Poštnina plačana v gotovini LetO LVI. V Ljubljani, V Četrtek, dne 5. julija 1928.	St. 150. Posamezna Številka 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoletno v Jsioo-alovtjl 120 Din, "» Inozemstvo »40 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrata mali oglasi po 150 In 2 D.veCJl oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, velUU po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din D Pri večjem O naročilu popusl
Izide ob 4 zjutraj
rožen pondellKa ln dneva po proznlKu
Uredništvo te v Kopitarjevi ulici 41. 6;11I ■Rokopisi se> ne vrata/o, netranlelrana pisma se ne tprefema/o Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328
Političen lisi sza slovenski narod
l/prava ratun: na Inseraie, št. 39.011, Praga ln Duno/ št.
Zag . 2 i:
707
Državnotvorna vloga Slovencev
Belgrad, 4. julija 1928.
Kriza je otvorjena. Ni se otvorila radi zločina Puniše Račiča, ki je in ostane čisto oseben čin. To je bil čin divje nravi in osebnega maščevanja, potekajoč psihološko iz ozračja nobene meje ne poznavajočega osebnega psovanja. To ozračje pa je namenoma ustvarjala opozicija, da vrže oblast, se je polasti sama in dis-kreditira parlamentarizem. Radi takega psihološko od opozicije soustvarjenega čina ne sme trpeti ne parlamentarizem, ne demokratizem in ne čvrsti režim, ki je državi v tem času tako potreben. Kriza se je otvorila kot poteza odlično državnega mišljenja, da se sedaj ob najbolj priložnem zgodovinskem trenotku Hrvatom da prilika, da zapuste svoje dosedar/j negativno in brezplodno stališče, ki jih je privedlo v tak položaj, da izkoristijo ta trenotek v koris" svojemu narodu in državi in da vstopijo v koncentracijsko vlado.
To je ponudba, ki je čisto odkritosrčna. To je ir čin, po katerem morejo Hrvati pozitivno sodelujoč na praktičnih državnih nalogah — utrditvi mednarodne pozicije naše države in njene gospodarske okrepitve — zadovoljiti vsem svojim narodnim potrebam in opravičenim zahtevam. Tako bi bil zločin Puniše Račiča uprav providencijelnega značaja.
V	tej otvoritvi krize so Slovenci kot najbolj odkriti prijatelji katoliškega kmečkega hrvatskega naroda igrali najodličnejšo vlogo. Slovenci so vedno držali to smer: sodelovanja Slovencev, Hrvatov in Srbov v smislu narodne ravno-pravnosti vsakega. Slovenci od tega niso nikdar odstopili, tudi takrat ne, ko so Hrvatje koleba-li, jo zapuščali in jo definitivno zapustili. Dokaz temu so dejstva: L. 1925 je HSS prišla pod Pašiče.vo vlado v Belgrad, opustila abstinenco, pokopala svoj federalistični program ter šla v vlado sama, čeprav je bila vezana na Slovence, ki so bili ž njo v zvezi v narodnem bloku, iz katereda je 1. 1924 izšla Davidovičeva vlada. Takrat so bili Slovenci izdani. Vendar se radi tega nikdar niso obračali proti Hrvatom, ker so šli v vlado. Za Pašičem je prišel Uzunovič. Tudi on je delal z Radičevo stranko brez Slovencev. Le zadnja Uzunovičeva vlada je bila brez Ra-diča. Vanjo so šli Slovenci. Ravno tako je tudi prva Vukičevičeva vlada bila brez Radičevcev, ali tudi brez SLS. Šele v drugo Vukičevičevo vlado je vstopila SLS. Ugotoviti pa je treba, da se je ob krstu kraljeviča Tomislava otvorila kriza prve Vukičevičeve vlade le iz razloga, da bi g. Radič tudi prišel v vlado kot zastopnik Hrvatov. To se je tedaj razbilo, čeprav je poskus bil mišljen vseskozi odkritosrčno.
Tako je SLS bila v vladi, ne da bi jo iskala, ne da bi delala za se, ampak je delovala vedno in povsod le s splošnih državnih vidikov, ne le za interese Slovenije, ampak za interese državne celote, kakor tudi za interese Hrvatov. Tako SLS tudi v tem momentu sedaj ne pozna politike ressentimenta, ne pozna politike izrabljanja položaja za kako svojo korist. Zato so pa tudi Hrvatje danes — lahko se reče, da po iniciativi Slovencev — dobili priliko, odzvati se.
Sedaj gre za to, da vse velike odgovorne stranke, zastopajoče svoj narod, pokažejo svojo zrelost, umevanje trenutka in državnih potreb, da pomagajo učvrstiti parlamentarizem in demokratizem, da pomagajo ustvariti obče narodno soglasje, odbiti vsako demagogijo, a limine onemogočiti vsake pretresljaje in vsako zadovoljitev kake osebne ambicije.
V	tej smeri bo šlo prizadevanje za sestavo koncentracijske vlade, da se tako skuša rešiti vprašanje odnosa s Hrvati v temelju, odkrito v korist tako državne skupnosti kakor zadovoljstva vseh. Tu naj se pokaže, kdo je resničen prijatelj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kdor pa to ni, bo nosil odgovornost in čutil posledice. Kajti linija bo ostala in se ne bo spremenila!
Visoko število
6 Zagreb, 4. jul. {Tel. »Slov.«) Danes se je rvšila seja zagrebškega obl. odbora. Seji je prisostvoval podpredsednik vodstva HSS. Sprejeli so se trije pravilniki in podelile dotacije posameznim pisateljem. Najvažnejši problem, ki se je obravnaval, je vprašanje obiskovanje šol po šolskih obveznikih. Ugotovilo se je, da v zagrebški oblasti okrog 20 tisoč šolskih obveznikov ne pohaja šole.
Zuoantič v Londonu
r London, 4. julija. (Tel. »Slov.«) Nocoj je londonski Pen-klub priredil svečano večerjo v čast Otonu Zupančiču. Te večerje so se udeležili vsi zastopniki literarnih združenj na Angleškem.
Daljša kriza
r Belgrad, 4. julija. (Tel. »Slov.«) Kakcr sino že včeraj poročali, je bilo pričakovati, da se bo sestal ministrski svet, da razpravlja o sklepih vseh štirih koaliranih vladnih klubov. Jugosl. klub in JMO-klub sta že v nedeljo podala svoji stališči, da smatrata, da je parlamentarno delo v današnjem položaju neobhodno potrebno, da ostane oziroma da se sedanja vlada razširi tako, da bo lahko v parlamentu izvedla vse tiste naloge, ki jih ji nalaga sedanji parlamentarni položaj.
Demokratski in radikalni klub sta šele včeraj izvršila svoje posvetovanje. Napravila sta sklepe, ki smo jih že objavili.
Z ozirom na to soglasje vseh štirih parlamentarnih klubov koaliranih strank je predsednik vlade danes dopoldne ob 10 sklical sejo, ki je bila povsem kratka. Na njej se je ugotovilo popolno soglasje med vladno koalicijo glede na nadaljnji razvoj našega notranjega političnega položaja. Kljub temu, da sedanja vlada razpolaga z več kot dvetret-jinsko večino v skupščini, je vladna večina hotela ponovno manifestirati svojo pripravljenost, da sodeluje z vsemi tistimi, ki hočejo konsolidacijo države na političnem in gospodarskem polju.
Ker so zastopniki opozicije ponovno izrazili željo, da bi radi stopili v stik i vladnimi strankami in storili to najraje pod pogojem, da vlada poda tudi formajno ostavko, je ministrski svet danes soglasno sklenil, podati ostavko in s tem ustvariti možnost, da se položaj rešuje v tej smeri. Predsednik vlade se je po seji vlade ob 11 podal v dvor, kjer je ostal do pol 1. Pri tej priliki je kralju podal ostavko celotne vlade.
Motivacija te ostavke je podana že v zgornjih izvajanjih in je samo, kakor so izjavljali ministri, resume sklepov klubov vladne večine. Z ostavko vlade se tudi formalno pričenja ponovno konzultiranje vseh strank, da bi se doseglo soglasje, ki je potrebno, da bi se država in obči ljudski posli lahko vodili v tisti smeri in pod tistim vodstvom, ki nam je potrebno.
Po pričakovanju vseh političnih krogov bo sedanja kriza trajala precej časa. Poskusi bodo številni, da bi se dognala odgovornost vsakogar. Obenem se bo tudi ugotovilo stališče vseh parlamentarnih skupin. Vsi osebni momenti odpadejo. Kriza se mora reševati samo v tej smeri, da se k o n čn o v c 1 j a v n o pokaže, kje so tisti elementi, ki hočejo red in mir v državi, in kje so tisti, ki hočejo samo osebne koristi.
Tekom današnjega dneva se niso v razpletu krize storili nobeni odločilni koraki. Ponavadi bi se imel prvi poklicati v dvor skupščinski predsednik. Vendar pa se ta avdienca dosedaj ni izvršila. Popoldne jc bil v dvoru samo prvi podpredsenik }NRS Aca Stanojevič, ki pa se je razgovarjal samo z dvornim maršalom, kakor je sam izjavil.
O rešitvi krize se Sirijo, kakor običajno najrazličnejše verzije. Prevsem se postavlja z ozirom na sklepe strank vladne večine sestava koncentracijske vlade. Za sestavo take vlade se imenujejo različni mandatarji, predvsem iz najmočnejše stranke ▼ parlamentu: Velja Vukičevič, dr. Vladimir Andrič, dr. Laza Markovič, dr. Milan Stojadinovič in drugi. Vendar pa se misli, da so te kandidature v glavnem samo formalnega značaja.
Po nastopanju Pribičeviča sodeč, je skoro izključeno, da bi moglo priti do sporazuma. Gotovo je, da je med vladnimi strankami soglasno razpoloženje, da je potrebno priti s Hrvati do po, olnega in končnoveljavnega sporazuma. Zastopniki vseh vladnih strank so že v zadnjem času podvzeli korake in bodo odslej delali na to, da se zastopniki Hrvatov uvedejo v vlado in da na odgovornem mestu povedo želje hrvatskega naroda in jih v sporazumu z ostalimi zastopniki poskušajo tudi izvesti.
General Tauysen v Mariboru
w Maribor, 4. julija. (Tel »Slov.«) Pruski general von Tauysen stanuje v hotelu »Zamorec«. Danes opoldne je sprejel časnikarje. Glavnega urednika mariborske »Montagspresse« in dopisnika dunajske »Freie Presse« dr. Watzla-weka-Sannecka in ga povabil na obed. V razgovoru je general izrazil zadovoljstvo nad sprejemom. Mesto Maribor ga je očaralo. Namen njegovega potovanja je, da natanko prouči razmere v Jugoslaviji. Med drugim je general dejal: »Imam nalogo, da zbližam nemški narod z Jugoslovani, da bi se naroda, ki ju je habsburški režim držal narazen, spoprijaznila. Razmerje med Nemčijo in Jugoslavijo je danes vseskozi razveseljivo in prisrčno. Na vsak način pa bo postalo še tesnejše.« Dr. Watzlawek je dal generalu razne informacije. General von Tauysen je obiskal muzej. Nato pa se je z avtomobilom, ki mu ga je dala oblast na razpolago, odpeljal na izlet v mariborsko okolico. Popoldne se je odpeljal v Ptuj, kjer si je ogledal zgodovinske spomenike. General se jutri odpelje v Celje. Od tam v Ljubljano, Kočevje, Zagreb in Belgrad. V jeseni se bo podal v Južno Srbijo. V Berlin se vrne šele v novembru.
NOVI NEMŠKI KONZUL.
č Zagreb, 4. jul. (Tel. »Slov.«) Nemški konzul v Zagrebu Zeiler, ki si jc pridobil s svojim delom velike simpatije med zagrebškim občinstvom, jc po službeni potrebi premeščen iz Zagreba. Na njegovo mesto pride dosedanji konzul v Kovnu g. Preus.
Venizelosova vlada
v Atene, 4. jul. (Tel. »Slov.«) Venizelos je včeraj pozno ponoči sestavil svojo vlado. Zunanje ministrstvo prevzame Karapanos, poklicen diplomat, ki je bil prej poslanik v Parizu in Rimu. Z izjemo notranjega ministra Zevi-zianosa in prometnega ministra Christonnnosa so vsi ministri venizelisti. Vojno ministrstvo prevzame dosedanji predsednik skupščine Scfti-lis. Vlada bo potem, ko bo zaprisežena, naj-brže razpustila parlament.
v Atene, 4. jul. (Tel. »Slov. ) Rojalistični tisk je zavzel stališče proti (emu, da se je Ve-
nizelosu poverila sestava kabineta, kar označuje kot državni udar in kršenje ustave. Zaldaris napoveduje Venizelosu najostrejšo opozicijo, češ, da je bil s tem udarjen parlamentarizem.
Petrolejka goljufija
v Bukarešt, 4- julija. (Tel. »Slov.«) Na peti olejskem ozemlju pri Dombovici zapadno od Bukarešta so prišli na sled veliki goljufiji. Na podlagi napačnega certifikata nekega inže-njerja se je dal neki konzorcij prepisati kot zemljeknjižni lastnik petrolejskega ozemlja ter se je ustanovila potem inozemska delniška družba z glavnico 1 miljarde lejev za izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Šele po daljšem času so odkrili goljufijo ter je bilo aretiranih več oseb.
Karlov zakon ločen
v Bukarešt, 4. jul. (Tel. »Slov.«) Apelacij-sko sodišče je izdalo danes končno rešitev v pravdi romunske princesinje Helene za ločitev zakona proti bivšemu prestolonasledn. Karlu. Apelacijsko sodišče je izreklo, da je zakon med njima ločen. Obenem z odločbo apelacijskcga sodišča so bili objavljeni tudi pravdni spisi radi ločitve zakona. Iz pravdnih spisov je razvidno, da je pricesinja Helena navedla kot vzrok za ločitev zakona to, da jo je soprog zapustil in da princ Karel živi tako, kakor se ne spodobi za omoženega moža. Tožiteljica je tudi poudarjala, da je Karel prostovoljno odrekel se vrnitvi v Romunijo, iz česar izhaja, da ne želi nadaljevanja skupnega življenja s princesinjo Heleno. Zastopniki bivšega prestolonaslednika Karla so pri nižjih instancah izjavili, da Karel nc privoli v ločitev zakona. On protestira proti temu, da se je za ločitev njegovega zakona uvedlo posebno sodno postopanje ter jc zahteval, da sc pravda obravnava v smislu splošnega civilno-procesnega reda. On ni hotel zapustiti zakonskega življenja, ker jc vedno upal, da bo še prišlo do sprave. Motivi, vsled katerih jc zapustil romunsko državo, so politične narave, o, čemer scuaj nc more govoriti. Pridržuje si pa pravico, da bo o tem govoril v pripravnem času s pripravnimi osebami. Apelacijsko sodišče jc stališče Karla zavrnilo in ločilo zakon po njegovi krivdi.
Kmetijske zbornice
V nedeljo dne 17. junija t. 1. se je vršil v Belgradu pod predsedstvom dr. Korošca občni zbor Glavne Zadružne zveze, pri kateri so včlanjene vse pokrajinske Zadružne zveze naše države. Ena glavnih točk dnevnega reda je bila razprava o kmetijskih zbornicah. Miljutin Stanojevič, načelnik kmetijskega ministrstva, se je v imenu Srbske Kmetijske družbe izjavil proti takojšnjemu osnovanju zbornic, češ, da naj bodo šele zaključek širokopotezne kmetijske zakonodaje, ki jo bo treba v bližnji bodočnosti izvesti. Še fameznejše stališče je zavzel bančni socialist iz Slovenije, g. sodrug Anton Kristan, ki je protestiral celo proti temu, da se je sploh postavilo na dnevni red točko o kmetijskih zbornicah. Povzpel se je do nečuvene trditve, da slovenski kmet še ni duševno zrel zanje ter protestiral zlasti proti temu, da bi bilo članstvo pri zbornicah obvezno. Ostali slovenski delegati, zlasti poslanec V. Pušenjak je ugotovil, da se je vprašanje kmetijskih zbornic postavilo na dnevni red na ponovro zahtevo l.met-skega ljudstva, ki želi, da pride prav tako do svojega zakonitega stanovskega zastopstva, kakor ga ima že večina vseh drugih stanov. Večina zborovalcev je sicer bila za takojšnje osnovanje kmetijskih zbornic, toda tudi njeni nasprotniki so se pokazali kot jako močen činitelj.
To zborovanje, zlasti pa nazori, ki sta jih razvijala gg. Stanojevič in Kristan, sta za nas jako poučna in tako važna, da je vsekakor potrebno, da si jih ogledamo nekoliko natančneje. Ne vemo, kako si g. Stanojevič predstavlja kmetijske zbornice in če mož, kljub temu, da je načelnik kmetijskega ministrstva, sploh ve, kakšne zbornice kmet zahteva. Za naše pojmovanje teh zbornic je namreč njegova trditev, da naj bedo one zaključek velikopotezne kmetiške zakonodaje vprav absurdna. Kmetijske zbornice zahtevamo namreč mi pred to napovedavano zakonodajo in sicer ravno zato, da bodo že lahko temeljito predelale in popravile razne zakonske načrte, ki jih bodo izdelovali takile načelniki ministrstev. Izkušnje desetih let so nam namreč prav temeljito pokazale in dokazale, da ima naša birokracija mnogo, mnogo premalo strokovnega znanja in mnogo, mnogo premalo vpogleda v resnične ljudske potrebe, da bi mogli prepuščati tako važne stvari le njej. Skoro vsa naša socialna zakonodaja ter še cela vrsta drugih povojnih zakonov, zlasti pa zakon o kmetijskih kreditih, ki je vprav klasičen produkt diletantizma naše kmetijske zakonodaje, glasno zahtevajo, da mora biti dosedanjih metod konec. In eden izmed pogojev, da jih bo konec, je osnovanje kmetijskih zbornic, ki jih potrebujemo zato čimprej, takoj!
Naravnost presenetljivi so pa nazori, ki jih je glasom časopisnih poročil razvijal dejanski voditelj in gospodar slovenskih socialnih demokratov, g. sodrug Ant. Kristan. Na las, pa prav na las so namreč slični predpotopnim nazorom kakega buržujskega reakcionarca pred tremi ali štirimi desetletji, ko jc bil avstrijski liberalizem že na najnižji točki svojega propadanja in. je postajal že pravi evropski mon-strum. Če niso Kristanovi politični prijatelji še zreli za vodstvo delavskih zbornic, žal ne moremo pomagati, toda da bi proglašal slovenskega kmeta za nezrelega za delavske zbornice, smatramo in sprejemamo kot insinuacijo. Ni naša krivda, če ni imel g. Kristan nikoli niti najmanjšega stika z našim kmetiškim ljudstvom in ga zato tudi prav nič ne pozna, toda vsa naša novej"a politična zgodovina je jasna priča, da je zacvetelo vse ustvarjajoče gospodarsko delo pri nas šele tedaj, ko je kmet radikalno pomedel iz javnih zastopov z gospodo, ki je imela nazore, kakršne razvija še danes sodrug Kristan in je prišel sam do odločujoče besede.
Slovensko kmetijstvo prihaja po vojni v vedno večje krize in težave in to zlasti zato, ker merodajni činitelji niso imeli ne zniisla in nc volje za konstruktivno gospodarsko delo v prid produktivnih stanov. Trgovci, obrtniki in industrijci so vsaj potom svojih zbornic preprečili marsiknko še večje zlo ter si priborili to in drugo ugodnost, le kmet, ki je po svoji številčni moči in po svojem gospodarskem pomenu steber naše agrarne države, je ostal še vedno brez prepotrebne stanovske korporacije, ki bi na eni strani varovala in zastopala njegove interese v javnem življenju, na drugi strani pa z vsemi sredstvi pospeševala kulturni in gospodarski napredek kmetijstva samega. To je pogreška in vrzel, ki ni le v škodo kmeta samega, temveč vsega našega narodnega gospodarstva, zato bi bil že skrajni čas, da končno vendarle pride do uresničenja te dolgoletne zahteve kmetiškega ljudstva.	—ec.

Katastrofa na severa -14 žrteu
v Tromsoe, 4. julija. (Tel. >Slov.<) Italijansko letalo >Marina L« je vsled vesti, katero je prejela jahta angleškega veleindustrijca z milom lorda Leverhubna, da je sprejela signale neke norveške ribiške ladje, da je rešila Amundsena in njegove tovariše, odletelo, da poišče skupino, pa se je brez uspeha moralo vrniti v Tromsoe.-
v Yalesund, 4. julija. (Tel. >SIov.<) Vašemu dopisniku se je, ko je obiskal Deviški zaliv, s posredovanjem poveljnika parnika >Citt& di Milano«, posrečilo doseči intervju z generalom Nobilom. General Nobile je bolan na želodcu. Njegova noga, ki je bila zlomljena, je že zdrava. Vesti, da je general Nobile izvršil samoumor, so neresnične. General Nobile ne sprejme nikogar in se niti po lastnem operateruju ne pusti fotografirati. Na vprašanje, zakaj se je dal rešiti kot prvi, je odgovo ril, da ga je voditelj švedske ekspedicije Tornberg prosil, da pride k njegovi pomožni ekspediciji. Nobile stavi edino upanje za rešitev njegove skupine na ruskega rušilca ledu »Krasina«. Švedi s svojo pomožno ladjo prodirajo skozi preliv Hinlopen proti severu in hočejo pristati tudi z velikim Junkersovim letalom. Italijani smatrajo položaj za katastrofalen. Pomožne akcije za Amundsena se ne udeležujejo, ker je izgubljen brez upanja. Zato pa se je vrnil Larsen, da prinese Amund-Benu pomoč. Bati se je, da bo Nobilovo podjetje zahtevalo 14 žrtev. Nobile še vedno odklanja, dati podrobne vesti o tem, kako se je nesreča zgodila.
v Milan, 4. jul. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča posebni poročevalec »Corriere della Sera«, je ruski lomilec ledu >Krasin« pri svojem prodiranju zelo oviran, ker se mu stavljajo na pot do osem metrov visoke ledene stene. Vsakih deset minut se oglaša njegova sirena, da bi ga slišali
ponesrečenci, če bi se nahajali v njegovi bližini. Dosedaj pa je parnik srečal samo nekatere morske pse in medvede. O ruskem letalcu Babuškinu ni od petka dalje nobene vesti več.
v Kodanj, 4. jul. (Tel. »Slov.«) General Nobile je prosil komandanta lomilca ledu »Krasi-na«, da ga vzame s seboj pri iskanju ponesrečencev. Komandant »Krasina« je njegovo zahtevo odklonil z utemeljitvijo, da so Nobilovi živci preveč uničeni.
v Berlin, 4. jul. (Tel. »Slov.«) Pod vodstvom kapitana Ritscherja od nemške Lufthanse bo odšla na sever pomožna ekspedicija, katere se bo udeležil znani nemški letalec Udet. Ekspedicija se bo odpeljala na Spitzberge s parni-kom linije Hamburg—Amerika.
Iz Italije v Brazilijo
v Milan, 4. jul. (Tel. »Slov.«) Včeraj zvečer sta popolnoma tajno startala letalski komandant Ferrario in letalski major del Prete z letalom »Savoia 64« na polet iz Italije v Brazilijo. Smer poleta gre iz Rima preko Sardinije, Alžira, Gibraltarja ob afriški obali do Belega rtiča, od tam pa preko Atlantskega ocena v smeri Port Natalu v Braziliji. Letalo spotoma ne bo pristalo in bo vzdolž južnoameriške obale letelo tako daleč, dokler bo trajala zaloga bencina, katerega imajo s seboj 3000 kg. Letalo je opremljeno za polet 65 ur in za progo 9000 km. Letalo ima s seboj radio-aparat.
v Milan, 4. jul. (Tel. »Slov.«) Ko se je včeraj italijanski šef generalnega štaba za zrako-plovstvo Armani hotel od starta brazilskih letalcev vrniti v Rim, se je njegovo letalo pri pristanku na letališču v Nettunu prevrnilo in se vnelo. Posrečilo se je rešiti Armanija in njegovega pilota iz gorečega letala, vendar pa sta dobila težke poškodbe.
dih taturo
proletarilafa
v Berlin, 4. julija. (Tel. »Slov.«) V nemškem državnem zboru se je danes začela razprava o vladni izjavi. Socialnodemokratski govornik Breitscheid je naglasil, da so volitve odločno izpadle proti meščanskemu bloku, ker so posebno nemški nacionalci, ki so njihova najmočnejša stranka, pretrpeli največje izgube. Prišlo je potem tudi do hrupnih prizorov s komunisti, ko je Breitscheid ^fctro zarisal ločitveno razliko med socialnimi 'cfemokrati in komunisti s tem, da je rekel: »Odklanjamo diktaturo proletariata, ker uno t načelu pristaši demokratske države in ker privilegiji diktature nič ne koristijo, če ni za
Slava nemških letalcev
v London, 4. julija. (Tel. »Slov.«) Ameriški letalci Kohl, Hiinnefeld in Fitzmaurice so včeraj dospeli na Irsko, kjer so bili sprejeti z velikim navdušenjem. Irski predsednik Cosgrave jih je sprejel na letališču Baldonel s člani kabineta, z zastopniki najvišjih oblasti, vojske in zrakoplovstva, nakar so jih v slavnostnem sprevodu spremili v Dublm. V Dublinu jih je sprejela neštevilna množica ljudstva. Gneča je bila tako velika, da se je onesvestilo več žensk in mladih deklic. Nato s« je vršil slavnostni banket.
Median časte
Budimpešta, 4. jul. V včerajšnji seji parlamenta je vladna večina predlagala, da se postavi spomenik Štefanu Tiszi in v poslopju poslanske zbornice ovekovečijo trije veliki možje Madjarske s slikami. To so Ivan Hunyadi, Lud-wlg Košut in sedanji državni upravnik Horthy.
V opoziciji, zlasti pri socialnih demokratih je ta predlog dvignil silen hrup. Socialisti trdijo, da so omenjeni nevredni teh časti, ker pomenijo prej madjarsko sramoto kot slavo.
Avstrijski ve?enemci
Dunaj, 4 julija. (Tel. >Slov.c) Veliko-nemška stranica, ki je pred par dnevi pozvala svojega somišljenika ministra Dinghof-lerja, da poda ostavko, česar pa do daues še ni storil, vztraja na svojem stališču ia je pripravljena eventuelno tudi izstopiti iz vladne koalicije. To nezadovoljstvo Velikonemcev se tolmači na razne načine. Prevladuje mišljenje, da Velikonemci že računajo z možnostjo sestave črno-rdeče koalicije in se hočejo radi tega še pravočasno rehabilitirati pri svojih volivcih. Velikonemška stranka, ki je bila po prevratu najmočnejša stranka v Avstriji, ima danes v parlamentu samo 12 poslancev. In še ti so izvoljeni na skupni listi s krščan-Bko-socialno stranko- Nazadovanje te stranke je tako, d« se resno sumi v regeneracijo
stranke.	,
v Dunaj, 4. jul. (Tel. »Slov.«) Pravosodni minister dr. Dinghofer se je včeraj zvečer iz Karlovih Vari vrnil na Dunaj. Vlak pa je imel zamudo tako, da se dr. Dinghofer ni mogel udeležiti seje predsedstva velenemške ljudske stranke, na katero je bil povabljen. Minister je s kolodvora odšel direktno k zveznemu kanclerju dr. Seiplu, ki ga je bil telefonično prosil,
to predpogojev.« Breitscheid je še izjavil, da se kabinet oficielno ne imenuje kabinet velike koalicije, temveč kabinet Miiller. V zunanjepolitičnem pogledu so socialni demokrati pristaši politike sporazuma, v prvi vrsti s Francijo. Za namene, ki so jih napovedali nemški nacionalci v volivnem boju za ozko zbližanje z Italijo in Madjarsko, nimajo socialni demokrati nobenega smisla. Zavzemajo se za čimprejšnjo izpraznitev zasedenega ozemlja ter z zadovoljstvom pozdravljajo dejstvo, da je francoski socialist Auriol stavil v francoskem parlamentu isto zahtevo.
da pride k njemu takoj po prihodu na Dunaj. Dr. Dinghofer je izjavil zastopnikom listov, da o krizi v pravosodnem ministrstvu ne more reči ničesar drugega, kakor ono, kar je izjavil že v Karlovih Varili, ker se med tem časom ni izvršila nobena sprememba položaja. Nadaljnje odločitve so odvisne od razgovorov z zveznim kanclerjem in s predsedništvom stranke. Dr. Dinghofer je ob 8. zvečer prišel v urad dr Seipla, ko je bil ministrski svet že končan. Odločitev o tem, ah bo dr. Dinghofer res odstopil, včeraj ni padla ter se bo dr. Dinghofer danes najprej razgovarjal s pristaši svoje stranke iz Gornje Avstrije. Včeraj popoldne je bila konferenca predsedništva velenemške ljudske stranke, na kateri se je razpravljalo o krizi v pravosodnem ministrstvu. Na tej seji ni prišlo do nobenega sklepa, temveč so se dogovorili, da povabijo ministra dr. Dinghoferja na konferenco, da da nekatera pojasnila o dogodkih, ki so do-vedli do krize. Ko so razpravljali o vprašanju, kaj naj se zgodi v slučaju, če dr. Dinghofer odstopi, so zastopniki dežel izrazili svoje mišljenje, da se na prazno mesto pravosodnega ministra izvoli določena osebnost iz zveznih dežel. Sedanja sestava vlade upošteva namreč ustavni značaj države s tem, da so od osmih ministrov, ki tvorijo z zveznim kanclerjem kabinet, štiri ministri z Dunaja, po eden pa iz Gornje Avstrije, Dolnje Avstrije, Štajerske in Tirolske. Če bi se torej pravosodno ministrstvo zasedlo nanovo, bi morala biti izvoljena osebnost iz ene od onih dežel, ki v vladi niso zastopane. O osebi novega ministra se ni razpravljalo. Konferenca se bo danes nadaljevala.
Drobne vesti
Romunski zunanji minister Titulescu je bil za svoj trud za sporazum med Jugoslavijo in Grško, ko se je z dr. MarinkoviČem razgovarjal v Belgradu in Bukarcštu, odlikovan z velikim križem grškega Zveličarjevega reda.
Albanskega poslanika v Atenah Stavro Stavri-ja je včeraj zvečer v Ženevi, kamor je prišel s svojo soprogo na ohisk, povozil avtomobil in ga precej težko poškodoval.
Pilsuclski v Romuniji. Tukajšnji listi poročajo, da dospe Pilsuclski jutri v Romunijo
- - - J J!L J« —a ..n V« -nI „ Urtrluilnvn Imrto na 1)1111111, Hrt prt I1C I>w I v ntthvilUiu iv-.j..«-
lišče, temveč v Trgovište severno od Bukarešta.
Gradba stanovanj. Francoska poslanska zbornica je danes soglasno sprejela Loucheur-
jev predlog zakona o zgradbi 200.00 malih stanovanj, ki naj se zgradijo v petih letih in ki bodo stala 11 miljard frankov.
Na slavnostnem banketu v ameriškem veleposlaništvu v Parizu v svrho proslave dneva ameriške neodvisnosti, je imel Poincare slavnostni govor, v katerem je govoril o težkih gospodarskih krizah držav, ki so se udeležile svetovne vojne. Tudi Francija, dasi ima zopet trdno valuto, še ni premagala vseh vojnih izgub. Francija je odločena, da za vedno obsodi vojno in da da vsemu svetu nove dokaze svoje volje po miru.	_
OrodSe fašistovskesa pronicanja
Izmed italijanskih listov se je prvi oglasil k besedi o Zadružni zvezi v Trstu »Piccolo«. List je objavil raagovor z »nekim članom novega odbora zveze«. Izjave so silno previdne in pomirjevalne ter polne obljub. Fašisti hočejo očividno pomirljivo vplivati na ljudstvo, da bi ne pričelo dvigati denarja iz Zveze in njenih članic in da bi ustavilo likvidacije zadrug, ki so v polnem teku. Omenjeni odbornik zagotavlja članicam in zvezi velik razmah pod dobro-dejnim vplivom fašistovske stranke. Slovenske zadruge, ki so bile ustanovljene po avstrijskih za-konin in so poslovale izven italijanskih zakonov, je bilo treba spraviti v sklad s fašistovskim sindikalnim zakonom. Pofašistenje Zadružne zveze ni političnega značaja kakor trdi slovensko časopisje. Voctetvo fašistovske stranke je izvedlo reformo z vsem taktom in sporazumno s prejšnjim odborom. (Značilen je poudarek, da je bila okupacija Zvez® izvršena >sporazumno s prejšnjim odborom«. Fasi-sti hočejo takoj izrabiti orožje, ki so jim ga silno neprevidno dali v roke voditelji tržaških Slovencev s »sporazumom«, in vzeti svojemu činu značaj nasilja ) Prizadeti so razumeli važnost »fasistovske uvrstitve« Zadružne zveze, ker jim bo prinesla gospodarske koristi. Pri sestavljanju vohune liste za novi odbor je fašistovsko vodstvo postavilo veto proti vstopu Slovencev, ki ne uživajo zaupanja far šistovske stranke. Članice so spoznale, da je v njihovo veliko korist, ako se sprejmejo v fašistovsko organizacijo, in so se prav iskreno izrekle za sodelovanje s fašisti. Na koncu pa je odlični fašist razr grnil svoje karte in izjavil:	.	. .
»Ako izjavim, da stranka ne misli pronicati (v slovensko deželo) po pravcu, da se uničijo obstoječe organizacije, ampak želi izvesti pronicanje, ki naj sloni na iskrenosti namenov, in ohraniti pn življenju dobre organizacije, ki imajo že gospodarsko tradicijo in ki niso politično pomazane proti Težimu. Končno je tudi res. da so možje na slovenski strani popolnoma razumeli te namene in so se stavili nam na razpolago za sodelovanje v korist kmečkega stanu v Julijski Krajini.«
Bolj jasno fašist ni mogel govoriti o resničnih namenih, ki jih ima fašistovska stranka z Zadružno zvezo. Gre za tiho sistematično pronicanje v slovensko deželo, ki naj sloni na gospodarski organizaciji, ki so jo gradili Slovenci leta in leta in ki so jo dobili fašisti po zaslugi tržaških slovenskih voditeljev zlepa v svoje roke. Fašist, ki se dobro zaveda, da so vse fašistovske akcije med slovenskim ljudstvom propadle prav radi tega, ker niso imele gospodarske zaslombe, kar ne more zadržati veselja nad tolikšnim uspehom in na koncu zapoje slavo tudi »možem na slovenski strani«, katerim gre pač prva zasluga za ta uspeh. Fašist sam je razgalil pogubonosni čin voditeljev tržaških Slovencev iu jih postavil na zatožno klop pred slovensko javnost. Po tah preciznih izjavah zastopnika fašistovske stranke se pač ne bo oglasil človek, ki bi se drznil zagovarjati »taktiko« tržaške gospode.
Odreiite jim glavel Neka italijanska učiteljica na Kobariškem je pripovedovala otrokom o vojni nevarnosti med Jugoslavijo m Italijo. Ni še gotovo, da izbruhne vojna, vsekakor pa je potrebno, da so otroci na vse pripravljeni, vadijo naj se sukati nož. In ko ugledajo prvega Jugoslovana, ki bi vdrl preko svete meje, naj planijo nanj in mu odrežejo glavo... Poučevanje fašistovske učiteljice je v polnem skladu s fašistovskim naukom. Saj mora biti po Mussolinijevem mnenju dijaku geslo: »Knjiga in puška 1«
Slovenci v ItaMii
»Kad se užge mlada krv.t Glasilo istrskih liberalcev »Istarska Riječ« je pred leti priobčevalo podlistek »Kad se užge mlada krv«. Mladi pisatelj Ernest Radetič, doma iz Istre, je pod tem naslovom zbral več svojih pripovesti, ki jih je kritik R. Katalinifi označil za »lepe in istinite« in pripomnil, »da se v njih zrcali življenje našega malega sveta po vaseh naše Istre.« Pozneje je »Istarska Biječ-rizdala povesti v knjigi in jih vrgla na trg z velikansko reklamo. Kakor že naslov sam, so tudi pripovesti silno opolzke; v eni nastopa običajni redovnik, ki so ga starši kot otroka vtaknili v samostan, a se mu ob pogledu na mlad zaljubljen par užge sla po življenju. Povesti so zbudile med istrskimi katoličani pravo zgražanje in proteste. Morala istrskega seljaka je radi izgona slovanskih duhovnikov in radi odprave hrvaških pridig in hrvaškega veronauka v veliki nevarnosti In temu ljudstvu, ki prav v tej strašni borbi za golo življenje potrebuje novih moralnih sil, so dali ' narodnjaki tako čtivo v roke. Že tedaj je povzdignil svoj glas »Pučki Prijatelj«, organ istrskih katoličanov proti Uikemu početju. V svoji številki od 21. junija pa je ta list, na podlagi citatov .dokazal, da so Radetičeve povesti... plagiat D' Annunzi-jevih del »Terra vergine« in »Bestiame«. Radetič ni ukradel D' Annunziju samo snovi, ampak cele stavke, ki so enostavno prevedeni brez vsake iz-premembe. Razveseljivo je, da je sedaj dokazano, da tako opolzke povesti niso resnične slike življenja v istrskem selu; tako globoko Istra niti pod strahovlado brezbožnih istrskih glavarjev ni padla.
Pokrajinski gospodarski svet v Gorici. Te dni se je v Italiji definitivno izvedel zakon, s katerim so bile odpravljene trgovske zbornice. Na njihovo mesto pridejo »pokrajinski gosp<>darski sveti« (consiglio provinciale d' economia), ki jim predsedujejo prefekti. Gospodarski svet je torej vladna ustanova in svetniki imajo pravico le dajati nasvete; odloča prefekt sam. V goriški gospodarski svet je bilo imenovanih tud; nekaj Slovencev, seveda ne v razmerju, ki bi odgovarjalo številčnemu razmerju med slovenskim in furlanskim prebivalstvom v deželi. Izmed 7 članov poljedelsko-gospo-darskega oddelka sla dva Slovenca: Ivan Kragolj in Edmund Konjedic. V industrijskem oddelku, ki šteje 6 članov, je Jožef Mozetič; v trgovskem sta Treven Karel iz Idrije in Anton Ravbur iz Komna proti 4 Italijanom.
Goriški nadškof v Ajdovščini. V nedeljo, na
____dor.iačc^a cerkvenega natrona sv. Ivana, je
goriškf nadškof ^Sedej obiskal Ajdovščino. Prebivalstvo mu je priredilo izredno svečan sprejem. V Ajdovščino je prihitela velika množica iz bližnjih vasi. Ob vhodu jc bil postavljen lep slavolok, cesto 50 krasili mlaji. Nadškofa je pozdravil podestat. Šolska de-
klica in druga Marijina hčerka sta mu pokloni® Šopek cvetlic m ga nagovorili. Nato se je vršil«) svečana služba božja. Petje je spremljal domači orkester. Po procesiji je goriški vladika delil sv. birmo. Svečanost je imponirala tudi fašistom, ki bi jo radi spravili pod svoj plašč. Njihovo glasilo piše, »da ie iz resnega reda, v katerem je svečanost potekla, odsevala strnitev verskih čuvstev s čuvstvom itab-janstva.«
Duhovske vesti. Te dni je bil odpeljan v videni-sko umobolnico don Apollonio, župnik pri Sv. Jakobu v Trstu, ker se mu je omračii um. Začasno ga nadomestuje č. g. Ivan Omersa, kaplan pri Sv. Jakobu. — V ponedeljek 25. t. m. so v Otaležu položili v grob kurata Josipa Kosa, ki ga je ugrabila težka bolezen v 47. letu Prebivalstvo mu je priredilo lep pogreb; asisiiralo je 12 stanovskih tovarišev.
Mussolini je prisostvoval na Kalvariji zaključnim manevrom častnikov 3. letnika vojne šole. — Obiskal je tudi pokopališče v Redipuglia, kjer je imel nagovor na vojake, ki ga je zaključil zi Viva
il Re.
Zaslužena blamaža
Pod bobnečim naslovom »Klerikalni pa-nama v Gornji Radgoni« je prineslo »Jutro«, z dne 22. junija ostuden in naravnost perfi-den dopis iz Gornje Radgone, datiran z dne 21. junija t. 1. Vsebina in ton dopisa je zopet dokaz brezprimerne zlobe in hinavščine, • katero zastruplja in ruši že nekaj let sem z nedoseženo podlostjo in pretkanostjo zloglasna demokratska klika moralen red med Slovenci. Zlohotnost falirane gospode nam reži nasproti v vsakem zlogu omenjenega dopisa, obenem pa dopisnik s podlo in nezaslišano hinavščino zavija svoje grešne oči v vlogi usmiljenega samaritana, ki se mu smilijo vlagatelji. Fej! Hinavci brez primerel Kaj je vam za dobrobit delavca in kmetal
Prav ničesar ne bomo prikrivaM o zadevi gornjeradgonske posojilnice. Njen tajnik g. Neudauer je bil otvoril tekoči račun lesni tvrdki Jugoles, katere glavni lastnik je postal g. Neudauer. To je storil v namenu, zanimati posojilnico, ki je bila radi likvidacije pri celjski Zadružni zvezi včlanjene radgonske gospodarske zadruge utrpela nekaj sto-tisoč. G. Neudauer se je pri tem v toliko spozabil, da je izplačal omenjeni lesni tvrdki r tekočem računu 1,500.000 Din brez predhodnega odobrenja posojilničnega načelstva. Naravno je morala priti posojilnica radi tega v plačilne težkoče. In glej sedaj! Jutrovski pri-ganjači so takoj začeli romati k nekaterim vlagateljem in so jim prigovarjali, naj predlagajo sodni konkurz. Toda zlobni naklepi in načrti jutrovskih agentov so se izjalovili na celi črti. Zadružna zveza je takoj nakazala potrebno vsoto denarja tako, da je Posojilnica lahko pričela izplačevati vlagateljem denar, ki so ga hoteli dvigniti. Ljudje so se kajpada pomirili, posojilnica nadaljuje svoje poslovanje v najlepšem redu in poleg tega se je pozneje pokazalo, da je g. Neudauer ^ kril s svojim premoženjem. In g. Neudauer, ki je bil za nekaj dni neznano kam izginil, »e je sedaj javil in se bo v najkrajšem času vrnil v Gornjo Radgono, da sam uredi vso zadevo.
Jutrovski dopisuni in agenti pa stoje danes pred našim ljudstvom razgaljeni, osramočeni in blamiranil Niti slutili niso, da se bo zadeva tako hitro rešila. Hoteli so nesrečo naših vlagateljev, ker bi samo v tem slučaju mogLi po svoji stari metodi, ki jim je prešla že čisto v meso in kri, v kalnem ribariti. Na nekaj so namreč zlobneži pozabili — da temelji naše mogočno zadružno gibanje na temeljih nesebične vzajemnosti in moči Krekove organizacije. Tega pri njih pa ni, zato so delali svoje škodoželjne račune brez krč-marja. Zadružna zveza, ki je finančno in z uradništvom priskočila na pomoč za ureditev zadeve, je s tem dala najtrdnejše jamstvo, da so interesi vlagateljev absolutno izven vsake nevarnosti. Pozabili so pa tudi na to, da ni niti ena naša posojilnica prišla dosedaj v konkurz in da so vlagatelji ob tem dejstvu lahko trdno prepričani, da ne bodo izgubili niti pare.
Kdo so ti ljudje, ki so hoteli na ogaben način izkoristiti trenutno nepriliko, v kateri se je bila nahajala gornjeradgonska posojilnica, v svoje umazane in politične nakane? To so ljudje, na katere stavijo mnogoštevilni slovenski vlagatelji že skozi leta sem trdo vprašanje: Kje je tistih 100 milijonov dinarjev, ki smo jih bili vložili v Slavensko banko? Poznamo mnogo demokratarskih veličin, ki so jo vse drugače zavozili — da je pri tem trpelo ljudstvo. In nam ni prišlo niti na misel, da bi bili to hoteli politično izrabiti! Naj poudarimo, da je celo graška »Tagespost« pisala o vsej zadevi čisto stvarno in mirno.
Hvala Bogu se je grda igra končala s popoh|o blamažo. Slovensko ljudstvo gornje-radgonskega okraja pa je tudi topot hitro razumelo podle intrige naših demokratov.
KMčev o^areb
č Zagreb, 4. jul. (Tel. »Slo.v.«) Danes ob 4 popoldne se je vršil slovesen pogreb hrvatskega učenjaka Vekoslava Klaiča. Pogreba so se udeležili številno meščanstvo in zastopniki hrvatskih prosvetnih društev. —--1
Dunajska vremenska napoved za 5. julij. Prišla bo nevihta, potem nizka temperatura, nato pa bo zopet povečini jasno vreme.
Novosadska vremenska napoved. Slaboten jugovzhoden veter. Vedro in lepo. Dežja ne bo.
V svobodnem narodu - svobodna žena!
Žensko delo
Ako bi hoteli naprtiti krivdo — če že hočemo govoriti o »krivdi« — da se žena čimdalje bolj izneverja družini in domu in se loteva vseh mogočih drugih poklicev, kapitalizmu samemu, bi mu delali krivico. Ženskega gibanja, ki zahteva za ženstvo pravico do lastnega osebnega življenja in izoblikovanja, do sodelovanja v vsem javnem življenju in pravico do vsakršne izobrazbe, ki je v to potrebna, ni rodil kapitalizem, marveč misel svobode in enakopravnosti vseh ljudi, ideje, ki so rodile ameriške državljanske vojne, francosko revolucijo in gibanje leta 1848. Z vsemi temi dogodki kulturne zgodovine je začetek ženskega gibanja v vzročni zvezi. Socialne razmere, kakor so se razvile iz kapitalističnega družabnega reda, so dale ženskemu gibanju za osamosvojitev le zunanjo opravič-bo in neodoljiv pogon.
Neglede na to torej, da sedanji gospodarski sistem čimdalje bolj prodira tudi v najmanjšo družabno edinico-družino, prevzemajoč tam dosedanje žensko delo, zato pa žensko delavno moč zaposluje zunaj doma, ob stroju, ki proizvaja v masi in za mase — si ženstvo ne bi več dalo vzeti pravice do dela, do svobodne volitve poklica in gospodarske samostojnosti. Z ženskim delom izven doma, to je v obrti, trgovini in industriji, v javnih in zasebnih uradih ter svobodnih poklicih je treba torej enostavno računati kot z danim, ne-izpremenljivim dejstvom. Razpravljati se more in mora samo še o dvojem: 1. Da se ženska delovna moč uporabi tako, da bo imela skupnost od njega čim največ koristi. 2. Da se ohrani družina kot najtrdnejši socialni in kulturni temelj tudi v novem družabnem redu, ki se že napoveduje in bo nedvomno nosil socialno obeležje; a v ta namen je treba družini ohraniti odnosno vrniti — mater.
In vendar — razkol.
Pri vsem tem pa se ne da tajiti, da pojenja prenos ženskega dela izven doma ne samo prelom z mnogotisočletnim predanjem, marveč tudi tragičen razkol z najglobljim bistvom ženske narave. Kolikor do danes poznamo žensko naravo, teži za udejstvovanjem v neposredni službi človeku kot takemu in ne šele posredno preko njegovih interesov, kakor velja to za moškega. Toplota in nežnost ženskega srca se more izživeti, more najti polno zadovoljstvo le v negi in skrbi za živo, čuteče bitje. Iz tega se da sklepati, kako strašno prazno pušča žensko delo ob stroju, najsižebo ta stroj jeklen ali pa birokratičen. Morda se bo v nekaj vekovih ženska narava prilagodila brezdušnemu, mehaničnemu delu
—	in to bo po našem dosedanjem spoznanju nenadomestljiva socialna in kulturna izguba
—	zaenkrat pa je ženska ob tem delu dvakrat ubop>a. Tembolj, ker je večinoma povsodi samo podajačica, nekvalificirana, pomožna delavna moč brez lastne volje ii* odgovornosti.
Kako naj se tedaj uravna rensko dolo?
Predvsem: svobodna volitev poklica, neglede na to ali je bil kak poklic doslej čisto moški. Nobenih rezervatov, nobenih ključavnic. Če sme ženska delati najtežja dela, u. pr. v rudnikih, zakaj ne bi smela priti n. pr. v grafično umetno obrt kot kvalificirana delavka; in zakaj ne bi smela n. pr. kot frizerka las tudi striči, marveč bi morala to prepuščati moškim pomočnikom, sama se pa omejiti na česanje in manikiranje?
Brez dvoma pa je želeti, da bi si dekleta izbirala kolikor le mogoče poklice, ki so ženski naravi na splošno najbolj prikladni, kjer bodo mogli priti do veljave njeni materinski nagoni: to so vse učiteljske in skrbstvene stroke, zdravništvo in bolniška strežba, go-stilničarstvo in penzijoni, pa tudi vrtnarstvo in poljedelstvo; njeni umetni ustvarjalni sili naj se omogoči razmah v vseh strokah umetne obrti, ne izvzemši tistih, ki so doslej veljale kot izključno moške. Posameznemu resničnemu talentu pa morajo biti vrata v katerikoli poklic vedno odprta.
Kovač
Po samotni gorski dolini me je peljala pot. Bila je pozna mesečna noč; v bregu so neumorno peli črički, ob cesti je enakomerno šumel potok; zdelo se mi je, da bolj sanjani ko hodim. Nenadoma je udaril v moje sanje težek glas. Trdo je donel kakor težek udar — a vendar v nekem poetičnem zvoku, omiljen od mehke tišine globoke noči, v kateri je melodično izzveneval.
Bili so to zvoki kovaškega kladiva.. Le od časa do časa je utihnil ta nočni zvonar, kakor da prisluškuje lastnemu odmevu in le majska noč je lahko dihala okrog mene.
Ko sem zavil okrog hriba, sem zagledal pred seboj kovačnico, vso razsvetljeno v ognju. Tn ko sem prispel bliže, sem zagledal tudi kovača.
Sredi ognjenega dežja je stal mož. S kleščami v levi roki je držal žareče železo, s težkim kladivom v desnici pa udarjal po njem in po nakovalu, da je glasno zvenelo. Krasna slika! Velik, širokopleč mož, visokega, hladnega čela, moškega obraza, zasenčenega od gostih, bujnih obrvi in kratkih brk, z razgaljenim vratom, in visoko zavihanimi rokavi, predpasan z usnjenim predpasnikom — tak stoji še danes pred mojimi očmi: mož, ki vrši svojo dolžnost!
»Dober večer, mojster,« sem mu zakli-ral veselo. »Se tako pozno pri delu?«
Mož se je ozrl, zagodel nekak »Bog daj*: ter mirno koval dalje rde*« železo, da so orš«-'e iskre na vse strani
Kdo vodi izbiro poklicev?
Tu prihajamo do občutne vrzeli v naši socialni politiki. Nimamo še nikakega mesta, ne javnega, ne zasebnega, ki bi se pečal z vprašanjem, kako voditi izbiro poklicev širokih ljudskih slojev. V Nemčiji se bavijo s tem znanstveni krogi, zdravniki in pedagogi, a po vseh mestih imajo javne posvetovalnice, v katerih se dajejo v vsakem posameznem slučaju nasveti in uavodila za izbiro poklica, ki bi se najbolj skladal z duševnimi in telesnimi sposobnostmi v poštev prihajajoče deklice odn. dečka.
Pri nas sta v prejšnjih časih vršila posvetovalno dolžnost učitelj in duhovnik, in to izvrstno; zmotila sta se redkokdaj. A to je danes komaj še mogoče, saj bi bilo treba svetovati glede vseh 40 —50 učenk in učencev in ne samo glede najbolj nadarjenih. Vendar je ravno šola s šolskim zdravnikom tudi danes najbolj poklicana, da vodi vsaj v mejah možnosti izbiro poklica pri mladini, posebej pri ženski mladini. Za njo pa prihaja v poštev posebno delavska zbornica v zvezi z uradom za socijalno zavarovanje.
V boj treba iti oborožen!
Čim je postalo potrebno, da gre ženska ven v eksistenčni boj, je prva dolžnost doma in družbe, da žensko za ta boj čim bolje oboroži. Naravnost greh, zločin je, ako se pošlje dekle brez vsake vzgoje in brez vsake usposobljenosti v svet. Kaj more drugega, nego postati žrtev življenja, plen brezvestnih izkoriščevalcev v nravnem in gospodarskem pogledu?
Boj za obstanek je danes kakor še nikdar oster in neizprosen; le tisti, kdor je duševno in telesno krepak, kdor je splošno in strokovno izobražen, more v tem boju nekako obstati in napredovati. Le zavest sposobnosti in zmožnosti daje človeku pogum, da v boju vztraja in se ne vdaja. Zlasti treba takega poguma ženski, ki je že po naravi bolj plaha, eksistenčnemu boju še nevajena in zato tembolj po zaslombi in zaščiti hrepeneča. Koli-krat je ravno strah pred lastno slabostjo in osamljenostjo kriv, da se mlado dekle oklene ln prepusti prvemu moškemu, ki ga sreča na svojem potu.
Starši ne bi smeli delati razlike med sinovi in hčerami v vprašanju izobrazbe in ne bi smeli za izobrazbo sinov bolj skrbeti nego za izobrazbo hčera. V mestih se je to več ali manj že itak uveljavilo, ne pa še tako na deželi.
Kjer pa dom odreče ali ga sploh ni, tam je dolžnost družbe, da poskrbi za to, da mladina ne gre nepripravljena v življenje. Koliko bi si občine prihranile na poznejših stroških za razne izgubljence, koliko država, ako bi se bilo skrbelo za dcbro vzgojo in uk mladega človeka. Pri mladinskem skrbstvu ne gre za to, da se otrok spravi nekako pod streho do .14. ali 16. leta, potem pa prepusti usodi, marveč je bistvo mladinskega skrbstva v tem, da preskrbi zapuščeno deco za zmerom, da jo reši in usposobi za pošteno življenje. A to je mogoče poleg vzgoje doseči le z izobrazbo in ukom. Tu daje izvrsten zgled »Hrvatski Radiša«.
Kaj pa kmctsko ženstvo?
Kmetski in posebej kmetsko-gospoclinj-ski poklic je pridobiten poklic v najboljšem smislu besede. Tudi tu je prva stvar: poklic iz resničnega poklica, ljubezen do dela, potem pa kar najboljša strokovna izobrazba. Ko vse drugo gospodarstvo s tako silnimi koraki napreduje, mora stremiti naprej tudi kmetijstvo s svojim gospodinjstvom vred. To moremo pa pričakovati le v toliki meri, v kolikor bosta kmetski gospodar in gospodinja napredovala v strokovni izobrazbi, svoje delo dejansko razumela.
Iz našega kmetijstva moramo skušati iz-biti čim več; to pa posebno tedaj, ako hočemo vsaj malo zajeziti
beg kmetskih deklet v mesta in industrijske kraje. Misliti, da bi se dala dekleta pridržati doma s samimi lepimi bese-
»Ta pa ni posebno zgovoren,« sem si mislil in se vsedel na neko prazno nakovalo. Že od nekdaj rad opazujem kovača. Eno najstarejših obrti je to in kako lepa, mogočna! Moji predniki so bili kovači prav do mojega starega očeta. Morda bi tudi jaz več doprinesel človeški družbi, da sem se odločil za ta stan!...
Kovač je še nekaterikrat zavihtel kladivo, potem pa je vtaknil železo v žerjavico in pritisnil meh. Nato se je okrenil k meni. :>Odkod prihajate?« je vprašal ter me mirno motril.
»Iz Berlina.«
>Hm, tedaj ste napravili lepo pot,« je rekel. »Lepo je tam v Berlinu... A kam ste namenjeni nocoj?« je vprašal ter me mirno motril.
>Do kakega prenočišča. Jeli kaka vas tu v bližini?«
»Kajpak, takoj tam za kovačnico, dobrih pet minut. A prenočišča tu ne boste našli. Sicer je tam gostilna, a posteljo boste težko dobili. Pojdite rajši do mesta, imate samo pol ure do njega.«
In mirno, kot da je sam v kovačnici, je vzel zopet železo iz žerjavice ter nadaljeval svoje delo. Jaz sem izvlekel iz nahrbtnika svojo popotno steklenico, da bi se okrepčal; ponudil sem jo tudi pridnemu možu. A ta se je zahvalil ter s komolcem pokazal na vrček, ki je stal na klopi ne daleč cd njega.
»Povejte mi, mojster,« sem nadaljeval po nekolikem razmišljanju, »kako to, da stoji vaša kovačnica zunaj vasi. Ali tam ni nika-i keea prostora več?«
dami ,bi bilo malo pametno. Zakaj pa odhajajo dekleta v mesta? Ponekod pač iz gole lahkomiselnosti, drugod zaradi neznosnih družinskih razmer, a večinoma pač zato, ker nočejo biti gospodarsko popolnoma odvisne in moledovati za vsak vinar, še bolj pa zato, ker jih dom sploh ne more preživeti in jim ne zagotavlja niti strehe.
Srbska kmetska devojka, ki je imela v zadrugi zagotovljeno dostojno mesto, ljubezen in skrb občestva ter v vsakem slučaju dostojen obstanek do smrti, ni nikdar hodila služit ne v družine ne v tovarne.
Resnica pa je, da je mestni in industrijski delovni trg tudi pri nas že tako prenasičen, da ne more sprejemati večjega dotoka z dežele, da je torej že z gospodarsko-socialnega stališča potrebno, da se ta dotok omeji. Tembolj, ker racionalizacija že tudi pri nas postaja pereča in se ji ne bomo mogli izogniti, ako naj naša industrija uspešno tekmuje z inozemsko. Nujno je treba torej misliti na to, da se kmetskim dekletom doma omogoči trajen obstanek.
Pota bi bila: umno perutninarstvo, vrtnarstvo in razne domače obrti kot poseben dohodek deklet in zagotovitev dosmrtnega stanovanja, namesto dote, če se dekle ne poroči. Najboljše bi bilo, ako bi se za ostale otroke, to je za tiste, ki ne dobe posestva, marveč deleže, zgradila posebna hiša (Finžgar v »Stricih« daje zgled!). Industrija naj bi se kolikor mogoče porazdelila po deželi, da bi ljudje lahko z doma hodili v tovarno in tako z eno nogo ostali še v grudi. Slednjič naj se socialno zavarovanje razširi tudi na deželo.
In zopet — vzgoja in izobrazba, ki naj dekletom odpreta oči za prave vrednote, nravne in gmotne. Ljudsko-meščanska in po-navljalna šola naj se v ta namen smiselno urede; gospodinjske in strokovne šole ali vsaj tečaji naj izobrazbo dovrše ali izpopolnijo. Strokovne, splošno - izobraževalne in verske organizacije morajo biti hrbtenica kmetsko-delavskega ženskega gibanja. Tudi zadružništvo še čaka naše ženstvo, da se z njim okoristi, kakor so se z njim okoristili moški.
Radio in kino bi mogla v poštenih zadružnih rokah postati sijajna pospeševalca splošne in strokovne izobrazbe ter plemenite zabave.
Na ta način bi se dal omejiti beg deklet z dežele in njihova demoralizacija in skrajna proletarizacija. A tudi za tiste, ki bodo odhajale, bo na ta način z dobro vzgojo in strokovno izobrazbo poskrbljeno, da se zunaj v svetu ne bodo tako izlahka izgubljale.
Zaščita ženskega dela
O tem vprašanju so ob najučinkovitejšem sodelovanju ženstva obširno in izredno temeljito razpravljali na kongresu soc. dem. strokovnih organizacij,, ki se je minoli teden vršil na Dunaju. Tu se je posebno naglašalo naravnost sovražno stališče moškega delavstva proti ženskemu delu, odrivanje ženstva od boljšega, kvalificiranega dela (posebno v grafiki) in pritiskanje ženskih plač, ki znašajo komaj 50 do 75 odstotkov uuških plač za isto delo. Dalje se je naglašala skrajna nevarnost za žensko zdravje pri vedno ostrejši racionalizaciji dela; ponekod se Ženske izčrpavajo skoraj do nezavesti. Uspr-li razprav so povzeli v naslednjih, soglasno sprejetih resolucijah, ki se smejo pač smatrati kot pravilo za zaščito ženskega dela.
»Zaradi nizkih plač se pritezajo ženske v produkcijskem procesu tudi k delom, ki daleč presegajo njihove telesne moči. Čim večja je razlika v plači delavca in delavke ali uslužbenca in uslužbenke, tembolj se pritezajo ženske za taka dela. Ženske plače mncp.kje ne zadostujejo niti za najskromnejše življenje. Na ta način morajo ženske čimdalje bolj pritiskati na plače svojih poklicnih tovarišev.
Zato mora zahteva: »Enaka plača za enako delo« slej ko prej ostati vrhovno načelo strokovne organizacije. Toda tudi tam, kjer delo ni enako, se morajo žerslce mezde in plače izboljšali in prilagoditi moškim.
Ker morajo ženske poleg mezdnega dela
»Moja žena ne more prenesti ropota,« je odgovoril.
»Oho!« sem vzkliknil. »Imate pa hudo ženo! Doslej sem vendar mislil, da so samo meščanke tako slabih živcev. Torej se že tudi na deželo širi ta bolezen?«
»Ona je že petnajst let bolna,« je rekel mož ob nakovalu.
»A tako.« Obmolknil sem. Odgovor me je čudno osupnil. Kovač je koval dalje in hipoma mi je vstalo v duši spoštovanje do tega moža.
»Imate kaj otrok?«
»Eno hčerko.«
»Že doraslo, da lahko streže bolni materi?«
»Anica je stara ravno toliko let kot boleha njena mati; od njenega rojstva leži v postelji. Kar se tiče postrežbe,« je nadaljeval ter vrgel železo v mlačno vodo, da je ostro zašumelo, >ona ne pripomore dosti. Dekle je /.e od svejega rojstva hromo in hodi le po bergljah.«
»Bog se vas usmili! sem vzkliknil presenečen. »To je pa res bedno življenje!« »Mi jo že marsikdo to rekel,« je rekel mirno, za-grebel žerjavico s pepelom ter si pričel umivati roke. Jaz sem molče sedel na svojem mestu, si podpiral brado s pestjo in resno opazoval redkobesednega moža.
Ko je bil gotov, je izpit še zadnji požirek iz svojega vrča ter snel pipo, ki je visela na zidu.
Odkod pa ste prav za prav, če smem vprašati?« ie rekel potem in počasi tlačil tobak v pipo.
opravljati še gospodinjstvo in vršiti materinske dolžnosti, štejejo strokovne »rjamzacije /a eno svojih najvišjih nal"g, da nastopajo za to, da se obstoječe zakonske ioločbe v zaščito žena v pridobitnem delu brez ostanka izpolnujejo in še izpopolnijo. Posebno velja to za izpopolnitev materinskega varstva. Tudi prepoved ženskega dela v poklicih, v katerih je delo za ženski organizem škodljivo, mrra ostati v veljavi. Vlada se poziva, da ratificira washingtonski dogovor o zaščiti porodnic in ga razširi na vse žene, ki so zaposlene v poklicnem delu, posebno tudi na kmetsko, gospodinjsko in domače delo. Vsako neenako prakso nasproti ženam v zavarovanju priti brezposelnosti, določbah o dopustu, poklicni izobrazbi in njenem stališču v javni službi, vsako izključitev kake ženske poklicne skupine iz socialnega zavarovanja je treba najodločneje pobijati. Zakonsko zaščito delavk, ki jemljejo delo na dom, je treba temeljito izpopolniti.«
Temu bi bilo dodati še zahtevo, da se morajo vse javne stanovanjske akcije ozirati tudi na samostojno ženstvo, da se morajo po mestih in industrijskih krajih graditi domovi za delavke in uslužbenke.
Strokovne in izobraževalne organizacije bi morale oklepati v svojih vrstah prav vse delavke. Vsaka delavka, ki stoji izven strokovne organizacije, ki je torej neorganizirana, sama sebi izpodkopava tla pod nogami v boju za kruh, obenem pa škoduje tudi koristim svojih stanovskih tovarišic in celokupnega delavskega razreda, ker krši njegovo solidarnost.
Mater družini!
Razen ruskih boljševikov si nihče ne upa načelno in hotoma razbijati družine; razkrajajo pa jo poleg kulturnih odnosno nekulturnih sedanje socialne razmere, ki trgajo mater od otrok in jo ženejo za kruhom izven doma. To bi se brezpogojno moglo in moralo dati doseči, da bi se matere mogle izključno posvečati družini. Dokler plače splošno ne bodo višje, morajo to omogočiti družinske doklade, ki se ne le ne smejo ukiniti, marveč bi se morale zvišati. Dokler delavčevemu otroku niso zagotovljeni zadostni kruli, vzgoja in uk, nima nihče pravice do kakršnihkoli dividend.
Poleg osvoboditve matere za nego družine in vzgojo otrok je prva zahteva vsaki družini dostojno, trajno stanovanje! Brez doma nobena družina! Stanovanjska akcija za zgradbo domov je akcija za ohranitev in utrditev družine. Tudi s tega vidika je porazdelitev industrije po deželi največjega pomena.
Žena in družina se morata zaščititi proti možu pijancu in razsipniku. Družba ne sme dopuščati, da bi alkoholik ali nravni slabič zlostavljal ženo in izpreminjal otrokom dom v peklo; da bi trošil denar za alkohol in tuje ženske, družini pa dajal komaj drobtinice, ki bi padale z njegove mize. V vseh takih slučajih naj bi nastopila varuška odnosno socialna oblast in poskrbela, da bi moževi dohodki prišli v prvi vrsti v prid družini. Alkoholizem naj se brezobzirno zatira, a za alkoholike obojnega spola naj se čimprej ustanove zdravilišča.
Socialno zavarovanje mora vkleniti vase tudi zakonsko ženo, in to kot polnovredno delavno moč; žena in mati mora imeti iz socialnega zavarovanja enake prejemke kakor vsak delavec in ne samo nekako miloščino. Menda je gospodinjsko in vzgojno delo v družini vsaj toliko vredno kakor n. pr. proizvajanje čevljev. Švica in skandinavske dežele so gospodinjski poklic že priznale kol polnovredno gospodarsko panogo; v tem prav-cu koraka tudi Nemčija in ne more biti nobenega dvoma, da bo to stališče splošno zmagalo.
Enako mora žena veljati kot polnopravna državljanka v zakonskem, varuškem, dedin-skem in sploh v vsem zasebnem in javnem pravu. Duh demokracije se ne da omejiti na politično življenje .V svobodnem narodu -svobodna žena !	I. K.
Povedal sem mu ter mu pripovedoval o svojem dolgem potovanju, ki sem ga bil že napravil.
»No, potemtakem ste videli lep kos sveta,« jc rekel. »Tudi jaz sem tako potoval, ko sem bil še fant. Moj oče je hotel, da bi izvršil mestno šolo, a nisem uspel. Zato sem obesil šolo na klin in šel k mornarjem; a tu je bil prestrog red; zato sem pustil tudi to in se lotil obrti svojega očeta. Tako sem kot po-močnik dokaj let pohajal po svetu. Vedno vesel, vedno s pesmijo na ustnih in radostjo v srcu! In če je bil kje kak pretep, me tudi ni manjkalo. Povsod me je bilo dovolj. Seveda sem poleg tega pogledal tudi marsikatero koristno knjigo. Tukaj pa sem spoznal neko deklico, mojo sedanjo ženo in mojega potepanja je bilo hipoma konec. Samo eno vam rečem: Kdor je doživel toliko sreče, kot sva jo midva tekom najinega spoznavanja in ženitve tet prvo leto najinega zakona, ta naj zahvali Boga in naj bo vesel in zadovoljen! Tudi, če mu pozneje še tako trda prede. Naslednje leto je prišla na svet Anica in od tedaj leži moja žena v postelji, dekle pa je hromo. Petnajst let!«
Priznati moram, da me je spričo tega preprostega, resnega možA, katerega je tako težko zadelo življenje, navdal občutek nepopisne sramote. Mi, današnji ljudje, zlasti še mi meščan je, ki se štejemo med tako zvane »višje kulturne«, toliko bolehamo na raznih namišljenih problemih, preobilih dvomih in nepravični zagrenjenosti — tu pa stoji mož, ki ga je zadelo vse najhuje, kar more zadeti
O^Oi
/ /
aj/e novega
Kristusu • Kralju I
Prva slovenska cerkev Kristusu-Kralju v Hrastniku
Ali ste že bili v Hrastniku? Ozka dolina usekan med griče polne premoga. Ob vodi in cesti na tesnem prostoru tovarne, steklarna in kemična, na koncu doline pa v kotlu zgnetene hiše delavske in naprave premogovnika. Okrog 5000 ljudi živi v tej tesnobi, sedem-razredna deška in sedemrazredna dekliška šola z dvema vzporednicama (16 učiteljskih moči) sprejema številno armado delavskega naraščaja. Toda kje je hiša božja? Ne ugleda Vam je oko, kajti Bog nima svoje hiše v tem zapuščenem kraju, polnem dela in truda. Stroji brne, krampi globoko pod zemljo votlo done, ni pa hrama miru in molitve, v katerem bi večna lučka naznanjala, da Bog živi med bednim ljudstvom kot brat med brati. V Hrastniku ni cerkve. V Trbovlje — od šole
6	km daleč čez hrib, od postaje Hrastnika do šole je pa tudi uro hoda — naj hodijo ali pa na Dol kot gostje v tujo župnijo. Trboveljska župnijska leta 1660. zidana, samo 32 m dolga,
7	m široka cerkev je za 17.200 župljanov ne samo premajhna, ampak za hrastniške žup-ljane preveč oddaljena. Zadostovala je pred 800 leti, ko še ni bilo priseljenega toliko delavstva, ki si pri svojih skromnih plačah ne more samo pozidati cerkve.
Hrastniški delavec nima tolažilne zavesti, da je Jezus Kristus njegov sosed, da ima svojo hišo ob njegovem domu. Hrastniški otroci ne rastejo v senci tabernaklja, tako daleč imajo v cerkev in tako redko jo vidijo. Ali ni krščanskemu človeku tako življenje mučno?
Za stalni odbor katoliških shodov: Univ. prof. dr. Matija Slavit.
KOLEDAR.
Četrtek, 5. julija. Ciril in Metod, slov. ap. Anton Cah. — Solnce vzide ob 4.21 in zaide ob 7.46.
ZGODOVINSKI DNEVI.
5. julija: 1908 se je otvorila železnica Kranj—Tržič. — 1909 se je otvorila turška železnica. — 1809 se je vršila bitka pri Wa-gramu, v kateri je Napoleon I. premagal Avstrijce pod nadvojvodom Karlom. — 1745 se se je rodil satirik Kari Arnold Kortum. — 1833 je umrl v Gradcu iznajditelj fotografije Nicephore Niepce. — 1894 je umrla pisateljica Elizabeta Gluck (Betty Paoli). — 1908 je umrl norveški pisatelj Jonas Lie. — 1843 je izšla prva številka Bleiweissovih »Novic«.
k Treznostna skupščina na Rumu. Vsi Posavci in Dolenjci bodo šli 8. julija na Kiun, da bodo dobili nov pogum za zdravo in trezno življenje. Zakaj ravno na Kum? Kum leži v sredini Slovenije, je lahko dostopen, je vabljiva izletna točka za Celjane, Zagrebčane in Ljubljančane; v okolici žive železničarji in rudarji posebno življenje in trpe najbolj na grozovitih posledicah uživanja opojnih pijač. Tem dobrim, a trpečim in blodečim dušam pomagati, njihove zevajoče rane zaceliti in jih pridobiti za zdravo in naravno življenje, ima namen treznostni tabor na Kumu. Kum je visok 1219 m, ima dve lični cerkvi: sv. Neže in sv. Jošta in se enako lahko dospe v treh urah iz Zidanr-ga mosta, Radeč, Hrastnika in Trbovelj, pota so povsod dobro markirana. Ljubljančani se peljejo do Trbovelj, Zagrebčani in Posavci do Radeč in gredo oboji preko savskega mostu na vrh po zaznamovanih potih. Celjani in Štajerci se peljejo do Zidanega mostu in se prepeljejo s čolnom na kranjsko stran. Za oddaljene posetnike skupščine je boljše, da pridejo že 7. julija na Kum. Dijaki, ki bodo potovali pod nadzorstvom svojih učiteljev, imajo 75-odstotno znižano vozno tarifo, isto t ako šolarji osnovnih šol. Vsakdo naj vzaine prehrano s seboj in tudi k&k plašč. Da dobimo nov pogum za naravno življenje, pojdimo 7. in 8. julija vsi, prav vsi na Kum. — Protialkoholna zveza za Slovenijo.
Kako lahko vera ugaša, krščansko življenje usiha, ko viru milpsti ni v bližini! Ko je Kristus Kralj daleč, zavladajo krute vladarke, strasti in skrbi.
Dajmo Hrastniku cerkev!
Ustanovilo se je posebno društvo za stavbo cerkve. Kristusa Kralja v Hrastniku, ki bo zbiralo darove v ta namen. Razposlalo bo prošnje in nabiralne pole. Nihče naj teh prošenj ne zavrne. Ves slovenski narod mora pomagati, da dobi delavska kolonija v Hrastniku lastno cerkev in stalno božjo službo. Saj so sinovi našega naroda iz raznih pokrajin in ki so prišli tja iskat telesnega kruha, a morajo tako strašno stradati duševnega kruha.
Prva cerkev Kristusa Kralja na slovenskem ozemlju naj bi to bila. Slovensko ljudstvo se je posvetilo Kristusu Kralju, deset-tisoče družin si je izbralo Srce Jezusovo za Gospodarja in Kralja svojega. Postavimo mu še viden spomenik s tem, da na najpotrebnejšem kraju postavimo cerkev, njemu posvečeno. Če si hočete sprositi posebne milosti, dajte dar za hrastniško cerkev; če se hočete posebno zahvaliti za prejete dobrote, dajte miloščino za cerkev Kristusu Kralju. Iz samih prošenj in zahval naj bo pozidana.
Ljubezen in zvestoba do Kristusa Kralja, skrb za zveličanje duš in pa ljubezen do bližnjega naj nagne srca slehernega katoliškega Slovenca — pa bo v kratkem v Hrastniku imel Jezus svojo hišo v tolažbo tisočerim.
Za odsek za versko življenje in naravni prerod:
Univ. prof. dr. Gregor Rožman.
"k Tovariši iz vojnih let pomnite. V nedeljo, 12. avgusta, na naš glavni sestanek na Brezje! Dobro pomnite ta dan, držite strumno disciplino in pridite vsi, prav vsi! Polovična vožnja pod običajnimi pogoji. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
k Konferenca učiteljev obrtno-nadalje-valnih šol je preložena na nedoločen čas zaradi predpriprav. Kdaj se bode vršila, objavi U. J. U., Pov. Ljubljana, pravočasno.
k Odbor Krščanske ženske zveze v Mariboru naznanja vsem udeležencem romanja k Sv. Jožefu v Celju: Vlak odhaja ob 5. uri 20 min. iz Maribora in sprejema proti izkaznicam za polovično vočnjo na vseh postajah do Celja romarje. Vozne karte se dobijo v soboto zvečer od 7 do 8, in zjutraj od 4 do odhoda vlaka.
k Kmetijsko-gospodinjska šola v zavodu šolskih sester v Mariboru začne novo šolsko leto začetkom septembra t. 1. in traja leset mesecev. V šolo se sprejemajo dekleta, ki so dopolnila 16. leto, so lepega ponašanja ter telesno in duševno zdrave. Prošnji za sprejem, ki je kolka prosta, naj se priloži krstni list, izjava staršev ali varuha, da poravnajo stroške šolanja. Prošnje se vlagajo na pred-stojništvo šolskih sester v Mariboru, Stross-majerjeva ulica 15.
k Ali ste že kupili (naročili) novi lepi roman »Pont-des-artska beračica« (Odpoved nesrečne žene)? Sežite po njem, da ne bo prepozno! Dobi se v Jugoslovanski knjigarni in Novi založbi v Ljubljani ter v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Staue samo 12 Din. Povest je zelo lepa in se da po dvakrat, trikrat čitati, ne da bi se človek naveličal.
k Smrtna nesreča. Trboveljsko kolesarsko društvo je imelo preteklo nedeljo svojo veselico, Svoj prihod je napovedal tudi neki del. kolesarski klub iz Maribora. Temu izletu se je pridružila gdč. Gusti Lube in sicer na moškem kolesu. Ker pa z moškim kolesom ni znala ravnati, se je med Slov. Bistrico in Konjicami smrtno ponesrečila. Zlomila si je tilnik. — Njeno truplo so prepeljali nazaj v Maribor.
k Težko ponesrečil se je v Trbovljah
moža, a ne trpi na nikakih namišljenih problemih. na njegovem obrazu ni niti sledi kake zagrenjenosti.
Ko sva korakala počasi skozi toplo maj-flifiko noč proti vasici ter se mirno razgovar-jala o tem in onem, sem napeljal najin pogovor še enkrat na njegovo življenje.
»Treba vam je šteti v čast,« sem rekel, »da tako mlad in krepek mož, kot ste vi, tako mirno in brez odpora prenašate tako življenje. Poznal sem ljudi, ki bi v podobnem položaju skočili v vodo ali si kako drugače vzeli življenje. Baš v naši hiši je stanoval nekdo, ki je pustil ženo in otroke na cedilu ter pobegnil čez morje.«
»Le zločinec in do skrajnosti propali človek more napraviti kaj takega !< je rekel kovač. »In če je bil pri vas tak slučaj, upam, da Jih ni mnogo. Jaz vršrm tu svojo dolžnost, kot mi jo je naložil Bog. Kaj zato, če traja petnajst ali trideset let; s svojim delom zaslu-iim toliko, da lahko pošteno živimo. Koliko Jih je še nesrečndjših! Jaz hvalim Boga, da mi je dal vsaj to možnost življenja in sem popolnoma zadovoljen v krogu svoje druži-nice. Daj mi Bog še dolgo živeti poleg moje fenke in hčerke, ki ju ljubim bolj ko vse na Svetu in za katero sem pripravljen delati vse
dni. In če sta tudi moja Ana in Anica zadovoljni z menoj, mi je dovolj in Bog bodi za-hvaljen!«
»Kljub vsemu?« sem vprašal.
»Kljub vsemu,« je odgovoril mirno.
Ker sem videl, da mu ni posebno po volji, da govoriva le o njem in o njegovih razmerah, sva prešla na druge predmete, :-.lasti na poljedelsko stroko. In kmalu sva se tako zapletla v ta pogovor, da nama je bila mnogo prekratka pot do križpotja. Prisrčno sva si stisnila roki in z mirnim »lahko noč« se je poslovil resni mož.
Ta dogodek mi je dal dovolj gradiva za razmišljanje na moji nedaljni poti do mesta. Videl sem junaka, ki je kljub težkim razmeram odločno in krenko vztrajal na svojem mestu. Za vedno se mi je vtisnil v dušo. In v vsaki težki, brezupni uri mi stopi pred oči mož sredi ognjenega dežja: s kleščami v levici drži žareče železo, s kladivom v desnici pa udarja po njem, da glasno zveni nakovalo. Obraz mu je miren; koža na obrazu in rokah je črna od dima in ognja: kot vladar stoji v svoji svetli kovačnici. To je slika moža, ki vrši svojo dolžnost — sredi nadlog, brez za-grenjenosti. čvrst in jak. Jože Vomberger
kleparski mojster goep. Tomše-Rozin. Padel
je s kolesa tako hudo, da je nezavesten obležal na cesti.
k Nesreča. V ponedeljek, 2. t. m. je v Predtrgu pri Radovljici neki avto z Bleda povozil 75 letnega posestnika Matevžica iz Predtrga, očeta profesorja Dolžana. Ponesrečeni je dobil težje poškodbe po glavi in rokah. Saj je čudno, da ni več nesreč, ker nekateri šoferji drvijo skozi vasi, kot bi bili nori.
k Ljubljanski oblastni odbor razpisuje 14 mest oblastnih cestarjev in sicer 9 mest na Jezerski, 4 mesta na Ljubeljski ter 1 mesto na Idrijski in Hruševski cesti. Podrobnejši pogoji so razvidni v »Samoupravi« ter v razpisih pri županstvih tamošnjega okoliša.
k Oblastni odbor mariborske oblasti potrebuje naslove vseh kokošjerejcev, ki gojijo štajersko pasmo in vodijo kontrolo nesnosti, ali pa so pripravljeni si jo urediti po navodilih oblastnih strokovnjakov. Vabimo vse prizadete, da se v lastnem interesu prijavijo z opisom dosedanjega rejskega dela.
k Izvestje državne realne gimnazije v Celju. Ravnateljstvo celjske gimnazije je za poslednjih 10 šolskih let izdalo izvestje, ki obsega 65 strani. Snopič ima jasno sliko profesorskega zbora v šolskem letu 1927-8., ki je štel 20 članov in 2 članici. Prof. J. Orožen je napisal izčrpno »Zgodovino celjske gimnazije«. Obdelal je ves razvoj od prvih poskusov ustanovitve gimnazije do sedaj in opremil spis z raznimi statistikami. Zlasti je zanimiv opis borbe za slovensko gimnazijo. V nadaljnjem prinaša Izvestje imenik profesorskega zbora in abiturijentov (skupno 158), statistiko učnih uspehov in narodnost v poslednjih 10 letih. Ostali del obsega običajne podatke gimnazijskih institutov in pouka za poslednje šolsko leto.
k Sinova ubila očeta. V Irigu blizu Srem-skih Karlovcev se je te dni izvršila velika družinska žaloigra. Posestnik Matija Lim-backi je bil prejšnje čase bogat mož, toda vse svoje premoženje je zapravil v gostilni. Te dni je prodal svojo zadnjo njivico. V nedeljo se je hudo napil, prišel domov in pričel pre-tepavati svojo ženo, k; je imela v naročju enoletnega otroka. Žena je pobegnila nato na dvorišče. Limbacki je pograbil nato svojega otrok« in ga hotel vreči skozi okno. Mati je komaj še rešila otroka. Ves togoten je planil Limbacki za ženo, držeč v rokah velik in oster kuhinjski nož. Ko sta starejša sinova opazila, da preti materi smrtna nevarnost, je pograbil starejši sekiro in vsekal z njo očeta po glavi. Mlajši sin pa je udaril očeta z lopato po glavi, tako, da je ta takoj umrl. Oba brata sta se sama prijavila orožništvu.
k Dve smrtni nesreči. Iz Hrastnika poročajo: V torek, 3. t. m. je zahtevala voda dve žrtvi v Hrastniku. Okoli štirih popoldne je kopala svojo 6 mesečno hčerko žena čevljarja Viranta. Ker je bila deklica močna, jo je mati za hip pustila sedeti v vodi in odšla v hišo. Ko se je vrnila, je bilo dete mrtvo. Uboga mati se je v joku zgradila na tla. Prihitele bližnje ženske in zaščitna sestra, da pomagajo, a bilo je prepozno. Nekako ob istem času se je kopal 16-letni steklarski delavec Hladnik v Savi ter utonil.
k Kam vodi hujskanje? V vasi Martinci pri Osijeku je prišlo do krvavega spopada med kmeti in orožniki. Pijani in nahujskani kmetje so kričali: »Doli s krvavimi orožniki! Doli s krvavo vlado!« Eden od kmetov je celo trikrat ustrelil z revolverjem proti orožnikom, vendar pa ni zadel. Orožniki so nato pozvali kmete, naj se mirno razidejo. Ker so se kmetje še upirali, so jih pričeli orožniki z bajoneti razganjati, pri čemer je bil en kmet zaboden v prsa. Nato se je razburila vsa vas in nastal je cel upor. Šele ko je prišla orožnikom ojačena pomoč iz Osijeka, se je vas pomirila in so bili krivci aretirani. Ranjeni kmet je umrl med vožnjo v osiješko bolnico.
k Grozen zločin pri Zagrebu. Pri Zagrebu so te dni odkrili grozen umor, ki ga je izvršil dne 30. junija nad svojo ženo Barbaro 411etni upokojeni administrativni poročnik J. Bauer, stanujoč v Kustošiji št. 269. Josip Bauer, rodom Čeh, se je pred leti poročil z Barbaro Lamblovo, ki je bila tudi Čehinja in ki mu je prinesla 60.000 čK dote. Bauer pa se je udal pijači in je bil radi pijančevanja tudi upokojen, Prejemal je lepo pokojnino, toda ta mu m zadoščala. Ko je bila ženina dota izčrpana, je prišlo med obema pogosto do prepirov, tako tudi dne 30. junija ponoči. V prepiru je pijani Bauer ustrelil svojo ženo z revolverjem v glavo. Zjutraj je Bauer oba svoja otroka, šestletnega Avgusta in petletno Ljudmilo, ki o groznem očetovem dejanju nista nič vedela, odvedel k gospej Žarkovičevi na Černo-merou, nato pa dva dni taval po ulicah in gostilnah ter popival. Dvignil je še svojo pokojnino v znesku 2140 Din. Sosedje in orožniki so šele čez dva dni odkrili zločin. Dne 2. julija so Bauerja aretirali orožniki v neki gostilni na Černomercu.
k Stenicol. najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica.
k Nosečim ženam in mladim materam
pripomore naravna »Franz-Josef«-grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josei«-vodo v premno > gih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo
in brez bolečin učinkujoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
0 Razstava narodnih noš južnih Slova* nov v Jakopičevem paviljonu. Te dni je otvo-
ril g. Danilo Popovič iz Belgrada večjo razstavo narodnih noš južnih Slovanov. Razstava, ki je bogata narodnih motivov, je imela že dosedaj velik uspeh. Razstavljena so dela iz Srbije, južne Srbije, Srema, Banata, Bačke, Dalmacije, Bosne in Hercegovine tei Hrvatske in Slavonije. Na tej razstavi je najbolj jasno razvidno tesno sorodstvo, ki veže vse južne Slovane. G. Popovič' je v inozemstvu priredil že 47 mednarodnih razstav, v domovini pa 172, združenih s predavanjem. Znan je tudi kot eden odličnih borcev za zje-dinjenje vseh Jugoslovanov z Bolgari. Navdušenemu Slovanu je ideal država, ki bo mejila na tri morja ter velika skupnost vseh Slovanov od Triglava do Vladivostoka. Razstavo narodnih noš južnih Slovanov naj zato obišče vsak prijatelj vseslovanske misli, zlasti ker bo na njej spoznal dragocenost dela slovanske žene.
O 301etnico Rožne doline proslave v nedeljo, 8. t. m. Rožnodolinci so sestavili za proslavo tako bogat spored in poskrbeli za zabavo in razvedrilo tako temeljito, da bodo zadovoljni vsi njihovi prijatelji, ki jih imajo v Ljubljani prav mnogo. Ljubljančani se bodo gotovo odzvali povabilu in bodo v prav velikem številu pohiteli na proslavo 301etnice Rožne doline.
O 300 železniških pragov zgorelo. Ob kamniški progi, koncem Vodovodne ceste, je bilo zadnje dni naloženih v kupih večje število starih in trhlih železniških pragov, ki jih je železnica razprodajala po 1 Din kos. Včeraj popoldne pa so se ti pragovi vneli in nastal je prav velik ogenj. Goreli so trije kupi po 100 pragov. Klicana je bila požarna bram-ba, ki je odhitela k požaru z brizgalno. Vendar pa ni stopila v akcijo, ker ni bilo mogoče dobiti blizu vode. Skupno je pogorelo kakih 300 pragov. Škoda je neznatna.
© Tatvina kolesa. Pred dnevi je neznan zlikovec zmaknil v Šelenburgovi ulici moško črno pleskano kolo, last Cirila Krmelja, sta-nujočega na Celovški cesti 62. Kolo je vredno 1200 Din.
© Policijska kronika postaja zadnje dni
—	če izvzamemo razne samoumore in slično
—	prav suhoparna in se ji kaj zelo poznajo bližnji pasji dnevi. V hudi vročini se celo tatovom ne ljubi krasti in predstavlja včerajšnja policijska kronika v letu prav redek slučaj, da ni bila naznanjena nobena tatvina. Aretirani so bili štirje možakarji, dva radi telesne poškodbe in dva radi poškodbe tuje lastnine. Pijanci tudi mirujejo. Le nekdo, ki je znan, da ne more živeti, če se ne stepe vsak večer, je bil ovaden radi kaljenja nočnega miru. — Štirje šoferji in devet voznikov je bilo ovadenih radi nepoznavanja cestno-policijskih predpisov. — Ljubljanska nogometna zveza je prišla navzkriž z naredbo. Prijavila ni namreč neke nogometne tekme in jo je zato strogi stražnik zapisal.
© Hazardiranje v Ljubljani. Ljubljanska policija je dobila včeraj ovadbo, da se v neki skupini tujcev v Ljubljani hazardira za prav velike denarne zneske. Policija bo seveda poskušala dognati, koliko je na tej stvari resnice. Vobče pa je znano, da strast za hazar-diranjem v Ljubljani zelo narašča in da je število zasebnih družb in tajnih kartaških klubov prav znatno. Dva sladoledarja sta v Spodnji Šiški v neki gostilni igrala v torek zvečer nevarno hazardno igro »eins«, pri kateri je eden zgubil ves svoj dnevni skupiček. Ves togoten radi goljufije pri kartah in popolnoma vinjen je iz gostilne grede izruval iz plota debel kol in z njim pretepel svojega tovariša. Oba sladoledarja je aretiral stražnik.
© Seznam izgubljenih in najdenih predmetov v Ljubljani navaja, da je bilo v drugi polovici meseca junija izgubljenega skupno 1500 Din denarja, prijavljenega najdenega denarja pa le 120 Din. Dragocenosti je bilo v tem času le malo izgubljenih, še manj pa seveda najdenih. Iz seznama najdenih predmetov je tudi najbolj razvidna skoro neverjetna pozabljivost in raztresenost ljudi, kajti število v železniških vozovih najdenih predmetov, kakor dežnikov, palic in klobukov n' majhno.
© Zobni atelje dentist F. Palovec, Kon-
grešni trg 14, zopet redno ordinira.
Mftirftectr
□	General Sirovi), načelnik češkoslov, glavnega generalnega štaba, se je v Mariboru brzojavno poslovil od našega načelnika generalnega štaba. Zahvaljuje se zaiskren sprejem in poudarja, da so dogodki v zadnjem času dokazali, kako globoko upravičen je obstoj Male antante in kako krvavo potrebna je skupna bramba glede nedotak ljivosti mirovnih pogodb.
□	Koncert meščanskih šol v Mariboru se vrši danes ob pol 19 v Unionski dvorani. Vstopnice se dobe v predprodaji pri tvrdkah Brilnik in
| Hoefer.
i n Razstavu meščanskih šoi r Mariboru, Can-
j karjeva ulica, se otvori danes ob 11 dopoldne in traja do 12. iuliia. Za razstavo, za katero a« io
Fficdicr-Jcva
Jiiiiia"
| ločno zanikal. Sele pri konfrontaciji je priznal, kako je prišel nepošteno do nje. Pri aretaciji je imel mož s seboj novo kolo, prav nerodno prepleskano

že po 2—3 vporabi prenovi lase na glavi, ker ustavi izpadanje las, odstrani perhaj, krhkost las in odstrani iz njih maščobo.
Pri dalnji uporabi daje življenjsko sposobnost vsah-lim lasnim koreninicam in odgaja klice m močne lase tako da na plešasti glavi ponovno zrasto lasje. Zdravniško uspešno preizkušeno v 600 slučajih in priporočeno za uporabo. Uspeh zasiguran! Uporaba enostavna 1
Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji, ako ne, obrnite se naravnost na glavno zastopstvo za celo SHS:
ttro^črifa „Nada" Itolar i Gabrič
SuDotica letelon 63?.
Velika steklenica 85 Din, mala steklenica 65 Din.
prijavilo 30 zavodov, vlada med občinstvom veliko zanimanje.
□	H kongresu meščanskega uliteljstva. Tekom včerajšnjega dne so se iz vseh strani pripeljali na kongres mnogoštevilni zastopniki našega meščanskošolskega učiteljstva. V posameznih manjših skupinah so si že ogledovali nekatere mestne znamenitosti. Danes popoldne pa se vrši ogledovanje mariborskih industrij, in sicer: Zlatorogove milarne, delavnice drž. železnice, tkalnice Doctor in drug, in Jugoslovanske Zerkovič d d. (Vezenine in čipke). Tudi tukajšnji muzej si bodo ogledali. Gdč. ravnateljica Štupca pa popelje goste na Kalvarijo, od koder bodo imeli lep razgled na Maribor. Zvečer se vrši v dvorani Kazine pozdravni večer.
□	V mestno barako za vojašnico vojvode Mišiča se je pred par dnevi vselila ena stranka. Popravljalna dela bodo v kratkem končana in se bo lahko preselilo v barako še 15 strank.
□	Umrli sta: Ocepek Elizabeta, soproga pi-smonoše, stara 30 let. Pogreb bo danes ob 17 iz splošne bolnice. — Nemec Franc, voznik, star 20 let. Pogreb bo jutri ob 16 na mestnem pokopališču.
□	Zahvala. Prav iskreno se zahvaljujem tem potom vsem, ki so spremljali mojo draga soprogo na njeni zadnji poti. — Avgust Samsa.
□	Podpore prosi družina z otroci, ki je radi bolezni v družini prišla v veliko bedo. Prosijo se posebno tiste družine, ki nimajo otrok, da priskočijo z majhnim prispevkom na pomo*.. Darove sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca«.
□	Policijska kronika. Dnevno poročilo poveljstva varnostne straže v Mariboru vsebuje eno aretacijo radi beračenja ter več prijav (radi prodaje sladoleda, suma tatvine, cestno-policijskega reda, avtomobilskega reda. goljufije, odstranitve is gostilne ter avtopredpisov.
□	Banjo so ukradli gradbenemu podjetju inž. arh. Jelenec in inž. Šlajmer, Vetrinjska ul.30, neznani zlikovci. Že 6. maja je nenadoma izginila isti tvrdki slična banja iz cinkove pločevine za iz-mivanje heliografičnih kopij. Podjetje si je nabavilo novo banjo, ki je včeraj med 10 in 14 uro zopet izginila, o tatvini je bila policija takoj obveščena in je takoj pričela z zasledovanjem.
□	Kolo je izginilo iz veže hiše št. 13 v Smetanovi ulici zidarskemu pomočniku Ivanu Klobasi iz Sp. Hoč. Kolo je črno popleskano in precej obrabljeno. — Tatvine koles se čedalje bolj množe; posebno pa cvete ta čisto moderna obrt v celjskem okraju, odkoder prihajajo na tukajšnji policijski koniisarijat prav mnogoštevilne prijave.
□	Dva stroja sta trčila skupaj včeraj dopoldne ob pol 7 pri premikanju na tukajšnjem glavnem kolodvoru. Materialna škoda znaša približno 5000 dinarjev.
□	Veliko jih je, vsi so pa bojeviti. Dotok muslimanskega življa v naše mesto je čedalje večji. Predvsem so to sladoledarji, ki gredo s trebuhom za kruhom. Ce jih bo toliko prihajalo v naš Maribor, ne bodo kmalu dobili koncesije niti za prodajanje sladoleda. Pa prav bojeviti so; o tem smo se še pred nedavnim prepričali, ko smo čitali pod ljubljanskimi novicami, kako sta se dva taka-Ie slado-ledarja hudo spoprijela. Pred nekaj dnevi pa smo imeli v našem mestu priliko videti, kako se je Islamovič G., 19 letni prodajalec sladoleda, na vogalu Aleksandrove ceste in Tomšičevega drevoreda prav močno razvnel. Kakor besen je metal kamenje za neznancem, ki je bežal po Aleksandrovi cesti. Toda Islamovič ni dober strelec. Še enkrat zgrabi za pol kokošjega jajca debel kamen in ga kakor v triumfalnem zamahu zaluča za neznancem. Toda glej I — kamen je zadel trgovca z deželnimi pridelki Dragotina K. v desno roko tako močno, da mu je precej otekla. Zgodilo se je to ravno v trenutku, ko je stopil iz svoje trgovine. Neznanec pa se je našemu sladoledarju prav škodoželjno smejal. Pristopi stražnik in vpraša Islamoviča za cenjeno ime. »Šta vas briga, vama nišam ništa učinio,« se zadere nad stražnikom na vse grlo. Seveda ga je korajža takoj minila, ko je moral na stražnico, kjer je razodel vzrok svoje jeze. Neznanec namreč, ki ga je bojeviti Islamovič obmetaval s kamenjem, je očital uboge-iu sladoledarju, da prodaja »klump«, ne pa sladoleda. In to je Islamoviča tako razkačilo, da je kar sam hotel obračunati z zlobnim neznancem, ki je gotovo hotel prodajalca sladoleda samo malo podražiti, kar se mu je tudi posrečilo.
Celje
& Pevski zbor Prosvetnega društva v Celju Ima jutri v petek 6. julija ob 8. uri zvečer nujno pevsko vajo za nastop na jubilejnem ljudskem taboru v Žalcu. Pozivam vse pevce in pevke, da se vaje zanesljivo in polnoštevilno udeleže. Vabljeni so tudi pevci in pevke, ki sicer morda ne sodelujejo pri našem zboru, pa bi za to priliko radi nastopili vsaj pri petju med sv. mašo na taborišču — Pevovodja.
& Seja mestnega občinskega sveta celjskega se ne vrši jutri, temveč še le prihodnjo sredo.
er Nevaren lat pod ključem. Prošlo nedeljo zvečer okoli pol 10. sta dva stražnika ustavila na Aleksandrovi ulici možakarja, ki je bil že dalje časa osumljen raznih tatvin, že nekajdnevna preiskava je dognala lepo število tatinskih grehov na vesti tega moža, ki se piše za Vinka Lampreta, stanujočega V Trnovljah pri Celju. Lampret je po poklicu zidar, a delo mu mrzi in raje se peča z nečednim poslom tahnstva. Tako se je v noči od 30. junija na 1. julij priklatil v hlev gostilne »Jelen« na Kr. Petra cesti, kjer je prenočeval invalid Anton Bo?nik. ki Sn mu razni hlevi običajno prenočišče. Trdo spečemu Bož-niku je izmaknil iz telovnika okoli 300 Din vredno moško uro. Ko so ga vprašali, kako je s to uro, ki ao jo pri aretaciji še našli pri njem, je tatvino od-
z zeleno barvo. Ko so ga vprašali, odkod mu kolo, ie rekel, da ga je kupil na Ostrožnem od nekega kmečkega tovarniškega delavca. Ker po Lampretu označene hiše na Ostrožnem niso našli, je svoj zagovor spremenil in povedal, da se Je zmotil v vasi in da je kolo kupil na Ložnici. Peljali so ga na
Ložnico, da jim pokaže moža, s katerim sta se pogodila za kolo. Na Ložnici je Lampret za takega pokazal posestniškega sina Franca Klinarja. Klinar
je takoj odločno zanikal vsako kupčijo z Lampre-tom in vsako poznanje predmetnega kolesa. Lampret je Klinarju celo v obraz pripovedoval, kako sta se srečala v Gaberju in se za kolo pogodila in kako je to srečanje videl celo neki Ternovšek. Šele ko je bil tudi Klinar aretiran in je Lampret videl, da ga nameravajo vtakniti v zapor, je Lampret priznal, da je kolo ukradel iz veže hotela »Ev-rope«. Res je pozvani Rudolf Jurič, plačilni natakar v hotelu »Evropa« spoznal kolo za svoje, čeprav je bilo prepleskano z zeleno barvo. Juriču je izginilo kolo 23. junija zvečer. Kmalu po aretaciji Lampreta je njegov očim Ivan Kovač iz Trnovelj prijavil, da mu je iz delavnice ukradena delavska knjižica, domovinski list in zavarovalna pola. Poleg tega je Kovač pred časom prejel od okrajnega sodišča nalog, da plača svoj dolg Din 1500 z obrestmi pri Celjski posojilnici, katerega dolga pa Kovač nikdar naredil ni. Tudi je Kovač prijavil, da mu je pred kakimi 14 dnevi izginilo vozno dvigalo, vredno kakih 250 Din. Po dolgem zasliševanju in dokazih je Lampret priznal, da je očmu ukradel listine in tudi da je s pomočjo nekega tovariša, ki ga pa noče izdati, dvignil na goljufiv način pri Celjski posojilnici posojilo na ime svojega očma. Tudi je moral končno priznati, da je ukradel vozno dvigalo. Našli so ga namreč na vozu Joška Merjasca, ki je dvigalo kupil od Lampreta za Din 50. Lampret je vseskozi zakrknjen grešnik, ki prizna le, ko mu je tatvina že dokazana. Zdi se, da bo preiskava dognala še mnogo nečednosti tega možakarja.
& Pri podružnici javne borze dela v Celju je na razpolago delo: 16 hlapcem, 1 steklarju, 3 kamnosekom, 3 kovačem, 3 ključavničarjem. 1 mehaniku, 1 Žagarju, 2 mizarjem, 3 krojačem, 3 čevljarjem, 1 brivcu, 3 pekom, 1 slaščičarju, 5 natakarjem, 4 zidarjem, 4 slikarjem, 2 strojnikom, 1 trgovskemu slugi, 8 trgovskim potnikom, 35 težakom, 12 vajencem, 18 kmečkim deklam, 6 natakaricam, 2 hotelskim kuharicam, 6 delavkam, 18 služkinjam in kuharicam.
Rogaška Slatina
Duhovniška sprememba. V Konjice je odšel za vikarja bivši prvi svetokriževski kaplan gosp. Julij Vajda, ki je bival sedaj tu v začasnem pokoju.
36-tič je dospel v Rogaško Slatino na zdravljenje g. Ignac Schwarz iz Velike Kaniže, gospod Jean Schrey iz Ljubljane pa že 46-tič. Dokaz, koliko Rog. Slatina koristi zdravju!
Prva tombola se je vršila v zdravilišču preteklo nedeljo v korist domačega gasilnega društva, v nedeljo pa se vrši v korist Kola jugoslo-venskih sester. Dobitki na tej tomboli so krasna ročna dela, ki so jih izdelale domače dame. Cisti donos gre za podporo domačim revežem.
G. Jnlij Betetto, znani slovenski basist kon-eertira v veliki zdraviliški dvorani v soboto, dne 7. t. m. Na sporedu je mnogo lepih umetnih oper-skih arij in pesmi. Pevci ne zamudite!
Kino je začel s predstavami na prostem, če tudi stavba še ni povsem dokončana. Obisk je tu jačji kot v gornji dvorani, kjer vlada prevelika vročina, zunaj pa je prisostvovati predstavi prav prijetno. Kolikor nam je znano se bodo že to sezono vršile na prostem tudi gledališke predstave in operete ter pride gostovat semkaj mariborsko narodno gledališče. Potrebno je le še, da se oder uredi vsaj za silo, po sezoni pa se bo napravila kompletna moderna oderska oprema jio načinu velikih teaterskih odrov. Naprava se bo v nekaj letih gotovo amortizirala.
Trbovlje
Zaloge premoga, ki so vsled pomanjkanja naročil silno narastle, se dan za dnem bolj krčijo. Z nakladanjem tega premoga je nad 50 delavcev zaposlenih. Kakor se čuje, bo TPD, ko bodo zaloge izčrpane, zopet pričela redno obratovati, t. j. na tri tretjine.
Na predvečer sv .Ciriia in Metoda bo na takozvanem »Špicbergu« gorel velik kres.
Pri kopanju v Savi je utonil v torek ob | 1. popoldne 17 letni Leopold Aškerc, sin rudarja.
Njegovo truplo se do sedaj še ni našlo.
*
V Prečni je bila na praznik sv. Petra in Pavla v šoli druga razstava ročni del. Od lanskega leta do letos smo opazili velik napredek. Ko si stopil v šolo, te je že v veži iznenadil drevored oleandrov, ki te je vodil v razstavni prostor. Že na pragu si obstal prijetno presenečen. Videl si mize pregrnjene s krasnimi prti in pripravljene kakor za slavnostni obed. Raz steno so viseli zastori za okna, pregrinjala za jx>stelje, prti za velikonočni blagoslov, za obhajilne mize itd. vse v krasnih narodnih barvah in Richelieu-tehniki izdelano. Ob stenah — jako okusno razvrščeno — je bilo vsepolno nogavic, raznega perila itd. Dve steni, obloženi z risbami, sta prav živo oznanjali spretnost učencev; velika ptič-nica je pričala o vestni vporabi časa pri dečkih. G. nadučitelj ti je prijazno razlagal: to je delo deklet iz gospodinjskega tečaja, to učenk iz tega razreda, ta vzorec je po lastni zamisli te učenke itd. Požrtvovalna pridnost in vztrajnost učiteljic in mladine je vse pohvale vredna. Šola ima vse pogoje, da bi obrodila še lepše uspehe. Oblast v Novem mestu dela veliko krivico naši šoli, ker jo tišči nazaj na zakotno šolo, ji ne pusti do razmaha in ji odvaja šolarje v novomeško šolo, kar jx>vzroča prečanski občini veliko moralno in gmotno škodo.
Cerkueni vesfnlk
Nočnim častilcem presv. Rešnjega Telesa se vljudno naznanja, da bo novoj celonočno češčenje presv. Zakramenta. Molila se bo ura molitve iz male knjižice v počeščenje svetih ran in predrage Krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa. Vljudno vabimo može in mladeniče, da se v obilnem številu udeleže nočnega češčenja.
ve sTffP vam fa
Izgubila se je zastavica r napisom »Prosi« od taksometra. Pošten najditelj nnj jo proti nagradi odda v avtogaraži Kapiteljska ulica 3.
Izgubila sem na Gregorčičevi cesti apaško ruto. Najditelj naj jo vrne proti nagradi v trgovini »Pri solncu« Ljubljana.
Darovi za Botoare
Upravi »Slovenca« so došli še naslednji darovi: gospod Bari Din 30; Šolski upravitelj Bušečavas 10 Din; Anton Umnik, oblastni pos'anec, Šenčur pri Kranju 21 Din; Esperanto klub, Logatec Din 60.
gospodarstvo
Vprašanje normalizacije Konjiške železnice
Ivan Malgaj.
V	najnovejšem gibanju za dosego novih železnic opažamo vedno eno in isto stremljenje, namreč ujx>števanje starih zahtev po priključitvi oddaljenih krajev na prometne omrežje. V zgradbi železnic smo doživeli že marsikatero presenečenje, nobeno se pa ne more meriti s Konjiško železnico. Ne smemo se torej čuditi, ako se je tudi Konjiča-nov poprijela strast do popolne železnice, to se pravi z zahtevo morajo biti previdnejši in iti drugo pot kakor dosedanji prosilci, akoravno so Konjičani tako srečni, tla že imajo železnico. Čeprav je ozka s tirno širino 76 cm. Ker pa to preprosto prometno sredstvo, katero že danes, kar se tiče množine tovora nadkriljuje marsikatero nor-malnotirno lokalno železnico, ne Zitmore več obvladati skokoma naraščajoči blagovni promet, je seveda skrajni čas, da se Konjiška železnica tesneje nasloni na sosedno železniško omrežje, to je pa izvedljivo, ako se ozkotirna železnica razširi na normalnotirno širino 1.435 cm.
Kako pa naj se izvede ta procedura?
a)	Sedanja proga se preuredi za normalno-tirni promet in
b)	zgradi se popolnoma nova, sedanjim zahtevam ustrezajoča normalnotirna železnica, »zmožna prevažati tudi najtežje vagone«.
Proga pod a) bi se razlikovala le v tirni širini la izostalo bi drago in zamudno prekladanje blaga v Poljčanah, a ostale bi še nadalje občutne neprilike: počasna in gugajoča vožnja in prepoved izkoriščanja vagonov do njihove nosilne možnosti. Za vzgled kako zgleda taka železnica naj služi skoraj enako (17 km) dolgi odcep Zagorjanske železnice Zabok Krapinske toplice—Krapina, kjer se pomikajo mešani vlaki skoraj na vodoravni progi s hitrostjo konjiških vlakov, medtem ko se smejo naložiti tovorni vagoni do brutto teže 18000 kilogramov. Ker se nahajajo danes v naši državi večjidel 15 tonski reparacijski (vojnoodškodninski) vagoni z lastno težo 8000 do 12000 kg, je samo ob sebi umevno, da se taki vagoni na lokalnih železnicah ne morejo izrabiti do nosilne možnosti in krožijo s polovično netto težo (n. pr. brutto teža vagona 18000, manj teža vagona recimo 11000 kilogramov = netto ali teža naloženega blaga 7000 kg. In tem pomanjkljivim nakladanjem je pripisovati vedno pomanjkanje tovornih vagonov. V Krapini sta dva premogovnika, katera naložita precejšnje število vagonov premoga, a možnost do istinite izrabe vagona se pripeti le slučajno, ako tu in tam zabrede na to zakotno progo kakšen predpotopni proizvod 10 ali 11000 tonskega vagona z lastno težo 6 do 7000 kg. Zapustimo za enkrat Krapinsko progo in se vrnimo na našo Konjiško železnico, kateri je prisojena še velika bodočnost.
Za zgradbo proge pod b) pridejo v poštev dve enačice in sicer:
a)	priključek Konjiške železnice v Spodnjih Lazah na glavno progo Maribor—Ljubljana. V tem slučaju se razširi spodnji ustroj sedanje proge od Zreč do Zbelovega, ostali del proge do Poljčan pa opusti, dočim krene nova 2 km dolga trasa na levo in po zmernem vzponu doseže v Spodnjih Lazah priključek na glavno piugo, to je 4 km od Poljčan.
b)	Sedanja Konjiška železnica se razširi od Zreč do Dražje vasi v normalnotirno železnico, medtem ko se ostali del opusti. Nova proga se zgradi od Dražje vasi naprej v smeri proti jugu in po premaganju zmernega vzpona na Bobovem, to je južno Lipoglava, priključi na glavno progo Maribor—Ljubljana. Na opuščeni progi ležeča postaja Loče se preseli na novo progo, medtem ko se v nadomestilo opuščenih postajališč Zbelovo in Spodnje Laze postavi na glavni progi skupno postajališče Spodnje Laze. Da se višinska razlika 94 m med Konjicami (332 m nadmorske višine) in Bobovem (426 m) tembolj ublaži, je priporočati da se železniški nasip že od Konjic doli vzdigne na ta način bi se najbolj izognili globini v Ločah. Ni se pa treba ustrašiti zavratnega vzpona na glavni progi med Zbelovem in Lipoglavom, ker se bo dala Konjiška železnica s pomočjo zarez bolje izpeljati.
Pri ugibanju, katera trasa nudi večje prednosti se je držati načela, da so se prometne prilike tudi na Konjiški železnici temeljito spremenile. Za časa zgradbe železnice leta 1892 pa tja do preobrata je težil skoraj ves tovorni promet proti severu (premog v Maribor, les na Ogrsko), a danes je računati s činjenico, da se giba 95 % tovornega prometa proti jugu.
V	nastopnih primerih je izražena v kilome-terskih razdaljah in tarifskih postavkah:
1.	Konjice—Poljčane—Celje 50 km, vozarina za III. razred Din 21.—, tovornina za vagon lesa 15000 kg Din 780.—.
2.	Konjice—Spodnje Laze—Celje 42 km, vozarina za III. razred Din 17.50, tovornina za vagon lesa 15000 kg Din 735.—.
3.	Konjice—Bobovo—Celje 33 km, vozarina za III. razred Din 21.—, tovornina za vagon lesa 15000 kg Din 637.50.
4.	Konjice—Poljčane—Maribor 47 km, vozarina za III. razred Din 17.50, tovornina za vagon lesa Din 753.—.
Konjice—Bobovo—Maribor 55 km, vozarina za III. razred Din 14.—, tovornina za vagon lesa 15000 kg Din 780.-.
Tud; glede razvrstitve vlakov si lahko napravimo slično sliko.
Iz Konjic odhaja zjutrajšnji osebni vlak ob 5.15 in ima v Poljčanah zvezo na vlaka proti Celju in Mariboru.
Na novi progi bi isti vlak odhajal ob 5.40, torej za 25 minut kasneje in dosegel v Bobovem isto zvezo v Celje in Maribor.
Potnik, ki zapusti Maribor zjutraj ob 5.80 se vozi, čaka in zopet vozi do Konjic 4.13, medtem ko bi tako potovanje trajalo čez Bobovo 3.15, ker bi prišel vlak v Konjice že ob 8.47. medtem po pridrdra danes ob 9.53.
Z današnjim osobjem se dajo doseči štirikratne vožnje sem in tja.
Do sedaj smo se z največjo drznostjo lotili razkosanja in potem z novimi silami obdarjene Konjiške železnice. Pri tem hvalevrednem delu pa ne smemo prezreti okoliške želje, ki spadajo tudi v tukajšnjo interesno sfero. Da si pridobi Konjiška železnica čim večje življenske moči je treba tudi vpoštevati na njeno nadaljevanje do Vitanja in stranskega krila do Oplotnice.
Kar se tiče priključne točke Bobovo naj še omenim, da je ta neznaten kraj dobil svetovni sluves že i. i869, ko je Južna železnica nameravala pritegniti ves promet s Solunom na svoje proge. Takrat so merili železnico iz Siskn čez Banja! uko, Sarajevo v Solun. Km-lii so se pa pojavili konkurenti z uačrtoui železnice Kuittelfeld— I
Slovenji gradeč—Dolič (odcepišče celjskega krila) —Konjice—Bobovo— Rogatec—Zaprešič. V tem času je nastal načrt Sotlske železnice Dunaj—Rogatec —Brežice, toda Hrvati so trdovratno zahtevali železnico Dunaj—Radgona—Varaždin-Zagreb. Končno se je pa vendar dosegel vsestranski sporazum, da postane Rogatec križišče jirog Dunaj—Brežice in Knittelfeld—Zaprešič. S bančnim polomom leta 1873. so splavali vsi ti načrti po vodi in Bobova gleda osorno na mimo puhteče in sopihajoče vlako glavne proge.
Živina
Ljubljana, 4 julija 1928.
Na ljubljanski sejem je bilo prignanih (v oklepajih število prodanih): konj 285 (32), volov 70 (5R), krav 70 (35), telet 24 (16) in prašičkov za rejo 338 (250). Cene neizpremenjene.
Na področju sremske oblasti so bile koncem pretečenega meseca naslednje cene: voli 650 do 8, biki 5-7, krave 5-7.50, junice 5.50—7, teleta 9—12, prašiči debeli 13 do 14, suhi 10—f janjci komad 160-260, konji komad 1000 do 5000 dinarjev.
Na milanskem trgu cene popuščajo. Tako notirajo ta teden voli I. 4.50^-4.90, II 4—4 40
IIL 2J50-3.40 '<raVe L 430-4'70- »• 3.50 -4:20;
V, Pragi le znašal dogon prašičev 2 t. m.
' 0(1 te8a iz Jugoslavije 304, ki so noti-rali 9.80—11.25 Kč.
000, N<? duna.iski goveji sejem je znašal dogon (5324 glav, od tega i/. Jugoslavije 386 glav. Noti-rali so: voli 1.10-1.70 (izjemoma 2), biki 1.10 do 1.45 (izjemoma 1.55), krave 1.10—1.45 (izjemoma 1.70 šilinga. Napram prejšnjemu sejmu so
cene popustile za 5—10 grošev.
* •
Dohodki monopolske upravo v aprilu 1928 so znašali v mil. Din (številke v oklepajih so za april 1927): tobak 141.5 (140.3), sol 14.8 (18.1), petrolej1 9.8 (11.3), vžigalice 8.8 (10.6), papir za cigarete 7.5 (10.5), razni 0.2 (0.3), vžigalice 8.8 (106) papir za cigarete 7.5 (10.5), razni 0.2 (0.3). Skupaj torej 182.8 (191.3), dočim je proračun predvideval 199.6. Razen tobaka, ki je vrgel 0.4 več nego je v proračunu, so vsi drugi predmeti vrgli manj ui sicer za skupno vsoto 17.2. Faktični dohodki so bili letos v aprilu za 8.6 manjši nego lan-sko leto. Dohodki iz carin so pa znašali v aprilu 129.1 ter takse po taksnem zakonu 92.5.
Horsza
Ljubljana, 4. .julija 1928.
DENAR.
. Pri Berlinu in Londonu je zaznamovati padec tečaja, drugi so neizpremenjeni. Razen Ncwyorka je dala vse devize Narodna banka. Večji promet je bil v devizah Curih iu Berlin.
Devizni tečaji na Sjubljanski borzi
__4. julija 192,';.
	povpraš	1)011.	srednji	sr. J. VII.
Amsterdam	__	2292.—		
Berlin	1356,—	13*9.—	1357.50	__
Budimpešta	—	991.80	_	
Curih	1094.10	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	799.50	802.50	801,—	800.80
London	276.75	277.55	277.15	277.-0
Newyork	56.755	56.955	56.855	56. 45
Pariz	222.20	224.20	223.2(	_
Praga	168. tU	168.91.	168.5	168.50
Trst	—	29H.65	_	
ooo /i/> 1 J „"».no—18.DU, Italija 297.40 do S&f0, L0?'1011 276.80-277.60. Newyork 56.74 do n	L 22£20~224.20, Praga 168.10-168.S0.
Dunaj 799.50-802.50, Ziirich I0I4 10-1096 10
Curih. Zagreb 9.1325 bi., Budimpešta 90.50,
P'8725' Italija 27.26 bl„ London 25.2875 bL, Newyork 518.80 bi.. Pariz 20.36 bi, Praga lo.3750, Dunaj 73.10, Bukarešt 317 bhgo Sofija 374 bi., Varšava 58.15 blago
ion T0""?*-	Be1g™d 12.48625, Kodanj
190, London 34.595, Milan 37.295, Ne\vyork 709 60 Pariz 27.855, Varšava 79.58 Valute: dolarji 708 90 angleški funt 34.53, francoski frank 28.05, lira 37.48, dinar 12.475, češkoslovaška krona 21 03 ,_7KPrraSa- Devize: Lira 178, Belgrad 59.50. Pariz 132.75, London 164.70, Newyork 33.75
277 25Dinar: NeWy0rk 176, Berlin 7 35- London
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. V Vevčah in Ljublj. kreditni je prišlo do zaključkov. Tečaji: Celjska 158 den., Lj kreditna 128 zaklj., Kreditni zavod 170—175 Vevče 105 zaklj., Ruše 265-285, Stavbna 56 den., še-šir 106 den.
Zagreb. 7% invest. pos. 89 -90. vojno itosoj 4-34, dec. 4o5—457, agrari 55--56, Hipo 59.50, Li. kreditna 126-130, Jugo 88.50. Praštediona 950-960, Šečerana 465—480, Trbovlje 475—485, Slavonija 11-11.75, Vevče 105, Drava 385.
Dunaj. Pod on ,-sa vska-ja d ra n. 81.75. Živno 110.25, Hipo 7.40, Alpine 41.25, Greinitz 3.50, Trbovlje 59.25, Kranj. iuUustr. 39, Ruše 32.80. Slavonija 1.36.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske, smreka-jelka, konične, monte I., II., III., 4 m dolž. od 16 cm šir n fko vag. n. p. Zaključek 3 vag. po 480. Tendenca je neizpremenjena.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt-: pšenica baška 78-79 kg 2% 395--397.50, nova za julij 320-322 50, avgust 317.50—320, moka 0 g, vag. b!.. fko Ljubljana, plač. po prejemu 525—530, koruza novn. popolnoma suha 320—322.50, činkvautin, suh. zdrav rešetan 335—837.50, oves bački 800- 306. ajda 296 Tendenca mlačna.
Novi Sad. Pšenica baš. 77—78 kg 2% 350— 352.50, bač. potiska 78-79 kg 2% 852.50—355, juž. ban. 350—352.50, gor. ban. 347.50-^850. Promet-17 vag. Oves baš. in srem. 240—245. Promet: 10 vag. Koruza baš. in srem. 282.50-285, ban. 280— 285. Tendenca čvrsta. Promet: 89 vag Moka 0 gc in 0 g 460-470, št. 2 445-455, št. 5 435-445, št 6 415-425, št. 7 840-350, št. 8 280-240. Promet: 5 vag Otrobi baš. in srein. 206—210, ban 200— 205. Cene so te dni nekaj padle; tendenca sedaj nespremenljiva.
Budimpešta. Tendenca stalna, promet živahen. Pšenica za okt. zaklj. 29.70, 29.64^ 29.74. 29.06, za marec 31.70, 81.68, 31.82, 31.72. »1.74. Internacionalna pšenica za okt. zaklj. 28.74, 28.68. Rž za okt. 25.30. 25.20. Koruza julij zaklj. 28.60, avgust 29.38, maj 24.80, 24.76, 34.90.
rnid mhmJi? vrvenk^
Kako postanemo srečni?
Neki londonski list je naprosil šest odličnih angleških zdravnikov, naj navedejo po šes. spoti do sreče«. Odgovori sa po večini nansšajo na telesno zdravje in vsebujejo v glsxnem staro modrost o »zdrai. duši v zdravem telesu«. Tako pile dr. Cedi Vebb-John-1. Giblji se mno^'i. Čim več hodiš, tem-b'lj oddaljuješ dan. ko te bodo peljali. 2. Tz-og.Tiaj se nezmernosti v jedi Vilice in nož sta nncrila več ljudi nego mej 3. Delaj naporno ca nalogi, ki ti je draga. Če začneš laziti, na-aie: tc da bi hodil, boš umrl. 4. Izogibaj se preveliki debelosti. Vadi se v samozataji, ki je boljša nego zunanja sila. 6. Notranja čistost je n.vno tako potrebra kakor zunanja. — SJavna zdravnica Mary Scharlieb izjavlja, da ma za svojo življensko srečo zahvaliti naslednjim činiteljem: i. Praktična vera. 2. Polna delavnost. 3. Dobra družba 4. Zdrav znn-el va življenje. 5. Naravno nagnenje. 6. Veselje tu umetnosti. — Dr. C. Stanford Read piše: 1. Spoznaj samega sebe in bodi resnicoljuben naproti samemu sebi. 2. Tmej pametne cilje, ki so dosegljivi. 3. Po'šc; si zakonskega druga, ki jt zate primeren, i. Neguj dobro prijatelj-?»vc 5. Služi širokim interesom, o. Ceni prave vrednote življenja. — Dr. Estelle Cole priporoma 1. Ne živi, da bi jedel 2. Ne pozabi, oa n' nič prijetnejšega nego delo. 8. Ne izgovon nikdar besede mmreti« Spomni se, da so stvari, ki so hujše nego siru*. 4. Nikoli ne pozabi, da si član ob^tva. v laterem .n po katerem živiš. 5. Nikoli ne prekorači mostu, predno ga nisi preizkus. 1. 6. Ne pozabi bili hvtležen za to, kar imaš. -- Dr. Fraser-Harris navaja naslednje poti do sreče: 1. Če imaš sreoc in najdeš deiO, ki je zate primerno, potem se mu posveti popolnoma in izključi v=6 daj, da bi ti deli in telovadba vzela -es čas; drugo, kajti tako delo je veselje. Glej, da ti bo tvoje delo puščalo čas za svobodno gibanje, predvsem na svežem zraku in solncu. 3. Ne daj, da bi ti delo in telovadba vzela ves čas; kajti imeti moraš priliko, ne da bi nič ne delal, marveč da imaš izpremembo v svojih opravkih. 4. Ne zaklepaj se pred ljudmi; neguj prijateljstvo z možmi in ženami, ker tako pridobiš, kar bi na noben drug način ne mogel pridobiti. 5. Vsak čas brzdaj svoje želje, kajti prav je rekel Aristotel: »Nič preko mere«. 6. Ne omejuj svoje vere na priznavanje večnih resnic, marveč jo praktično izvajaj v usmiljenju do nesrečnih, v skrbi za zatirane in v stalnem prizadevanju, da čim največ ljudem pripomoreš do čim največje sreče. — Dr.
Sijajna iznajdba ponarejevalca denarja
Na Angleškem imajo zanimivo afero. V prometu so že nekaj časa krožili ponarejeni bankovci. Tehnična izvedba teh bankovcev je bila tako mojstrska, da je daleč nadkriljevala prave bankovce ter vzbujala občudovanje vseh strokovnjakov. Po dolgem izsledovanju
so krivca našli in aretirali v Stockholmu, odkoder je spravljal svoje mojstrske falsifikate v promet- Mož čaka sedaj na svojo obsodbo.
V tem se je pa osnovala posebna delniška družba, ki hoče izkoriščati njegovo sijajno reprodukcijsko postopanje, ki je njegova iznajdba in za katero je v 30 deželah prijavila patent. Ponarejevalec se trudi na vse načine, da bi se izvil paragrafom ali vsaj omilil njihovo ostrost. Pravi, da je bil raznim bankam ponudil svojo iznajdbo, a so ga povsod odslovili. Da bi s svojo iznajdbo vendarle prodrl, se je slednjič lotil ponarejanja denarja. — Če pojde vse po sreči, postane mož, ko dosluži svojo kazen, ravnatelj delniške družbe.
Češkoslovaški legionarski kongres
Dne 29. in 30. junija ter 1. julija se je v Pragi vršil kongres češkoslovaških legijonar-jev iz svetovne vojne, ki se ga je udeležilo 30.000 vojnih tovarišev. Glavna točka kongresa je bil slavnostni sprevod po praških ulicah in poklonitev predsedniku Masarylm. Legije so korakale vsaka v svoji, danes že zgodovinski uniformi: ruska žolte barve, francoska plave in italijanska sive barve.
Češkoslovaške legije so nastale na ta način, da so češkoslovaški vojaki trumoma prehajali k zaveznikom, avstrijskim sovražnikom, in tam ustanavljali lastne polke od-nosno legije ter se borili na strani zaveznikov. Tako se je borilo v Rusiji 71.994, v Italiji 17.850 in v Franciji 7396 češkoslovaških prostovoljcev. Padlo je v Rusiji 4114, v Italiji 723 in v Franciji 455 legijonarjev. Danes služi v češkoslovaški armadi 2718 častnikov in 1985 podčastnikov bivših legijonarjev.
Nastop češkoslovaških legij v svetovni vojni je bil bistvenega pomena za ustvaritev svobodne Češkoslovaške republike. Francoska, angleška, italijanska, japonska in ameriška vlada so že poleti 1918. priznale češkoslovaške legije kot zavezniško armado, njene voditelje: češkoslovaški narodni svet v Parizu z dr. Masarykom na čelu pa kot vlado bodoče češkoslovaške države.
Kongresni dnevi v Pragi so služili proslavi narodne in državne misli. Legijonarski manifest, ki ga je prečital podpredsednik Legijonarske zveze dr. Markovič, naglasa boj za pravico, poštenost in nravnost v vsem družabnem življenju. V imenu vlade je pozdravil kongres vojni minister Udržal. Predsednik Masaryk je v svojem govoru krepko podčrtal mirovno misel, ki je zvezda vodnica vse češkoslovaške zunanje politike.
Češkoslovaški legijonarji
se poklanjajo predsedniku dr. Masaryku in predstaviteljem vlade. V ozadju se vidi zgodovinska mestna hiša, pred katero so 1. 1621. po ponesrečeni ustaji proti Habsburgovcem na en sam dan usmrtili 27 na i odličnejših predstavnikov čeških stanov.
Edgar Wallace,
angleški pisaieij, čegar kriminalne povesti so prevedene v večino kulturnih jezikov; WaOace se t« dni mudi v Berlinu.
Bataška vera je zmes preostankov star« hinduške vere in pravega animizma. Predstava o najvišjem božanstvu je jako pomanjkljiva, vedo le, da pošilja »dušo«, ki si jo predstavljajo kot nekakega duševnega dvojičnika, ki živi v vsakem telesu. Kot sedež duše, ki ji imenujejo »tendi«, sodijo kri. Verujejo, da se človeška duša med spanjem oddalji iz telesa in hodi okoli; če najde kje boljšo kri, se nastani v njej in se ne vrne v prejšnje telo Ba-tačan je zato v vedni skrbi, če bodo njegova duša in duše njegovih družinskih članov našle pot nazaj; zato potresa okolu kolibe riževa zrna, ki naj duhu kažejo pot.
Nezadovoljnost krvoločne duše, ki se kaže v bolezni ali drugih nesrečah, skušajo potolažiti na ta način, da dovedejo duši ve? krvi. In v tem moramo iskati izvor ljudožrstva, tako pri Batačanih kakor pri bornejskih lovcih na človeške glave. Tem ljudožrcem ni do človeškega mesa, marveč do človeške krvi, do človeških možgan in drugih telesnih delov, ki vsebujejo obilo krvi, da s tem napoje lastno dušo. Ljudožrstvo pri Batačanih sedaj pač ni več v navadi, toda Adam sam je bil priča naslednjega strahotnega prizora:
Nekega pokvečenega dečka so do ust za« kopali v zemljo; nato je čarovnik opravil vsakovrstne mistične obrede, a na koncu so vlili dečku v grlo vrel svinec. Na ta način so hoteli pregnati hudobnega duha. Možgane tega dečka, kot sedež hudobnega duha, so pa porabili kot dušno zdravilo. V sili pa služijo v ta namen tudi drugi telesni deli, v katerih je veliko krvi.
Mrtvece Batačani sežigajo, glave pa shra-
Predsednik Masaryk sprejema pozdrave legijonarjev na Staromestnem trgu.
Frederik Graves je čisto kratek: 1. Ohrani se zdravega. 2. Uživaj svoj prosti čas. 3. Ne jezi se. 4 Bodi zmeren. 5. Bodi čist v ljubezni. 6, Delaj mnogo.
Pri ljndožrcih
Znameniti nizozemski etnograf Tassilo Adam, ki je kot prvi Evropejec ujel v film bajnolepe narodne igre in zgodovinske plese na knežjih dvorih na Javi, je nedavno predaval v dunajski »Uraniji« o uspehih svojega 20-letnega raziskavanja med Batačani na Sumatri. To pleme živi strogo zase v gorah ter se je še do leta 1908. udajalo ljudožrstvu. Za Evropejca je silno težko vmisliti se v njihovo duševno življenje ter mora imeti pri občevanju z njimi mnogo potrpljenja in samopremago-vanja. O času nimajo nobenega pojma, zato je mogoče dognati dobo kakega dogodka ali njihovo starost le po ovinkih Ko so na primer vprašali staro ženo, koliko je stara, jim ni vedela drugače odgovoriti, kakor d;f je doživela sedem velikih umiranj za kozami. Ker se ponavljajo osepniške epidemije precej redno vsakih 13 let, je bila stara torej nad 90 let.
Nova veslaška priprava,
ki omogočuje, da more veslač vedno sedeli tako, da sleda v praven vožnje, čeprav so gibi isti kakor navadno.
Kruta usoda baatškega ženstva.
Batačani — je izvajal dalje Adam — so izrečni lenuhi, dočim ženske strahovito trpe. Omože se dekleta običajno že z 12. letom in se razvijajo do 18. leta često v izredne krasotice. Nato pa hitro propadajo in ni več mogoče določiti, ali so stare 30, 40 ali pa 80 let. Spričo težkega dela,
n? čuditi. S težkimi drogovi iz železnega lesa rahljajo zemljo in drobe kepe — namesto pluga — moški pa leže v senci in pušijo, Riž, ki
Vera — izvor ljudožrstva.
Batačani grade svoje hiše večinoma blizu vode na koleh iz železnega lesa. Pri tem znajo na zelo umeten način uporabljati bambus kot ostrešje, a liste sladkorne palme za kritje strehe. Ti listi — tdšuk imenovani — so podnevi izvrstna obramba pred žgočimi solnčni-mi žarki, ponoči pa pred hladom, ker se na-vzamejo nočne vlage, stisnejo
mesto za ogenj, okolu pa so razvrščeni stanovanjski prostori za 5 do 12 družin, ki so ločene med seboj z rogoznicami.
Rojstna hiša Henrika Heineja v Diisseldorfu,
ki io iznremene v Heinoi«-- muz-ei.
Legijonarji na Olšanskem pokopališču,
kjer so se poklonili spominu 34 češkoslovaških legijonarjev, ki so bili ujeti in izdani na italijanskem bojišču, na kar so jih Avstrijci med velikimi ponižanji in zasramovanji obesili.
je glavna hrana Batačanov, žanjejo na ta način, da vsako posamezno bilko odrežejo z majhnim nožkom, da ne bi vznemirile riževe duše. Jezi teh namišljenih duhov, ki žive v rižu, pripisujejo slabe riževe letine. Da jih potolažijo, naženo ženske med velikim krikom v reko, jih tam škrope z vodo in preganjajo kakor zverjad sem in tja. Ako to ne pomaga, potem izbijejo ženskam s pomočjo dleta in kladiva njihove krasne zobe, tako da ostanejo v čeljustih le še škrbine z odprtim živcem. Škrbine potem popilijo in namažejo s črno barvo. Gorje ženski, ki bi pri tej strašni operaciji jeknila ali celo skušala uiti! Obsuli bi jo s psovkami in sramoto in ne bi bila več vredna, da bi vživala riž. Edini nakit, ki ga nosijo Batačanke, so srebrni uhani v obliki dvojne spirale, težki mnogokrat kilogram, tako da često raztrgajo uho.
nijo. Da bi duši olajšali potovanje na drugI svet, izdelujejo plemena, ki stanujejo ob rekah, zelo umetne ladjice z lesenimi stražarji in orožjem.


msvce
t Vjekoslav KSaič
Dne 1. julija je umrl v Zagrebu veliki hrvatski zgodovinar Vjekoslav Klaič. Rodil se je dne 28. junija 1840 v Garčinu v Slavoiiiji, kjer je bil njegov oče učitelj. Prve tri razrede gimnazije je iivridl v Varaždinu, ostale pa v Zagrebu. Nato je bil dve leti v teologiji, nakar je odšel za suplenta varaždinske gimnazije. Leta 1869. je odšel na vseučilišče na Dunaj, kjer so mu bili profesorji Asch-baii, JBger in Sickel. Tu je pričel pisati svoje prve članke za zagrebški »Vijenac«. Leta 1873. je bil nastavljen za profesorja na zagrebški gimna-«iji, Iger je ostal celih 20 let.
Po smrti M. Mesiča je postal Klaič suplent hrvatske zgodovine na zagrebškem vseučilišču, nato je bil zopet nekaj časa srednješolski profesor, dokler ni bil leta 1893. ponovno pozvai\ na vseučilišče za docenta geografije južnih Slovanov. Na tem mestu je ostal vse do leta 1922., ko je bil upokojen. Leta 1893. je bil izbran za dopisnega člana, a leta 1896. za pravega člana »Jugoslovanske Akademije«, pri kateri je aktivno sodeloval prav do svoje smrti. Leta 1922. pa ga je praško vseučilišče imenovalo za častnega doktorja.
Njegovo največje in glavno delo je »Povijest Hrvata* (1899—1919), ki je pa ni mogel več dovr-SitL Zelo važna je tudi »Povijest Bosne do propasti kraljestva« (1882), ki je prevedena v nemSči-no in hrvaščino. Izmed ostalih del naj omenimo: Hrvatska plemena od 11. do 16. stoletja (Rad. Ing. Ak. 130), Bribirski knezovi od plemena Subič do leta 1347., Krčki knezovi Frankopani, Hrvatski hercezi i bani za Karla Roberta i Ljudevita od leta 1801. do leta 1382., O krunisanju ugarskih Arpa-doviča za kraljeve Dalmacije i Hrvatske, Hrvatsko kraljestvo u 15. stolječu i prvoj četvrti 16. sto-lječa, Statut grada Zagreba od g. 1609. i reforma njegova g. 1618., Život i djela Pavla Rittera Vite-noviča, Hrvatska pragmatička sankcija, O podri-jetlu banske časti itd. Klaič je prvi izdal »Atlas za hrvatsku povijest«, kot nadaljevanje' pa »Histo-rički zemljovid Hrvatske, Bosne, Istre i susjednih zemalja«.
Klaič je napisal tudi številne popularne razprave in srednješolske priročnike, n. pr. Prirodni zemljopis Hrvatske (1877), zemljopis Bosne (1878), Opis zemalja, u kojima stanuju Hrvati I. do III. (1880-1883).
Klaičevo delo je bik) mnogostransko. Poleg znanstvenega dela se je bavil tudi s književnostjo in glasbo. Bil je urednik beletrističnih listov »Hrvatske Lipe« (1876), »Vijenca« (1882—1889), glasbenega časopisa »Gusle« (1892). Bil je upravnik »Hrvatskega glasbenega zavoda« in odbornik »Matice Hrvatske«.
Klaičevo kulturno delo je za hrvatski narod, kateremu je bil pravi znanstvenik-ideolog, neprecenljivega pomena.
•
Pravkar zaključeni kemični kongres v Sovj^-»ki uniji, ki je zboroval v Kazanu, je sklenil zgraditi v Kazanu kemični institut, dalje izdati zbrane spise kemika Butlerja, in končno skrbeti za to, da se ob priliki stoletnice rojstva (leta 1934.) slavnega
ruskega kemika Mendeljeva izdajo vsa njegova dela in popolna biografija.
Onjeginov muzej. V literarno-umetnostni reviji »Prožektor«, ki izhaja v Moskvi, popisuje M. Beljaev, vodja Puškinovega doma v Leningradu, zgodovino nastanka tako zvane »Onjeginove zbirke«, ki se je pred kratkim prenesla iz Pariza. Že v 60. letih preteklega stoletja ja začel strastni ča-stivec Puškina, Aleksander Oito, ki je pozneje prevzel ime Puškinovega junaka »Onjegin«, zbirati rokopise, dokumente, slike, skratka vse, kar je bilo v zvezi z življenjem in delovanjem največjega ruskega pesnika. Najvažnejši del te zbirke so tvorili Puškinovi rokopisi in zapuščine pesnika Su-kovskega, ki Jih je Otto leta 1883. prejel kot darilo od pesnikovega sina. Med njimi se nahaja 24 deloma neobjavljenih pestmi, rokopisi in variante »Evgen Onjegina«, »Borisa Godunova«, »Kapita-nove hčere«, nedovršena pesnitev »Jeserski« i. dr., dalje mnogoštevilna pisma, lističi in zapiski Puškina, avtografi Aksakova, Gogola, Lermontova, Bakunina, Tjučeva, Delviga, Turgenjeva — obilica materiala, ki je za Puškinove raziskovalce neizmerne vrednosti. Zelo zanimiv je dalje ikonografski oddelek muzeja, ki obsega portrete, risbe in skulpture znanih sodobnih umetnikov, ki predstavljajo Puškina in druge ruske pesnike; zlasti je treba omeniti tudi postumne Puškinove portrete in redek eksplemplar njegove mrtvaške maske. Posebno mesto zavzema v tej zbirki relikvijski oddelek: tu se nahaja album Gl. Rosser-Smirnova, duhovite Puškinove prijateljice, z njegovi avtografi, kakor pesmimi Lermontova in Vjasemskega, risbami Lermontova, več albumov z risbami Šu-kovskega, slike iz Puškinove lastnine itd. — »Puškinov dom« bo sedaj uredil in preiskal došli material; po končanih pripravljalnih delih pa je v načrtu razstava, na kateri se bo mogla tudi široka javnost seznaniti s to dragoceno zbirko.
Kitež, russkij katoličeskij vestnik, št. 5—0 - • maj in junij jn ravno izšel s sledečo vsebino: O! redakcii, kjer urednik razvija listov program. Valerij Vilinskij: Kristos-Car. Diodor kolpinsl : Molitvu proliju. Pod tenl naslovom so tri prav lepe, patrijotične ruske pesmi. T. B.: Knjaz Jaropolk Svjatoslavovič, Katoličeskij Gosudar Rusi (po slučaju 950 letija mučeničeskoj smrti umrl 11. junija 978 g.). A. Sidorov: Počemu ja prinjal učastie v rusko-katoličeskom dviženii? D. Kolpinskj: Dva grada (pravoslavie in pankristianstvo). D. K.: V mesto kroniki i obzora pečati. Pod tem naslovom poroča Kifež med drugim po »Irenikonu« (francoskem listu v Belgiji) prav ugodno o potovanju srbskega patrijarha v Slovenijo. List izhaja v Varšavi na Poljskem, Ul. Mazowiecka št. 11, m. 31.
List je vedno bolj zanimiv, zato se toplo priporoča. *
Turška vlada pospešuje umetnost. Turška vlada je_ sklenila poslati v Evropo tri slikarje, po enega kiparja in arhitekta in enega muzika, z namenom, da bodo mogli kesneje pospeševati turško umetnost. Ker je bilo slikarstvo in kiparstvo v času islama prepovedano, nima Turčija v tej umetnosti nobene tradicije. Staro muziko pa je tudi v Turčiji v zadnjem času izpodrinila jazz-muzika.
Drugi internacionalni kongres ca seksualno reformo se bo vršil od 30. junija do 5. julija v Ko-penhagenu. Obravnavale se bodo štiri glavne teme: seksualna reforma, seksualna pedagogika, ureditev rojstev in seksualno kazensko pravo.
Sven Hedin — častni doktor. Naravoslovno-matematična fakulteta univerzo v Heidelbergu je imenovala Sven Hedina za častnega doktorja naravoslovne znanosti.
Spomenik Plejadi, veliki lirični pesniški šoli, bodo postavili na vrtu College de France- z napisom: >h Ronsard — La poesie fran?aise.<
Iz vojaške službe
V čin rez. lekarn, kapetana I. razr. je napredoval kapetan II. razr. Teodor Županski; v pehoti v čin rez. kapetana II. razr. poročniki Ivan Lav-renčič, Ivan Kunst, Maks Smerdu, Martin Petrinjak in Franjo Perič; v čin rez. poročnika podporočniki Karol Soss, Franc Majcen, Miroslav Golinc; v topništvu v čin rez. kapetana II. razr. poročnika Karel Fabijani in Ivan Herceg; v sanitetni stroki v čin rez. lekarn, kapetana I. razr. kapetan II. r. Vladimir Samurovič in dr. Žarko Praštal; v pehoti v čin rez. kapetana II. razr. poročnik J^anjo Gorečan; v čin rez. poročnika podporočnika Rudolf Švint in Dragan Strgar; v topništvu v čin rez. poročnika podporočnik Lojze Suhač; v pehota v čin rez. poročnika podporočniki Mirko Krepec, Fr. Majer in Jagoš Medenica; v topništvu v čin rez. kapetana I. razr. kapetan II. razr. dr. Rudolf Er-ben-Vukelič; v sanitetni stroki v čin rez. kapetana I. razr. kapetan II. razr. dr. Franjo Brolih; v čin rez lekarniškega kapetana I. razr. kapetan II. razr. Nikolaj Jezica; v čin )■•-* lekarn, kapetana II. razr. poročnik Božidar Saje, v pehoti v čin rez. kapetana II. razr. poročniki Nikolaj Rosi, Franjo Stanič, Franjo Puklavec; v čin rez. poročnika podporočniki Matej Horvat, Dragotin Šantič, Franjo Spicerr, Zvonimir Vrhovec; v sanitetni stroki v čin rez. kapetana II. razr. poročnik dr. Viljem Brkljan; v konjiči v čin rez. poročnika, podporočnik Vladfmir Flis; v pehoti v čin rez. kapetana I. razr. kapetani II. razr. Anton Kajfež, Gilber Župančič, Slavko Dragič, dr. Pavle Matijevič, Štefan Zavodnik, Svetozar Šole, Dragotin Gamberger, Matko Bručič, Branko Mejovšek, Dragotin Frid-man, Anton Efenberger, Vladimir Bolmut, dr. Julij Kašički, Hinko Matijevič, Ivan Linhart, Peter Erzin, Franjo Strunjak, Karel Kos, Franjo Bend, Valter Lavrenčič, Ludovik Musek, Ivan Milač in Mirko Posavec; v čin rez. kapetana II. razr. poročnik Rihard Batistič; v čin rez. poročnika podporočnik Mirko Fijenberg, Ivo Sušič. Jakob Levi, Ve-koslav Franceši in Josip Kozak; v topništvu v čin rez. kapetana I. razr. kapetani II. razr. Pavel Su-jer, dr. Viktor Mor, Anton Iskra, Milan Gmaz, Dragotin Jug, Janko Ženko, Rafael Brizar in Rafael Biser; v čin rez. poročnika podporočnik Dragotin Fridrih; v inženjerski stroki v čin rez. kapetana I. razr. kapetan II. razr. Albreht Helfman; v ekonomski stroki v čin rez. admin. kapetana I. razr. kapetani II. razr. Rudolf Rupca, Rihard Šmit in Miroslav Frelič; v sanitetni stroki v čin kapetana I. razr. kapetan II. razr. poročniki Leon Ba-hovec, Franc Peharc in Vladimir Žiga; v sanitetni stroki v čin rez. podpolkovnika majorji dr. Filip Jurčič in dr. Robert Pejčič; v pehoti v čin rez. kapetana I. razr. kapetani II. razr. Evgen Mautner rn Peter Broz.
Barvasti batist in svila
za damsko perilo
A. & L Skaberne. Liubliana
Prva Belokranjska parna opekarna Zurc v Gradacu nudi vsako množino
la zidne opefte
franko vsaka postaja, konkurenčne cene. Glasom mnenja keramičnega inštituta opeka vzdrži 800° vročine — nadomestek šamota, po dosedajni izkušnji izvrstna opeka za topilne peči, pekarije itd. Zaradi bližine konvenira nakup z ozirom na nizko žeL tovornino. Krajevni zastopniki se sprejmejo.
Prevzela sva s 1. jul. staro znano gostilno
L II	*
VIRI I-IMJI JU ,
nasproti glavne cerkve.
Svojim dosedanjim gostom se zahvaljujeva in se vsem priporočava. Točila bova kot dozdaj prvovrstna vina in razpolagala s toplimi in mrzlimi jedili
3an*o in Pavla Bidovec,
gostilna MAVRIL MAYR, Kranj.
Abonenti se sprejemajo! Vrt — balinl
Domaavrt
Spisal M. Humek.
Bro». 33 Din, vez. 40 Din. — Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani
Do sedaj najcenejša trrdka v državi! Skladi Sče: M K 1 1M K L & H G R O L D
Tovarna arlasbil, prrmnofonov in harmonik. R LOROEM, MAHISOR SI. 107- A.
Violine od Din 95'—, roCne harmoniko od Din S5-— tamhurice od Din 98'-, gramofoni od Din 345—. Zahtevajte na! veliki katalog, katerega Vam polijemo brezplačno.
Razpis
Stavbeni odbor za zidavo novega gospodar, poslopja pri župnišču v Ribnici razpisuje oddajo
zidarskih, tesarskih, krovskih, kleparskih, mizarskih, ključavničarskih, steklarskih in pleskarskih del.
Načrti so od 8. julija na vpogled v občinski pisarni v Ribnici, kjer se dobi tudi popis in pogoji. Pismene ponudbe je oddati v zapečatenih kuvertah najkasneje do 15. julija opoldne pri Stavbenem odboru v Ribnici, ki si pridržuje pravico oddati dela skupno ali posamič brez ozira na višino ponudbe.
Stavbeni odbor,
Veliko industrijsko podjetje v Bosni išče
mlajšo, toda izvežbano moč z dovršenim strojnim oddelkom visoke tehniške šole (mašinski inženjer). Reflektanti morajo biti naši državljani, z nekaj prakse, znanjem nemškega in event. francoskega jezika, -Ponudbe z označbo plače na Jugosloven-sko Rudol! Mosse a, d.. Beograd, Terazije 25, pod šifro »A, 228«.
Nabava raznega eiektrič. materiala
Direkcija drž. rudnika Velenje, nabavi potom direktne pogodbe dne 17. julija t. 1. ob 11. uri
V čin rez. kapetana II. razreda poročniki Franjo Urbani, Dominik Marušič, Janko Krušec, Zlat-ko Ester, Teodor Defranceschi, Josip Cerne, Vilko Toma, Mihael Levi, Egon Tancig, dr. Janko Kotnik, dr. Rihard Lerh, Milan Raček, dr. Josip Badalič, ......... ~ ršič, AH»ii " " "
dr. J osip Vragovič, Joško Peršič, ,„..u Matko Sebeštjen, Ciril Poklukar, Branko Joksimo.
Iti n Šmit, dr.
vič, Nenad Pevec, Viktor Leskovar, Vladislav Martine,, Bogdan Ferlinc, Franc Jurina, Albin Breznik, Ivo Hrovat, Viktor Misner, Josip Cuvdrič, Franjo Druskovič, Ivan Horn, Stanislav Brezec, Ciril Pi-cek, dr. Dragotin Tirka, Mirko Prstec, Franc Šni-daršič,,Dragotin Brglez, Ivan Grabušek, Ivan Arko, Matija Krnpotič, Srečko Razpotnik, Stanko Zitko, Ivan Cesar, Ferdinand Lovrec, dr. Marijan Sabo-lič, Vilko Paldi, Milan Kraus, Mija Rot, Adolf Sokol, dr. Ludovik Baljavec, Josip Stopič, Josip Suma, Dragotin Hrčak, Anton Kržič, Josip Marčič, Slavko Črnigoj, Dragotin Mazek, Mihael Uhlik, Franc Heinrihar, Franc Rizeli, Ivo Lončar, Hinko Brnetič, dr. Franjo Kandare, Franjo Raspotnik, Maks Ju-vanc, Franjo Bernik, Ivan Dijanovič, Tihomir Kra-sič, Ludevit Tomašek, Stoian Jenko, Božidar Gzel-man, Vilko Sen, Vladimir Strmec, Josip Kirin, Emil Rajh, Mirko Majcen, Pavel Lončar, Janko Zirovnik, Maks Pohar, Dragotin Demšar, Stcpan Rajudl, Miroslav Kolarič, Milan Protič, Anton Končan, Mihael Majcen, Ferdo Štadar, Franc Urbas, Julij Bo-hcl, Alojzij Žitnik, Andrej Cok, Alojzij Veber. Anton Mejač, Jožef Groznik, Fran Skot, Josip Stimec, Adolf Gregi, Avgust Štrosmaier, Franjo Fler, Karel-Leopold Omerza, Matko Šmid, Maksimiljan Mušič, Vinko Ravnikar, Vekoslav Klemenčič, Jakob Jereb, Franjo Zupančič, Vilko Jerše, Ivan Benšič, Tomi-slav Rožič, Vladko Ostrič, Josip Tušar, Losip Lon-čarič, Maks Koman, Rudolf Dostal, Albert Šren-ger, Karel Steinberger, dr. Janko Vidic, Alojzij Hil-mar, Josip Zec, Franjo Korenjak, Franjo Kramar, Albert Planer, Anton Vezjak, Viktor Markič, Ivan Laznik, Božidar Judnič, Stanko Podreberšek, Anton Markovič, Anton Svetina, Oto Svoboda, Marko Spicer, Viljem Postružnik, Ernest Ferjančič, Josip Van-dov, Ivan Pečar, Valter Muk, Branko Cupič, Franc Uršič, Rudolf Kirali, Roman Bartl, Silvij Šoher, Norbert Švarc, Rudolf Pleskovič, Ferdinand Roš, Luka Potočnik, dr. Josip Sinigoj in Miroslav Rebula v čin rez. poročnika, podjx>ročniki Bogomir Rot, Ivo Premk, Ivan Škrjanc, Dušan Galovič. Miroslav Kovačevič, Ferdinand Fanton, Anton Mi-klavčič, Božidar Košar, Andrej Hofmajster, Julij Jurkovič, Franjo Primožič, Ciril Breme, Bogoslav Žagar, Karol Kotnik, Zmagoslav Kožman, Otokar Žagar, Stanko Praportnik, Josip Sirca, Ivan Finder-le, Robert Baum, Franjo Behunek, Arnold Berger, Metod Novak, Josip Mališ, Ivan Šurkič in Vladimir Mišič.
MadZMo
Petek, 6. julija.
Zagreb: 20.35 Koncert. — Breslau: 20.30 Vojaški koncert. — Praga: 20 Koncert. — Leipzig: 20.15 Haydnova glasba; 21.15 Angleške in ameriške narodne pesmi; 22.30 Zabavni koncert. — Stuttgart: 20.15 »Evgenij Onjegiu«, ojjcra (Cajkovsky). — Bern: 21.10 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.15 Prenos simfoničnega konceria iz Varšave. — Frank-furt: 20.15 iz Stuttgarta: »Evgenij Onjegin«, ojsera v 3 dej. (Cajkovsky). — Rim: 21 Instrumentalna in vokalna glasba. — Langenberg: 20.15 Iz Koina: »Cigan baron«, opereta v 3 dej. (J. Strauss). — Berlin: 20.30 Orkestralni koncert. — Daventry- 2215 Plesna glasba. — Dunaj: 21.30 Plesna glazba jazz-kapele. — Munchen: 20 »Lobefanz«, igra (Bierbaum glasba od L. Thuille). — Budapest: 17.30 Operetni koncert; 21.30 Vojaški koncert.
razn® eieitrič. bMtural
Bliži podatki, specifikacija materijala,	kakor dobavni pogoji so na upogled v pisarni	gornje direkcije. Kolkovane ponude z Din 5.—	se sprejemajo do gornje navedenega roka.
Pisarna drž. rudnika Velenje, br. 4651.
Pri hudi vročini Vam nudi izborno, hladečo pijačo znani
Piccoli-je-v malinovec
vkuhan z najfinejšim sladkorjem; je naraven, brez umetne barve in ne vsebuje nikakih kemičnih pridatkov za konzerviranje. Oddaja na drobno in veliko. Cena nizka.
Lekarna dr. G. Piccoli, Ljubljana,
Dunajska cesta.
Cene/še koi on
RAZPRODAJAH
86 dobi osakoorsmo manu/aklurno blago samo or
1RP1K MARIBOR, Gtaum trg i,e». i7.
Razpis
S potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom in znancem, da je moj predragi in nepozabni soprog, gospod
Janko Rahne
notar in posestnik na Brdu
danes dne 3. julija po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere naglotna preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši 5. t. m. ob 10. uri iz hiše žalosti na pokopališče pri farni cerkvi na Brdu, kjer se bo darovala sv. maša zadušnica dne 10. t. m.
Na Brdu, 3 julija 1928.
]ela Rahne, roj. Hofern, pl. Saalfeld,
soproga.
Stavbeni odbor za zidavo nove šole na Logtt pn Brezovici razpisuje
oddajo težaških, zidarskih, tesarskih in krovskih del pri zidavi nove šole na Logu pri Brezovici.
Načrti so na vpogled pri krajnem šolskem odboru. Istotam se dobi popis in splošni pogoji.
Pismene ponudbe je oddati v zapečateni kuverti najkasneje do 14. julija t. 1. pri Stavbenem odboru na Logu pri Brezovici.
Stavbeni gospodar si pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponudbe.
Stavbeni odbor na Logu.
Prijateljem in znancem sporočava, da nama je včeraj 4. t. m. zjutraj vzela smrt po izredno mučni bolezni najinega prvorojenca
Stankota
v najnežnejši detinski dobi. Pogreb bo danes 5. t. m. popoldne ob 6 na Črnučah.
Minka in dr. S t. Varalk.
Črnuče pri Ljubljani
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l*SO Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas 3 sli S Din. Oglasi nad devet vrstio se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
II
r i v* •v v •
Slurbeiicejo
Mesto vzgojiteljice
išče gospodična z dobrim izpričevalom v boljši družini. Ponudbe pod šifro »Požrtvovalna« na upravo Slovenca št. 6109.
Kuharica
samost. gospodinja išče službe, najrajši na večje posestvo, kjer bi tudi posestvo oskrbovala. Naslov v upravi lista pod št. 6115.
»xix« tu a
Služkinjo
18—21 let, veščo nemščine, sprejmem takoj za gostilno in kuhinjo. Naslov pri upravi št. 6059.
Knjigoveški
pomočnik
verziran v stroki, soliden in trezen, se išče. Ponudbe je poslati na poštni predal št. 46, Celje, pod šifro »Knjigoveški pomočnika.
Biro »Uspjeh«
Beograd, Dračka št. 9, nudi vsakomur priliko sijajnega zaslužka z raz-pečavanjem interesant-nega in važnega predmeta.
Stanovanja
Soba
T dvema posteljama se odda takoj ali s 15, jul. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5980.
Kot sostanovalko
sprejmem gospo ali gospodično v sredini mesta. Soba poseben vhod. Naslov v upravi Slovenca pod št. 6108.
Postrežnico
ki je pridna in zna kuhati, sprejmem. Starost 30—50 let, zaposlenost ves dan. Stanovanje na razpolago. Poizvedbe pri upravi pod št. 6133.
Opremljena soba
i elektriko za eno ali dve osebi se odda. — Polakova 17, Sp. Šiška.
Dve mesečni sobi
se oddasta s 15. julijem. Vsaka ima poseben vhod, parket, električno luč, v lepi novi vili. Najemnina po dogovoru. Oddaja H. Krek, Einspieler-jeva ulica 20.
Tesače
za trame sprejme v trajno delo takoj lesna trgovina V. B r a z , Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
Kravo
mlado, dobro mlekarico, kupim. Ponudbe na upravo Slovenca pod Krava št. 6107.
Prodamo
Pekarna
s stanovanjem in celim inventarjem naprodaj v sredini trga Trbovlje. Po-
izve se pri lastniku Ivan Orešnik, posestnik pekarne, Trbovlje II. Skupna obrt pekarna in slaščičarna ima prednost.
Malinovec
pristni, razpošilja po 17 Din kilogram Andrej Ču-fer, Jesenice, Gorenjsko.
Kamenite podboje
za hišna vrata zelo poceni proda Jos. Cihlar, Dunajska cesta 69.
Prodam
model za izdelavo gladkega cementnega strešnika. — Lepo lahko kočijo, letni davek 200 Din, dam tudi na obroke. — Jos. Cihlar, Vodovodna cesta 1.
Dve omari
visoki, orehovi, furnirani, dobro ohranjeni, naprodaj. Vprašati: Spod. Šiška, Janševa 11.
National blagajna
(registrirna) štirivrstna, se ceno proda. Naslov v ogl. oddelku »Slovenca« pod št. 6119.
Marmornati pesek
črn, rdeč in rumen (ter-razzo materijal) izdeluje in prodaja tvornica cementnih izdelkov Jos. Cihlar, Ljubljana, Dunajska cesta 69.
Fiat 501
z dvojno karoserijo, v dobrem stanju, se proda. Naslov v ogl. oddelku »Slovenca« pod št. 6120.
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8.
Podnart - Brezje
avtozveza zopet upostav-liena. Avto čaka vsak dan pri običajnem jutranjem ljubljanskem vlaku. Avto-podjetje Bolč & Cvenkejj.
ftoruz® za Birmo
oddaja najceneje veletrgovina žita In moke
A, VOLK. Ltubiiana
Rnslleva cesta 5h 2t.
Stavbno podjetje
ACCETT0 & drugovt
dražba z o. z
Maribor. KoroSrf^va ti.i
Z našo umetno
moštouo esenco
»Mustin«
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Ceoa I stekleinci za 150 litrov Din 20—, po pošli Din 40—. Dobi se samo v drogerijl A. Ktnc, L ubljana in drogeriji \VoIfram nasl. M. Kane, Maribor, Gosposka ulica 33.
čitdtered^"
SLOVENCA'
rf w . ...........niiiiiiAiiiiiltt
-OAKLAND-
Dražestne izbrane linije —
skrit, sijajno izdelan mehanizem genijalna konstrukcija
Fischer, glasovlti mojster v izdelavi karoserij, je zgradil na Oaklandovi šasiji eno izmed najdražestnejših karoserij, katerih je bilo kdaj videti, in zdi se, da je Oakland zgrajen samo z ozirom na lepoto. Mnogi so si izbrali Oaklanda že zgolj radi zunanjosti.
A inženjerji General Motorsove družbe so skrbeli ravno iako tudi za poedina mehanična izboljšanja. Oaklandova šasija je zgrajena v dolgi in nizki črti, s čemur je bila dosežena možnost varne vožnje pri največjih brzinah.
Na pritisk Vaše noge se stopnjuje tihi šum motorja do močnega brnjenja in Oakland
Vas pelje s svojimi 60 konjskimi silami neizrecno lahko po vseh strminah. Teža je po znanstvenih načrtih razdeljena po vsej dolžini raztoje med osmi. Šasija je tako speljana, da leži težišče zelo nizko. Iz tega izvira popolna stabilnost in možnost naj-udobnejše vožnje na ovinkih in najslabših cestah. Oakland ni postal takšen voz (če upoštevamo vrhutega še zelo zmerno na« bavno ceno) preko noči. General Motorsova družba je v njem osredotočila 25 letna izkusiva v zgradbi avtomobilov. Ogromna finančna Sredstva in izredna ekonomija v fabrikaciji so omogočili proizvajanje takega voza družbi, ki izdeluje dnevno osem tisoč vozov.
Glavno zasiopslvo In zaloga rezervnih delov
V. ČL M. Barešič A. Co.
Zagreb
Marije Kraljice 34—Tel. 27-44
Ljubljana
Dunajska cesta 12 — Tel. 2292
Henrik Sienkiewicz:
44
Na polili slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
DEVETO POGLAVJE.
dackovi prijatelji pač niso pričakovali, da bo župnikovo pismo v nekem ozira prav dobrodošlo panu Gedeonu Pongovskemn za njegovo rodbinsko politiko. Seveda se je jezil, ko ga je prejel. Jacka, ki mu je bil prej samo na poti, je odslej začel sovražiti, čeprav ni bil pisma on napisal. To sovraštvo je kakor strupena cvetka bohotno vzcvetelo v starem, zakrknjenem srcu; vendar pa mu je preudarni razum veleval, da poprej izkoristi župnikov odgovor. Zato je pan Gedeon potlačil svojo besno jezo, vzel pismo in stopil s pomilovalno-zaničevalnim obrazom k panni Sieninjski.
>Dobrota je sirota!« je rekel. »Saj tega nisem nameraval storiti, ker sem videl svet in poznam ljudi. Odnehal sem šele potem, ko si pričela viti roke,in jadikovati, da se mu je zgodila krivica, da sva bila oba prehuda nanj, da ne sme z jezo oditi v vojno. Poslal sem mu denaren znesek, poslal tudi konja in celo vljudno pismo. Mislil sem, da pride, pozdravi, se zahvali in poslovi, kakor se spodobi človeku, ki je toliko časa prebil pod tem krovom — no, in zdaj poglej, kakšen odgovor sem prejel!«
Po teh besedah je privlekel izza pasu župnikov list in ga dal gospodični.
Pričela je citati in je takoj jezno namrdnila črne obrvi. Ko pa je prišla do mesta, kjer je gospod župnik govoril, da je hotel pan Pongovski ponižati Jacka -zaradi tujih naklepov«, so ji zadrhtele roke. Za hip ji je preletela obraz škrlatnotemna rdečica, nato pa je prebledela kot platno in nepremično obsedela.
A pan Gedeon je kljub temu, da je na vse pazil, hlinil, da tega ni opazil.
Naj jim Bog odpusti, kar mi pišejo ad perso-nam (moji osebi), — se je oglasil po trenutnem molku, t saj Gospod sam ve, ali so Pongovski res .»rt^nofnnioi ru\ Tn^pvikili n kntprih nrinrvvp,-
IU1iK U MOiiiflMUCjOi	- —---------i - -----l i
dujejo ljudje več pravljic kakor resnice. A kar jim ne smem odpustiti, to je nehvaležnost, s katero po-
plačujejo tebi, reviea moia, tvojo angelsko prisrčno dobroto.«
Saj tega odgovora ni r."-pisal pan Jacek, temveč gospod župnik Vojnovski,« je odgovorila panna Sie-ninjska, ki se je oprijela še te zadnje bilke.
»Ali mi verjameš, dekletce, da te ljubim?«
Verjamem,« je odgovorila, se pripognila in mu poljubila roko.
On pa jo je pričel jako nežno božati po plavo-lasi glavici:
: Dasi mi verjameš,« je dejal, »vendar ne veš, kako silno te ljubim. Ti si vse moje veselje. Malokdaj si privoščim sličnih besed in malokdaj povem, kar mi narekuje srce, kajti stiska mi ga stara bolečina. A to gotovo razumeš, da imam samo tebe na svetu. Ne želim ti muk in trpljenja, ne želim ti nobenih bolečin. Nasprotno, z veseljem in srečo ti želim napolniti sleherno urico tvojega življenja. Ne maram te vpraševati, kaj je vzklilo v tvojem srčecu; rečem ti samo to: če je to, kakor mislim, samo sestrska ljubezen ali pa tudi globlje čuvstvo — ni ga vreden ta mladenič, ki nam je z nehvaležnost jo poplačal naše iskreno prijateljstvo. Saj bi se sama varala, Anuljka moja, če bi morda mislila, da je nam prost tako odpisal, ne da bi bil vprašal Tačevskega. Skupno sta pisala odgovor in veš, zakaj sta nam tako izzivalno odgovorila? Zato, ker je dobil Tačev-ski, kakor sem čul, denar od onega armenca iz Je-dlinke. Razumeš? Samo tega mu je bilo treba in zato se zdaj, ko ima denar, za nič in za nikogar več ne zmeni. To je gola resnica — in sama si moraš priznati, da bi vsako drugo tolmačenje pomenilo samega sebe nalašč varati.«
»Saj priznavam, je zašepetala gospodična.
Pan Gedeon se je za trenutek zamislil, kot da bi se nad čim obotavljal, in potem rekel:
- Ne! Pravijo, da je nagnenje starih ljudi, da vedno radi hvalijo pretekle in obsojajo nove čase. Toda to ni nobeno nagnenje!... Svet je res pokvarjen, ljudje so izprijeni in v mojih časih bi nihče ne storil kaj takega kakor Tačevski. Ali še veš, kaj je bil prvi povod vsemu temu? Ona prenočitev na drevesu, ki ie gospoda kavaliria pred vsemi tako osmešila... Dragim hiteti na pomoč, sam pa iz strahu zlezli na drevo, to se lahko zgodi, a v tem slučaju
naj se človek rajši ne baha: kar je smešno, tudi ostane smešno. Saj nočem poveličevati onih dragih junakov: Bukojemskih in Ciprianoviča. Vem, da so pijanci, postopači in kvartopirci, vem tudi, da so se bolj brigali za volčje kakor za naše kože! A v Ta-čevskem tiči taka invidia (zavist), da jim ni mogel privoščiti niti te slučajne pomoči. Zaradi tega je prišlo do dvoboja. Naj me Bog kaznuje, če nisem imel vzrokov za svojo jezo! Ha! Lahko so se pobotali, kajti kavalir je gotovo pogruntal, da utegne pri Ci-prianovičih dobiti denarce, — zato je obrnil svojo jezo rajši na nas. Nadutost, sovraštvo, pohlepnost in nehvaležnost — to je, kar ga je pri tem vodilo. To in nič dragega! Bog mu odpusti, če je meni storil krivico, a zakaj jo je storil tudi tebi, cvetka moja? Koliko let nam je bil sosed, koliko let je užival našo gostoljubnost, vsak dan je bil pri nas na obisku! ... Še cigan bi postal po vsem tem domač, še lastovka se navadi na svojo streho in štorklja se vrača v staro gnezdo, — on pa je pljunil na našo hišo, brž ko so mu v mošnji zažvenketali armenski novci!... Ne, ne! tako ne bi v mojih časih nihče ravnal!«
Panna Sieninjska ga je nepremično poslušala: z dlanmi si je stiskala sence, z očmi je gledala bogve-kam predse. Zato se je Pongovski ustavil, jo nekajkrat pogledal in potem vprašal:
»Kaj pa si se tako zamislila?«
»Saj se nisem zamislila,« mu je odgovorila, samo tako hudo mi je pri srcu, da ne morem povedati ...«
Ker pa ni mogla najti besed, se je morala zjokati. Pan Gedeon je pri tem ni hotel motiti.
^ Saj je bolje,« je naposled pripomnil, »da si s solzami olajšaš to žalost, kakor da bi ti kakor kamen težila srce. Ha, kaj hočemo! Naj se le odpelje, naj žvenkcla s tujimi tolarji, naj po blatu vlači čope, ki mu bingljajo po konjski opremi, naj igra velikega gospoda in dvori varšavskim punčaram, a mi ostanemo, kakor smo bili, deklica moja... Seveda ni to bogvekaka tolažba, tolažba pa je vendarle, če šo pomisliš, da te tukaj nihče ne spelje na led, ne razžali, niti ti ne prizadene srčnih ran. In te bomo vsi čuvali kakor punčico v svojem očesu. Tvoja sreča mi bo prva briga in obenem zadnja želja, ki jo še imam, dokler sem živ. — Pridi no k meni...«
111=111=
= 111 = 111
e	o
o	»
S	3
m	^
2	P
« i	cr
s f	s..
co
a o Š
E' F ~
X G
H" a
g. w » >
w
p	N
P	s
-TJ	cz
o	>
<
(t■
BI	N
M
A
■O
to 7	O
-J	<
N fe	W n
N O	t-0
2. Z'	M =r p
eo »
2. | Č sls
£.■»• I
= m
? 5 8
e
tO N
er S
_ c N
^ "» n
p r :T
* m
5 ® z:
0»	QS
P1 h. era
-• (KI OS i O
"s- a
•n o.
— 3 •
S' ? »
a ~	S
I	i'
oq	iz.
ta	u»
2 a	<
a n	m
' —	c_
m	c
P	S
to	E
a-	O
<1
D	61 3
- W < ®
N 5T
' a
ca "2:
tO TO _ M
c g
B' m
« £ e
K o*
< c: n o
S 2.
K- ■• 8
»" " 2 2 5 3-8 ° ? iT
=111 = 111
1 = 111 =
Z« ..ludnilovanako tiskarno t Liubliani: Karel Cefi.
Izdajatelj: dr. Ff. Knlovec.
Urednik: Franc Tcrsežla