Leto rrl., štev. 20f PoStnlna parlallrana. V LJubljani, petek dne 25. avgusta 1922 oanainla ftev. stane 75 par te hala ob 4 ztutrat. Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20r— . Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko« Upravništvo:" Ljubljana, Prešernova nI. št 54. Tfclet št 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ulici št. L Teh št 22. Celje, Alekaandr. cesta Račun pri poitn. čekot. uvodu štev. 11.842. Ljubljana, 24. avgusta. »Jutro* Je že zavzelo principijelno stališče k rudarski stavki v Trbovljah. Drugo časopisje se večji del zadovoljuje z lahkomiselnim ponavljanjem po večini izkrivljenih vesti, ki jih servirajo javnosti neodgovorni elementi potem, ko so brez potrebe zapeljali rudarje v težko nesrečo. To varanje javnosti proslavljajo kot poseben dokaz za simpatije delavstvu, dočim proglašajo vsako trezno besedo kot afront proti delavskim interesom ter kot zaščito zasebnih interesov »Trboveljsko premogokopne družbe*. Na bankarskem dvoboju, ki jo po najnovejših dokazih eden glavnih vzrokov rudarske stavke, jo javnost le toliko interesirana, da si želi miru ter opravičeno zahteva, naj se je z internimi bančnimi zadevami ne nadleguje. Ako smatrajo vodstva banč-ih zavodov za umestno in primerno, da se zanaša na gospodarsko^ polje brezobziren medsebojni boj, je to predvsem zadeva prizadetih gospodarskih krogov. Ni pa nobenega dvoma, da vedo pot, ki jo .je ubral pri nas v tem pogledu Čiro Kamenarovič s svojo napadalno taktiko, vsa kam drugam, kakor pa so bile intencije inicijatorjev dvoboja. V Sloveniji smo imeli svoj čas hude gospodarske boje, ki so izvirali iz političnih motivov. Posledica jo bila _veliko uničenje dobrin, za katerimi je šele prišlo iztreznenje ter medsebojno respektiranje. Gospodin Kamenarovič se moti, ako meni, da bo svoje na gospodarskem pol,ju nastale izgube in opustitve nadomestil z divjim konkurenčnim bojem in naj ga še tako spretno ter previdno markira z osebnimi in političnimi atakami v svojem časopisju. Slovenska javnost čisto gotovo ne bo dolgo prenašala praktik, ki jih uvaja on v naše javno življenje iz svoje prakse. V kolikor prihajajo pri trboveljski stavki v peštev cisti bančni interesi, nima javnost nobenega vzroka zavzemati stališče niti eno, niti za drugo barko. Razdirajoče in narodnogospodarske dobrine aničujoče pojave, ki izvirajo iz konkurenčnih zavisti, nihče odobravati ne more. Tudi na »Trboveljski premogokop-nl družbi* kot taki široka javnost nima interesa, zlasti, ako se ne ozira na narodnogospodarsko važnost toga podjetja. Pri vprašanju stavke sploh ne gre za to. kdo je na strani družbe in kdo ne. Družba prav nič ne potrebuje podpore in pristašev, vr-aj jy ma-terijalnem oziru ne. Po obstoječih zakonih pristoja njej kakor vsakemu drugemu pravica, svobodno določiti cene premogu, te pa • —•?citi k rudarskim mezdam. Gotovo pa ni vseeno družbi, ako se ji dela krivica v moralnem pogledu ter se slika javnosti njeno razmerje do delavstva kot skrajno nečloveško. Ako smo v tem pocledu popravljali z argumenti povzročene krivice, na ni«roo storili tar? toliko radi dražbe — tudi ona_ ima pravico apelirati na čut Poštenja in dostojnosti — kakor radi javnosti same. Socijalni položaj rudarjev je brez-dvomno tisto vprašanje, ki današnjo javnost zelo zanima. Živimo v nacijo-nalni držati, v času. ko javnost kričečih socijalnih krivic no trni. Ako nastane stavka in jo voditelji utemeljujejo z »podzemeljskimi okostnjaki*, ni med nami veliko ljudi, ki bi jim ostala kri mirna. Baš zato pa j<* javnost opravičena terjati, da se ji po-ložai delavstva naslika tak, kakor je. To in ničesar druzega som storili mi. Razkrinkali smo demagoštvo peščice plačanih agentov, ki so na brezvesten način in lahkomiselno pognali rudarje v stavko. To f.mo pa bili primorani storiti tem bolj, ker reže stavka trbo veljskih rudarjev globoko v vse življenje našega naroda, in ker je tudi najširša javnost od povišann cen mezd, katerih posledica so nujno povišano cene premoga, lahko prav vitalno prizadeta. Znano je, da znaša minimalen po-višek mezd na leto 80 milijonov kron. To horendno vsoto morajo doplačati oni, ki kupujejo premog, največ železnice, velika industrijska _ podjetja ter konsumenti, ki potrebujejo _premog za gospodinjstvo. Poudarjamo zopet in zopet, da smo za socijalno pravično regulacijo rudarskih mezd in naj gre to breme tudi na račun širše javnosti. Ravnotako odločno pa moramo biti proti temu, da bi se mezde povišale preko tega, ker je nedopustno. da bi rudarji preudobno živeli na račun drugih, ki že dane« slabele žive kot oni. Imamo še širše vrste industrijskega delavstva, imamo deset in deeettisočo članov Žolezničarskih rodbin, imamo mnosoštovllne rodbine Mala antanta, Italija in Avstrija Praga, 24. avgusta. (Izv.) »Narodni Listi* opozarjajo na razna domnevanja, ki so nastala ob priliki notovanja dr. Seipla ter pišejo: Sedanji trenutek je z ozirom na mednarodni položaj za konferenco v Marijanskih Lažnih posebno pripraven. Ako si italijanski zunanji minister Schanzer in dr. Boneš dasta drug drugemu zagotovilo, da vztrajata Italija in Češkoslovaška na podpisanih pogodbah, mora tako zagotovilo le povečati pomen konferenc« v Marijanskih Lažnih. Ako ostane Italija zvesta svojemu zagotovilu, ne mor© v okvirju svojo politiko ničesar podvzoti, česar Mala antanta ne bi mogla sprejeti. Več kot gotovo pa je, da Mala antanta ne bi mogla odobriti priklopitev Avstrije k Italiji. — »Čas* pripominja, da razširjajo razni opozi-cijonalm" listi Jugoslavijo in Češkoslovaško vesti o diferencah v Mali an-tanti. zlasti med dr. Benešcm in Pa-šicem. List veli, da je značilno, da nastajajo take vesti na predvečer konference v Marijanskih Lažnih, ter nadaljuje, da je dobro informiranim osebam znano, da se v gotovem delu časopisja Male antante udejstvujejo tuji vplivi, odkrito povedano, vplivi Stin-nesovega koncema. Da je Mala antanta gotovim krogom v Evropi, med njimi tudi Stinnesovemu koncernu, neprijetna, da so se ustrašili pred važnostjo te državne zveze v mednarodni politiki, je preveč znano, da bi presenetilo. Rim, 24. avgusta. (Izv.) »Tribuna* označuje smernice italijanske politike pri pogajanjih v Veroni nastopno: 1. Skupno sodelovanje zaveznikov, da se ohrani Avstriji njena samostojnost. 2. Natančna izpolnitev pogodb. 3. Da se v okvirju teh smernic najdejo finančna in gospodarska sredstva, ki bi mogla preprečiti razpad Avstrije. »Tribuna* zavrača insina-cijo »Tempsa*, da pripravlja Italija intervencijo, ker nima nobenih namenov zunaj svoiih zavarovanih mej. Tudi »Idea Nazionale* piše zelo ostro proti Franciji. Rim, 24. avgusta. (Izv.) Celokupno rimsko časopisje ponavlja soglasno mnenje, da je Italija na nsodl Avstrije ravno tako interesrrana kot Mala antanta. V tem zmlslu bo demarša italijanskega poslanika v Beogradu opozarjala jugoslovansko vlado na to, da se smejo Izdati odredbe le sporazumno z Rimom. Dana], 24. avgusta. (Izv.) Kakor javlja »Aphtuhr Abendblatt* iz Rima. bosta Schanzer in dr. Seipl predvsem razpravljala o jamstvih, ki bi jih prevzela Italija in Češkoslovaška za posojilo, ki bi se dovolilo Avstriji. Avstrija bi morala zastaviti svoje državne monopole. Posojilo, pri katerem bi se udeležile med drugimi tudi finančne skupine nordijskih držav, bi znašalo 12 do 15 milijonov funtov. Posojilo bi se dovolilo pod patronanco Zveze narodov. Jamstva Italije in Češkoslovaške bi se zahtevala za primer, ako Avstrija ne bi mogla plačati obresti. Berlin, 24. avgusta. (Izv.) Dunajski poročevalec »Berliner Tageblatta* doznava od zelo dobro informiranega diplomatič-nega mosta nastopno: Italija nikakor ni pripravljena dovoliti priklenitev Avstrije k Nemčiji ali njen vstop v Malo antante. To stališče Je Italija takoj po objavi komunikeja o potovanju dr. Seipla sporočila vladam v Berlinu, Beogradu, Budimpešti in Pragi ter jasno povedala, da bi na vsak eventuelni fait accompli v tej smeri odgovorila s prekinjenjem diplo-matičnih odnošajev z dotičnimi državami ter smatrala to kot casus belli. Italija pa je pripravljena podpirati kolikor mogoče želje Avstrije po gospodarski in finančni podpori. Italija bo Avstriji dovelila velike carinske olajšave ter se odrekla gotovim pravicam, ki ii gredo po st. ger mainski mirovni pogodbi. Budimpešta, 24. avgusta. (Izv.) Italijanski poslanik Castagnetta Je madžarski vladi izročil noto, ki se predvsem bavi z vestmi o razdelitvi Avstrije ali njeni priklopitvi k italijanski kraljevini. V tej noti se energično izjavlja, da ne more biti gorova o razdelitvi Avstrije ali njeni priklopitvi drugi državi. Italija vztraja brezpogojno na tem, da ostane Avstrija samostojna v njenih sedanjih mejah. Stvarna beseda k oblastni samoupravi prične v nedeljo Praga, 24. avgusta. (Izv.) Pričetek pogajanj v Marijanskih Lažnih se je nekoliko zakasnil, ker bo ministrski predsednik dr. Beneš šele jutri ali celo šele pojutrišnjem dospel v Marijarske Lažne. "Spremila ga bosta beograjski poslanik Kalina in legacijski tajnik Jan Masaryk. Pri pogajanjih bo šlo edinole za sklenitev nove češkoslovaške - jugoslovanske zvezno pogodbe, čiie smernice so se med dv. Bonešem in" Pašičom določile v Beogradu. Ze nekaj tednov se v tozadevnih ministrstvih izdelujejo podrobnosti te pogodbe, tako da bodo pogajanja končana RUSKA- RAZOROŽITVENA KONFERENCA. London, 34. avgusta. (Izv.) Reuterjer urad javlja iz Heisingforsa: Sovjetska vlada je po svojih zastopnikih izročila finski vladi noto, kjer jo vabi, naj pošlje svoje zastopnike k razorožitveni konferenci, ki naj bi se vršila v Moskvi. V noti se izjavlja, da sta Litvanska in Letonska že sprejeli to povabilo. Tudi Poljska je bila povabljena, pa je predlagala, naj se konferenca odgodi, dokler zveza narodov ne poda odločitev o razorožitvenem vprašanju. javnih in zasebnih nameščencev, ki danes žo več živeti ne morejo in katerih dohodki daleč zaostajajo za današnjimi prejemki rudarjev. Mar se smatra za socijalno pravično, da se vsem tem baš sedaj za zimo poviša še cena za kurivo, ali pa radi povišanja premogovnih cen zopet zavlečn izboljšanje njihovih mezd in plaž? Tisti, ld danes brez pomislelta pozdravljajo rudarsko stavko, bodo tudi tedaj, ko nastopijo višje cene premoga, na vee glas kričali in protestirali proti povišanju premoga. Takrat se pa katastrofa ne da več odvrniti. Kdor je pošten in uviden, mora priznati, da zavzemamo ob rudarski stavki samo mi pravilno stališče. Ne bojimo so toga, četudi bi bili popolnoma osamljeni. Zavedamo^ se posledic stavke in naša sveta dolžnost je, da imsja opozorimo javnost. Demagoitra aripu-ščamo demagogom. Maribor, 24. avgusta. (Izv.) Nocoj Je povabil poslanec dr. Kukovec mariborsko javnost k javni diskusiji o samoupravah, posebno o oni mariborske oblasti. Ob osmi uri zvečer Je bila mala dvorana Narodnega doma že tako polna, da so se morali navzoči preseliti v veliko, ki pa je bila tudi do pričetka dr. Kukovčevega govora že nabito polna občinstva brez razlike strank in slojev med katerimi je bilo posebno mnogo konceptnlh uradnikov. Dr. Kukovec je imel poldrugo uro dolg govor, v katerem je s temeljitim poznavanjem predmeta na široko razvil obrise delovnega programa samouprav v splošnem in mariborske v podrobnem. Na klasičnih zgledih naše polpretekle minulosti je govornik pokazal konstituiranje Slovenije, pozneje države SHS. Nagiašal Je, da je za ustvaritev novih upravnih enot potrebna predvsem močna zaslomba ljudstva. Zato Je treba tudi že pred ustanovitvijo mariborske samoupravne oblasti naše preštevilne stranke depolitizirati in se vsaj v začetku ujedi-niti na skupni gospodarski delovni program, če hočemo, da bo skupščina vršila svoje dolžnosti v korist ljudstvu. Kot nalogo te samoupravne skupščine je označil dr. Kukovec: Zagotovitev avtonomne imovine mariborske oblasti (Ro- gaška Slatina, Dobrna itd.), likvidacija ljubljanske pokrajinske uprave, prenos poslov ministrstvev na velikega župana, gradnjo cest ureditev zdravstva, likvidacijo okrajnih zastopstev in konstltalranje srezov, zložitev manjših občin ln ureditev oblastnih financ, da se bo mogla pričeti na tej podlagi obširnejša gospodarska akcija- Vse to pa zahteva avtoritativno vladno večino in jako osebnost velikega župana. H koncu svojega govora je pozval predavatelj gospodarske in politične organizacije, naj se stvarno po-globe v ta komplicirana gospodarska vprašanja in da mislijo, če že ne na ustanovitev formule, vsaj na faktlčno enotnost sodelovanja strank mariborske oblasti v točkah skupnega delovnega programa^ Poslušalci so govorniku brez razlike strank pritrjevali in mu ploskali. V debati je tudi dr. Pipuš povdarjal pogub* nost sedanjega strankarskega demago-štva in prosil dr. Kukovca, naj da iniciativo za stvarno zbližanje vseh obstoječih strank v korist skupnemu gospodarske« mu delovanju v oblastni skupščini. Dr. Lipold je nato zaključil zborovanje, pozi-vajoč javnost naj razmišlja o predmetu. Na to se Je zahvalil dr. Kukovcn za predavanje. na dveh sejah. Ali se bo nova podaljšana zvezna pogodba takoj ratificirala, še ni znano. Ker se je pričetek teh pogajanj nekoliko zakasnil, se prične praška konferenca treh zunanjih ministrov šel? v nedeljo. Iz Marijanskih Lažni poročajo, da dospe jutri tjakaj jugoslovanski zunanji minister doktor Ninčič s podšefom presbiroja Du-ičom. Romunski zunanji minister Du-ca dospe v soboto zvečer v Prago. Spremlja ga šef kabineta Konstanti-noscu. Za zastopnika Poljske pri praških pogajanjih je določen poljski poslanik v Pragi minister Pilz. Stalila pristala na naše predloge Beograd, 54. avgusta. (Izv.) »Novosti* poročajo, da. je danes italijanski oprav-nik poslov posetil zunanjega ministra Ninčiča in ga obvestil o stanju pogajanj z Italijo. Kakor se trdi, je italijanska vlada že pristala na naše zadnje predloge glede dalmatinskih šolskih konvencij. FAŠISTI BI RADI NAPRAVILI NOVO AFERO. Beograd, 24. avgusta. (Presbiro). Ker pišejo nekateri listi o sodelovanju admirala Priče, ki je danes naš delegat v reški komisiji, v aferi italijanskega častnika Nazarija Saura, smo pooblaščeni izjaviti, da je bil admiral Priča leta 1916, ko je bila ujeta posadita italijanskega podmornika »Iacinto Bollino*, član avstrijskega admiralitetnega Štaba v Pni ju, pri čemer je bila njegova dolžnost samo izpraševati ujetnike s strokovno mornarskega stališča. V primeru častnika Nazarija Saure je hmgtral vojaški avditor, ker je Slo za mednarodno pravno postopanje. Funkcija admirala Priče je bila čisto operativna, ne pa kriminalne narave. PRED OBČ. VOLITVAM V MARIBORU. Maribor, 24. avgusta. (Izv.) Volilni imenik Ima po dosedanjih spisih 5776 volilcev. Pri zadnjih volitvah Jih Je Imel samo 4184, torej bo volilo sedaj tudi okrog 1500 Nemcev, ki pri zadnjih volitvah še niso Imeli volilne pravice. Za reklamacije Je še čas, torej se bo nabralo še nekai volilcev. Bol proti draginji Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Vprašanje nadaljnjih ukrepov za pobijanje draginje se bo rešilo končnoveljavno na seji ministrskega sveta dne 5. septembra, ko se bo moglo presoditi, koliko je vpliva^ lo uvedenje novih visokih izvoznih carin, ki bodo te dni razglašene ▼ »Službenih Novlnah*. Prehrana pasivnih krajev Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Minister za socialno politiko je ukrenil vse potrebno, da se pasivni kraji za jesen preskrbe z zadostnimi količinami živil. Dobsva repsr^sliskih lokomotiv Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Po uradnih statistikah smo prejeli doslej iz Nem čije na račun vojne odškodnine 101 lokomotivo za normalno progo. Ker nam ima Nemčija dbaviti 400 lokomotiv, nam jih je dolžna že 209. Bnozemski tetefon podraien Dunaj, 24. avgusta, (Izv.) Kakor se doznava, se bodo s 1. decembram zopet zvišale telefonske pristojbine z inozemstvom. V prometu z Jugoslavijo bo zna šala pristojbina za en razgovor med Dunajem in Mariborom, Ptujem in Celjem 15.000 avstr. kron, z Ljubljano in Zagrebom 20X00 in z Brodom 25.000 Ka. KRALJEVIČ JURI — POLITIK? Beograd, 24. avgusta. (Izv.) »Tribuna* poroča, iz dobro obveščenih virov, da se namerava kraljevič Jurij posvetiti politiki in pri bodočih volitvah kandidirati v Črni gori. ČLANA REŠKE KOMISIJE PRI ZUNANJEM MINISTRU. Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Včeraj popoldne sta posetila zunanjega ministra naša delegata v reški komisiji admiral Priča in prof. Ferdo Šišič, ki sta prejela od ministra nadaljnje instrukcije za svoje zadržanj« v komisiji, ker minister danes za dalje Časa odpotuje v Prago. MUSLIMANSKA MINISTRA V BOSNL Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Danes sta odpotovala ministra Vilovič in Ome-rovič v Bosno, kjer bosta dne 25. avgusta prisostvovala konferenci muslimanskega narodnega kluba, DRŽAVNA BOLNICA. Beograd, 24. avgusta. (Irv.) Zdravstveni odsek v Zagrebu je zahteval od ministra sa narodno zdravje pripomoč 400.000 Din za popravke državne bolnice v Kraljeviči. Minister bo tej prošnji ugodC. BEG Z REKE. Milan, 24. avgusta. (Izv.) Kakor javlja »Corriere della Sera», namerava več reških industrijalcev, čijih obrati vsled brezupnega gospodarskega položaj* Ž» v»S meseeev n« obratu jej«, prelaMt roje Cvorniške naprave z RelRk PRAVOSLAVNI ARHIEREJSKI SABOR Beograd, 24. avgusta. (lav.) Koncem septembra se sestane v Sremskih Kar-lovclh arhierejski sabor, na katerem se definitivno sestavi tekst zakona o cerkvenih oblastvih, ki se potem razfiri na vso kraljevino. Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Včeraj je posetil zunanjega ministra beograjski patriarh, ki je predlagal, naj se patriarh v Peči slovesno ustoliči. Po bitki na Ko-sovem namreč Peč ni več imela patriarha. NARODNO ZDRAVJE. Beograd, 24. avgusta, (Izv.) Zdravstva no ministrstvo je razpisalo konkurz za socialno medicino, katerega s« je doslej udeležilo 6 mladih zdravnikov. Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Poleg doslej iavljenih primerov črnih koz sta se ugotovila v Beogradu še dva nova primera t« bolezni. Sorza Zagreb, devize: Dunai 0.91 — 0.925, Berlin 5.80 — 6, Budimpešta 5.08 — 5.15, Bukarešt 70 - 75. Mflan 376 - 390, London 377.50 - 385, Newyork ček 83 _ 85 5r> izplačilo 83.50, Pariz Izplačilo 665 _ 670. ček 660 — 665, Praga 290 — 300, Švica 1595 - 1597, Varšava 1.10 -1 1'5 valute: dolar 82. avstr. krone 0.10, češke 280 — 285, franki 640. marke 8 Trg. obrtna banka 61 — 62. Brodska banka 78 - 80 Hrvatska eskomptna banka 171 — 172.50 Jadranska banka 400. Jugoslovenska banka 109 — 110. Ljubljanska kreditna banka 210. Slavenska banka 112.50. Praštediona 1110 — 1115. Srpska banka 152 — 152.50. Narodna šumska Industrija 100. Našička industrija drva 126 Gutman 310. Slavonija 120 — 125. Union 600. Ljubljanske strojne tovarne 202.50 Trboveljska premog, družba 300. Beograd, devize: Berlin 6.375, Bukarešta 65, Milan 375.50, London 375.50, New-york 83.80, Pariz 660, Praga 293, Svlca 1595, Dunaj 0.975. Praga, devize: Berlin 1.55 — 1.75, Curih 583.50 — 586.50, MIlan 132.25 — 133.75, Pariz 229.25 — 230.75, London 132.35 — 133.75, Newyork 28.80 — 29.20. Beograd 31.75 — 32.25, Sofija 15.30 -15.70, Dunai 0.0337 — 0.0437, Varšava 0.25 — 0.35, Budimpešta 1.55 — 1.65, valute: marke 1.70 — 1.90, švicarski franki 581.50 — 584.50, lire 131.25 — 132.75, fr, franki 228.25 — 229.75, funti 131.25 ^ 13'.75, dolarji 29.05 - 29.45, dinarji 31.7S — 32.25, levi 15.30 — 15.70, avstr. krone 0.0337 - 0.04S7, poljske marke 0.25 - 6.35, madž, krone 1-55 — 1.65. Čarih: Berlin 0.28, Newyork 524J5* London 23.45, Pariz 40.80, MIlan 23-2J Praga 17.70, Budimpešta 0.30, Zagreb 1.4750, Sofija 3,10, Varšava 0.650, DnnaJ 0.0050, avstr. krone 0.0075. Berlin: Italija 87.89 — 88.11, London 8838.90 — 8861.10, Newvork 1972.53 -1977.47, Pariz 15.330.80 — 15.369.20, Svi-ea 37.652.85 — 37.747.15. Dunaj 1.98 -2.02, Praga 6441.90 — «4»8.I0, Bodimpe. šta 99.87 »• 100.13. Sofija 1148J5 -» 1151.45 Rudarsko glavarstvo o mezdah trboveljskih rudarjev Rudarsko glavarstvo v Ljubljani uradno razglaša: Ker prinašajo razni dnevniki v zadnjih dneh netočna poročila o zaslužkih rudarjev, ugotavlja rudarsko glavarstvo radi objektivne informacije javnosti na podlagi uradnih podatkov sledeče: V premogovnikih obstoje 4 kategorijo delavstva, in sicer spadajo v ka, tegorijo L strelni mojstri, profesijo-nisti, kopači, strojniki, prožni polagalci, zidarji in tesarji ter vsi. jamski in n?dnevni delavci, ki spadajo v to kategorijo; H. mlajši kopači, kurjači, lesni nalagalci in spravljalci na dnevu, hlapci, delavci v kamnolomih, starejši delavci pri separaciji in sploh vse drn"o jamsko in nadnevno osobje te kategorije; III. delavke v starosti nad 18 let in vsi delavci nad 16 let, ki niso navedeni v kategorijah L in II.; IV. dečki pod 16 let in dekleta pod 18 let starosti. Minimalna plača, ki jo prejemajo delavci za vsak storjeni šiht, vstevsi povišek, ki ga je privolila Trboveljska premogokopna družba od 29. julija 1922 dalje za storjeni šiht vsemu delavstvu, znaša v I. kategoriji 72 K, v II. kategoriji 65 K, v HI. kategoriji 57 K in v IV. kategoriji 48 K. Za presojo povprečnega zaslužka te minimalne plače niso popolnoma merodajne, ker dela več kot 40 % delavcev . Skorttnf ptanS. fS fc Izdate« v®Ja kot minimalna. Razen plače, oriroma zaslužka dobivajo delavci (-ke) za vsak storjeni šiht še osebno dravinjsko doklado 27 K ter oženjeni rodbinsko draginjsko doklado za ženo 15 K in za vsakega otroka 13 K. Dalje dobivajo vsi delavci četrtletne nabavne prispevke, in sicer zase 500 K, za ženo po 200 K in za vsakega otroka 150 K. V rudniških hišah ima delavstvo prosto stanovanje, razsvetljavo in kurjavo; oni pa, ki vsled nedosta-janja prostora v rudniških hišah ne dobe stanovanja, prejemajo mesečno stanarino, in sicer samci 15 K rodbine do 3 oseb 20 K, do 5 oseb 25 K m nad 5 oseb 30 K. Poročila listov o povprečni plači 70 K na šiht so netočna. Povprečna plača vseh delavcev znaša pri glavnem premogovnika Trboveljske pre-mogokopne družbe v Trbovljah 142 K 52 vin. Na posamezne vrsto delavstva opredeljeno pa dobe kopači no 170 K 86 vin., mlajši kopači po 156 K 51 v, te-sarji in zidarji po 156 K 80 vin., strojniki in kurjači po 136 K 19 vin., vozači 129 K 76 vin., delavke m mladostni delavci po 117 K 85 vin. kovači 142 K 39 vin., razni drugi delavci po 139 K 69 vin. V teli prejemkih je všteta plača, draginjska doklada, povprečno na 1 dan odpadajoči nabavni prispevek in zadnji povisek 20 kron za storjeni šiht. Povprečne plače delavcev na drugih premogovnikih te družbe so slič-ne gorenjim. ___ DvoKio! med bankami«-' ^^J^S^t 1 _ -__Z J... X vi! _ 1-i r-v"rurt 7 (Štefanovič agent čire Kamenaroviča.) Mezdni spor v Trbovljah dobiva svoje pravo lice. Šele polagoma prihajajo na dan dokazi, da je pustolovski Štefanovič potisnil rudarje v stavko no toliko iz interesov do delavstva kot iz političnih ozirov. Ugotovljeno je, da stoji famozni delavski zastopnik in njegova ožja okolica v stiku' s komunisti v ostalih pokrajinah države, dognano je. da obvešča ta družba Stjepana Radiča o poteku stavka, včerajšnja »Bankoslavija* . pa jo razodela, da" stoji za Štefanoviče-vim manevrom tudi — Čira Kamenarovič. Iz bankarske zavisti jo priobčila včerajšnja »Bankoslavija* članek: »Resnica o nacionalizaciji Trboveljske premogokopne družbe*. Ker se pri mezdnih sporih v nobenem podjetju še nikdar ni obravnavalo vprašanje njegove gospodarske strukture in zato tudi ne vprašanje nacijonali-zadje, je očividen namen Kamenaro-vioevega glasila spraviti vprašanje trboveljske stavke na stran pota, ki sioer nima,jo ž njo nobenih vezi in ne morejo nič vplivati na njen izid, pn tem pa zasleduje »Bankoslavija* prozoren namen ostudnega bankarskega boja proti svoji konkurenci »Bankoslaviji* seveda ne zamerimo, za to je Demagogi nadaljujejo z varanjem javnosti kopni družbi*, ki se seveda krije z razkrojevalnim načrtom komunistov, je čisto enostaven: Nahujskati rudarje proti družbi, da zahtevajo čezmerne mezde. Ko se bo vsled tega nujno povišala cena premogu, pa bodo isti ljudje, ki hujskajo sedaj delavstvo, zopet lahko hujskali široko javnost proti dražbi ter proti demokratom, zlasti proti ministra dr. Žerjavu radi povišanja premoga. Dolgotrajna stavka naj povzroči družbi veliko materi-jalno škodo, one pa, ki bodo trpeli povišane cene premoga, naj zopet na-hujska! Tako vidimo sedaj, da je eden glavnih vzrokov trboveljske stavke ostuden bankarski manever, naperjen od »Jadranske banke* proti »Slaven-ski banki*. 40.000 rudarskih ljudi stoji na cesti, lVs milijona kron izgube ti reveži vsak dan na zaslužku, nedogled ne gospodarske posledice se obetajo za najširšo javnost, pa kaj za to. samo da je agent Štefanovič opravil svojo nalogo in da si Kamenarovič lahko mane iz škodoželjnosti . roke. Ali si moremo misliti še večji cinizem in še ostudnejšo zlorabo ljudske bede ter javnega mnenja, kakor ga odkriva ta nemoralna arnavtska politika? Zgoraj priobčujemo uradni dopis ljubljanskega rudarskega glavarstva Vsebina tega dopisa potrjuje, kar smo povedali včeraj, da so namreč voditelji stavke nesramno in z lažjo »nafarbali* javnost. Ravnotako nesramno laže včerajšnji »Slovenec*, pri tem pa obenem očita laž nam, prav po klerikalnem receptu. Zlasti je zlagana tabela, s katero skuša «Slovenec» dokazati svojo trditev o prejemkih trboveljskih rudarjev. »Slovenec je namreč enostavno za, molčal in izpustil iz tabele tistih 20 K na dan, ki se izplačujejo od 29. julija 1922 dalje. V prvi kategoriji znaša temeljna plača 72 K plus draginjsko doklado 27 K plus nabavni prispevek 6 K 66 vin., skupaj 105 K 66 vin, v n. kategoriji na isti način 98 K 66 vin, v 111 90 K 66 vin. in v IV. kat. 81 K 66 vin. K temu pridejo doklade, ki jih je »Slovenec* tudi enostavno zamolčal. Te doklade znašajo za ženo po 15 K na šiht plus letni nabavni prispevek 800 K ali na šiht 2 K 66 vin, za vsakega otroka 13 K na šiht ter nabavni prispevek 600 kron ali 2 K na šiht. K temu pridejo brezplačna razsvetljava, kurjava in stanovanje. Ti podatki se popolnoma strinjajo z navedbami rudarskega urada m tudi današnji »Naprej* jih dasi nerad priznava Dodati pa moramo še nekaj: Zgoraj navedene mezde so minimum, katerega prejema 43 odst. vsega trboveljskega delavstva (vštevši ono v Hrast niku, Zagorju, Hudi jami, Rajhenburgu in Kočevju). Ostalih 57 odst. delavstva pa dobiva znatno višje prejemke, in sicer je 15 odst. delavstva v stalni plači (kot profesionisti itd.), ter je ta stalna plača višja od minimuma, 43 odst. pa dela v akordu, kjer dobivajo zopet mnogo nad minimum. V akordu pa se deli zaslužek po tej-le sliki: Kopači imajo povprečni zaslužek dnevno 170:86 K, kopaški vajenci 156: 51 K, tesarji in zidarji 156: 80 K, strojniki in kurjači 136 :19 K, vozniki 129 : 76 K, kovači 142 : 39 K in razni drugi profesionalni delavci 139 : 69 K. Povprečno znaša ta zaslužek torej 142 :52 K dnevno. Ce se razdeli število od družbe izplačanih mezd s številom delavstva, se ravnotako dobi ista vsota. Seveda je akordno delo povsem individualno, vendar znaša faktični zaslužek, ki so ga delavci dejansko prejeli, toliko, kakor zgoraj navedeno, plus zgoraj navedene in od »Slovenca* zamolčane doklade za ženo, otroke, in draginjske doklade ter stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Za informacijo javnosti je dalje po-« - trebno, da navedemo, koliko delavcev spada v katero kategorijo. V četrti jih je bilo 216, sedaj jih je pa le še 187, v tretji jih je 1147, v drugi 1102 in v prvi 1497, skupaj torej delavcev, ki dobivajo zgoraj navedeni minimum 3924. Vseh delavcev skupaj pa je 8955 (ne pa 12.000 kakor so pisali!)) v akordu dela torej 5031 delavcev. Delo v akordu je urejeno tako, da je najnižji zaslužek zgoraj navedeni minimum, v resnici pa znaša, kakor navedeno, faktični zaslužek mnogo več in povprečni, kakor že povoda, no, 142 K 52 vin. plus doklade za žene in deco ter dajatve. Ce kateri delavec doseže manj kakor predpisani akord, in sicer do 75 odst., se mu izplača minimum. Ce doseže manj, potem za. delo sploh ni sposoben. Izplačano dobi, kolikor je dejanski zaslužil. Vendar so obojni ti slučaji izjemni in sila redki, zlasti pa zadnji. Samo kopačev je v akordu 2500, ki imajo mnogo nad minimum, in zaslužki po 300 K na dan niso nikakršna redkost. Tudi k tem zaslužkom se prištejejo doklade in dajatve in natura. 1 Poleg drugih navedb, ki jih je »Slovenec* hote in vede zamolčal ter lažnji-vo podal javnosti napačne številke, tudi ni res, da bi se delalo in torej plačalo le 24 dni v mesecu, ampak 26, kar da zopet velikansko računsko diferenco. Pripomniti je treba, da se dnevi brez dela nikjer in nikomur ne plačujejo, razen tam, kjer je nastavljenec plačan fiksno mesečno. Baš nastavljenci s fiksno mesečno plačo pa so neprimerno na slabšem, kakor rudarji, le da nimajo niti iz daleka tako težkega dela Ponovno smo poudarjali svoje stališče. Ce trboveljski rudar ne more izhajati s temi prejemki, ie upravičen zahtevati višje. Nikdo pa ne sme na stroške trboveljskega rudarja in v politične in osebne namene širiti laži, na primer o 70 K dnevno, o 49 odst. poviška v kon-zumih itd. To pa se jo zgodilo sedaj. La, ?all so »Slovenec* in »Naprej*, »Jugoslavija* in Bernot, Štefanovič in »Oklic javnosti*, lagali so, ker izrabljajo trboveljsko delavstvo za svoje umazane politične namene in ker jim ni za delavska življenja, ampak za delavske glasove. Delavcem gre le za gospodarski uspeh in v tem jih podpiramo, proti lopovom pa, ki izrabljajo delavsko bedo za svoje politične namene, za lov gla, sov in za svojo bankirsko politiko — proti njim mora vsa poštena javnost nastopiti. Kadar so komunisti, klerikalci in banke šli skupaj, še ni delavstvo nikdar imelo od tega koristi in ne bo! Vterailnli dan stavke V sredo so strokovni tajnik Tokan ter poslanca Gosar in Brandner prišla k načelniku oddelka za notranje zade ve pri naši pokrajinski upravi, g. dr. Baltiču kot nekakšni posredovalci med vlado in delavstvom ter podali izjavo, na kakšni podlagi bi se stavkujoči pogajali z družbo. Za temelj naj bi služile tabele, ki jih je postavila svoječasno ministrska komisija v anketi, takrat, ko je Štefanovič frivolno razbil pogajanja. Družba je odgovorila, da je pripravljena pogajati se na tej podlagi pod pogojem, da se delavci podajo na delo. Ta odgovor se jc izročil poslancem, kakor pa izgleda, ga oni delavcem v Trbovljah niso sporočili! Vsled tega je pokrajinska uprava tekom četrtka sama sporočila ta sklep organizacijam delavstva v Trbovlje z vabilom, naj bi se njihovi pooblaščeni zastopniki oglasili v petek dopoldne na pokrajinski upravi Ali bodo to storili ali ne, se bo videlo. Odvisno je pač od tega, ali prevladuje med njimi zdravi razum ali pa teror izvest-nih voditeljev. Sicer je v Trbovljah vse mirno in skoraj normalno, le da nihče ne dela. Mnogo delavcev, zlasti samci, so odšli v Savinjsko dolino k hmeljskim delom. -f Nacionalizacija Trboveljske družbe. Včerajšnje glasilo gosp. Kamenaroviča »Jugoslavija* prinaša o naeijonalizaedji »Trboveljsko premogokopne družbe* daljši članek, ki se v naivnem časopisju označuje . kot senzacija, četudi iz njega na prvi pogled odseva zavist, ker ni nacionalizacije tega velikega in za. gospodarstvo" velevažnega podjetja izvedla banka Kamenaroviča, pač pa »Slavenska banka*. To, kar piše »Bankoslavija* o tej nacionalizaciji, moglo bi se na enak ali sličen način pisati o vseh industrijah in podjetjih, ki so prešla v domače roke. bodisi po tej ali oni banki. Razlika bi bila le v tam, da bi pošten list pisal pošteno in bi ne zavijal ter krivil resnice, kar .je storila "v svoji navadi »Bankoslavija*. G. Kamenarovič sodi po sebi in zato meni, da se je »Trboveljsko družbo* nacionaliziralo tako. kakor je on nameraval »nacionalizirati* »-Jadransko banko* v Trstu in tako. kakor js on nacijonaliziral fašistovsko zavarovalnico »Sava*. Ministrstvo, ki jo odobrilo nacionalizacijo družbe ter med drusrimi kartelami zahtevalo tudi zaporo njenih delnic, se je v polni men zavedalo važnosti potrebe, da ostane ta premogovnik pod odločilno domačim vplivom. Trboveljska premogokopna družba prenese v kratkem vse svoje urade v Ljubljano, kjer je njen (vzorec), če bi sa pa kdo spozabil tako daleč, naj se ne pritožuje', če najde, kar je ?"! iskat. * Stavka na sofijski univerzi, ki je izbruhnila že pred pol leta, ker je vlada iz varčevalnih ozlrov odpravila tri profesorske stoliee, jo končana. Po paja-janjih med rektorjem in prosvetnim mi-V oostnem 1 sistrom Komovom je vlada izjavila, da .. .... , • _ i _ ji _ _; Gospodarstvo VINSKA RAZSTAVA V MARIBORU, j Svinjski in telečji trg v BiuTimpešii, , . . . . . , >< i (22. t. m.) Cene za 1 kg žive teže v ma-Na Pokrajinski obrtnirazstavIv MaH- g krnnah: svjnie j z veIepose. boru. ki se vrši od 8 do 17. septembra,' _ 3 iziemoma m stare 335 bo poleg drugih naštetih za narodno go- ™ 32Q _ m kcr.>riral z spodarstvo koristnih predmetov zanimala prizadete kroge iz tu- in inozemstva gotovo tudi vinska razstava. Zastopana bodo vina iz sledečih vinskih okolišev: iz ljutomerskega, radgonskega, mariborskega, ptujskega, haloškega, pohorskega, celjskega, slovenjcgoriškega in bizeliske-ga vinskega okoliša. Prijavili so se in bodo razstavili svoja vina pod okriljem vinarskega in sadjarskega odseka kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru vinogradniki v velikem številu: razstavljenih bo nad 160 vinskih sort. Ta vina bodo razstavljena v posebni dvorani, ki obsega kakih 90 kvadratnih metrov. Vsak obiskovalec obrtne razstave bo imel priliko prepričati se o kakovosti proizvoda naše vinske trte iz vseh krajev mariborske pokrajine. Za vinske trgovce, hotelirje, gostilničarje, kavarnarje, celo tudi za vinogradnike same bo to pravi zaklad v smislu spoznanja, kaj premora vinogradništvo v naši ožji domovini. Pa tudi — 345, svinje I. s kmetov 320 — 340. lahke 260 — 300, stare 230 — 260, teleta 165 — 180. = Vprašanje južne železnice. Kakor smo že poročali, se francoski interesenti niso priključili beneškemu sporazumu o južni železnici. Kakor poročajo sedaj z Dunaja, je Assoeiation Nationale v Parizu pismeno obvestila generalno direkcijo južne železnice, da ne priznava določil načrta o sporazumu glede »rčgime definitif», ki je bil predmet pogajanj v Benetkah. = XV. poročilo Hmeljarskega iruštva za Slovenijo o stanju hmeijskih nasadov. 2atec (Češkoslovaška) 17. avgusta: Po nekaterih deževnih dnevih j porocajo da dobi pvstr.jajd ce uoliva na ves človeški organizem. škoslov^e hm* drt od dOToJe^ Vinska razstava v Mariboru bo zlasti Ca kredita M K U z^ a »a trgovino in konzum vina v nevinorod-! oreracunan na avstrijske J,rone nih krajih velikega pomena, rbeg česar ■ 175 milijard p vesteh vabimo zanimance posebno iz nevinorod- _ - Letina ^e^os^šk«. JK nih krajev Jugoslavije in inozemstva na iz Prage je ce.w 1 obisk obrtne razstave v Mariboru, oso- zelo zadovolnva^ Zlasti zito ^ bito Pa zanimance iz naše bratske ljub- dilo, tudi krompir obeta 16 ljanske pokrajine, ker ti letos na II. ljub- obtok bankovcev v Italiji, iz ania Ijanskem velesejmu ne bodo imeli prilike i na poročalo: Medtem, ko se je_oa po-stopiti v direktni stik z našimi vinskimi g.tka. leta zmanjšal obtok papirnate TRŽNA POROČILA. !^--»"K: (23. t «J|MlJ»}» „ .^Mko potrebo. vrnejo v svojo domovino. * Maturantom iz leta 1897 v Novem mestu. Sestanek tovarišev, ki so leta 1897 maturirali v Novem mestu, se vrši v soboto zvečer, dne 2. septembra 1952 pri «Stemburju» v Kandiji pri Novem mestu. Podpisani prosi one gospode. ki bi se hoteli udeležiti sestanka, za prijavo najkasneje do dne SC. avgusta — Dr Niko Zupanič, Ljubljana, muzej. * Kraljevi konak v Sarajevu. Fo poročilih iz Sarajeva bo tamkajšnja vladna palača, v kateri stanujeta sedaj namestnik in armijski kom^Haat, preurejena v kraljevi konak, v katerem bo stanoval kralj pri svojih obiskih v Sarajevu. * Nova metoda za raillkevaaie notranjih bolezni. Naš rojak dr. Ante Grgu-rina, zdravnik v Opatiji, j» im**tvaa za docenta na medicinski fakulteti zagrebške univerze na nevourejeni katedri fizikalne diagnostike. Sveje imenovanje ima dr. Grgurina zahvaliti novi metodi preiskovanja in razlikovanja notranjih bolezni, ki jo je on izdal it demonstriral v Zagrebu, na Duasju i* ▼ Gradcu ter v fcelnieah drugih sest., kjer je ta nrtoda sprejeta zarali rnjsaih ek-saktnih rezultetor. * Fotofraflčae rsrgledniee L Jugesle-vanskega Sokolskega zleta v LJubljani ss dobe v celih serijah !»» k»»adsv ali nosaaezns pri Hnfoau Hrtšsrju, f*-tojrafu v Ljubljani, Valvazerjev trg 7. * Proti pobiranja občinskega davka od gestev. Zadniga gostiInie»rjsv, Icrčmarjev, kavarnarjev, r^ciietočni-kov in izkuharjev v Ljubljani js sklicala za danes, petek ob ?. popeldn* r Ko— Vi Ca VF51 zaia poseono o priutu 1. jiif{u»iuvnji- —-- -— , .r v; . , o ' skega vsesokolskega zleta. pokažimo zadnizn, izredni občni zbor. ki s« vrsi tudi sedaj našim bratom z juga in s severa ter drugim, ki prihajajo k nam z dobrim namenom, da smo tudi vredni tega slovesa: vsak naj se počuti v naši sredi kot doma! Ker se vTŠe ob času velesejma v Ljubljani tudi razni kongresi (kongres profesorjev naše države, svetovni kongres invalidskih organizacij, poset Slovenije in Ljubljane kmetov iz Srbije i. dr.) in si mora urad ljubljanskega velikega sejma začasno preskrbeti zadostno število prenočišč, vabi ljubljanski mestni magistrat na prošnjo predsedstva ljubljanskega velikega sejma cenjen« someščane da se prielase vsi oni, kateri bi za čas sejma ali tudi samo za no kaj večerov dali na razpolago prenočišča (posteljo ali divan) — seveda proti plačilu. Stanovanskemu odseku bo dobrodošlo vsako preno^Sče. tudi zasilno, ali več costeli v eni sobi. Pri- v jjostilni na Privoru št. 4. Na _d*sv nem redu je prottst proti r.adaljaemu pobiran,ki občinskega, davka od gostov po 10. uri ponoči. Zadru$* namerava zahtevati, naj pobira ta davek maeistrat sam. češ. da ga sami no$«je pobir?ti več. Gostje smatrajo ta davek za nadlegovanje ter iiostajajo; magistrat pa gostilničarje, kavarnarje in dr. za njihov trud, ki_ imajo s pobiranjem takse, ob vsaki zmoti kliče na odgovor ali jik zaradi netočnosti cslo kaznuje z ploho. Zaradi te nove takse in njenih posledic j« zavladala msd zadružniki »elika nevo lja ter so kar trumoraa zahtevali, da s« skliče današnjil izredni občni zbor. Mr«tni maeistrat i« kajnada Is valec sklepa občinskega svet«, ld se je uveljavil nn predlo? koalicij« narodnih socijali'tov. socijalistov in klerikalcev v občinskem svetu proti teden" dni po raznih krajih Macedcnije in jih kljub nadčloveškim naporom prebivalstva, orožništva in vojaštva ni bilo mogoče pogasiti. Skoda je tako ogrom-na, da je sploh ni r.ogoče preeeniti. Po dosedanji preiskavi so zanetili ogenj večinoma pastirji iz nepazljivosti. * Vesela zgodba iz Borovnice. Pobožna Johanea je vsa zasopla pridrvela iz eerkve ia trastno skočila pred učitelja, ki je naraščaj učil telovadbe. emensko poročilo Ljubljana, 24. avgusta 1922. _ Ljubljana 306 m nad morjem 28 let star sameo, zmožen srbskega, slovenskega, ogrskega in nemškega jezika, išče primerne službe. Dopisi pod »Zanesljiv* na upravo »Jutra*. 2802 bra od 15. do 17. ure. Sprejemni izpit je v soboto, 30. septembra ob 8. uri. Enoletna gospodinjska šola. Rok za vpisovanje je določen na dan 2. oktobra od 10. do 12 ure. Gojenkam in starišem svetuje ravnateljstvo, da se točno drže določenih rokov, ker se pozneje ne sprejme gojenk pod nobenim pogojem. do mladega moža, ko ga je pomotoma smatrala za žensko. »Sprva sem se mu kazala tako prijazno in zaupno, zdaj pa se ga popolnoma izogitljem!* si je očitala. Odkar se jI je Missirilli razodel, je bil ves njen dosedanji svet misli zavit v meglo in odmaknjen v daljno daljavo. Še ni preteklo osem dni, ko je stopila skupno z zdravnikom Vanina vsa bleda in drhteča v bolnikovo sobo, kjer je ostala le par trenotkov. Toda Čez nekaj dni se je spet pojavila in spet z zdravnikom: iz človekoljubja. In končno, ko je šlo Missirilliju že mnogo na bolje in ni imela Vanina več pretveze, da bi se bala za njegovo življenje, se je upala nekega večera sama iti k njemu. Ko jo ie Missirilli zagledal, je bil nepopisno srečen; toda skušal je svojo ljubezen prikriti. Za vse na svetu ni hotel oskruniti svojega ponosa. Vanina je prišla k njemu vsa rdeča iz sramežljivosti. Bala se je, da bo morala slišati priznanje ljubezni. Tem bolj se je začudila plemenitemu, ponižnemu, skoro premalo ljubeznivemu prijateljstvu, ki ga ji je izkazoval. Ko se je od njega ločila, je ni prav nič poizkušal zadržati. Nekaj dni pozneje je prišla Vanina ponovno. Pietro se je vedel prav tako. Zagotavljal jo je svojega spoštovanja in večne hvaležnosti. Ker ni dala Vanina niti najmanjšega povoda, ki bi mladega karbonarja prisilil, da izda svoja čustva, se je vprašala: cAli ga ljubim samo jaz?* — Doslej tako ponosno dekle je zdaj s trpkostjo opazila, kako strašno nespametna je bila. Delala se je veselo in celo ravnodušno. Prišla je bolj poredko, toda ni se mogla odreči tem obiskom. Missirilli je bil cd ljubezni polblazen, toda ni pozabil kako nizkega rodu je, ni. i ti kaj dolguje samemu sebi. Trdno ja sklenil, da se šele tedaj Izda in izpove svojo ljubezen, če bi ga Vanina osem dni ne obiskala. Ponos knežinje je vojeval svoj zadnji boj. Končno je rekla sama sebi: »Posečam ga zato, ker mi je to v razvedrilo. Nikdar mu ne izpovem čustev, ki iih je vzbudil v meni* Od tedaj je ostajala vedno pogosteje pri Missirilliju, toda on je govoril ž njo, kot da bi bili prisotni še drugi ljudje. Nekega večera, ko ga je ves dan pro-klinjala in obljubljala, da bo še hladnejša napram njemu kot običajno, pa mu le iz* dala svojo ljubezen. Saj mu ni Imela pri* kriti ničesar več. Vanina se je čutila presrečno, Missirilli pa je pozabil dolžnost, ki je menil, da jo ima napram sebi in njej. Ljubil je kot ljubi devetnajstletnik pod solnčnlm italijanskim nebom prvič v svojem mladem življenju. Strastno se je vrgel v vse vrtince ljubezni; on je ponosni mladi kne-žinji celo priznal, na kak način si jo ja prisvojil. Naravnost strmel je nad brezmejnostjo njene sreče. Pretekli so štirje meseci. Nekega dne je zdravnik izjavil, da je njegov bolnik popolnoma zdrav. »Kaj nai počnem zdaj* se je vprašal Missirilli. »Ali nai ostanem skrit pri najlepši Rimljanki? Toda potem si bodo ti bedasti trinogi celo domišljali, da so mi po trinajstmesečnem ujetništvu v ječi, črni ko v rogu, končno zlomili moj pogum. Italija, v resnici nimaš sreče, saj te tvoji otroci tako lahkomišljeno zapuščajo!* (Dalje prihodnjič.) Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . I >unaj t • Praga . . Inomost, . ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 754-8 768-6 7639 750-6 7558 758-8 7568 761-8 Zračna temperatura 161 14-2 9-2 130 200 13'0 110 100 Veter brezvetra gev.rzh. sever aev. vzh. jug. zap. zapad n brezvetra Oblačno 0—10 oblačno več obl. jasno več jasno oblačno več jasno Padavine i mm ' 67-2 80 600 60 3-0 30 Sa svim atrakcijama franeuske Riviere | otiroreno dnevno. Upute daje Uprava Cercle des Etrangers, Crkvenica. V Ljubljani barometer višji, temperatura nizka. Solnce vzhaja ob 5-10, zahaja ob 18 54 tunela 4. SO besedi 01». S'—, n»Wh nadaljnjih S besedi t Oln. - Trgora* .glasi, dopisovanje, aa- premičnin. da 20 basadl S Din, «ak!b aadal|n|lh 6 basadi 8 Oln. - .........pral. (Lahka tudi a — znamkah.) Na »praisnja sa odgovar|a 'a, ako I. «praSan|« prlloiena anam** aa odgovor.--— Pestunjo 2792 na večjem posestvu na deželi, 40 do 50 let staro, se sprejo e. One, nekoliko šivanja in go-spodinjst a zmožne, imajo prednost. Ponudbe je poslati na upravništvo »Jutra* pod šifro »Zmožnost*. Išče se očlteljloa . pokoju za poučevanje v italijanskem jeziku. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje prosto. — Zglasiti se je na Bledu, vila »Burja*. 2796 Lepega bukovega oglja en vagon takoj dobavno po ceni 8 K 80 v za 1 kilo>: ram franko vagon. Franc Knez, Trata, p. Tržišče, Dolenjsko 2S10 Prodam dve kobili, lepi črni. 10 in 12 let stari, 165 in 167 cm visoki, zdravi, za vsako vožnjo sposobni. Cena K 60.000. Več se izvei pri Antonu Verbiču, trgovcu v Sevnici. 2746 Ceno ee proda: Tri damske bluze, damsko krilo, črno damsko spodnje krilo, črno krilo in pepita vrhnjo jopo za gospico, staro 12 do 15 let, dva trda moška klobuka in moška pelerina. Naslov povč uprava »Jutra* Gasllol! Naprodaj je voz-brek za moštvo voz s sodom in z brizgalnico ter parna briz-"alnica pri gasiluem društvu v Ljubljani. 2801 Visoka napetosti Sa pismo »Blažilna atmosfera« sva prejela, zal. vsled odsotnosti, prepozno odgovor. Dviguita takoj na gl. pošti pismo pod šifro, ki sta ju nama označili v zadajem pismu. (»E-a in E-ca»). Najzanimivejši ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek št. F 123—124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki šivalnih strojev do sedaj iznašla in preizkusila, razstavi svetovna tvrdka Singer-šivalni stroji Bourne «Sc Co. v svojih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo gonila električna sila, kar prihrani čas in denar To ni življensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. Obisk teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacijonalne kino-predstave! 2782 I, ,1* ^1 »'■ .......m > II m i Oglasi v „Jutra" imajo dober uspeli! ____L. iii_.. i__<_iiijrf-aaOM.^»J >■ ~ V < ' ^ *i ' " »*" "*" i Jolanda Piovanni Rastislav Slokar zaročena Milan Ljnbljana 2S08 event. dvoriščni prostor, ozir. parcela, kjer bi se moglo postaviti skladišče, v bližini glavnega kolodvora r Ljubljani, se vzame takoj ▼ najem, ozir. so kupi. Ponudbe pod „Sbladi£Sna stavba" na Anončno družbo Aloma Companj, Ljubljana, Kongresni trg 3. Korespondent perfekten t srbohrvaščini in nemščini, in knjigovodja (lahko tndi začetnik) se sprejme v obširnejše podjatj« v Ljubljani. Plača po zmožnosti. — Ponudbe z navedbo zahtevkov naj se pošiljajo na upravo »Jutra* pod šifro .,Takojšnji nastop" Sp 36 kron kilogram dobrega govejega mesa, prima vdovsko po 48 do 52 K, telečje po 54 do 58 K od sobote naprej v Spodnji Šiški, Kolodvorska ulioa it. 150. 2812 A* Sagmeister, mesar. Mrej Oset trgovina sena, slame, drv, ovsa, koruze, sadja in drugih deželnih pridelkov. 2776 Brzojavni naslov: Andrej Oset, Maribor. Telf. 88. Bombažna predilnica in tkalnica Ei Glanzmann 8 3nd. Bassner, Tržič išče vratarja za stalno stražo vhoda t tovarno. V poštev pride le zanesljiv, oženjen mož, brez otrok, zmožen tudi nemškega jezika v govoru. Imeti mora dobra izpričevala. Dobra plača in prosto stanovanje zasigurano. Tozadevne ponudbe je staviti na zeoraišnii naslov. 2784 d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šent Jamski in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za doma&o uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo, kovaški premog, črni premog in jajčna brikete. Naslov: 16 Prometni zauoS za premog, d. d. i Ljnliljani, Mihlošičew c. 15/11. s 8 W U u « v\ s u u