CELOVEC TOREK 14. NOV. 1989
Letnik XL!V. Štev.83(2506)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 3000 din.
P. b.b.
Črna gora ter Bosna in Hercegovina kmaiu čianici DS Aipe-Jadran?
V italijanskem mestu Como so se v soboto sešli predsedniki vlad držav oz. dežel članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Eden izmed sklepov zasedanja je razširitev skupnosti, saj so za „aktivna opazovalca" sprejeli svičarski kanton Ticino in madžarsko županijo Baranjo. Predsednik Izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj pa je napovedal, da bosta za članstvo v Delovni skupnosti Alpe-Jadran „skoraj zanesljivo" zaprosili tudi jugoslovanski republiki Črna gora ter Bosna in Hercegovina.
Deset let Elana-Bmca
Tovarna smuči Elan na Brnci je praznovala svojo 10. obletnico delovanja. Kolektivu je čestital tudi deželni tajnik SPO Franz GroB-mann, ki je izrazil željo, da bi Elan ostal primer dobrega sožitja obeh narodov. Poskusil se je tudi v slovenščini - simbolična akcija, ki pa bi se morala v praksi šele potrditi. Več na 5. strani.
Razgovor de/egac// S/o venske ku/tumo-gospodarske zveze /n ZSO v Ce/ovcu. sw<a. A xo/<o/
Prof. Hod! nagrajen
Univ. prof. dr. Giin-ther Hodi, ki je kot rektor celovške univerze in kot predsednik delovne skupnosti avstrijske Rektorske konference s pomočjo svojih sodelavcev v veliki meri prispeval k znanstveni obdelavi vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, je v nedeljo v Goršetovi galeriji v Svečah prejel Einspielerjevo nagrado.
Za sodetovanje Slovencev v Avstriji in v Italiji!
O obisku SKGZ pri ZSO
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v Italji, ki že tradicionalno sodelujeta, sta se ob obisku delegacije SKGZ pretekli petek na sedežu ZSO izrekli za tesnejše sodelovanje. Delegaciji pod vodstvom predsednikov Klavdija Palčiča (SKGZ) in dipl. inž. Feliksa Wieserja so se po podrobnejši analizi položaja obeh slovenskih narodnostni skupnosti razšli s konkretnimi načrti za obojestransko
sodelovanje v korist obeh manjšin v Italiji oz. Avstriji. Pri tem so - poleg narodnopolitičnega vidika - upoštevali politični in gospodarski razvoj v obeh državah kot tudi razvoj v celotni srednji ter vzhodni Evropi, ki zagotovo vpliva tudi na razvoj in položaj narodnostnih skupnosti.
Ena glavnih točk razgovora je bilo vprašanje, ali naj se manjšine, ki živijo v tem prostoru, posebno še Slovenci, zapirajo v svoje organizacije,
društva in inštitucije ali pa naj se odpirajo celotnemu prostoru ter iščejo zavezništvo z Avstrijpi, Italijani ter drugimi narodi, ki živijo v teh regijah.
Obravnavali so tudi vprašanje sodelovanja na področju znanstveno-razi-skovalne dejavnosti, vprašanje odnosov slovenskih skupnosti v Italiji in Avstriji do matične Slovenije oz. Jugoslavije, ne nazadnje pa je razprava tekla tudi o vprašanju razvoja in mesta Slovencev in drugih narodnostnih skupno-
sti v bodoči Evropi.
Obe organizaciji sta razgovor ocenili za koristnega in potrebnega, ker so naloge, ki sta si jih obe organizaciji zadali, za prihodnost zelo pomembne.
Delegacija SKGZ si je po razgovorih v Celovcu ogledala še dvojezično ljudsko šolo ter dvojezični otroški vrtec v Bilčovsu, kjer jo je pozdravil tudi župan Ogris.
O položaju Slovencev v Italiji v prihodnji številki.
Ivan Lukan
„Že!ezna
zavesa"
seje
dvignita
Po 28 letih seje „žele-zna zavesa", ki je ločevala	prebivalstvo
Vzhodne in Zahodne Nemčijie in s tem tudi Evrope, dvignila - Berlinski zid se je zrušil! Vlada NDR je ta zgodovinski korak sklenila pretekli petek, v soboto in nedeljo pa je Zahodni Berlin oz. Zahodno Nemčijo obiskalo okrog 2,5 milijona (!) vzhodnih Nemcev.
PREBERITE
2	Tovarna celuloze Obir žrtev Magdalena
3	Tajnik ZSO dr. Sturm: Etnocentrizem in koroški Siovenci
4	„Drava" na tednu knjige: „Neue Anaiysen des Deutschnationa-iismus in Karnten"
5	Žitaravas: nenavadno darilo občini
6	Tribuna bratcev
7	Teievizijski in radijski spored
8	Seiski nogometaši podiegli Zeiezni Kapli tudi v povratni tekmi
Mešan/ pevsk/ zbor Poajuna-P//berk je pod vodstvom Toneta /vartn/ka nastop/7 s kva/ztet-n/m sporedom; izvaja/ je pesm/ sk/adate//ev /z ce/otnega s/ovenskega ku/turnega prostora.
Jubiiej
"Podjune"
Naše politične organizacije naj si vzamejo za zgled vzorno sodelovanje kulturnih društev v Pliberku in okolici in naj končno spoznajo, da je za nas edino uspešna pot politika sodelovanja, ker bo le tako mogoče doseči naše narodne pravice!
Tako je med drugim dejal član izvršnega odbora Slovenske prosvetne zveze Hanzi Weiss, ko je v imenu naše osrednje organizacije minulo soboto čestital mešanemu pevskemu zboru „Po-djuna-Pliberk" k 15-letnemu delovanju. Slavnostni koncert, kije bil v pliberški glavni šoli, so poleg jubilanta oblikovati še „Mlada Podjuna" in moška pevska zbora „Foltej Hartman" in „Kra!j Matjaž". O uspeli prireditvi obširneje poročamo na 4. strani.
7otw//a C87t/7oz8 07/7/* /ta 7?87/rc7 /g 7/77t/ prt/vza-prt/v or? twgo zt/Č8/Aa /nočno o^po/nrnnn. 7b(7o Č8^n/ np/. sf/7nny'7 <7fž<?7n7 g/rr^or 77n7/7to' 7f/n 7979 /n n.sp^7 p/*8p/*8Č7/7, /o /n n Af&p s7:npno z o,s/n77/n7 č7an7 r/r*zf//?^ v/or?c nApt*7o z o<7/*8t?7/o. V//t8J< pa jr* p/*8/^7:7o <7<?.st7 7^/, 7:7 so 7/77n zn p/n7/7tn7.s7vo ce7n /*eg/)'n o7) <7o77n7 7?n7n povezana z nov7n/7 npnnp 7o F/,s/o ,s7:/7)7. V /n7; r/^.sfO/; 7^/77; po .so p o 77/77:7 s7:o.so77 o o /np'/*nz77čn<?yA^ nnč7n8 ras7/7 /ovn/no c^7o7oze v A7ng/7n7nnn pr7 B^T/oAo, z //jo v/*dt7 po /o<77 7n,s/no „7:ozo". Rnčnn Mogr7o7g//o po noj 7/7 p7očo7o /ovorno 07/7/* no 7^87/rc7, oz7/o/nn v njfj zopo.s7en7...
Tovarna celuloze ,,Obir" postala žrtev Magdalena
Po popo/n/ prepoved/ proizvodnje ce/n/oze ostaja na skladišču Ob/pa še mnogo /esa.
ANDREJ MOHAR
Haiderjevi motivi leta 1979, ko je nasprotoval, da bi tovarna celuloze na Rebrci začela spet delovati oz. da bi jo prevzel Slovenija papir, niso bili niti gospodarski niti ekološki, temveč izključno strankarsko- in narodnopolitični. To potrjuje že samo dejstvo, da je Haider, tedaj še deželni sekretar FP, izkoristil prireditev koroškega Hei-matdiensta v Pliberku, kjer je ob bučnem aplavzu vseh protislovenskih sil v smislu glasila KHD „Ruf der Heimat" zahteval, da je treba preprečiti naseljevanje jugoslovanskih podjetij na Koroškem.
Seveda pa je Haider zdaj, ko je prišel na oblast, lahko izkoristil tudi ekološko situacijo, saj so prav zamujanja investicij na tem področju slabila pozicijo podjetja v javnosti. Kljub temu pa bi bilo preenostavno krivdo za to pripisati le eni strani, saj je treba hkrati upoštevati, da so prav ta zamujanja odraz težke situacije v koroški celulozni branži, spričo katere se je deželna vlada (tudi zaradi vpletenosti njenih funkcionarjev v Magadalen) odločila, da vse svoje sile zastavi za rešitev tovarne v Beljaku, medtem ko odgovornost za Rebrco skuša zvaliti na koga drugega, predvsem na lastnika, Slovenija paptr in na poslovodstvo Obirja...
Da so politiki očitno iskali izhod iz dileme in finančnega fiaska v Magdalenu, dokazuje že sama primerjava njihovih stališč. V tistem času je tedanji finančni referent Fruhbauer začel Obirju naenkrat obljubljati enako podporo kot za Magdalen in celo Haiderje bil za ohranitev Obirja-toda, kot je znano, ta stališča so se kmalu spet spremenila in končala z odredbo, da „Obir ne sme več odvajati odplak v reko Belo"...
Izhod za Magda!en?
Živčnost deželnih politikov postaja vedno bolj jasna, odkar se razkrivajo tudi oza-
dja „zadeve Magdalen". Tako je že iz zapisnika seje med vodstvom tovarne Magdalen in predstavniki deželne vlade (Fruhbauer, Schuster) razvidno, da je bilo konkretno stanje v Magdalenu znano že 13. marca 1987: „Dr. Gros-snigg je tudi ugotovil, da ima po njegovih informacijah tehnični koncept odločilne pomanjkljivosti, na osnovi katerih je vprašljiv tudi doseg proizvodnih ciljev." V tem sklopu je dr. Grossnigg (predstavnik Magdalena) naštel, da proizvodnja 70.00(1 ton letno tehnično ni izvedljiva, da pozitivno obratovanje ni mogoče, da na posamezno proizvedeno tono celuloze porabijo preveč lesa ter da za les plačujejo previsoko ceno. Najbolj skeptično pa je Grossnigg opisal situacijo glede na varovanje okolja: „Glede na predpise v zvezi z ekološko zaščito lahko nastanejo problemi, ker že tehnično pomanjkljivi kuhalnik preprečuje, da bi delovali v okviru dovoljenih ekoloških normativov."
Rešitev s Slovenija papirjem?
Prav tako brezupna pa je bila na tej seji tudi zaključna ugotovitev: „Čeprav smo prestrukturirali kapital, se nismo opomogli, kajti tudi zvišanje likvidnosti je prav zaradi rekonstrukcij kapitala ostalo brez vsakršnega učinka."
Torej so politiki že marca 1987 vedeli, da Magdalenu pravzaprav ni pomoči. Kljub temu pa se očitno prav zaradi svoje vpletenosti Magdalenu niso odrekli, temveč so iskali druge možnosti, o katerih so razpravljali že na isti seji: „Namesto da bi (Slovenija papir, op. ur.) z lastnim kapitalom razvil veliki projekt Obir, bi ga lahko vložil kot delničarski kapital v tovarno Magdalen, s tem pa tudi ustvaril potrebne proizvodne kapacitete in tudi tržišče. Nujno je treba začeti s tozadevnimi pogovori: opravi pa naj jih dr. Grossnigg z gospodom predsednikom Varškom in direktorjem Maroltom. Deželni finančni referent pa naj bi takoj
navezal stike s poslovodstvom Obirja."
Začela se je torej reševalna akcija za Magdalen. In v tej fazi se je začela tudi čudna vloga predsednika Slovenija papirja dipl. oec. Varška, ki je delavcem Obirja zatrjeval, da „Slovenija papir trdno podpira proizvodnjo na Rebrci", pa tudi, da „denar za razvoj tovarne in sanacijo okolja ni problem". Varšekje celo proti koncu leta 1987 še napovedoval, da „S!ovenija papir ne bo kupoval celuloze v Magdalenu, če Obir ne bo dobil ustreznih finančnih podpor", in še julija letos je v koroškem radiu izjavil, da ..ima Slovenija papir denar za oba projekta, torej za nakup
Der Wirtschaftsfachmann Bute, der voraussichttich An- H fang Apri) das Amt des Jugo- ^ slawischen StaatsprAsidenten H tibernehmen wird, gab auch an, daC die Vertrage von Ley- ^ kam und Stovenja-Papier fur ^ ' die Obernahme von Magdaten H und die Kooperation bei Obir H von jugos)awischer Seite un- ^ terschriftsreif seien. Ailer- ^ dlngs miisse noeh die „nicht ^ umve.senthvhe Frage" ausge- ^ handeit werden, in weicher ^ Form und Hohe die Verbind- H iichkeiten von Magdaten mit H ubernommen werden, sagte ^ BuicabschiieBend. InObirwiii § manindiesemJabrdenbishe- ^
IzK7Z,22. 3. '89
in v bistvu tudi definitiven konec za proizvodnjo celuloze na Rebrci - tudi za Slovenija papir. Pri tem je sicer odprto vprašanje, koliko je bilo gospodu Bulcu znano neugodno stanje in negativni izsledki v zvezi z lokacijo, tehnologijo in ekologijo tovarne celuloze v Magdalenu. Postavlja se torej vprašanje, kaj se je dogajalo za kulisami, še posebej spričo dejstva, da so koroški politiki že pred dvema in pol letoma sklenili v ..reševalno akcijo za Magdalen" vključiti tudi predsednika Slovenija papirja, deželni finančni referent Fruhbauer pa je z izdelavo študije o celulozni industriji na Koroškem s posebnim poudarkom na Magdalenu poveril prav dr. Hallerju iz Obirja...
Toda „reševalna akcija" za Magdalen ni uspela. Tovarna je v stečaju, skoraj vsak dan se pripeti nova okvara, kar ogroža zdravje ljudi v okolici, sedanji zakupnik pa resno razmišlja o ukinitvi proizvodnje s koncem leta. Slovenija papir pa je že sporočit, da za Magdalen očitno le nima denarja... Toda ob vsem tem pa se je zgodilo prav to, česar so se delavci v Obirju najbolj bali: celuloze na Rebrci ne bo več!
Kako na Rebrci naprej?
Magdalena in za preusmeritev na proizvodnjo lesovine na Rebrci."
Kako se je zadeva ta čas končala, je znano. Ostaja le vprašanje, na katerih ravneh so še potekali razgovori, pa tudi, v koliko Slovenija papir barantanja koroških politikov ni hotel ali ni mogel spregledati. Tako se je vsaj v koroški javnosti, še posebej pa med delavci Obirja stopnjeval dvom v resnost in verodostojnost izjav Slovenija papirja. To pa še posebej, ko je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc ob otvoritvi sejma Alpe-Jadran marca letos napovedal, „da bo Slovenija papir kupil Magdalen, na Rebrci pa bo proizvajal lesovino." To je bil odločilen preobrat v korist Magdalena
Slovenija papir se je na seji generalne skupščine lastnikov izrekel za to, da Rebrco obdrži kot industrijsko lokacijo, hkrati pa se je tudi obvezal, da bo do konca tega meseca predložil nov načrt za nadomestno proizvodnjo, že 24. novembra pa da bo z zastopniki delavstva imel razgovore o socialnem načrtu. Poslovodja Obirja dipl. inž. Feliks Wieser je v razgovoru za Slovenski vestnik prav v zvezi z ohranitvijo lokacije dejal: ..Dejstvo, da Slovenija papir ohranja lokacijo, je osnovni pogoj tudi za to, da lahko vsi lastniki znotraj Slovenija papirja, to so tovarne Sladkogorska, Radeče, Vevče, Količevo, Krško in Ljubljana, prek nje razmišljajo o nadaljnjem povezovanju z Evropo. Hkrati pa ta odlo-
čitev omogoča tudi drugim partnerjem iz Jugoslavije ali iz drugih držav, da sami ali v povezavi na Rebrci začnejo s kakšno proizvodnjo."
Lokacija torej v bistvu ohranja in daje možnosti. Wieser pa je tudi menil, da je - tako kot povsod po svetu — treba iskati najboljšo možnost. To pa je mogoče najti le s trdnim prepričanjem, da je tudi na Rebrci mogoča neka druga proizvodnja. Sedanjo situacijo pa je ocenil zelo trezno:
„Mislim, da ta čas načrti za morebitno novo investicijo še niso zreli, niso tako dogovorjeni, da bi jih lahko predstavili javnosti. Vem pa, in to je tudi edino pravilno, da mora biti morebitna proizvodnja ekološko čista. Cista v tem smislu, da ne bo prihajalo do onesnaževanja vode in zraka.
Prepričan pa sem, da deset-tisoččlanski kolektiv Slovenija papirja v šestih uglednih podjetjih, če to resno želi, lahko najde nekaj proizvodov, ki bi jih s sredstvi, ki jih imamo v Obirju, in s sredstvi, ki bi jih prispevala deželna vlada, če bi se odprla nova delovna mesta, lahko proizvajali na Rebrci."
Feliks Wieser pri tem ni preoptimističen, možnosti presoja trezno in realno. O morebitnih drugih interesentih - v Mariboru je npr. zastopnik Metalne izrazil pripravljenost preveriti možnosti proizvodnje na Rebrci -pa Wieser meni: „Ne vemo še nič konkretnega. V zvezi z Metalno je jasno le, da se bodo predstavniki tega podjetja v naslednjem času oglasili v Obirju. Ogledali si bodo lokacijo, strukturo zaposlenih in na osnovi tega razmišljali o novih načrtih za jutrišnjo Evropo. To bodo storili v okviru svoje delovne organizacije. Šele če jim bo iz teh vidikov lokacija ustrezala, če bo na osnovi teh razmišljanj in predstav ustrezna delovna sila, bodo izdelali konkretne koncepte. Toda s kakršnimikoli načrti poslovodstvo Obirja še ni seznanjeno."
Pr; Earopat'<?r/a^ M?;ea-Zar;c/; /jr^r/ Pra^P/m ;'zv/a /t^/;'ga z naNovo^; „Die Ruckkehr der Fuhrer" (VrnPev	P; ^ ^av; z v/?raiaay^w porasta
desnega ekstremizma v Evropi. VPny;g;, P;, Potrjeno, o/?rav^ava
po/avg v &w;a/c; v^g/; za/?ag(^ogvwp^A;;7; JržavaA, ;g fa&' o(ti;'gga g/a-agA o r/tAsVr/j.s^;' ^vobotfn/a^; .sfraaA:;. Po aafa/am zara^; ;gga, Argr ^g/eprav o& ;'zvo/;';v; Na;Jer/a za ^gžg/agga g/avar/a na Poroi&em JoPončno ;'zArr;'.s;a/;'z;'ra-/o, r/a ;neJ /V.S'/PS ;n Z.SO o^.sla/ala JejansAo povsem raz/;'čn; ocen; po/;'n'čnc s;;nac;)'c,prcr/ v.se/n pa poPnčnc 5;ra;cg;/'c.
Etnocentrizem in koroški Siovenci
1/ današn)/ šfev;7k; ob/av-/jamo razš/r/en prispevek fay-n/ka Zveze s/ovensk/b organ/za c/) na Korošcem dr. Marjana Sturma (s/;'ka /evoj o najosnovnejših vprašanj/b slovenske narodne skupnost/, o kater/b je spregovor/7 že na k/a vzur/ ZSO, kjer je b/7o med drug/m rečeno, da je treba razpravo o tem vod/t; da//e.
Nekam čudno je, da se teze ob izvolitvi Haiderja, češ da nemškega nacionalizma skoraj ni več, da se bo Haider -zdaj, ko je na oblasti - spremenil in da je, z eno besedo, čas za novi dialog in novo narodnostno politiko, pojavljajo prav med koroškimi Slovenci. In to prav v narodni skupnosti, kije v letih od 1938 do 1945 utrpela na stotine žrtev, stotine njenih pripadnikov je bilo pregnanih in katero je Haider v zadnjih letih neštetokrat žalil in dal pobudo za najbistvenejše protimanjšinske akte.
Človek se sprašuje, ali smo res izgubili naš narodni spomin kot zanesljiv smernik ali, drugače rečeno, smo naš narodnostni ponos, kateremu je zgodovinski spomin temeljni element, zamenjali z nenačelnim pragmatizmom?
Kaj je torej sedanji desni ekstremizem in v kakšnem odnosu je do manjšinskega vprašanja?
Avtorji omenjene knjige uporabljajo definicijo, da so desnoekstremne tiste stranke, organizacije in osebe, ki se sistematično borijo proti človekovim	pravicam.
Osnovna idelogija desnega ekstremizma je ideologija „Volksgemeinschaft", ki oblikuje jezikovno, kulturno, socialno in rasno „Zwangsge-meinschaft", ljudi, ki so v primerjavi s tistimi, ki so zunaj te „Volksgemeinschaft", večvredni. Ideologijo ..Volksge-meinschaft" spoznamo ob naslednjih elementih: rasizem in socialni darvinizem (biologizem), antisemitizem, antiliberalizem, antimarksi-zem, poveličevanje vojn, princip fuhrerja ipd.
Desnega ekstremizma ne moremo razumeti kot ponovitev v smislu nacionalsocializma, pa čeprav je njegov odnos do polpreteklosti očiten.
Desnoekstremna ideologija neenakosti in nesvobode človeka prihaja do izraza v pojmovanju zgodovine. Zato ima zgodovinska podoba desnega ekstremizma tri elemente:
1.	omalovaževanje žrtev (ignoriranje in molk)
2.	rehabilitacija in čaščenje storilcev in
3.	zatiranje in preganjanje odporniškega gibanja
Primerjajmo to definicijo s poiitiko FPČ!
1.	omalovaževanje žrtev
Za svobodnjaški odnos do žrtev nacizma je značilen permanenten molk. Haider ljudi, ki jih je preganjal, trpinčil in pobijal nacionalsocializem, kratkomalo ne pozna. Zanj so iz zgodovine izobčeni!
2.	čaščenje storilcev
Po Haiderjevi želji naj bi masovnemu morilcu Aleksandru Lohru avstrijska država namenila spominsko ploščo. (Lohr je bil med drugim odgovoren za bombadiranje Beograda in za ves nacistični teror na Balkanu!) Prav tako zahteva rehabilitacijo vojnega zločina Walterja Rederja, ki ga imenuje „zadnjega avstrijskega vojnega ujetnika". Da o njegovem odnosu do koroških nacistov sploh ne govorimo.
3 zatiranje odporniškega gibanja:
Haider nasprotuje državnim odlikovanjem za bivše člane odporniškega gibanja, kajti vojak, ki se pridruži odporniškemu gibanju, je po njegovih besedah izdajalec. Znan pa je tudi njegov odnos do koroških slovenskih partizanov.
Če torej definicijo desnega ekstremizma primerjamo s Haiderjevo politiko na Koroškem, moramo ugotoviti, da ustreza vsem kriterijem, ki so značilni za desne ekstremiste!
Med koroškimi Slovenci, predvsem v vodstvu NSKS, se pojavljajo teze, češ da bo edinole Haider lahko kaj storil za koroške Slovence; da od politike Slovenije in Jugoslavije nimamo kaj za pričakovati in da je zato naša edina perspektiva v tem, da se razvije „novi dialog" s Haiderjem, z vsemi za to potrebnimi kompromisi, npr. tudi spravo z ideologijo desnega ekstremizma!
Etnocentrizem a)i multietnični razvoj?
Ob pojavu narodnostnega vprašanja v 19. stoletju je bila metoda reševanja le-tega tako imenovani etnocentrizem, kar pomeni, da se je vsak narod skušal konstituirati kot narod zase.
Povsod tam, kjer se ob oblikovanju narodov etnične meje niso ujemale z državnimi, so se pojavile manjšine in dve
metodi reševanja njihovega problema:
a)	integracija in ustrezna manjšinska zaščita ter
b)	etnocentrizem večinskega naroda, ki stremi po asimilaciji, v našem primeru po nasilni germanizacji in v določenih zgodovinskih trenutkih celo k imperialistični ekspanziji. Tako je gauleiter Rainer decembra 1942 govoril o tem, da „smo obrambni boj leta 1920 bili defenzivno, zdaj pa ga bomo ofenzivno zakijučiii".
Medtem ko je torej etnocentrizem metoda reševanja nacionalnih vprašanj v 19. in ob začetku 20. stoletja, se ob izteku 20. stoletja demokratična Evropa izreka za integracijo v smislu interetnič-nega spoštovanja in sodelovanja. Zato je npr. Evropski parlament sprejel resolucijo, v kateri se zavzema za učenje več jezikov. Prebivalci Evrope naj bi torej poleg svoje materinščine in enega svetovnega jezika znali še jezik naroda soseda. Nasproti ločevanju, segregaciji in izolaciji manjšin se postavlja strategija demokratične in enakopravne integracije, politika kulture dvo- in večjezičnosti, večkulturnosti v regijah. Taka politika pa lahko temelji le na neke vrste medetničnem paktu in ofenzivnem pojmovanju dvo- in večjezičnosti.
Haider je klasični etnocentrist
Nihče ne dvomi o tem, da je duhovna podoba Avstrije specifična prav zaradi tega, ker nosi v sebi tudi elemente nenemških narodnih skupnosti. Zato je avstrijska nacija po svojem zgodovinskem nastajanju ter po svoji kulturni in duhovni podobi mut-tietnična nacija.
Prav zaradi tega je nemško-nacionalni etnocentrizem v svojem bistvu protiavsfrijski, kar je že zgovorno dokazal v letih pred in po tako imenovanem anšlusu in kar v tem času dokazuje Haider, ko pravi, da je avstrijska nacija „ideo!oški spaček". Kdor razmišlja po načelih velenemšt-va, mora seveda multietnični karakter avstrijske nacije odklanjati in se zavzemati za asimilacijo manjšin.
Kdor pa priznava multietnični karakter avstrijske nacije, mora seveda upoštevati tudi njene konstitutivne elemente, in to so jezik, kultura, identiteta vseh narodnih skupnosti v državi in deželah.
V	tem smislu je večina v veliki meri odgovorna npr. za razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Zakaj? Zato, ker koroški Slovenci živimo praktično v dveh kulturah, govorimo oba jezika in beremo tako avstrijsko kot tudi slovensko literaturo. Koroški Slovenci smo pripadniki dveh nacij, slovenske in avstrijske, in v praksi izvajamo inter- oz. multiet-ničnost. Prav zaradi tega bi se morali naši nemško govoreči sodeželani prav v smislu mul-tietničnega karakterja avstrijske nacije zazveti za aktiven odnos do slovenskega jezika in kulture, kar pa v bistvu pomeni, da bi se tudi sami naučiti slovenskega (in morda tudi itaiijanskega) jezika in se s tem aktivno soudeieževaii v kuituri narodov sosedov.
Nemškonacionalni etnocentrizem na Koroškem se je v svoji zgodovini vedno zavzemal za ločevanje po jezikovnih kriterijih kot metodi asimilacije in germanizacije slovenske narodne skupnosti.
V	določenih zgodovinskih trenutkih je sicer dopuščal neko obliko dvojezičnosti, toda le kot vmesno stopnjo k segregaciji.
S Haiderjevo zasedbo mesta deželnega glavarja se je nemški nacionalizem na Koroškem močno okrepil. Toda ta politika se je s precejšnjim uspehom modernizirala. Verbalno-agresivni šovinizem je zamenjala z retoriko in gesto sporazumevanja v smislu „novega dialoga" in „nove narodnostne politike". Tak ..posodobljen" nacionalizem sloni na dveh stebrih:
a)	etnopolitična segregacija, t. j. ločevanje po jezikovnih in narodnostnih kriterijih, po eni in
b)	cepljenje narodne skupnosti, t. j. sodelovanje s ..pridnimi" silami znotraj narodne skupnosti in diskriminacija tistih sil med manjšino in večinskim narodom, ki vztrajajo na politiki dvojezičnosti, interetničnega spoštovanja in sodelovanja, po drugi strani. Seveda to lahko uspe tedaj, če ena stran, npr.
NSKS, pristane na ločnico ..pridni" oz. „slabi" zastopniki koroških Slovencev.
Ta politika pa je mogoča zaradi tega, ker njeni predstavniki točno vedo, da slovenska narodna skupnost ni več v stanju, da bi nasproti nemškonacionalnemu etno-centrizmu postavila svojega, kar je uspelo npr. avstrijski narodni skupnosti na Južnem Tirolskem.
Zato si nemškonacionalni etnocentrizem lahko celo privošči, da slovensko narodno skupnost celo prepričuje, da je npr. ločevanje v šolstvu vendar tudi v njeno korist.
Politika nemškonacional-nega etnocentrizma na Koroškem ni nova, novo pa je, da del slovenske narodne skupnosti v okviru vodstva NSKS zdaj na to politiko pristaja in se začenja strinjati z ločevanjem po jeziku in narodnosti, in sicer z utemeljitvijo, da bi se s tem znatno izboljšala kvaliteta pouka slovenščine.
Kompleksnost narodne zavesti
Ta teza pa je zgrešena tudi zato, ker je jezik le en element narodne identitete, drugi, ki pa je zelo pomemben, je zgodovinska zavest in kolektivni narodni spomin. (Seveda pa tudi drugi elementi, o katerih v tem prispevku ne mislim razpravljati). Brez ohranitve narodnega spomina, kot oblikovalnega elementa narodne zavesti in identitete, se bo slovenska narodna skupnost - ob še tako dobrem obvladanju slovenščine - znašla kvečjemu še na nivoju folklore kot vmesni stopnji na poti v popolno asimilacijo in mentalno germanizacijo.
Konkretno: naša perspektiva ni v tem, da bomo v tistih rezervatih, kjer bo slovenščina še dovoljena, prepevali npr. četrto kitico deželne himne in sprejemali nemško-nacionalno ideologijo naše zgodovine in morda padli celo tako globoko, da bomo začeli prevzemati elemente desnega ekstremizma, kot so to ignoriranje žrtev in odklanjanje odporniškega partizanskega gibanja. Te tendence so znotraj določenih delov narodne skupnosti že opazne, predvsem kar se
7<7n/je na 4. ,s;ran/)
Etnocentrizem in koroški Slovenci
jaacia/jc vanje j J. straniJ tiče odnosa do našega partizanstva; prav v tem vprašanju se že kažejo obrisi neke ideološke povezanosti med slovenskim konservatizmom in nemškonacionalnim gibanjem, ki jima je skupno odklanjanje odporniškega gibanja in vsakršnega levičarstva.
Da se bomo prav razumeli: seveda se moramo prizadevati za čim boljšo jezikovno izobrazbo.
Toda splošna perspektiva v deželi je lahko samo kultura sožitja in interetničnega sodelovanja, to pa pomeni, splošna dvojezičnost, ki ne upošteva le modernega jezikovnega pouka, temveč posreduje bistvo sožitja v deželi, torej poleg avstrijske tudi slovensko kulturo in zgodovino. V tem smislu se zahteva po multietničnem razvoju v deželi ujema z bojem za demokratizacijo koroške družbe.
Zahteve po interetničnosti niso nove
Prof. Robert Saxer je to perspektivo pred 10. leti orisal takole:
„Die ...Form des Zusam-menlebens zielt... auf eine weit-gehende Zusammenarbeit der beiden Volksgruppen bei gleichzeitiger Sicherung ihres Bestandes; sie ware im ge-mischtsprachigen Gebiet Kam-tens verhaltnismaBig leicht durchzufuhren und ist auch leicht zu beschreiben:
Im zweisprachigen Gebiet lernt jeder neben seiner eigenen Muttersprache gleichzeitig auch die Muttersprache der anderen Volksgruppe, ohne dabei seine eigene und das Gefuhl seiner Volkszugehorigkeit aufgeben zu mussen. Das bedeutet im Gegensatz zur jetzigen Lage: Die deutschsprachigen Karnt-
Aus AnlaB des Besuches einer Delegation des Kultur-und Wirtschaftsverbandes der Slovvenen in Italien unter ihrem Vorsitzenden Klavdij Palčič beim Zentralverband slowenischer Organisationen in Karnten sprachcn sich bei-de Seiten fur eine verstarkte Zusammenarbeit der S!owe-nen in Italien und Osterreich aus.
Schwerpunkte der Gespra-che bildeten die Frage „Ghetto oder Offnung fur Volksgruppen?", die Koope-ration auf wissenschaftliehcm Gebiet, das Verhaltnis der Slowenen in Italien und Osterreich zu S!owenien und Jugoslavvien, und nicht zu-letzt die Frage welche Folgen
ner temen Slowenisch; daran werden sie derzeit weitgehend durch den im Land herrschen-den nationalen Druck gehin-dert; die slowenischsprachigen Kamtner lernen wie bisher die deutsche Sprache, mussen aber nicht gleichzeitig ihre Muttersprache und ihre Volkszugehorigkeit als etwas erleben, das abgelehnt und als minder ange-sehen wird.
Die entscheidende, unmittel-bar eintretende Wirkung ware zunachst die Beseitigung der sprachlichen Verstandigungs-barriere als Grundlage Hir die menschliche Haltung von Ver-standigung.
Die langfristige Folge muBte der allmahliche Abbau jener Macht sei, die die deutschspra-chige Mehrheit auf allen Ebe-nen gegenuber der Minderheit ausubt. Erst wenn die Angeho-rigen beider Volksgmppen in beiden Sprachen und gleichbe-rechtigt miteinander reden kon-nen, ist der Aufbau einer politi-schen Atmosphare moglich, in der die „Kamtner Probleme" leicht gelost werden konnen: die Fragen der zweisprachigen Ortstafeln oder der Zweispra-chigkeit in Amtem und Schulen sind dann nicht mehr Spielball einseitiger Machtpolitik und na-tionaler Propaganda, sondem Gegenstand nuchtemer Uber-legung und sozialen Entgegen-kommens."
Haiderjeva manjšinska politika vodi v smer ločevanja s ciljem polarizacije po narodnostnih kriterijih v zavesti, da slovenska narodna skupnost take polarizacije ne bo zdržala. Zato bi bilo usodno, če bi celo slovenska narodna skupnost pristajala na oblike ločevanja po jezikovnih kriterijih. Zato mora za koroške Slovence veljati trajna zahteva: interetnično sodelovanje in splošna dvojezičnost na južnem Koroškem.
und Konsequenzen das „Eu-ropa von morgen" fur die Volksgruppen, und hier be-sonders fur die Slowenen, ha-ben wird bzw. we!che Rolle sie spielen werden.
Beide Volksgruppenorga-nisationen vereinbarten schon fur die nachsten Wo-chen die Bildung von Ar-beitskreisen, in denen kon-krete Fragen erortert und ge-meinsamc Zielsetzungen arti-kuliert und verbindlich fest-gelegt werden sollen.
Der Besuch der Delegation des SKGZ beim Zentralverband schloB mit der Besichti-gung der zweisprachigen Volksschule und des zwei-sprachigen Kindergartens in Ludmannsdorf/Bilčovs.
HEUTE
!M! DieSeite
SLOVEWSKJ
VESTNIK
tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Verstarkte Zusammenatteit zwischen Slovvenen m Kaiien und Osterreich
MePZ „ Podjuna-P/iberk je pod vodstvom Toneta /varfnika izvaja/ spored iz zak/adnice slovenske zborovske ku/fure
15-ietnica ,,Podjune-P!iberk" izraz ljubezni do pevske kulture
ki so ga z ajfanovifvi/o Mešanega pevskega z ko ra ..Tod/nna-T/tTerk" za.seja/i pred /J) teti, je rortito kogate sadove. Več Jto oki.skovaieev, ki je minuto sokoto uapotnito teto-vadnico ptikerike g/avne jote, je doživeto čudovit koncert, na katerega je vakit jukitejni zkor. To je kit pravi praznik sto ven-.ske pe.smi. Vero, da naša pesem ne ko zamrta, nam je utrdit nastop ..Attada Podjuna ", saj je mtadina naša kodočno.st.
Vzdušje je bilo svečano. Dvorana je bila zasedena, obiskovalci pa so že pred pričetkom sporeda listali po lični brošuri, ki jo je zbor „Po-djuna-Pliberk" izdal ob svojem jubileju. Prispevki, ki so jih napisali predsednik zbora Herman Germ, predsednika kulturnih zvez SPZ in KKZ ter drugi kulturniki in ki naglašajo pomen gojitve slovenske zborovske kulture, so brez dvoma tudi močan odraz naše narodne identitete.
Tako je Herman Germ z zadovoljstvom pozdravil številno občinstvo ter goste, ki so prišli iz Celovca in celo iz Velike Nedelje, zahvalil pa se je tudi za širokogrudno podporo, ki jo je zbor za nabavo novih oblek prejel od naših organizacij in podjetij.
Koncertni spored je bil na visoki ravni, kar velja predvsem za jubilejni zbor, ki je za to priložnost naštudiral zahtevne skladbe. A tudi ostali zbori so bili na dostojni kakovostni višini. „Mlada Podjuna", ki ga vodi Vera Sadjak, je očarala s svojo šte-
vilčnostjo in mladimi obrazi. Nastop je bil prisrčen, posebno pesmi z instrumentalno spremljavo. Društvo „Edinost" je prišlo čestitat z zborom „Foltej Hartman", pri katerem sta navdušila solist Valentin Hartman in zborovodja Božo Hartman.
Predsednik Herman Germ
Tudi zbor „Kra!j Matjaž" iz Libuč je pod vodstvom Hanesa Koschutnika slavljencem poklonil šopek ubrano zapetih pesmi.
Glavni del koncerta je izvedla „Podjuna". Tone Ivar-tnik je s svojimi pevkami in pevci nastopil z dovršeno zapetimi skladbami in tako znova potrdil, da „Podjuna-Pliberk" sodi med najboljše pevske zbore naše narodne skupnosti. Pesmi Berteja Logarja, Radovana Gobca, Pavla Kernjaka, Ubalda Vrabca, Matije Tomca, Emila Adamiča, Rada Simo-nittija, Vilka Ukmarja in drugih, so bile prikaz dosežkov slovenske zborovske glasbe, nastale na področju vsega slovenskega kulturnega prostora.
Jubilejni koncert je izzvenel v akordu čestitk in v skupni pesmi nekdanjih in sedanjih članov zbora. To je bilo opogumljajoče, kajti zbor „Podjuna-P!iberk" je v teku petnajstih let vzgojil mnogo pevcev in pevk. Poleg zbora rastejo mladi zbori, ki poleg najstarejšega, MoPZ „Foltej Hartman", sestavljajo pisano livado pevske kulture v Pliberku in okolici, kar je nenazadnje tudi zasluga MePZ „Podjuna-Pliberk"
Zbor „M/acfa Podjuna ", ki ga vodi l/era Sadjak, je zape/z m/adosfnim zanosom
Naše založbe na Tednu avstrijske knjige in na deželni knjižni razstavi
Že ob letošnjem mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu smo se spraševali, ali je udeležba naših (slovenskih) in malih založb na tako velikem sejmu sploh smiselna. Odgovor je bil odločno pritrdilen, saj se morajo tudi založbe narodnih skupnosti poslužiti možnosti predstavitve svojih knjižnih izdaj in s tem književnost narodnih manjšin predstaviti na mednarodni knjižni borzi.
Če smo ob Frankfurtu izrazili naš pomislek, je sodelovanje naših založb na Tednu avstrijske knjige seveda povsem na mestu. Pred leti to še ni bilo tako samoumevno, za svoje mesto so se morale založbe še boriti, sedaj pa že oblikujejo del sporeda prireditev, ki potekajo v okviru tedna knjige. Tako bo danes (ob 9. uri) Mohorjeva založba priredila „Uro zgodovine, tokrat drugače", na kateri bo univ. doc. dr. Andrej Moritsch predstavil knjigo Mirka Bogataja „Die Kiirntner Slowenen", potem pa bo sledila diskusija.
Takoj za Mohorjevo bo ob 11. uri Založba Drava javnosti predstavila Kosmačev prevod .,Ein Fruhlingstag" (Pomladni dan). Knjigo bo predstavil univ. doc. dr. Herbert Lengauer, germanist na celovški univerzi.
Mohorjeva bo ponovno na vrsti v petek; tedaj bo (ob 19.30 uri) predstavila slovenski prevod knjige Ingrid Puganiggove „Laila". O avtorici in njenem delu bo govorila univ. as. mag. Mira Miladinovič. V soboto zvečer (ob 19.30 uri) pa bo Založba Drava predstavila še svoj znanstveni založniški program letošnje jeseni. Prireditev bo potekala pod naslovom „Nova analiza k nemškemu nacionalizmu na Koroškem". To bo diskusijski krožek; vodil pa ga bo univ. prof. dr. Peter Gstettner.
Založbe Drava, Mohorjeva in založba Wieser so na Tednu avstrijske knjige v prostorih Koroške trgovske zbornice v Celovcu vključene v razstavni prostor koroških založb. Stojnice, na katerih razstavljajo svoje knjižne izdaje, se tako po opremi kot deloma tudi po številu lahko merijo z večjimi avstrijskimi založbami.
Vsem ljubiteljem knjig obisk letošnjega 42. Tedna avstrijske knjige v Celovcu, ki bo odprt do prihodnje nedelje, toplo priporočamo. Razstava je, kot znano, nameščena v slavnostni dvorani in stranskih prostorih trgovske zbornice v Celovcu, Kolodvorska ulica 42.
Na celovški univerzi simpozij o siovenski koroški Ljudski pesmi
Letošnji osrednji koncert SPZ bo v znamenju slovenske koroške ljudske pesmi. Prireditelj Slovenska prosvetna zveza bo ob tem v dopoldanskih urah izvedla simpozij o slovenski koroški ljudski pesmi, na katerem bodo priznani strokovnjaki stvarno pretresli vprašanje koroške ljudske pesmi, ki je čestokrat zlorabljena v politične namene. To je še posebej pomembno v času, ko se na Koroškem pripravljajo na 70-let-nico plebiscita, saj seje vedno dogajalo, da so iz pesmi obeh narodnosti nastajale pesmi, ki so jih oznanjali za „Karnt-ner Lied".
Normalno pa je, da se tam, kjer živita dva naroda, pesmi vsebinsko razlikujejo. A na Koroškem pa jim spreminjajo jezik, kot na primer ponekod v Ziljski dolini, kjer to počno pod vplivom nemškonaci-onalne ideologije, da bi Koroško ..poenotili" tudi na jezikovnem področju. S per-lidno germanizacijo so zmaličili slovenske ljudske običaje
in z njimi vred tudi slovenske ljudske pesmi.
Po drugi strani pa je tudi zaskrbljujoč pojav, da iz komercialnih nagibov sami pačimo slovensko ljudsko pesem, da bi jo čimbolje prodajali v nemškem kulturnem prostoru, kar še posebej velja za narodnozabavno področje. O tem in še marsičem bodo temeljito spregovorili na simpoziju, Zlasti pa o pomenu koroške slovenske ljudske pesmi kot kulturnem izročilu.
Na osrednjem koncertu pa bodo predstavili primere slovenskih ljudskih pesmi, ki se danes na Koroškem pojavljajo v obeh jezikih. Prikaz bo podprt s primerno dramaturgijo, ki bo še bolj nazorno podčrtala problematiko, o kateri bo govor na simpoziju.
Vsi, ki se za to področje zanimajo, so na obe prireditvi prisrčno vabljeni. Jezikovnih ovir na simpoziju ne bo, ker bodo predavanja in diskusije simultano prevajali v oba deželna jezika.
Ostrovrharjevi dnevi - Z otvoritvijo razstave slik Gustava Januša in razstave Slovenci včeraj in danes se bodo nocoj v Ljubljani pričeli Ostrovrharjevi dnevi, v spomin pisatelju in kulturniku Bojanu Štihu. Dnevi, ki bodo trajali do 23. t.m., so v celoti namenjeni predstavitvi kulture koroških Slovencev. Več prihodnjič.
Poslovodja 1///// Mosch/fz (drog/ z desne) v krogu časn/h gostov.	smo. Mohar
ELAN: kvaliteta si utira pot
Dvana/s/ /et )<? tega, kar so ustanov/// tovarno smuč/ E/an na Brnc/, r/c.sct /ct pa v a)e/ žepro/zva)n)o kva//tctuc.srnač/. Seveda )e že to dovo/).sen vzrok za s/av)e, že poseke), ko je je v tem ohdohju .s te v//o sode/avcev podvojdo, promet pa je /an/ nara.se/ na 307 m////onov .sd/agov.
Da bi ujeli korak z razvojem zimskega športa in promet še povečali, so pri Elanu na Brnci dogradili halo za proizvodnjo snowboardov, s katerimi je Elan že z drugo nogo stopil na mednarodno tržišče in se tako uveljavil kot pomemben faktor tudi za matično podjetje v Begunjah. Prav preko njegove prodajne mreže brnški Elan narmeč izvaža kar 95 odstotkov celotne proizvodnje. To pa je kar 190.000 parov smuči in 30.000 snowboardov letno.
Seveda je bilo vzdušje ob taki bilanci za desetletnico res praznično. Generalni direktor Elana Uroš Aljančič je pri tem poudaril, da je bil začetek sicer tvegan, da pa se je več kot obrestoval, predstavniki koroškega gospodarstva in politike pa so se pohvalno izrazili o Elanovem prispevku k zagotovitvi dela v tem delu Koroške.
Poslovodja Elana na Brnci Villi Moschitz in predsednik obratnega sveta Kristijan Wrolich sta izročila posebna darila - slike evropsko znanega slikarja Valentina Omana - pobudnikom in ustanoviteljem podjetja, torej prejšnjemu generalnemu direktorju Dolfetu Vojsku, načrtovalcu Vinku Jerali, direktorju Elan-holdinga Vinku Bogataju in neumornemu Pavletu Kodru. V imenu obdarovan-cev je Dolfe Vojsk dejal, da so se za lokacijo v Avstriji odločili predvsem zaradi tega, ker so na voljo potrebne surovine, „za Brnco pa smo se odločili zato, ker smo hoteli tudi slovenskemu življu v obmejnem kraju ustvariti možnost za delo in uveljavitev."
Da to niso le prazne besede, dokazuje tudi dosledno dvojezično izpeljana slavnostna prireditev, na kateri se
je med ..dvojezične" vključil tudi deželni tajnik SPO Franz GroBmann, ki je spregovoril namesto namestnika deželnega glavarja Ambrozyja. Ob zvokih ansambla Drava in zbora beljaške policije pa se je praznični dan zaključil šele v poznih urah. Vse dogajanje pa se je strnilo v željo: tovarni smuči Elan-Brnca še mnogo poslovnih uspehov!
Gen. d/r. A//anč/č
Nepričakovano dariio firme STUAG - zahvaia EL
ŽITARA VAS. - Že pri prejšnji občinski seji so se odborniki čudili, da je firma STUAG brez vsakega naloga ali sklepa občinskega sveta prevzela asfaltiranje dovo-znice k podjetju Pirovc v Mlinčah.
Tudi župan Michael Posod je v razpravi v občinskem svetu zatrdil, da nihče od občine teh del ni naročil, ter da jih očitno tudi nihče ne bo plačal.
Torej je povsem jasno, da gre pri celotni zadevi za darilo gradbene firme. Prav zato, ker je kaj takega precej nenavadno, so občinski odborniki Enotne liste v Žitari vasi Franc Kukoviča, Tine Hribernik in Tomaž Petek naslovili na firmo STUAG pismo, v katerem se ji zahvaljujejo za imenitno darilo, vredno kar 94.300 šilingov:
„Ker po izjavah župana
Michaela Posoda asfaltira- sodelovanja. Zato naša frak-nja ni naročila ne občina ne cija čuti dolžnost, da se v svo-kdo drug in ker občina jem imenu in v imenu Žitara vas za opravljeno delo občanov občine Žitara vas za tudi ni dobila računa, smo vašo uslugo prav prisrčno mnenja, da je firma STUAG zahvali." asfaltiranje občini podarila v V upanju na še več takih ali znak dolgoletnega dobrega podobnih daril...
7*o cesto k pod/e(/u GE P/ /e STUAG asfa/f/ra/a zas/on).
TR!BUNA BRALCEV
Ktavzura ati zaprtost
Kaj se je zgodilo?
Nekaj se je moralo zgoditi!
Ni ravno običajno, da vodilna moža ZSO kličeta na posvet.
Ponavadi imata klavzure kar sama s seboj. Tiste, ki potem z njima nosijo odgovornost za odločitve, naj so dobre ali slabe, obvestita šele, ko je stvar stekla. Ob tem seveda ne pozabita namigniti na slogo, tovarištvo, zvestobo, disciplino. Praviloma jima to uspe, kajti Slovencu se pri glasovanjih roke kar same dvignejo. Glava se obrne na levo in desno, da vidi, kako se zadrži večina ali vsaj najglasnejši „de-mokrati". (Zanju se demokracija v 2500 letih ni več razvijala: tudi pri starih Grkih so namreč pri glasovanju preglasovati tisti, ki so bili najglasnejši). Da bi Slovenec s svojo glavo mislil in svoje misli tudi povedal, že davno ni več samoumevno. Do neke mere je celo mogoče razumeti, da eni in isti ljudje pritrjujejo enkrat Grilcu in Smolleju, drugič pa VVieserju in Sturmu. Slovenska hrbtenica je postala že zelo upogljiva.
Sobotni posvet (21. okt. 1989) bi bil vseeno lahko dober začetek. Seveda bi bil bolj spodbuden, če bi ob številnih zvestih ..aktivistih" bilo še kaj kritično nezveste mladine. (Sam sem bil s svojimi triinštiridesetimi leti že kar med najmlajšimi udeleženci.) Prepih mnenj bi mogel biti vsekakor osvežilen, tudi če se pri tem lahko izkaže oficialna misel predstavnikov kot zgrešena. Vsaj to naj bi ob vsej zazrtosti v realni socializem v našem času spoznali.
Četudi se je ..klavzura" že v svojem dnevnem redu izognila perečim vprašanjem ustroja, ravnanja in odločanja znotraj ZSO, četudi so bile razne ..uvodne misli" raztegnjene in vsiljive, da je ostalo prav malo časa in volje za poglobljeno razmišljanje in razpravljanje, bi mogel biti posvet, v katerem se najde tudi kak uporaben nasvet, pomemben korak v smer boljše kulture pogovora. V to sem resnično veroval tudi še po posvetu, predvsem zato, ker so se sicer kratko in skoraj neopazno, a vendar ostro in nepresli-šno zakresala mnenja. Nasprotujoče si in morda priostreno izpovedane misli niso prepir in ne žalitev. Cilj razprave pa mora biti čim večje soglasje, ki seveda
vključuje tudi uvidevnost, popuščanje in kompromis - ali sporazum, kot se temu reče po slovensko.
Vera v nov začetek mi je ostala samo dva dni. V ponedeljek sem o izjavi ZSO slišal po radiu, v torek sem jo bral v Slovenskem vestniku. Pa se mi je zazdelo, da nisem bil na pravem posvetu. Ne vem, na kateri klavzuri „je bilo soglasno ugotovljeno, da se koroški tristrankarski pakt v manjšinskem vprašanju začenja uveljavljati tudi v sosvetu za slovensko narodno skupnost". Ne vem, kateri člani ZSO so „oceni-li", „da tak sosvet ne more biti forum za dialog". Nihče ni razpravljal, če resnično ali zakaj „NSKS išče zavezništvo z novo koroško koalicijo, predvsem s Haiderjevo svobodnjaško stranko, ter da si očitno od sodelovanja s to stranko obeta več kot od povezovanja in skupnega nastopanja z ZSO". Kako je nastala ..osnovna izpoved diskusije, da se mora slovenska narodnostna skupnost nadalje upirati ločevanju...in se prizadevati za ofenzivno dvojezičnost"? (Že nekajkrat je bilo dovolj vzroka za dvom, če je dvojezično res bolje.) Rad bi spoznal imena članov delovne skupine, ki so jo ..zadolžili z izdelavo posebnega načrta oz. smernic za uresničitev tega cilja." O ..izboljšanju organizacijskih struktur znotraj Zveze slovenskih organizacij ter o potrebi novih pobud za mladinsko delo" pa udeleženci klavzure sploh nismo razpravljali, komajda mimogrede smo jih omenili.
Kot ..zaključki" posveta so bile javnosti predstavljene tajnikove uvodne misli. Podobno dogma-tičnost in vero v nezmotljivost vrhov v našem času najdemo skoroda samo še pri nekaterih verskih skupnostih. - Škoda sončnega jesenskega popoldneva, ki ga nisem užil zaradi udeležbe na posvetu ZSO. V prihodnje bom ..klavzure" raje prepustil tajniku in predsedniku, mi vsaj ne bo treba nositi soodgovornosti za zaključke, ki jih ni bilo. Saj se očitno res raje nekje zapirata, namesto da bi prisluhnila ljudstvu.
Ostane le še dvomljiva tolažba: „Moder voditelj vselej odpušča ljudstvu svoje napake."
T.Ogris
Moje smrkavo upan je - pesmi tujca
Zbirka pesmi Serafettina Yildiza, ki jo je dunajska založba Der Apfel predstavila v oktobru, je vredna vse pozornosti. Bralcu se odpira izkustveni svet v Avstriji živečega turškega avtorja, knjižne police pa je obogatila z novo zvrstjo, saj je zbirka dvojezična, v nemškem in turškem jeziku. Avtor Sera-fettin Yildiz se je rodil leta 1953 v kraju Surmene ob Črnem morju v Turčiji. Študiral je (najprej v Turčiji, nato v Avstriji) narodno gospodarstvo. Medtem že deset let živi na Dunaju, dela pri mestnem šolskoposvetovalnem uradu za tujce. Piše v turškem in v nemškem jeziku, v prvi vrsti liriko. Pot do prve lastne zbirke je bila - kljub mnogim objavam v literarnih revijah ali v skupinskih edicijah sodobnih avstrijskih avtorjev - dolgotrajna, zato pa je bil odmev na predstavitev knjige sredi oktobra dokaj velik.
Doživljajski svet Serafettina Yildiza bralcu na prvi pogled ni povsem neznan. Refleksije na smrkavo otroštvo, siromašno okolje, idiličnost in socialno krutost do-
movine, beg v tujino, iskanje zavetja, ljubezni, konfrontacija intelektualca s protislovji moderne sodobnosti - vse to je lahko tudi naš domači izkustveni svet, pogled v svet, ki ga je v svojih liričnih spominih na koroška otroška leta odprl na primer tudi Peter Turrini. In vendar sam doživljajski svet Serafettina Yildiza še ne utemeljuje primerjave. Šele očarljivi pisani in razigrani jezik ter pravljično sproščene asociacije ter pripovedna umetnost, ki je redko kje tako živa in samoumevna kot še sedaj v ljudskem pripovedništvu orientalskih dežel, so meso in kri Yildizevega pesniškega ustvarjanja. Pravljični most, ki se vzpenja preko jarka med daljnjo domovino in srednjeevropskim velemestom, med smrkavim otroštvom in slepoulično sedanjostjo, med kruto siromašnostjo provincialnega turškega sluma in 'svetim zakladom subkate-gorijsko sobo zdomca v neonsko mrtvaškem dunajskem predmestju, postaja na videz neskončen, a se že v naslednjem trenutku lahko zlije v
Vleine rotzige Hoffnung
) u m u k I u Umudum

začarani krog brez konca ali pa enostavno v nič, kakor mavrica na nebu. Pravljica se znajde v monotoni resničnosti...
Naj na kratko spregovori avtor sam, morda kar o svojem izkustvu večjezičnosti:
Sprechen mit einer ande-ren Sprache/ Es regnet keine Knochen vom Himmel,/ wenn die Hunde darum beten./ Die Fluche der Amei-sen sind immer umsonst./ Der Groll der Hasen auf die Berge/ wird von diesen nicht wahrgenommen./ Die Oli-venzvveige, die wir mit den Tauben/ gesandt haben, ver-trocknen./ Jene To!!wutigen, die den Unschuldigen schla-gen - /ab nun werden wir vor ihren Turen patroullieren./ Wir haben eine Rechnung zu begleichen.
Serafettin Yi!diz, Meine rotzige Hoffnung - Sumuk!u Umudum, založba Der Apfe!, Dunaj, oktobra !989. 149 strani, 198 šil.
Slovenski vestnik 2x tedensko
Koroška ljudska pesem v svoji glasbeni in jezikovni avtentičnosti
Osrednji koncert Stovenske prosvetne zveze
nedelja, 19. 11. 1989,14.30
Mladinski dom SŠD Celovec
Nastopajo pevske skupine iz Roža in Podjune
Simpozij o slovenski koroški ljudski pesmi nedelja, 19. 11. 1989,9.00 celovška univerza, predavalnica 1
9.00: Dr. Zmaga Kumer, etnomuzikologinja „Slovenska ljudska pesem - del slovenske kulture"
„Das slowenische Volkslied - Bestandteil der slow. Kultur"
10.00: Mag. Bertej Logar, glasbeni etnolog „Podobnosti in razlike v pevskem stilu slovenske in nemške ljudske pesmi v Podjuni na osnovi gradiva s plošč in kaset, ki so ta čas v prodaji"
„Gemeinsamkeiten und Unterschiede im Singstil des deutschsprachigen und slowenischsprachigen Volkslie-des im Jauntal, dargestellt an Materialien, die derzeit im Handel greifbar sind"
11.00: Susanne Lach, študentka narodopisja „Politično jedro koroške ljudske pesmi"
„Der politische Gehalt des Karntner Volksliedes"
/van Do/enc
Za dotar čtovečnosti
Njegove besede so zvenele zagrenjeno.
..Pomagati jim je treba, da nas opazijo in upoštevajo", sem glasno pomislil.
„To so že drugi poskušali pred nami, pa niso prišli daleč, kot vidiš... V tej deželi smo enaki samo Indijancem."
Mogoče pa bo treba spet znova poskusiti, sem si mislil, rekel pa nisem nič. Zase sem vedel: ker ostanem, bom pač Kanadčan - in kaj naj bi bil drugega? Spomnil sem se, da sem se že na
poti iz Halifaxa v VVinnipeg spogledal s to uganko. Kaj neki je Kanadčan? To zahteva skrbno definicijo...
„Sicer pa poskusi še ti, če hočeš", je sklenil Dušan. „Meni je vseeno."
..Poskusil bom", sem izjavil. „Morda niti nimam drugega izhoda."
Po jedi, ki je bila prav okusna, smo se pogovarjali o vsem mogočem, največ pa o Jugoslaviji. Moral sem jima odgovarjati na številna vprašanja o svoji družini, o svojem poklicu in svojih velikih
pričakovanjih. Poročal sem jima o vsem, kar sem doživel v VVinnipegu.
„Nič novega. Vsi, prav vsi začnemo enako - na dnu, na cesti."
Janet je zanimalo, kako neki jo bodo sprejeli Beograjčani.
..Zastran tega ste lahko brez skrbi - sprejeli vas bodo z odprtim srcem in odprtimi rokami", sem jo pomiril. Sprejeli vas bodo za svojo."
„Tako bi moralo biti tudi tukaj z nami", je naglo pristavil Dušan.
Zavladala je kratka tišina. Janet je prinesla še več solate iz kuhinje. Pozno kosilo smo sklenili s sladoledom in svežimi jagodami iz Kalifornije.
..Govoril sem ti o svoji .Indijanki'", je nepričakovano začel Dušan. „Kratek košček iz nje ti hočem še danes prebrati, da boš bolj napeto čakal na začetek in na
konec." Vstal je izza mize, stopil k svojim papirjem in se brž vrnil z nekaj listi.
..Priseljencu, ki mi je to zgodbo pripovedoval, je bilo ime Sam Marin", je povzel. ..Nekega dne se je znašel v hotelski sobi, menda prav v taki, v kakršni si zdaj ti, in ob njem se je znašla tudi mlada, lepa Indijanka iz tukajšnjih krajev. V dar jo je dobil, tako vsaj pravi zgodba. Pa o tem boš že še slišal nadrobnosti, ko ti pripoved preberem v celoti... Za danes samo tole: kratek hotelski pogovor..."
Dušan je začel brati. Bral je kar vzhičeno in tako, ko da bi to bila njegova osebna izpoved:
„ Po vej m/, kaj vse znaš", je reke/ Sam... Komaj je fo /zgovor/7, s/ je že mls/1/, kakšno neumnost je /zreke/. Saj vendar ne gre, da b! bofe/sk/ gost vpraša/ svojo prl/ežnlco najprej po njenem pok/Zcu.
„/Vegova/a sem bo/n/ke", je nedo/žno odgovorila Indijanka. „S/7a sem bo/n/ška sestra."
Sam jo je debe/o pog/eda/. Takega odgovora n/ pričakovat. Da bi skril svojo nerodnost, je povzel.*
„A/! bi negova/a tudi mene?"
„Zakajpa ne? - Sl bolan?"
„ Sem, In še dudo resno ", je odgovori/.
„ Kakšne nege pa sl potreben?"
„Znaš zdraviti domotožje?" je naglo vpraša/.
„ Domotožje? NI ml neznano." Indijanka se je presedla na postelj!.
„Kaj veš o njem?"
„ Vse. Prav vse, s! mislim. -Angleščina ni tvoj jezik?"
„Ne."
„ Čudno!"
„Kaj je čudnega pri tem? Oba sva tujca v tej deželi."
(dalje prlliodnjlč)
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTRIJA 2
TV LJUBLJANA
TEDN!NATELEV!Z!J!
TO
14.11.
9.05 Čudovita leta; 10.30 Čamp; 14.45 Angel na zemlji; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 VVichertovi iz soseske; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Krtoff-Hoff-show; 21.07 Dallas; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Cvetje, premetenci in noč v Nici; 23.25 Mike Hammer; 0.10 Aktualno.
16.50 Leksikon umetnikov; 17.30 Orientacija; 18.00 Čudovita leta; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme: 20.00 Kulturni žurna); 20.15 Made in Austria; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22,25 Klub 2; Poročila.
10.10 Šolska tv: Ko se korenin zavemo: Prva partizanska zima; 15.35 Angleščina; 15.55 Žarišče; 16.50 Mozaik; 17.55 Spored za otroke: Lonček kuhaj: Jogurtovi napitki; Periskop: Triglavski narodni park; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 R. Rose: Pravila zakonskega življenja; 21.00 Neslovenci v Sloveniji; 21.45 Dnevnik; 22.00 Ropot.
SR
15.11.
9.05 Čudovita leta; 10.30 Cvetje, premetenci in noč v Nici; 14.45 Angel na zemlji; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 VVichertovi iz soseske; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Drom-buschevi; 21.15 Rimljanka, v 3 nadaljevanjih; 22.45 Pogledi s strani; 22.55 Aktualno; 23.00 Rammbock; 0.40 Poročila.
16.50 Leksikon umetnikov; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Čudovita leta; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnai; 20.15 'V deželi belih gora; 21.45 Novo v kinu; 22.25 Pomnenje; 23.25 Šport; Poročila.
10.10 Razglednice; Osmi dan; Svet na zaslonu; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.45 Poslovne informacije; 16.50 Mozaik; 18.15 Spored za otroke: F. Levstik: Martin Krpan; B. A. Novak: Mala in velika luna; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 Dobri oče; 21.35 Don Kihotove sanje; 22.20 Dnevnik; 22.35 Svet poroča.
16.11.
9.05 Čudovita leta; 10.30 Rapsodija v modrem; 14.45 Angel na zemlji;
15.30	Otroški spored; 18.00 Mi;
18.30	VVichertovi iz soseske; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Krimi, krimi; 21.20 Jo!ly Joker; 22.15 Če oče s sinom; 23.15 Aktualno; 23.20 Ločena od mize in postelje; 0.55 Poročila.
17.05 Leksikon umetnikov; 15.15 Sledovi preteklosti; 18.00 Čudovita leta; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnai; 20.15 Notranjepolitični report; 21.20 Kulturni report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.
10.10	Šolska tv: Uporabna umetnost; Od izvira do izliva Ljubljanice; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.50 Mozaik; 18.20 Spored za otroke: Najlepše pravljice sveta: Praprotni cvet; Ciciban, dober dan: Miličnik, otroci in...; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 E. Reitz: Domovna;
21.10	Tednik; 22.15 Moliere: Namišljeni bolnik.
RAMO K0M$KA
gBEEIBSBBSSa
18.10-19.00
Torek, 14.11.
Partnerski magazin
Sreda, 15.11.
Glasbena sreda: gost TraudiTolmajer, Radiše
Četrtek, 16.11.
Rož-Podjuna-Zilja
Knjižni teden v Ceiovcu - Siovenski knjižni sejem v Ljubijani - Braine značke
Petek, 17.11.: Ta čas je vrsta prireditev v znamenju knjig. V drugem delu radijskega sporeda bomo 17. novembra poročali o knjižnem tednu v celovški gospodarski zbornici, na katerem sta lepo zastopani tudi obe slovenski koroški založbi Mohorjeva in Drava. Pomen knjige med Slovenci pa se zrcali še posebej na knjižnem sejmu slovenskih založb v Ljubljani, kjer bo po dveh letih spet velika knjižna rastava v Cankarjevem domu. Ob razvoju audiovizualnih medijev, za katere se še posebej zanima mladina, je vsekakor važno, da jih na primeren način privabimo tudi h knjigam. Slovenska študijska knjižnica v Celovcu že štirinajstih vabi k akciji bralnih značk. Trije dogodki bodo v težišču kulturnega sporeda 17. novembra, ki ga bo pripravil Horst Ogris.
Fi!m tedna: Dobri oče
Sreda, t5. 11. 1989, TV LJ1, 20.05 - Angteški barvni fiim Dobri oče je tankočutna, premišijena in bridka pripoved, ki boteče sega v izredno ob-čutijivo obdobje v živtjenju moškega, v njegova štirideseta teta. BiH Hooper se v svojih štiridesetih letih znajde na živijenjski pretomnici. Po iočitvi mora premisiiti o svojem živtjenju, doseči sktadje med svojimi prepričanji, premišijevanji in živtjenj-sko prakso; ukrotiti mora rušitno jezo in nezadovotjstvo, da tahko znova zaživi v okviru svojih stvarnih možnosti. Gre za spoznanje in zmago, ne za umik ah vdajanje v usodo.
Videoteka: Ponovitev nadaljevanke
Četrtek, 16. H. 1989, TV Al, 22.15 - Na žetjo števitnih gtedatcev je avstrijska tetevizija v oddajo iz videoteke vktjučita humoristično nadaljevanko Če oče s sinom. V gtavnih vtogah nastopata Peter Weck in Fritz Eckhardt.
Rim!janka
Sreda, 15. 11. 1989,
TV Al, 12.15 - Gina Lottobrigida nastopa v vtogi Rimtjanke, ki misti, da bo s svojo čedno postavo napravita kariero, a živtjenje jo zaptete med dva moška, šoferja in šefa poticije. Tokrat je na sporedu 1. de! od treh nadatjevanj.
Datum	Kraj	PRtREDtTVE	Prireditelj	
Torek 14.11. 9.00	Trgovska zbornica Cetovec	42. TEDEN AVSTRtJSKE KN JtGE: „Ura zgodovine", tokrat drugače; univ. doc. dr. Andrej Moritsch predstavtja knjigo M. Bogataja „Die Karntner Stowenen"	Mohorjeva zatožba	
14.11. čas?	Trgovska zbornica Cetovec	42. TEDEN AVSTRtJSKE KN JtGE:	Zatožba Drava	
Sreda 15.11. 19.30	Dom prosvete, Tinje	MAN JŠiNSKA POLtTtKA V AVSTR) Jt V PREOBRATU? predavata: dr. Hubert Frasnetti in Karet Smotte, diskusijo vodi: dv. sv. dr. Pavei Apovnik.	Sodatitas	
Četrtek 16.11. 19.30	Domgtasbe. Cetovec	KONCERT PRVEGA SLOVENSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA „LIRA" iz KAMNIKA	MePZ Gaitus, SKD, KKZ	
Petek 17.11. 20.00	Mtadinskidom, Cetovec	MRTVAŠK! PLES nastopajo: graški študentje in študentke, režija: Merkač, Hudobnik, Kanzian	Kutturno društvo Pri Joktnu	
Sobota 18.11. 19.30	Trgovska zbornica Cetovec	42. TEDEN AVSTRtJSKE KNJtGE predstavitev . znanstvenega programa za tetošnjo jesen ..Nova anatiza ob nemškem nacionatizmu na Koroškem," diskusijo vodi univ. prof. dr. Peter Gstettner.	Zatožba Drava	
Sobota 18.11. 19.00	Kutt. dom Radiše	OBČNI ZBOR SPD Radiše	SPD Radiše	
Sobota 18.11. 18.45	Dvorana Kass), Škocijan	tgre: „MALi STRAH BAV BAV' nastopa: igratska skupina PD „Lipa" Vetikovec	Otroški zbor škocijan	
Nedelja 19.11. 14.30	Mtadinski dom, Cetovec	OSREDNJt KONCERT Stovenske prosvetne zveze Nastopajo: pevske skupine iz Roža in Podjune	SPZ	
Nedetja 19.11. 9.00	Univerza. Cetovec	StMPOZtJ O SLOVENSK! LJUDSKi PESMt	SPZ	
Petek 18.11. 19.30	Dom prosvete Tinje	ODPRTJE RAZSTAVE DEL SLtKARJA BOJANA BREZOČNtKA	Sodalitas	
Sreda 22.11. 19.30	Dom prosvete Ttnje	Podijska diskusija KAJ PRtSPEVAMO SAM! K URESNtČEVANJU NAŠtH PRAVtC? Diskutirajo: dr. Matevž Gritc, dipt. inž. Fetiks Wieser, dv. sv. dr. Reginatd Vospernik, dv. sv. dr. Pave) Apovnik, dr. Franc Merkač, Tomaž Homar, inž. Peter Kuhar; diskusijo vodi Mirko Bogataj.	Sodatitas	
				
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 10.11.1989
	dobite (šil.)		plačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	12,80	13,40
za 1 angleški funt	C	20,10	21,30
za 100 franc, frankov	f	203,00	213,00
za 100 ital. lir	Lit	0,94	0,99
za 100 dinarjev	DIN	0,01	0,03
za 100 švic. frankov	sfr	791,00	811,00
za 100 holand. guldnov Hfl		615,00	631,00
za 100 nemških mark	DM	694,70	711,70
Posredujeta: Posojitnica-Bank
Zveza-Bank, Cetovec
4 11 22 25 34 43 (6) 2XX X21	221	11X
Joker:	486082 b.j. Stava: 0:1, 1:1, 1:1, 1:1, b.j.
RAZSTAVE
Cetovec
Kuttuma taberna Pri Joktnu - Leon Zakrajšek, grafike
-	Gaterija Carinthia Razstava Zorke L.-Weiss - slike, (do 25. novembra). - Gaterija 61 - (Bahnhofstr. 24), Janez Bernik, dela 1988/89. Ogled do 30. novembra. -Dom umetnikov Hormage a Sepp Schmolzer, umetnost nakita. Ogled do 25. novembra.
Tinje
-	Gaterija Tinje (do 17. novembra) Razstava del slikarskega tedna v Svečah.
Rožek
-	Gaterija Rožek - Jože Boschitz, oljnate slike, risbe in plastike - (do 19. novembra).
Ljubijana
-	Gaterija Feniks - Drago Druškovič, razstava slik.
Grad Žirovnica pri Sinči vasi - VVerner Berg, oljnate slike, risbe, resorezi. Do 16. decembra.
SLOVENSKE
VESTNIK
2x tedensko
izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16, te). (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, telefax (0 463)
51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Gtavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, . Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j, Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugo-stavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Ogiasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.
Slovensko
gledališče
Ceije
Program predstav
Torek, 14. nov.
ob 19.00: Jean Anouilh: ORNIFLE ALI SAPiCA abonma V. MLADINSKt in IZVEN
Sreda, 15. nov.
ob 19.00: Jean Anouilh: ORNIFLE AL! SAPICA abonma I. MLADINSKI in IZVEN
Sobota, 18. nov.
ob 19.30: Stefan Zweig: VOLPONE; režija Franci Križaj; gostovanje v Gornji Radgoni
Sneg v trschnu — SAK sptoh ni igrai — Spet točke za Biičovs in Dobrio vas
Samo še čudež !ahko reši Seie!
Sneg na Košuti, slana na stadionu pod Košuto, deloma zmrzla tla in oster mraz - to je bila le zunanja kulisa za nogometni derbi med Selami in Železno Kaplo. Toda kljub neugodnim pogojem sta obe ekipi začeli presenetljivo dobro. Možnosti so se vrstile na obeh straneh, pravzaprav bi morali domačini povesti vsaj s tremi zadetki, toda spet se je zgodilo drugače.
Selani, v zadnjih treh kolih brez lastnega zadetka, zato pa s tem več v lastnih vratih, so začeli v stilu favorita. Ni bilo čutiti, da so pravzaprav že čvrsto zadnji na lestvici. Toda tudi proti Kapli se je poznalo, da jim manjkajo strelci, ki bi si na lastno pest upali prodreti v kazenski prostor ali pa streljali tudi iz večjeoddaljenosti. Tako so bili prosti streli Sieg-frida Užnika edini moč-
nejši streli na vrata Var-cha.
Na drugi strani pa so bili Kapelčani, sicer nič kaj prepričljivi, toda predvsem Jenschatz in Wicher pa vedno nevarna. In ko je v 29. minuti na vsem lepem streljal Kock, je - očitno trd od mraza - obstal še vratar Fuchs in Kapla je povedla z 1:0.
Tudi v drugem polčasu komajda drugačna igra; Selani so zapravili še dve lepi priložnosti, Kapla pa se je zadovoljila s tesno zmago. Tako je mogoče ugotoviti: najboljši mož na igrišču je bil sodnik, ki je vsakršno hektiko zatrl že v kali. Gledalci so bili očitno najbolj veseli tega, da bo zdaj nogometni premor do 31. marca, potem pa bodo Selani morali računati samo še na čudež, če bodo tudi še naslednje leto hoteli igrati v 1. razredu.
Borbena dvq//ca.* Pep/ Spom (Kap/a, /evo) /n Herbert Ku/mež (Se/e). s^a. Mo/iar
SLOVENSKI
VESTNIK
ŠPORT
Šahistom SŠZ Carimpex gre bolje!
Šahisti Slovenske športne zveze Carimpex I so bili tokrat uspešni. V 4. kolu spodnje lige-vzhod so v soboto prepričljivo premagali ekipo BSG Raiffeisen iz Celovca z 5,5:2,5 in se že prebili v prvo polovico prvo polovico prvenstvene lestvice. Zmagali so Alojz Gallob, Franc Rulitz, dr. Joži Amrusch in Franc Kolter, remizirali pa Silvij Kovač, Herbert Rulitz in Robert Hedenik. Edini poraz je doživel Goraz Živ-kovič, ki je v boljšem položaju zašel v časovno stisko.
Mirko Lesjak,
igralec Dobrle vasi, sodi med tiste redke nogometaše, ki se znajdejo v vsaki poziciji. Doslej eden najnevarnejših napadalcev spodnje lige je zdaj zanesljiv vratar Dobrle vasi. Prav z njim se Dobrla vas začenja spet vzpenjati na lestvici. Zadnji uspeh: Šentandraž so premagali z 2:0. Najboljši igralec? Seveda Mirko Lesjak...
Dijaki zmagujejo!
Dijaki Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu so tudi v drugem kolu za šolarski šahovski pokal za Južno Koroško uspešno nastopili in so po dveh kolih prav v vrhu lestvice.
Aleksander Lukan, Marko Gallob in Borut Živkovič so zmagali tudi drugo partijo in imajo maksimum dveh točk, neporažen pa je tudi še Peter Ratschnig, ki je tokrat remiziral. Prvo
zmago je slavila Dunja Lukan, ki ima skupaj z Borisom Gallobom sedaj eno točko.
Zelo močno igrajo učenci glavne šole iz Železne Kaple na čelu s Haraldom Woltejem.
Drugo kolo tekmovanja, na katerem igra nad 30 dijakov s spodnje Koroške, je bilo v nedeljo na Bistrici v Rožu. Tretje kolo bo 10. decembra pravtako na Bistrici.
Nezaželen odmor
Medtem ko se Šmihelčani in Globašani veselijo nogometnega odmora, ki bo trajal kar do 31. marca 1990, pa ga Bilčovščani niso veseli. Pravijo, da se jim je prav zdaj odprla serija dobrih tekem, s katero bi radi nadaljevali še v naslednjih tednih. Kdo ve, se sprašujejo, ali bodo tudi vigredi tako uspešni? Toda naj bo tako ali drugače: s presenetljivo točko v Bad St. Leonhardu so se Bilčovščani povzpeli na deseto mesto, ki že vliva pogum za vigred. Toda povsem brez skrbi ne bodo smeli biti, saj je predzadnja Dobrla vas začela zmanjševati razliko. To pomeni, da se spomladi na vsak način obetajo napete tekme...
Franci Wieser,
znani slovenski boksar, na avstrijskem prvenstvu v splošnem razredu spet ni povsem uspel. Tako močno si je želel doseči svoj letošnji cilj, toda v finalnem dvoboju v srednji kategoriji je po točkah podlegel Haral-du Kodymu iz Nižje Avstrije. Čeprav se je Wieser najprej zelo jezil, mu ostajata upanje za naslednje leto in srebrna kolajna. K tej pa iskreno čestitamo!
		H	!			
L WAC	13 8 7	0 24:8	23	1. ASK Celovec	15 9 3	3 34:15 21
2. Pliberk	15 9 3	3 28:15 2!		2. Treibach	15 7 3	3 23:13 19
	13 9 2	4 29:13 20			15 7 5	3 26:18 19
4' Trg	13 8 3	4 19:12	19	4. Žrelec	15 8 2	5 29:13 18
3 SAK	t4 5 8	1 13:6	18		15 5 7	3 23:25 17
h. FC Šentvid	14 4 9	1 11:6	17	6* ASV Celovec	15 6 4	5 21:15 16
7 Breže	15 5 5	5 27:23	15		15 5 6	4 14:15 16
S. VSV Beljak	15 6 2	7 22:19	14	8. Veirinj	15 5 5	5 17:15 13
9. Lienz	14 5 4	5 25:23	14	9. Mostič	15 5 5	5 15:20 15
K). Klonini	15 6 2	7 19:27	14	10. Biičovs	15 3 8	4 17:17 14
1! ATUS Borovlje 15 4 4		7 18:23	12	11. Žitara vas	15 4 6	5 13:20 14
12. Wolfsberg	15 3 3	9 14:28	9	12. Ruda	15 3 2	8 14:22 12
13. Modla!	13 2 3	10 10:25	7		15 2 5	8 10:23 9
14. Irschen	14 1 1	12 9:40	3	14. Frantschach	15 2 1	12 15:40 5
Spodnja !iga-zahod H 1. razred D
1. Trehinje	15 9 3	3 21:15 21		1 Velikovec	14 13 9	1 55:7 26
	15 9 2	4 38:25 20		2. Grebinj	13 11 2	2 31:11 24
	15 7 4	4 38:19	18		15 10 3	2 39:16 23
4. Rožek	14 6 5	3 29:20	17		15 6 5	4 22:20 17
	15 8 1	6 28:28	17	5. Pokrče	15 7 1	7 21:17 15
	14 6 4	4 25:19	16		14 5 5	4 26:26 15
	15 6 4	5 21:22	16		15 4 5	6 26:32 13
	15 5 5	5 19:17	15		15 4 4	7 22:23 12
	15 6 2	7 21:30	14	9. Šmihel	15 5 2	8 13:20 12
10. Magdalen	15 5 3	7 22:28	13	10. Galicija	15 3 2	8 26:37 12
	15 3 3	7 22:35	13	11.Podkrnos	15 5 2	8 16:28 12
12. Vernherk	15 3 4	8 19:27	10	12. Labot	15 5 2	8 13:29 12
13. Baldramsdorf	13 4 1	10 26:35	9	13. Sinča vas	15 4 3	8 20:36 11
14. Šentjakob	15 3 3	9 19:28	9	14. Sele	15 0 4	11 9:35 4
NOGOMETNO OGLEDALO
Breze - Ptiberk	1:0 (1:0)
Breže, 500 gledalcev, sodnik Glanz (povprečen); postava Pliberka: Maček; Hutter (51. Habernig), Krausler, Liesnig, Dlopst; Wolbl, Lopinsky, Knauder, Pachoinig; Škof, Urnik.
ATUS Borovlje - WAC	1:3 (0:1)
Borovlje, 40 gledalcev, sodnik Ebner (dober); postava Borovelj: Schwarz; Luther, Lutz. Sagmei-ster, Bergmann; Schaar, Gojkovič, Fister; Jesser-nig, Maver, Stossier Gol za Borovlje: Maver (79.).
Ktopinj - Wietersdorf	0:1 (0:0)
Kamen, 400 gledalcev, sodnik Wulz (brez napak); postava Klopinja: Sagmeister; KoHmann, G. Paw-iuch, Woschitz, Miklautz; Ratkič, M. Lipusch, Lalovič, Tscharf; Travnik, Klatzer (65. Kriwitz). Ostali rezultati: Irschen - SAK odpovedano, Rapid Lienz - FC Šentvid odpovedano, ATSV Wolfsberg-Trg 0:2, VSV/Beljak - Molltal 0:2.
St. Leonhard - Biičovs	1:1 (1:0)
Bad St. Leonhard, 150 gledalcev, sodnik Ruch (dober); postava Bilčovsa: Schaunig; Schlemitz, Part), Ouantschnig, Schellander; J. Kuess, Hobel, Ogris; W Kuess. Karlovčan, Hartl. Gol za Biičovs: Hartl (65.).
Dobrla vas - Šentandraž	2:0 (1:0)
Dobrla vas. 100 gledalcev, sodnik Maier (povprečen); postava Dobrle vasi: Lesjak; Tschckalov, Appe, Karel, Opictnik; Wernitznig, Jorg. Ro-scher (83. Sienčnik), Dollinger (68. Pasterk); Vugrinec, Marin Gola za Dobrio vas: Vugrinec (94. Sienčnik (87.). Ostali rezultati: ASV Celovec - Zitara vas 2:0, Frantschach - ASK Celovec 0:5, Liebenfels - Treibach 0:2, Vetrinj - Ruda 2:0, Mostič - Žrelec 0:0.
Sele - Železna Kapla	0:1 (0:1)
Sele, 130 gledalcev, sodnik Mitterbacher (brez napak: postava Selanov; Fuchs; Pristovnik, Mak (75. Mario Oraže). Jug, Užnik; Kulmež, P. Čer-tov. Ando Oraže, Štern; Ahim Oraže, Hribernik; postava Kapelčanov: Varch; Lipusch. Kukoviča. Grubelnik, Kock; Kaschnig. Sporn, Germadnik; Wichar, Miklau (83. Orasche), Jenschatz. Gol za Kaplo: Kock (29 ). Ostali rezultati: Metlova -Globasnica 3:1, Šmihel - Pokrčc 2:1. Podkrnos-Sinča vas 0:1, Grebinj - Galicija 2:1, Velikovec -Labot 5:0, Šentpavcl - Reichenfels 2:0.