MILAN SIMIČ ODHAJA V ZASLUŽENI POKOJ
Od srbskega partizana do slovenskega ravnatelja
Milan Simič, rojen v Ražnju - Srblja, profesor pedagogike, geo-grafije in zgodovine ter ravnatelj osnovne šole dr. Jožeta Potrča odhaja vzasluženi pokoj. Med namife živel, delal In prehodil večji kos življenfske poti, zato je prav, da ae od njega poslovimo tudi v našem občinskem glasllu.
Služba in vzgoja mladih je najple-menitejša oblika dela, ki zahteva ve-liko odgovornosti, strpnosti in Iju-bezni. Kako ste se kot Srb vključili v Sloveniji, kakšni so bili vaši občut-ki in kako vas je Slovenija sprejela?
. V Slovenijo sem prišel kot 19 letni partizan - komandir čete. Kjerkoli sem bil, sem bil lepo sprejet. Vrata so mi bila povsod odprta. V času študjja na VPŠ in FF, sem dobil vzpodbudo in pomoč in nikjer ni bilo ovir in sektaše-nja. Ko sem bil sprejet v službo in imenovan sedemkrat za ravnatelja šo-le, imenovan in voljen v razne organe DPO in druge organe, nikoli ni nihče vprašal, zakaj sprejeti prav Srba. Če znaš in hočeš delati, nihče ne vpraša odkod in čigav si, temveč kaj znaš in narediš. Vsi smo tu v Sloveniji enaki. Hudo, hudo me motijo odnosi drugih nosilcev politike in informacij, neza-upaiye, sumničenje, napa&no in krivo informiranje narodov o stanju v Slove-niji. Na splošno pa bi morali vsi dobro premisliti, kar rečemo in naredimo, ker nihče nima zgodovine v svoji večni lasti, ta pa ne bo tiha. Skratka vseh 43 let sem se v Sloveniji odlično počutil.
Pedagoško delo pomeni strnitev znanstvenih in človeSkih kvalitet. Kdaj ste začeli s poučevanjem in kaj vam pomeni učiteljski poklic?
Po demobilizaciji iz JLA sem začel s poučevanjem pred 32 leti na meščan-ski gimnaziji. Nato sem po končanem študiju na VPŠ poučeval na Šubičevi gimnaziji, na to na osnovni šoli Preži-hov Voranc. Leta 1961 sem postal rav-natelj osnovne šole Poljane. Iskreno rečem učiteljski poklic visoko cenim, cenil sem pomen predmetov, ki sem jih poučeval, spoštoval in cenil sem zaupanje staršev in družbe, da lahko svobodno vzgajam in izobražujem dr-žavljane nove družbe. S seboj nisem varčeval. V nočnih urah sva z mojim mentoijev prof. Pavlom Kunaverjem ure in ure presedela z učenci pri tele-skopu. Ogledovali smo si ozvezdja. Ve-likp nedelj smo peljali naše učence v Škocjanske jame in drugam a vse brez   posebnih   nagrad   in   dnevnic.
V oddelkih, kjer sem bil razrednik, po-navljalcev ni bilo. Že od nekdaj sem razumel pomen enotne - reformirane osnovne šole. Ko sem postal ravnatelj šole, sem sam sebi rekel, da sem dobfl veliko zaupanje od družbe. Svoje delo sem vzel zelo resno in ves čas študiral tudi pedagogiko na II. stopnji in jo tudi uspešno končal.
Kot strokovnjak ste sodelovali pri zamisli in gradnji nove šole na Vod-matu ter po končani gradnji vodili opremljanje in organizacijo pouka po sodobnih pedagoških metodah. Kako ste uspeli in kakšni so bili rezultati vašega dela?
Rad se spominjam teh časov. Bilo je leta 1963, ko sem vodil gradnjo in opremljanje šole dr. Jožeta Potrča na Vodmatu. Po končani gradnji smo na podlagi temeljitih priprav začeli z uva-
jarvjem določenih inovacij. Organizira-li smo pouk v specializiranih predmet-nih učilnicah z jasnim smotrom - kva-litetnejše delo na eksperimentih, de-monstracijah, skupinskem in seminar-skem delu. Organizirali smo podaljša-no bivanje - pomoč in varstvo učen-cem, dopolnilni in dodatni pouk ter razvili obsežne interesne dejavnosti. Vse to je dvignilo zanimanje otrok in staršev in osip se je zmanjšal na 0,5 odstotka. Boljši so bili uspehi na sred-njih šolah.
Na šoli smo skupno z Zavodom SR Slovenije za šolstvo, Pedagoškim in-štitutom in drugimi proučevali: kabi-netni pouk, podaljšano bivanje, celo-letno malo šolo, petdnevni učni teden, celotni program angleškega jezika v 3. razredu, celodnevno šolo 3 leta, delo z učenci z učnimi in vedenjskimi teža-vami ter uvajali in proučevali razna nova učila. Učiteljski zbor je bil dolo-čen za eksperimentalno delo za.hospi-tacije in nastope za vse kadrov^j^p šole v Ljubljani. Velikp smo delali ha.peda-goški humanizaciji učitelHučdhec. - "  ¦¦¦¦¦ ¦•:ilov
Zaradi tega smo dobivali pedagtSke delegacije iz SR Slovenije, Jug6siavi-je, Italije, Francije, Anglije, ZDA, Bel-gije, Danske, Svedske, iz obeh Nemčij, Poljske, Ceške, SZ, Madžarske, Romu-nije, Japonske, Avstralije, Irana, Alži-riie.
Še bi lahko naštevali strokovne in človeške rezultate Milana Šimiča, saj je s svojim delom v bistvu dosegel ti-sto, kar je bilo na podlagi možnosti v stroki mogoče ustvariti. Poguthnoje zagovatjal vsa napredna stališča na po-dročju vzgoje in izobraževanja. Qdlič-no je sodeloval tudi s krajevno skup-nostjo in vserni DPO Starega Vodma-ta. Prebivalci Vodmata se tnu zahva-ljujemo za veliko opravljeno delo in mu ob odhodu v pokoj želimo še mno-go zdravih in srečnih let.
Lojze Cepuš