poročila
ANALIZA MLADOLETNIŠKEGA PRESTOPNISTVA V OBČINI PIRAN
V OBDOBJU 1980 - 1986
Center za socialno delo v Piranu je lani posvetil veliko/
pozornosti analizi mladoletniškega prestopništva in razpravi
o potrebnih ukrepih, čemur je bila namenjena posebna okrogla
miza, ki so se jfe udeležili strokovnjaki iz obalnih obúin in
iz nekaterih republiških ustanov. V nadaljevanju poročamo o
ugotovitvah analize in o dogajanjih, ki so jo spremljala.
Iz poročila o analizi, ki je bilo pripravljeno kot gradivo
za skupščino občine in okroglo mizo, povzemamo, da so bili
cilji raziskave: opredeliti obseg, vrsto in problematičnost
tega pojava v občini Piran, opredeliti socialnodemografske
značilnosti obravnavane populacije, proučiti socialne, mate-
rialne in družinske razmere, v katerih žive mladostniki, ter
oceniti vpliv nekaterih dejavnikov na nastanek pre-
stopništva. Poglavitni namen pa je bil vsekakor poiskati
možnosti za odpravljanje, preprečevanje in korekcijo za to
občino značilnih prestopniških pojavov med mladostniki.
Izsledki analize naj bi bili hkrati tudi akcijski načrt in
predlog ukrepov za boljše preventivno delovanje.
Populacijo analize so sestavljali odkriti storilci kaznivih
dejanj v starosti od 14 do 21 let, ki imajo oziroma so imeli
stalno ali začasno bivališče v občini Piran in so bili
zaradi svojega ravnanja obravnavani pri CSD, javnem tožilcu,
sodišču ali postaji milice. Tako opredeljena populacija je
štela 838 mladostnikov, o katerih smo dobili podatke v
dokumentaciji CSD Piran, od teh pa je bil izbran vzorec 252
mladoletnikov. Vsem mladoletnikom, zajetim v vzorec, smo
poslali anonimni vprašalnik z 49 vprašanji, večinoma zapr-
tega tipa. Od razposlanih vprašalnikov je bilo vrnjenih 69.
Ugotovili smo, da vrnjeni vprašalniki predstavljajo tipičen
vzorec populacije piranskih mladoletnih prestopnikov.
Največ kaznivih dejanj je bilo storjenih zoper družbeno in
124	Socialno delo, 27, 1988/2
zasebno premoženje, in sicer 42,2 %. Največkrat gre za
tatvine (11,1	in poškodovanje tuje lastnine (11,1 *) ,
sledi roparska tatvina (4,4 %), kraja motornega vozila in
vlom (3,3 %), na zadnjem mestu v tej kategoriji kaznivih
dejanj je rop (2 . Na drugem mestu so prometni delikti s
5,5 %. Na tretjem mestu so s 3,3 % kazniva dejanja zoper
življenje in telo. Na četrtem mestu so kazniva dejanja
zoper svobodo in pravice državljanov in kazniva dejanja
zoper javni red in mir z. 2.2 %. Na zadnjem mestu so kazniva
dejanja zoper osebno dostojanstvo in moralo, kazniva dejanja
zoper čast in dobro ime in kazniva dejanja zoper splošno
varnost v enakih delih po 1,1	Mladoletnikom so bili
izrečeni naslednji vzgojni ukrepi:
Socialnodemografske značilnosti obravnavane populacije pa
prikazujejo naslednje razpredelnice.
Starost mladoletnih prestopnikov glede na spol:
125	Socialno delo, 27, 1988/2
Med mladoletnimi prestopniki prevladujejo mladoletniki slo-
venske narodnosti (48 ali 69,6 %), slede mladoletniki
hrvatske narodnosti (lo ali 14.5 , srbske (2 ali 2,9 ,
muslimanske (5 ali 7,2 %), albanske (1 ali 1,4 %) ter drugih
narodnostnih opredelitev (3 ali 4,3 %).
Mladoletnikov, ki (že) niso dokončali osnovne èole je 27
(39,1 *). s končano osnovno šolo 16 (23,2 %) , s poklicno
šolo 6 (8,7 %), s srednjo šolo 16 (23.2 %). s posebno
osnovno šolo 2 (2.8 , ostali pa so nerazporejeni (2 ali
2.9 %).
Socialno poreklo mladostnikov (glede na poklic njihovih
staršev) je:
V 33,3 odstotkih sta zaposlena oba starša, pri 26,1 odstotka
je zaposlena le mati, v 17,4 odstotka je zaposlen le oče, v
7,2 odstotka je oče upokojen, ostale možnosti (da starša
nista zaposlena, da delata le priložnostno ipd.) so red-
kejše.
Zgodnje otroštvo je po mnenju številnih strokovnjakov odlo-
čilno za otrokov razvoj. Tedaj se intenzivno razvijajo
otrokove sposobnosti, razvija se čustveno, poteka pa tudi
proces primarne socializacije. Zato je pomembno, da so v
tej fazi starši skupaj s svojimi otroki. "Presajanje" otrok
iz enega socialnega in emocionalnega okolja v drugo ima
lahko usodne posledice, saj otrok ne razvije popolno
občutka pripadnosti, čustvene topline, varnosti in je
pogosto od staršev odtujen. Tudi doba dozorevanja je večkrat
že sama po sebi povod, da posameznik zaide na kriva pota.
Puberteta je kritično obdobje, v katerem mladostnik večkrat
najde pravo pot le s težavo, s spodrsljaji. Ce je bila
otrokova mladost kakorkoli neprijetna, se bo to v obdobju
pubertete še huje pokazalo in dobilo naravo motnje, pri tem
pa tudi prestopništvo ni redko.
Kje je mladostnik živel v otroštvu in kje živi sedaj, kaže
naslednja razpredelnica:
126	Socialno delo, 27, 1988/2
Pri nastanku deviantnega vedenja ima pomembno vlogo tudi
prosti čas. Mladoletni prestopniki v mnogih primerih pro-
stega časa ne izrabljajo dovolj koristno in namensko. Na
vprašanje, koliko prostega časa imajo. jih je okroglo 32
odstotkov odgovorilo, da ga imajo veliko. Dobra polovica (54
*) jih je izjavila, da imajo prostega časa srednje veliko in
le dobrih 14 odstotkov meni. da imajo malo prostega časa.
Med dejavnostmi v prostem času pa največkrat navajajo, da
pomagajo doma (52 %), da poslušajo glasbo (46 %), se
ukvarjajo s športom (45 , gredo v kino (32 , berejo (25
%), se vozijo z motornimi vozili (25 %). gredo na ples (20
%), na potepanje (19 %). Da so člani ZSMS jih trdi 32
odstotkov, da so člani športnih društev pa 26 odstotkov. V
kulturno-prosvetnih društvih so slabi 3 odstotki, člana ZK
sta 2 (2,9 %), ostali pa so odgovorili, da so v drugih
društvih, ali pa na vprašanje niso odgovorili.
Velik pomen pri preprečevanju prestopniških pojavov ima tudi
šola. Dandanes preživi otrok, čigar starša sta zaposlena,
tri četrtine časa v šoli. V tem času si poleg učenja želi
tudi varnosti. priljubljenosti, sprejetosti in razumevanja.
Dostikrat se zgodi, da pedagogi na tem področju odpovedo.
Posebno negativno se to odraža pri učencih s slabšimi
ocenami in ti začno takoj iskati priznanje in sprejetje med
sebi enakimi. S tem pa se začne začaran krog: neuspeh v
šoli, izkazovanje z agresivnostjo, iskanje priznanja med
sebi enakimi, izkazovanje s kaznivimi dejanji, odklanjanje
urejenih sovrstnikov in kot posledica povečana agresivnost
staršev do takega otroka, ki jim povzroča sramoto.
S psihološkega vidika je jedro odnosa med učiteljem in
127	Socialno delo, 27, 1988/2
učencem v tem, da učitelj vidi v učencu celega človeka.
Učitelj pozna učenčevo emocionalno reagiranje, njegove
motive, slabosti, moč, izrazite poteze njegovega tempera-
menta in značaja, njegove interese, njegove ideale. Zato je
zelo pomembno, da učitelj učenca popolnoma razume, včasih
tudi njegovo čudaško obnašanje. Poznati mora tudi vplive
okolja in vedeti, kakšnim vplivom je otrok izpostavljen
zunaj šole, poznati mora tudi njegovo izrabo prostega časa.
Tako ga ne bo takoj obsodil, ga ocenil za neprilagodljivega,
problematičnega otroka, kateremu ni pomoči oziroma je vsako
ukvarjanje z njim izguba časa. Rezultati kažejo, da učni
uspeh iz razreda v razred pada. Ugotovimo lahko, da ima na
prvi stopnji osnovne šole največ mladoletnih prestopnikov
dober uspeh. Pri prehodu iz 4. v 5. razred pa se učni uspeh
poslabša, saj prevladujejo v obravnavani populacji mladost-
niki z zadostnim učnim uspehom. To si lahko razlagamo s
prehodom iz razrednega na predmetni pouk, začetkom pubertete
in njenimi spremljajočimi pojavi. Tudi v srednji šoli je
učni uspeh mladoletnih prestopnikov le povprečen. Prevladu-
jeta zadosten in dober uspeh, manj jih je s prav dobrim
uspehom, odiičnjaki so med prestopniki redki.
Na osnovi te analize lahko povzamemo naslednje:
-	Problematika mladoletnega prestopništva ostaja v
okviru pričakovanj
-	Starostna meja delinkvence se je znižala, saj je
občutno narasel delež najmlajših (do 14 let)
-	Med kaznivimi dejanji, ki so jih storili mladoletni
prestopniki, prevladujejo kazniva dejanja zoper družbeno in
zasebno premoženje (največkrat gre" za tatvine in za
poškodovanje tuje lastnine) - 42,2
-	Večino kaznivih dejanj so ' mladoletniki storili v
sostorilstvu (v paru ali skupini) - 30,4 To velja še
posebno za otroke in mlajše mladoletnike, medtem ko je za
starejše mladoletnike in mlajše polnoletnike značilno, da
izvajajo kazniva dejanja raje sami.
-	V vseh starostnih kategorijah so tudi povratniki.
Med njimi prevladujejo prestopniki iz starostnega razreda od
18 do 21 let (31,6 %).
-	Najpogostejši vzgojni ukrep je bilo strožje nadzor-
stvo staršev (13,7 %).
-	Center za socialno delo začne obravnavati mladolet-
nika v večini primerov na osnovi ovadbe organov za notranje
zadeve in zelo redko na lastno željo mladoletnika.
-	Izobrazba ni več odločilna za nastanek mlado-
letniškega prestopništva. Izobrazbena raven se viša, za vse
kategorije mladoletnih prestopnikov pa je značilna tudi
dokaj visoka raven aspiraci j. Le slaba četrtina se ne želi
še naprej izobraževati.
128	Socialno delo, 27, 1988/2
-	Spol je pomemben dejavnik, od katerega je odvisen
obseg delinkvence. Med prestopniki, ki so odgovorili na
vprašalnik. je 79.9 % fantov in 20.1 * deklet. Fantov je
največ v najstarejšem starostnem razredu (24.6 *). najmanj v
najmlajšem (21,8 %). Pri dekletih pa je obratno: najmočneje
je zastopan najmlajši starostni razred (42.8 %), najmanj pa
najstarejši (14,3 %).
-	Med mladoletnimi prestopniki prevladujejo Slovenci
(69,6 &), od drugih narodnosti pa so najmočneje zastopani
Hrvatje (14,5 %).
-	Poklicna struktura staršev ni tako slaba, čeprav sta
še vedno skoraj dve tretjini staršev delavcev ali kmetov.
-	V večini primerov je zaposlen samo eden od staršev.
-	Prevladujejo prestopniki iz popolnih družin (52,2 %)
-	Domneva, da družinski odnosi bistveno vplivajo na
mladoletno prestopništvo, se ni potrdila. Polovica mladost-
nikov je odgovorila, da je vzdušje v družini prijetno,
toplo, razumevajoče. le 15.9 mladostnikov ocenjuje, da
prevladujejo v družini neprijetni, hladni odnosi.
-	Glavni vzrok za slabe odnose v družini je po mnenju
mladoletnikov alkoholizem.
-	Več kot polovica mladostnikov izhaja iz dobro situi-
ranih družin. Mladoletno prestopništvo se vse bolj pomika v
srednje in višje sloje.
-	Učni uspeh iz razreda v razred pada. To velja tako
za osnovno šolo kot tudi za poklicne oziroma srednje šole.
-	Za težave in neuspeh v šoli so po mnenju večine
delinkventov krivi profesorji in prijatelji.
-	Vzgojne metode staršev so bile po mnenju večine
mladoletnikov neprimerne, neenotne (pretirana popustljivost
ali pretirana strogost), za vzgojo v celoti pa menijo, da je
bila ustrezna, primerna. Z vzgojo otrok se po pričakovanjih
večinoma ukvarja samo mati (47.8 .
-	73,9 % mladoletnikov je v otroštvu živelo pri
starših. Dobra tretjina ni spreminjala okolja, tisti, ki pa
so ga, so se v večini primerov hitro vživeli v novo okolje.
-	Lepo ozircMna še kar lepo otroštvo, ki se ga radi
spominjajo, je imelo 78.2 % mladoletnikov. 21.7 % mladolet-
nikov pa se nerado spominja svojega otroštva.
Prikazani statistični podatki kažejo, da je mladoletno
prestopništvo v piranski občini v porastu. Zadnja leta je
res bilo nekaj manj deliktov pri kazensko odgovornih mlado-
letnikih, kljub temu pa je število evidentiranih kaznivih
dejanj večje. Razlogi so predvsem pomikanje starostne meje v
otroštvo in pa izboljšanje organiziranosti nadzora in odkri-
vanja odklonskosti. Pripomniti pa je treba, da je obravna-
vane številke nekoliko težje objektivno interpretirati za-
radi neenotnih kriterijev evidentiranja.
SHEMATSKI PRIKAZ MREŽE SODELOVANJA
CENTRA ZA SOCIALNO DELO PIRAN
VARSTVA OTROK IN MLADOSTNIKOV S TEŽAVAMI V ODRAŠČANJU
130	Socialno delo, 27, 1988/2
Kljub ugotovljenemu porastu odklonskosti pa smatramo, da
stanje trenutno še ni zaskrbljujoče in da je položaj možno
obvladovati. Seveda pa nas to ne sme varati in uspavati, saj
je naraščanje dovolj zgovorno in jasno kaže, kam nas lahko
neaktivnost privede že v nekaj letih.
Rezultati te analize so bili izhodišče za okroglo mizo o
mladoletniškem prestopništvu, ki so se je udeležili stro-
kovnjaki obalnih občin in republiških institucij. Na okrogli
mizi je bilo rečeno, da daje naša zakonodaja dovolj možnosti
za uspešno povezovanje vseh institucij, ki se ukvarjajo z
otroki in mladostniki. Vzgojnoizobraževalni sistem je preti-
rano storiInostno usmerjen. Zaradi spodbujanja tekmovalnosti
so ogroženi otroci potisnjeni na rob. Vzgojnega dela v tem
sistemu ne spodbujamo dovolj, zaradi storiInostnega poudarka
pa je tudi onemogočeno.
Institucije morajo usmeriti svoja prizadevanja v preventivno
delo (delo z otroki v majhnih skupinah, terapevtski tabori).
Znotraj tega sistema že delujejo posamezniki, ki so doka-
zali, da delo z otroki v malih skupinah omogoča otrokom
lažje sprejemanje in prilagajanje v tem sistemu. Te posamez-
nike je treba spodbujati in jim omogočiti, da te oblike dela
razvijajo. Pereč je problem organiziranja prostega časa
mladih. Ogroženi otroci nimajo možnosti, da bi se vključe-
vali v organizirane oblike interesnih dejavnosti, društva in
klube,, saj s svojim vedenjem motijo ustaljen način dela.
Poleg objektivnih težav, kot so pomanjkanje prostorov in
kadrov, je negativen dejavnik tudi storiInostna usmerjenost
klubov v uspešnost in vrhunskost ter elitizem, ki ga
spodbujajo tudi starši sami. Da bi se tu stvari premaknile
na boljše, bi bilo treba več navdušenja, ustvarjalnosti in
volje strokovnih institucij pa tudi družbenopolitičnih orga-
nizacij, klubov in društev.
Preventivno delo je treba razvijati ne samo z otroki, ampak
tudi s starši. Motivirati jih je treba za prostovoljno delo
v šoli, krajevni skupnosti in soseski, tako da bo zagoto-
vljen enakovreden položaj vseh otrok.
Analizo mladoletniškega prestopništva sta obravnavali tudi
skupščina občine Piran in skupščina občinske skupnosti
socialnega skrbstva. ki sta analizo pozitivno ocenili ter
ugotovili. da daje preventivno delo po izkušnjah Centra za
socialno delo dobre rezultate. Ta oblika dela je učinkovita
in racionalna, zato naj se še naprej razvija in uveljavlja.
Skupščini sta podprli obliko skupinskega dela z otroki in
mladostniki z vedenjskimi motnjami in pozvali različne
131	Socialno delo, 27, 1988/2
institucije, naj bi dale na razpolago svoje prostore za to
delo. Pi'iporočili sta društvom in klubom v občini, naj se
odprejo mladim ljudem, ki si želijo množičnega športnega
udejstvovanja. S tem bi omogočili enakovredno vključevanje
otrok in mladostnikov v športne aktivnosti, posebno pa
tistih, ki so socialno deprivirani in imajo težave v
odraščanju.
Miha Rotar, Igor Debernardi. Rosanda Galonja, Lea Hiti
STALISCA IN PRIPOROČILA KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA
NAČRTOVANJE DRUŽINE PRI RK SZDL V ZVEZI S POJAVI
NASILJA NAD OTROKI
1.	Izhajajoč iz načela o družbeni skrbi za otroka je
nujno. da v Sloveniji organiziramo tudi dejavnost za
ustrezno preventivo in pomoč v zvezi s pojavi nasilja nad
otroki.
2.	Doseči jé treba, da bo ta dejavnost
-	permanentna, ne pa kampanjska
-	celovita, ne pa omejena na posamezna specialna
področja
-	medsebojno povezana in usklajena. ne pa raz-
drobljena po posameznih sektorjih.
3.	To vključuje naloge na več ravneh - od osveščanja
najširše populacije, strokovnega usposabljanja delavcev
ustreznih strok, dopolnjevanja relevAntne pravne regulative,
razvoja znanstvenih in strokovnih spoznanj in njih prenosa v
prakso, do ustrezne organizacije dela v odgovornih institu-
cijah in med njimi.
4.	Informiranje najširše populacije in strokovne jav-
nosti. Naloge:
-	zagotoviti ustrezno prisotnost teme v
eplošnoinformativnem in popularnem tisku, v radijskih in TV
oddajah, brez senzaciona 1 i2una in kampanj;
-	oblikovati ustrezna vizualna sredstva (plakat,
zloženka, letaki ipd.), dostopna široki javnosti,
-	nameniti več prostora tem vprašanjem v relevant-