volitve nekterih nemškutarskih poslancev. Praktično delovanje za korist ljudstva bode našim nasprotnikom tudi najhujši vdarec. Ako sem omenjal, da potrebujemo vino-rejske šole posebno v slabih letinah, to nikakor ne velja o letošnji. Ustrašilo nas je bilo že slabo vreme preteklega tedna; toda hvala Rogu, da se nam je zopet zvedrilo še o pravom času! Ravno zdaj o trgatvi imamo najboljše, najugodnejše vreme. Vina bode sicer manj, po nekterih krajih precej manj kakor lansko leto, bode pa dobro. Že tako zvani »podberin" (prvi pobirki gujilega in nagnjitega grozdja) je že nekteri m precej v laso segel, smemo se pač nadejati, da bode zdravo in posebno v tako ugodnem vremenu spravljeno vino še veliko močnejši. Naj bi bila le tudi cena taka, da bi se vendar ne obdelovalo zastonj, kakor se je godilo n. pr. lansko leto. Prikazala se nam je pa tudi že zdaj žalostna prikazen. Mislite znabiti filoksera? Ne, hvala Rogu, ampak »vinska tatvina". Ako se to godi že zdaj, kaj bode še na pomlad, ko se bode nahajalo vino le v malokterih kletih ! Britko se človeku stori pri srcu, videti, koliko stane vinorejca vinska kaplja ne samo v potu, ampak tudi v novcih, in vendar pred mladimi postopači ni varna; še bolj žalostno je, da se takim postopačem, ako jih zasačijo, po jetniš-nicah godi boljše, kakor davkoplačevalcem, ki mnogokrat v najhujšem delu si enkrat na dan ne dobi gorke jedi. Z našim enostranskim hu-maniznom smo prišli že tako daleč, da si davkoplačevalec takih potepuhov celo naznaniti ne upa, ampak — smešno naj bi ne bilo tako žalostno — da si posestniki prizadevajo celo po-streči takim postopačem, prihajajočim memo hramov, da jim potem vsaj vrat ne vlomijo in večje škode ne prouzročnjejo. Tudi pomenljivo znamenje socijalnih razmer! Bodi mi dovoljeno izreči šo eno željo. Gotovo bi cenjeni »Slovenec" močno vstrezal marsikteremu svojih čitateljev, ko bi .'jolj na meri z lepoduhtečimi »rožicami", večina teh biva v občini, mnogo jih jo pa razstreseno na vse vetre. Izmed pol stotine čestitok, ki jih je dobil, ga jo razveselil posebno še nek telegram. On slovo: »Z ginjenim srcem se danes vdeležujem žalibog samo v duhu, a vendar z iskreno ljubeznijo, hvaležnostjo in visokim spoštovanjem Vaše slovesnosti, kakoršna učitelju le izredno zasveti. Kar so presvitli cesar Vam v zasluge priznali, to smo mi čutili in bomo čutili do groba, kako kako nas je Vaše pre-blago srce ogrevalo nekdaj v šoli in potem v prijatelskem občevanji. — Bog Vas naj ohrani krepkega na duhu in telesu ter v sreči še mnogo let v blagor ljube mladine, v blagor nam predrage Nove cerkve." Tako so mod ostalim čestitale tri »rožice", ki sedaj cvetijo v Mozirji; prva jo nadučitelj, druga učitelj v okolici, tretja je telegrafistica. Se v prihodnjost se je odlikovanec ozrl. Rekel je, da se boji smrti. Nasproti stoječi mlad učitelj se je vmes oglasil: ».laz pa ne". »Tudi jaz, dokler sem bil mlad, se nisem smrti tako bal, kakor zdaj; strah me obhaja vsakega večera, ko premišljujem o zadnjem trenotku drobno donašal obravnave in govore deželnih poslancev. Posebno tisti, ki bivamo oddaljeni od središča naše domovine, se zanimamo gotovo za to, kar se govori in godi v deželnem zboru, ker po drugih potih no zvemo nič. (»Ne objavljajte govorov poslancev »per longum et latum"; dovolj jo, da prinašate le posnetek obravnav, toliko da vemo, kaj se godi," pisal je naročnik tudi pretekli teden. Kterega naj ubogamo?" Vredn.) Domače novice. (Duhovnice, spremembe v ljubljanski škofiji.) C. g. Vavpotič ne gre na Kočevsko Reko, ampak v Metliko za kaplana. (Dnevni red XII. seje deželnega zbora kranjskega l(i. oktobra ob 10. uri dopoludne.) 1. Branje zapisnika 10. seje deželnega zbora dne 11. oktobra 1883. — 2. Naznanila zborničnega predsedstva. — 3. Poročilo odseka za volilno reformo o prenaredbi deželnega volilnega reda. (Priloga 41.) — 4. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Alojzija Malenšeka za podporo. — 5. Ustno poročilo upravnega odseka o § 5. letnega poročila (Narodni klub) ima danes zvečer ob šestih sejo. v kteri bo pretresoval jutranji dnevni red. („Laibaclier Wochenblattu) se v svoji zadnji številki posmehuje onim poslancem narodne stranke, ki so glasovali za potrditev volitve velikih posestnikov, oziroma Dežmana, dr. Schreya in dr. Maura, ter pravi, da so to storili h- po »silnem vladnem pritisku" (Hochdruck der Regierung). Razen tega ima šo več zbadljivih besedi za vlado in za poslance, videti je, da tega ni pisal Konškov sin. ampak roka nekega neinčurskih generalov. Današnja »Laiba-cherica" odgovarja prvemu članku, ki je imel naslov »die besiegte Majoritiit" (premagana večina) ter pravi, da je pisan iz jeze zavoljo tega, ker narodna stranka ni storila ljubavi nomškutarjem s tem. da bi bila ovrgla volitev iu tako dala nemškutarjom kranjskega zbora priliko: med vsemi nemškimi narodi prvim poskusiti politiko odtegovanjsko (abstinenčno), namreč pobrati kopita in oditi iz zbora, potem pa upiti po svetu, kako so nemci na Kranjskem zatirani: zdaj pa ne bodo imeli povoda k takemu življenja in o sledeči sodbi, ki me čaka". Ze za enega človeka, pristavil je, račun lahek ne bodo; koliko odgovornost bo še le imel učitelj, kteremu se od leta do leta izroča stotina nedolžnih dušic! To so cvetlice, ki jih mi učitelji moramo pripravljati za nebeški vrt." Bog živi učitelja, kteremu takšno besede v srcu vrejo ter iz resnicoljubnih ust grejo! Bog živi vso somišljenike! Neprizanesljivi prihod temne noči nam .je prerezal vez bratskega občenja, morali smo si podati reke. V prijaznem krogu naše družbe videl si duhovnika, učitelja, kmetovalca. Razni stanovi prav lahko bivajo eden zraven drugega ter delujejo za skupni blagor Cerkve in domovine. No zahteva se drugo, kakor — blaga volja. Tega pa ne bo manjkalo, kadar za podlago služi nepremakljiva beseda Kristova, In če želimo skratka izraziti značaj slavnega dneva pri Novi cerkvi, moramo si z radostnim srcem za slovo vzeti priznavanje, da je od začetka do konca vejal duh — popolno krščanski. nagajanju, k večemu, če jo pobrišejo ven, ko pride na vrsto volilna prenaredba, kar bo jutri, — ako ne bo odložena. — Sploh je politično stanje, kar se tiče našega deželnega zbora, zelo napeto, vse čaka radovedno, kak kruh bo iz testa, ki se je oni teden umesilo. (Pogreba gosp. Schrcinerja) vdoležilo se jo v soboto veliko ljubljanskega občinstva iz vseh stanov — dokaz, kako čisla naše mesto res zaslužne in mirne meščane, naj bodo že kakoršnega koli rodu. Razne reči. — Iz Celja se nam naznanja, da je službo farnega organista v Celji dobil izvrsten muzik iu ceciljanec g. .1. Gregorič, dozdaj pevski vodja mestnega farnega kora v Radgoni. Upamo, da bo to imenovanje v velik prospeh pravega cerkvenega petja na južnem Stajarskem. V to pomozi Bog in sv. Cecilija. — „Soča" od 12. oktobra izšla je zarad včerajšnje slovesne intronizacijo mil. gosp. kne-zonadškofa goriškega, dr. Alojzija Zorna, v slavnostni obliki. Cela prva stran je krasen in navdušen pozdrav višjega duhovna. — Potres, ki se je oni dan v Zagrebu in Celji javil, čutili so tudi nekoliko pozneje po Moravskem. Statistika hudodelstev v letu 1881. (Konec-.) 4. Ponarejanje pravic: v mesecu kristjanov Židov januar 3 2 februar . . . 2 — marc . . . • • 1 2 april . . 1 — maj . ■ 2 2 junij . . 3 3 julij . . 4 1 avgust . . . • 4 2 september 2 4 oktober . 8 6 november 1 3 december 2 3 skupaj 33 28 1 hudodelec na 640.156 kristjanov; 1 dodelec 35.910 Židov. 5. Goljufija in goljufna krida: v mesecu kristjanov Židov januar . 40 25 februar . . • . 30 29 marc . . . 47 31 april . . 45 24 maj . . 50 34 junij . . 49 34 julij . . 49 30 avgust . ■ . . 16 13 september 48 31 oktober . 56 37 november 60 49 december 64 39 skupaj 554 376 1 hudodelec na 38.132 kristjanov; 1 dodelec na 2.674 Židov. 6. Tatvina in v del e ž i t e v tatvini v mesecu kristjanov Židov januar . 29 12 februar . 21 21 marc 32 25 april . . 27 18 maj . . 30 30 junij . . 32 25 julij • • . 25 14 avgust . • . . 28 8 september 35 27 oktober . 51 28 november . . . 56 43 december 79 41 skupaj 445 292 1 hudodelec na 47.472 kristjanov; 1 hudodelec na 3.528 Židov. 7. Javno nasilstvo: v mesecu kristjanov Židov januar .... 15 4 februar .... 11 2 marc .... 27 2 april..... 24 3 maj..... 29 2 junij..... 22 7 julij..... 24 8 avgust .... 5 3 september ... 9 4 oktober .... 9 5 november ... II 8 december . . . 12_7 skupaj 198 55 1 hudodelec na 106.692 kristjanov; I hudodelec na 18.281 Židov. 8. Izneverenje: v mesecu kristjanov Židov januar .... 18 4 februar .... 15 2 marc .... 13 2 april..........18 3 maj..........15 2 junij..........12 7 julij..........12 8 avgust .... 2 3 september ... 3 4 oktober .... 1 5 november ... 5 8 december ... 6 7 skupaj 120 oŠ 9. Razžaljenje veličanstva, motenje vere, podkupljivost v službi: v mesecu kristjanov Židov januar .... 12 9 februar .... 6 3 marc .... 2 3 april..... 12 4 maj..... 5 4 junij..... 10 9 julij..... 18 U avgust .... 2 1 september ... 2 2 oktober .... 5 2 november ... 6 3 december . . ._5_4 skupaj 85 55 Znamenito je, da je v hudodelstvih: 4. pouarejevanje pravic ; 5. goljufija; 6. tatvina; 8. izneverenje in 9. razžaljenje veličanstva, motenje vere in podkupljivost trinajst in pol to-likrat Židov kakor kristjanov prizadetih. Od 22,130.684 prebivalcev je namreč 21,125.179 kristjanov in 1,005.505 Židov. Telegrami „Slovencn". Dunaj, 14. okt. Cesarjevičina podala se je danes prvikrat iz svojih sol) v spremstvu ^esarjeviča v grajsko kapelo, da je bila pri slovesnem zahvalnem duhovnem opravilu. Potem sta sprejela oba deputaeijo dunajskega mesta, ki jima je prišla čestitat ter prinesla krstno darilo. Dunaj, 14. okt. Glavni vredni k časnika „ Tribune," J. S. S kroj š o vskv, je umrl. Szegedin, 15, okt. (Potovanje cesarjevo.) Sprejernši deputacije vozil se je cesar s kraljevim komisarjem Tiszo na strani in še v spremstvu ministrov Tisze in Orc/.i ter svojega ge-neraladjutanta Mondelna po mestu, pa le malo časa, ker jo preveč dež lil. Potem je bil dvorni obed za 70 povabljenih. Zvečer bila jo predstava v gledišči, ki se je naredila za lepo narodno slovesnost. Po prologu ovenčali so cesarjevo podobo ob neprenehljivem vriskanji; vse se je odkrilo. Veličanstvo poslušalo je predstavo Doczinjeve igre „Zadnja ljubezen" z živahnim pripoznavanjem. Igralci so bili v prekrasnih ogerskih nošah. 0 posameznih prizorih je vse za-vriskalo navdušeno „eljen!", kaj tacega so še ni slišalo. V res čarobni rasvit-ljavi bilo je gledišče prav čudovito videti. Cesar ostal je do konca, potem pa odšel ob navdušenem vriskanji množice. Potem je cesar zopet prevozil nekoliko čudovito razsvitljenega mesta, ki je bilo kar potopljeno v morji luči. Na več hišah in palačah so bili transparenti s podobami Njih Veličanstev, ce-sarjeviča in cesarjevičine s pomenljivimi napisi. Nektere palače so bilo tako krasne, da se človek mora čuditi. Vkljub neprenehoma hudemu dežju se gnjete množica po ulicah in navdušeno ploska in vriska. Madrid, 14. okt. Novo ministerstvo bo v okrožnici prefektov (načelnikov posameznih delov Francoske) razvilo svoj program. Obsegal bo: Tiskovno svobodo, pravico prostega zbiranja, civilni zakon, porotne sodnije, naredbe o svobodi podučevanja, splošno volilno pravico, popravo ustave, vredjenje vojne, colno zvezo s Portugalsko, trgovinsko pogodbo z Angleško: vsaka zveza v Evropi se odbije, s Francosko ostati jo v prijateljstvu. ]>iuiujMka borza. 13. oktobra. Papirna renta po 100 gld. 78 gl. 50 kr. Sreberna „ „ „ ., 79 — avstr. zlata renta, davka prosta . 99 M 35 n Papirna renta, davka prosta 92 90 j» Ogerska zlata renta 119 n 50 M „ 4% • S7 n 30 »»• ,, papirna renta 5% 85 „ 95 ii Kreditne akcije 160 gld! 289 t) 80 JJ Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. 108 — JI „ avstr.-ogerske banke 841 „ — JI „ Liinderbanke 105 80 „ avst.-oger. Llovda v Trstu 635 n — »J- ., državne železnice . 317 — 11. ., Tramway-društva veli. 170 gl. . 224 n 10 ir Prior. oblig. Klizabetinc zap. železnice 103 ,t 10 ., „ Ferdinandove sev 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 105 — j» 119 — jj 4% „ ......1800 i 500 „ 131 n 50 Državne srečke iz 1. 1804 100 „ 167 n 50 ji „ „ 1864 50 „ 166 ,, 75 „ Kreditne srečke 100 „ 168 n 75 „ Ljubljanske srečke . 20 „ 23 H — n Rudolfove srečke 10 „ 19 » 50 ,y 5% štajersko zemljišč, odvez. obligae. 104 n — jr London .... 120 10 n Srebro .... — » — n Ces. cekini 5 69 jj Francoski napoleond. 9 „ 52 jj Nemške marke . 58 n 80 u Zalivala. Za mnogoštevilno vdeležbo pri pogrebu mojega nopozabljivega soproga, gospoda Mateja Schreiner-ja, meši. pnsarja, urebrarja iu Irišn. posestnika, in za veliko lepili podarjenih vencev izrekam vsem, ki so se vdeležili pri tem, svojo globoko čuteno zahvalo, posebno še mostnemu zastopu ljubljanskemu, ,,pomožnemu društvu", potem ..društvu katoliških rokodelskih pomočnikov" in ..katoliškemu društvu". V Ljubljani 15. oktobro 1883. Eliza Schreiner.