IzUia v-k «,en
in praznikov.
.u,j daily ««ejxt Saturday«»
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
l'rodniéki in upravniški pro» tor i: £667 South Uwudale Ave.
Office of INi bi ira t Ion i 2667 South Uwndale Ave. Telephone, Rockwell 41*04 ~
^TvEAR XXXIII.
Cena lUta je *».00
Eatara4 «a mmom* flia autUr Jaauary 11. 19U. «t tka mm**Mn at Ckicaau, liUm>ia. undar the Act of Oonctaaa oí Maiak I. 1ST«.
CHICAGO, ILL., PON DEI J EK. 3. FEBRUARJA (FEli. 3), 1911
Subscription *1.<H> Ymrly
fiTEV.—NUMBER 23
Acceptance for mailing at special rate of postage provided ft»r In «action 1108, Act of Oct. S, 1917, authorlacd on Juna 14, 191».
ïglezi zasedli železniško redišče v Eritreji
jlijanske čete bele iz	.....
Abesinije \Anglija naj pojasni
DVE GRŠKE ZMA-L0jnecHje CEV ALBANIJI I 9 5
KAIRO, EUIPT, 3. febr.—Anki m» okupirali Akorda t, važno! r/niško sredince v Eritreji, in I [|j več sto Italijanov ter zaple-
Vodja liberalcev kritizira Churchil-lovo vlado
. i London, 1. febr.—Kampanja, r dike količine orožja m boj- K Churchinova viada poda ja8.
ra materiala, se glasi tu objav-	no deklaracijo o svojih vojnih
tu, poročilo. To dostavlja, da	ciljih, je dobila odmev v parla-
ij-leži prodirajo naprej na vneh	mentu. Geoffrey Mander, vodja
bih frontah.	liberalcev, je stavil zadevni
[Ikupacija «ta jesle^ ^^ kokoro angleških in indijskih 1.,.^ y svojem g(jvoru je na katere so podpirala bojna 1«- L^lašal, da bi bila jasna deklara-/daj je Angležem odprta cjja 0 angleških vojnih ciljih do Nassau ja, edine italijan- mogočno orožje v naporih, kate-r luke (»h Rdečem morju. rih namen je poraz totalitarnih |)rutra vest pravi, da Italijani držav.
e I udi i/. Abesinije. Umaknili Mander je predlagal, naj voj-se/.e iz distrikta Walkita. Beg ni cilji uključujejo vzpostavitev ptslcdica angleških operacij v svobode v vseh državah, katere
lini ji, katere podpirajo tudi	Postale žrtve "acijske in fa-
..	šistične agresije; ljudstva v god-
na(in1, 1	jarmljenih državah naj bi do-
tTKNK. .5. febr.—(irki so po	bila živila takoj, ko sovražnik
tih bitkah zasedli strategične	odloži orožje; Nemci in Italijani
he severni» od Klisure. Pred-	naj si sami izberejo vlado, kakr-
vnik v fade je naznanil, da so šno že,iJ°i ustanovitev take mi-
litaristične organizacije, ki bo lahko preprečila agresivne ak-. cije v bodočnosti, in vzpostavi-lijnic in drugega orožja. Urad- tev mednarodne mašinerije za komunike omenja topniške | izravnavanje rtastalih sporov.
Mander se je izrekel proti mirovnim pogajanjem s sedanji-
Unije ADF preklicale stavko
Cikaika kompanija naznanila pogajanja
Dayton, 0., 1. febr.—Stavka, katero so oklicale stavbne unije Ameriške delavske federacije in katera je ustavila gradnjo letalske tovarne za Wright Aeronautical Co.^ je bila končana. V konflikt je posegel Michael J.
1 Crosetto, Član spravnega odboja federallnega delavskega de-partmenta. On je zdaj naznanil, da je bil sporazum med. voditelji unij in delodajalci dosežen in da so se delavci vrnili na delo. Detajli sporazuma niso bili objavljeni. V stavki je bilo zavoje-vanih okrog 500 delavcev.
Chicago, 1. febr.—Poskusi glede izravnave stavke, katero je oklicala unija Farm Equipment Workers CIO proti International Harvester Co., so bili obnovljeni. Kompanija je pristala na pogajanja z voditelji stavkarjev in naznanila konferenco, ki se prične v pondeljek.
V stavki, ki je izbruhnila zadnja sredo, je zavojevanih čez pet tisoč delavcev. Piketi Se vedno oblegajo tovarne. Unija je čla v boj za zvišanje plače, odpravo akordnega dela in pravico predstavništva vseh delavcev pri colektinih pogajanjih.
ki ujeli 270 italijanskih voja zaplenili mnogo pušk.
in
Knox zahteva útro akcijo
►boje na albanskem obrežju.
i. . ,, . . * . t» • I rovnim pogajanjem a,r„. Ejt.pt, 1 febr.-4'mL,	Nemf¡J, in Ita,|je
jelki angleške oborožene sile,'
in za ekonomsko enotnost vseh držav.
ribniki in motorne kolone ope-uj<> /daj zapadno od Derne, lijanske pomorske baze in i\ nira mesta vzhodne Libije. ijrl<'>ki letalci so uprizorili več [>u<lo\ na fašistično letalsko Dri.M-e pri llarceju, ki leži ob katera vodi od Derne do njia/.ija. Ta je druga italijan-i t n I n lava, proti kateri prodi-¡o angleške kolone. Od Derne oddaljena okrog 150 milj,
An/li k. (ete so aktivne na _______
h alei-kih frontah od Libije jansko-nemška ofenziva je bi-itali laii-ki' Somalije. Iz Kenje J Ja napovedana v vodilnih fašističnih listih. Ta bo zasenčila vse dosedanje napore osišča, katerih cilj je zlom Velike Britanije in njenih zaveznikov
Fašisti napovedali veliko ofenzivo
Odločitev bo kmalu padla
Kim, 1. febr.—Skupna italf-
i'»ai<., da so se domačini pri-u/.ili A n I o? p m v napadih na ilijan^ka vojaška središča v malin Angleški letalci so me-»nmlii' na Moyalo, ki leži v niffl K.njo in Abesinijo »mlic u porušile več vojaških
hharloun. dan.
M .i
V /. t,
<1,I,
anvrleško-egiptski
•	in —Južnoafriške če-iai prekoračile mejo v li m udrle v Abesinijo,
<i -<• /o jezeru Tsa-
■	I Italijanov je bi-
■	ar Haile Selazije se
AI )<•- i n i j i in angleška na jo aktivna med
/• -esi mesecev. An-«jpi-rirajo tudi v ita-
•	l'il • <• i i.
I t« lir.—Predstavnik •/nani 1. da so grške italijanske naskoke "/Kile na albanskem 11 >o iit r|H'li velike
Giovanni Ansaido, urednik lista Telegrafo, glasila zunanjega ministra Ciana, piše, da bosta Mussolini in Hitler kmalu dala ukaz za udarec proti Veliki Britaniji. Slednja bo poražena, preden bo dobila učinkovito po moč iz Amerike. "Italijansko in nemško ljudstvo se je odločilo za zlom angleškega kapitalizma in imperializma," piše ta list.
Amerika ni več nevtralna država, toda z vstopom v vojno ne bo koristila Angliji. Britski imperij mora biti zdrobljen."
Vsi fašistični listi so objavili Hitlerjev govor, ki ga je imel v berlinski Športni palači in katerem je ponovno naglasil trfl-nost vezi med Nemčijo in Italijo ter za pretil, da bodo vsi par niki, ki bodo vozili orožje in boj-ni material Angliji, potopljeni
\Ford proti grmadenju \profitov na račun obrambe
> ' fronti severno od i k<' ( »'te zasedle no-nlih bitkah z Ita " italijanskih voja-M' l»ilo ujetih. ■> -'» <irki zasegli ve-
"r«r/.ja, streliva in Washington, I). C., L febr.— ••/a materiala. Henry Ftird, avtni magnat, ki M.taxas. ki je umrl je stavil najnižjo jM»nudis» glede >• bil v čeraj [s»ko-1 produkcije malih tovornih avtov " " udeležili kralj • družine. Člani i \oiaMki častniki 'Mati* nih zls»rov. 'n —Vest iz Ba i/a
za armado, a jo je vojni depart- -	___. ,
ment zavrnil, ker je Ford zahte-l nika Nemško-ameriikega bunda.
Debata o Rootevelto-vem načrtu v zbornici
Washington, I). Cm L febr.— ^rank Knox, mornarični tajnik, je pred senatnim odsekom naglasil, da poskus nemške invazije Anglije lahko pride kmalu in vsled tega je potrebno, da kongres čimprej mogoče sprejme looseveltov načrt za večjo pomoč Veliki Britaniji. On je označil Lindberghov predlog glede sklenitve "pogojneg^' miru med Nemčijo in Anglijo za "divjo fantazijo."
Knox je dalje rekel, da načrt ne daje diktatorske oblasti predsedniku. Republikanska senatorja Johnson in Nye sta ga opozorila, da je, preden je postal član <abineta, objavil v svojem listu Chicago Daily News več uvodnikov, v katerih je napadal Hoo-sevelta in mu očital, da hoče postati diktator. Knox je odgovoril, da je to delal s stališča strankarstva, zdaj pa ni več strankar.
Zaslišanje i» Roosevelt o vem načrtu pred zbroničnim odsekom nižje zbornice je bilo zaključeno, nakar se je pričela razprava v zbornici. Večina odseka je priporočila načrt v sprejetje.
Senator Walter F. George, de-
RESNA POUflC-NA KRIZA SE KUHA V FRANCIJI
Nacijski tisk napada Petainovo vlado
MUSSOLINI ZAHTEVA KONCESIJE
Pariz, 1. febr.—V tukajšnjih časopisih se je sačela kampanja proti Petainovemu režimu v Vi-chyju, kakršen je sedaj. To na-glaša, da je stališče tega režima v konfliktu s stališčem nemških uradnikov v «afedenem Parizu.-Politična situacija je napeta in vse kaže, da stoji Petainova vlada pred novo knto.
Po nacijih kontrolirani tisk zahteva, da mora Pierre I^aval ponovno postati član Petainove vlade, drugače kooperacija med Francijo in Nemčijo ni mogoča. Ta tudi očita Petainu, da vodi politiko v prilog Veliki Britaniji.
Vichy, Franelja, 1. febr.-^Pre-mier Petain je ponovno naglasil, da hoče Francija kooperirati z Nemčijo in da je že prišlo do dogovora glede razdelitve tržišč med državama. Francija je pred vojno kontrolirala dve tretjini tržišč cigaretnega papirja, zdaj pa je odstopila več tržišč Nemčiji.
Dogovor določa, da Nemčija dobi monopol nad tržišči v vseh državah vzhodno od rajha, Francija pa obdrži one v zapadni Evropi. Po izjavi nekaterih je Petain pripravljen dati Nemčiji velike ekonomske koncesije, upira pa he poglobitvi politične in voja&kk kooperacije.
Pierre Etienne Flandin, novi zunanji minister, je znan kot zagovornik večje ekonomske kooperacije med Francijo in Nemčijo. On je nasledil Pierra Lava-la, ki je bil potisnjen is kabineta v zadnjem decembru. Ali bo ponovno postal član vlade, še ni znano, čeprav je nedavno bilo objavljeno poročilo, da se je p</bo-tal s Petainom.
' Vrhovno sodišče v Riomu je
Domače vesti
Oblaki
- Chicago.—«Mary RavniKar iz Fort Smitha, Ark., in Felix ter Frances Dernovšek (brat in sestra) il She lilo na. Wis., 80 31. januarja obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete,
«*. ___
Iz južnega Illinoisa
West Frankfort, 111—Dne 27. jan. je tu umrl Gašpar Medižer, sta 71 let in rojen pri Zalem logu. V Ameriki je bil 38 let in tu zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri in brata. Bil je član društva 313 SNPJ, ki je z njim is-gubilo dobrega Člana.
Veati is Minneaole
Shakopee, Minn.—Dne 30. januarja je tu umrl Francis Jager, župnik in strokovnjak v čebelarstvu, doma iz Ljubljane in star naseljenec v Ameriki. Med svetovno vojno je sodeloval pri Ameriškem Rdečem križu.
Iz Colorada
Denver, Colo.—Tu sta pred kratkim umrla Martin Vukiinič, star 32 let in rojen v Ameriki, in Frank Papež, rojen v Ret ju pri Hlinjah na Notranjskem, ki je živel v Ameriki 57 let. Zapustil je dva sinova in pet hčera.
Iz GtMfornlje
Porterville, Cal.—Pred dnevi je tu umrl John Kočevar, star 72 let in rojen v Ručetni vasi pri Črnomlju v Beli Krajini. V Arne-riko se je priselil pred 53 leti kot izučen mizar, am|>ak tukaj je imel farmo. Zapušča ženo, dva sinova in tri hčere.
Nov grob v starem kraju
Diamondsville, Wyo.—-Frances iigen, članica SNPJ, je prejela alostno vest, da je v Dragi pri Bett cerkvi n* Dolenjskem umr
a njena mati Jožefa Lumptrt v starosti 70 let. V Ameriki *apu šča hčer, v stari domovini pa moža Vlncenca Lumperta in hčer Jožefo Cinkole.
Clevelandske vesti
Cleveland.—Dne 30. Jan. je umrl Alojz ftteblaj, doma iz Gra-deža pri Turjaku. V Ameriki je jil 40 let in tu zapušča ženo, št i ri sinove in hčer.
Delavci zapretili z raztegnitvijo stavke
\Avtna unija pretrgala Willkie dela pregla-1 pogajanja z družbo
vice republikancem
bilo pravkar premešano. Pred tem se bodo morali zagovarjati bivši premier j i in drugI visoki uradniki, ki so bili obtoženi, da so pahnili nepripravljeno Fran-cjo v vojno z Nemčijo. Med onimi, ki pridejo pred sodišče, so Leon Blum, Edouard Dadadier, general Maurice G. Gamelln, bivši vrhovni poveljnik franco ske oborožene sile, Guy La 'hambre, bivši letalski minister in več drugih. Kdaj se bo pričela obravnava, še ni znano.
Petainova viada Še ni bila informirana, kakšne namene prav /m prav zasledujeta Hitler in Mussolini. Gotovo je, da bosta zahtevala nadaljnje koncesije od poražene Francije. Iz člankov, katere prinašajo italijanski listi, je očitno, da bo Mussolini vztra-
priti Tunisija, francoska kolonija v Afriki, pod njegovo oblast
OCIlni«! »» nn-cT, i . wv...	— • ------- •
mokrat iz Georgije in načelnik jal pri svoji zahtevi da mora
, ,	____„„	T.mLIia i t'11 rwi »M M M kolom-
senatnega odseka za zunanje zadeve, je včeraj konferiral z lordom Hrtlifaxom, angleškim poslanikom. Razgovor je trajal petnajst minut. Senator je dejal. da je poslanik prijM>ročal hitro sprejetje načrta. Halifax je rekel, da bo |>osltišal debat» o načrtu, ko Isi prišel na dnevni red v kongresu. Zaslišanje pred senatnim i»d»ekom bo zaključeni» 10. februarja.
Sodiiče ob§€>dilo
bund ovce v zapor
Newton, N. J., 1." febr— Okrožni »todnik John C. Uíaey Je obsodil Wilhelma Kunza. načel-
val izjemščine glede delavskih klavzul je .včeraj izjavil, da bo izdeloval obrtfmbni material r*' menta ob Ja-lčeni. ki bi krila le stroške pro-pra\i ,iia je dukcije, i>od pogojem, da drugi «■n identiteta še tovarnarji store isto. On je iz-' na. napadla tri javil, da ne bi «mel nihče kovana tem mor- ti dobičkov na račun narodne bil ¡»otopljen. I obrambe.
nacijske organizacije, in onem drugih bundovcev v zapor od enega leta do štirinajstih me-Mvev Dva «ta bila obaojetia tudi na plačitev denarne kazni
Načelnik Martin naznanil retignacijo
Omaha, Neb., 1. febr.—Vprašanje, kakšno akcijo naj republikanska stranka podvzame proti Wendellu L. AVillkieJu, predsedniškemu kandidatu pri novembrskih volitvah, je glavni predmet diskusije republikanskih voditeljev iz štirinajstih držav, ki so se danes sestali na conferenci v tem mestu. Willkie si je nakopal jezo teh vodite-jev, ker se je izrekel za Roo-seveltov načrt večje ameriški' pomoči Veliki Britaniji in dru gim državam, ki so postale žr-l;ve agresije totalltarskih sil. On se nahaja v Londonu, kjer je Imel že več konferenc s člani Churchillovega kabineta in dru< gimi angleškimi voditelji.
Wanhington, 1). (T„ 1. febr.— Joseph W. Martin, vodja repu blikanske manjšino v nižji kon grešni zbornici in načelnik os rednjega odbora republikanske stranke, je naznanil, da bo re signiral kot'načelnik 24. msr ca. Na ta datum se bo vršil« seja Članov osrednjega odbora v Washingtonu. *
Ubira nasledniku je postalu komplicirana »adeva saradl sta llšča, ki ga je zavsel Willkie. Doznava se, da republikanski voditelji Is vzhodnih držav pod pirajo Wlllkiejevo stališče, oni iz osrednjih in zapadnih držav pa ga pobijajo. Wlllkie je vrgel bombi» med republikance, ko se je izrekel za Rooseveltov načrt. Motnost Je, da bodo republikan ci pritiskali na Martina, naj ob drži načelnlštvo.
Nemški mornarji inter nirani v Novi Mehiki
Fort Stan ton, N. M., 1. febr. —Kapitan WilJiam Daehne in ;J7 mornarjev, članov |*>*adk« nemškega parnika Columbua, ki so ga sami potopili, da ni prišel v angleške roke, Je bilo premeščenih v internacljsko taborišče v tukajšnjem gorovju. Okrog 400 mornarjev, članov posadke omenjenega parnika, se še nahaja v internaciji na otoku Angel pri Sari Franciscu.
Hrvaška deklica v Bell hiši
Washington, D. C.—Trinajst letna Ana Sklepovlč iz Garyja, W. Va., Je pred dnevi pismeno čestitala predsedniku Roosevel tu k njegovemu 59. rojstnemu dnevu in mu sporočila, da njen rojstni dan je istega dne (80. januarja). Predsednik se Je za hvalil deklici za njeno čestitki», toda dekličin brat je prvi odpr pismo in na koncu je za šalo pri pisal, da* predsednik vabi Ano, naj pride k njemu v goste. Ana in njeni starši so vzeli to za resnici» in deklica se Je odpeljala v Washlngton. Ko je prišla do Bele hiše, jo je |M»licija ustavila in odvedla na |»ostajo. Roosevelt Je izvedel za smolo deklice in obvestil je |»ollcijo, naj jo i»oAlje k njemu. Tako je mala Ana Skle-povič, hči hrvaškega rudarja v vvestvirglnljsklh hribih čez noč (»ostala pravljična "Pepelčlca," i» kateri Je |>oročalo vse časopisje kot o centralni atrakciji v Beli hiši v teku slavnosll rojstnega dne predsednika. Bila je glavni gost predsednika in njegove žene in v družbi velikih filmskih zvezdnic Je prišla v film". »u*n. ae je v predsednikovem avtu |»o glavnem meatu In dtfbila je |*>-vabilo za nastop v nekem rsdio-programu. Dva dni Je bila mala Ana v "malih nebesih." nakar so Jo poslali domov v nov I obleki in m kopico daril.
Premirje med Indo-kino in Siamom
Obmejne bitke ustavljene
¡PREISKAVA IZGREDOV V 5AGINAWU
Elizabet h, N. J., 1. fotir.—Uni-
ja United Electrical, Radio & Machine Workers, včlanjena v Kongresu industrijskih organi-suelj, je včeraj oklicala stavko proti Phelps-Dodge Copper Pro-ducts Co., ker je kompanija odbila zahtevo glede ivlšanja me«-de In razpisa volitev, pri katerih naj Mi i le lave i odločili o represent iičiij pri kolektivnih pogajanjih. Unija Je snprutila k rasšir-jenjem stavke iih druge tovarne te kompanija.
V konflikt je takoj posegel William F. Cann, član spravnega odl»ora federalnega delavskega departmenta. Kompanija iidelu-Je obrambni material sa ameriško armadi» tn bojno mornarico. Skupna naročila, katera je dobila od vlad«, suašajo $230,000.« 000. -i*
Peter D. Beach, représentant unije, Je dejal, da bo stavka okli-cana tudi v drugih tovarnah kompanije v Yonkursu, N. Y., Fort Waynu, Ind., In I<os Ange-lesu, Cal„ če ue ho družba pristala na zahteve delavcev. On Jo rekel, da Ima unija večino med delavci, uposlenlmt v tovarnah Phulps-Dodge Copper Products Co.
Milwaukee. Wis , 1, febr —R. J. Thomas, predsednik unije
sdruženih avtnih delavcev CIO, je nasnanil pretrganje itogajanj s predstavniki Allis-Ohalmers Manufacturing Co. glede izravnave stavke, ki Je bila oklicana pred desetimi dnevi. Poudaril Je, I da bi bila nadaljnja pogajanja n«u*|wšna, ker Max W. Ba1»b, predsednik kompanij«, ln drugi uradniki vst rajajo pri svojem stališču. Unija je šla v boj sa ivlšanje mezd« In saprto delavnico.
Harold Chrlstoffel, predsednik krajevne avtne unije, Je nikul obdolžite v kongresnika C. E. Hoffmann, republikanca il Mich Iga na, da je komunist. Hl«d. nji Je snan kot velik sovražnik unij CIO.
Salgo», Indokina, 1. febr.—Ne napovedana vojna mod Kiamom In francoski» Indokino, ki so Je pričela pred štirimi meseci, Je bila včeraj zaključena, ko sta podpisali premirje, Ja|Kinska Je igrala vlogo posredovalen in premirje Jo bilo podpisano na ja|H»nski bojni ladji Natori.
Sporazum iloli»ča, ila Hiarn oMrži velik ki»s ozemlja v pro vinci Cambial!ji, južna Indoki na. Nevtralna cona Jo bila usta novi jena ob meji v daljavi doso tih kilometrov, Ta Is» ostala do is»dpisa formalne mirovne p«>-gialbe na konferenci, ki se bo vršila v Toki Ju.
Saginaw, Mich., V febr.— Okrožna sodnika William H. Martin In James E. O'Neil sta mired i la preiskavo stavkovnih |/greili»v, kl s<» se pri|»etlll 18. Januarja pred tovarno Eaton Manufacturing Co. ftest polk*' Jev Jo bilo ranjenih in 26 stavkarjev, članov avtne unije CIO, aretiranih.
Rooseveltov odposlanec v Turčiji
Istanbul, Turčija. L febr — Polkovnik William J. Donovan, Rooseveltov »»dpoelanec. Je sino
$2000 \ sak, ostali pa na $1000 čl dospel aem z leUlom Is Aten
Bundovci so bili s|x»znani za kri- Od tu Is» odpotoval v Ankaro, ve podžiganja rasnega sovraštva kjer bo konferiral s turškim»
m protižidovske agitacije.	i voditelji.
Bivši senator MvAdoo umrl
Washington, D C., 2 febr — William iilblis Mt Aiin», bivši, de-mokra t ski senator is Caltfornije in federalni zakladnik v Wilso-novem kabinetu, je včeraj naglo umrl Podlegel je srčni hibi v starosti 77 let. 1'okipan bo na vojaškem |M»kopallšču Arllngto-nu v Washingtonu v pondeljek.
Ameriiki parnik z livili odrinil proti Franciji
Baltlmon». Md , I. febr Ameriški parnik CoM llsri^rr Je danes odrinil is tukajšnje luke m tovorom živil proti Mar-sellleau. Francija. Ustavil *e Is» tudi v Španski luki. živila je preekifjel Anveriški rdeči krit in I «odo razdeljena me<l revne francoske in španske otroke.
Jeklarska kompanija izkazuje velike profite
New Vork, 1 febr.—Bethle hem Steel COrp. |a»ri»/a, da Je njen profit v preteklem letu sna Sal $4H.«77.542. Poleg jeklarn iastuje ta korp<»raeija tudi ladje delnice. V njenih tovarnah in ladjedelnicah je bll<» ob koncu leta I uf*i«lenih 131,7H& delavcev.
Ogrški naciji in zarotniki kaznovani
Budlm|i«ŠU, Ogrska, I. fejir. Vrhovno siališče Je včeraj ob-sihIiIo Can»la Wirlha, v«»dieelja ogrski* narljake i»rgani*aclje In pimlama. na |s*tnajat let težke ji i i- na obtožbo zarote proti državi in rešimu. Nadaljnji sarot-nik j»' dobil dvanajst let xa|mra, dva enajst lil vsak, štlrja drugi pa štiri leta /.ajs»ra vsak. Olitoi-nlca jim Je med drugim očitala, da so nameravali uprls<»rltl puč in uKrsbiti .regenU Nikolaja llortliyja. _ —^
———— • i Zaposlitev deklet ^ s u angleških industrijah
J/»n<k»n, . L febr.—Delavski minister Krnest liavln je'nasnanil mobilizacijo armade 6<HJ,IHHI mladih deklet sa dela v vojnih industrijah. Ta dela bodo morale opravljati tudi hčere bogati-MOV. Ce ae ne bodo prijavile sa delt» prostovoljno, bodo konskri-birane. Bevin je poudaril, da mora JO val sloji prispevati svoj de-Iri k obrambi dežele.
PROSVETA
Ä TITE BNUGMTENMRIIT
M A—I Ji IN LASTNINA »MW
IM« M y», w * «	%XM * M
__rmlm : fer tkm Untu4 ««»U» I-«-* ChU-«.)
mU rr-^-*- KM	C**«*»
toraiga milAm S M »*i i«» f^Bt ! ji-,— y« Sugovur u. K à If M
„ M mUw St*«f>M Iimvm «mMm <é«Otk»t »» Zmi Hà-, M	MUMSM U »
»Hkiéil pUtet»»	V
THZTj. »iN» •nom»™* try ^ rifclll
/	WiOKVKTA
tMt-M	^ c
■UCMMK OT TUM FMMtBATBD PUH ...............«.......... f i..............««««»i
* ukypmiu M pri«»"	M, IMI). P-W
SIT*. i.	-«•»».
Glasovi iz
naselbin
Odmev na "Intervju"
I a* Angele*, Calif.—V Pro-letarcu od 1. jan. t. 1. ¿itam vest o smrti Toneta Prešernu. Naznanilo o smrti mi je bilo razumljivo, ne gre mi |ia v glavo, čemu je bil v istem listu objavljen tisti od buržvazne žurnalistike priučeni "Intervju," ki ga je imel Fr. Zaitz s pokojnim Prešernom skoraj pred šestimi leti.
Pri socialističnih listih tega ni bik» v navadi in sploh nima smisla ne za žive In ne za mrtve, razen če se za tem skrivajo kakšni drugi motivi, ki naj koristijo stranki ali j>osameznikom za
avtom (Buick 1929), sem stlačil nekaj delovne obleke v žakelj, se poslovil od žene, otroci pa niso nič vedeli, ker so še spali.
Odrinila sva proti Bar-wicku, od tam pa proti Sunbur-ryju na poti v Johnstown, Pa. (o se je zdanilo, je začelo močno snežiti, mraz pa tak, da nisva vedela, ali bi šla naprej ali nazaj. Okrog devete ure naenkrat odleti gumijasti obroč z avt-nega kolesa, midva pa v jarek. Co popravljava to ropotijo ob cesti, je bilo tak mraz, da so se kar prsti oprijemali železnine.
Ko se pripeljeva v Sunburry, sva vzela napačno cesto in ava
s katerimi smo bilj skupaj pred mnogimi leti. Kmalu smo se znašli pred njih družabnim klubom, toda kako priti notri, ker ni nihče član? Pritisnem na električni zvonec in nekdo nam pride odpirat. Bil je moj znanec in pra,-vi vratar Louis Pire. Stisneva si roke in naprej.
Pri bari je bilo že dosti moških, starih in mladih in zopet smo s^ začeli spoznavati in pozdravljati in voščiti novo leto. Tam sem našel še nekaj starih korenin, kot Franka Sivca, Franka Kaučiča, Martina Keka in še več drugih. Z mano so bili tudi moja sestra, njen mož, sin z ženo in nje oče, par domačih otrok in seveda tudi moj šofer. Nismo se dolgo mudili, ker naš namen je bil, da obiščemo tudi družino Majka Progarja.
Pri Progarjevih so nas bili zelo veseli, posebno mojega obiska, ker se nismo videli že 14 let. Bili smo fino postreženi. Vprašam
Senator Joeeph C. O'Malumey, načelnik narodnega ekonomskega odbora.

Neprestano ponavljana dejstva
Ameriška Domovina iz Clevelanda je 28. januarja izzvala novo i»olemlko s Prosveto o stari zadevi, ki je bila z naše strani že ponov-no In ponovno Iskreno |»ojasnjena, o odnosu Prosvete in SNPJ do španske civilne vojne. Onim, ki hočejo to zadevo razumeti z našega stališča, torej s stališča demokracije, je že davno vse jasno; onim pa, ki tega ne morejo ali nočejo razumeti, ker so preveč enostranski in preveč fanatični, ne bo nikdar jasno in zaman je vsaka resna in stvarna beseda.
Ali so pri Ameriški Domovini fanatiki? Ne vemo. Včasi bi rekli, da niso in včasi bi rekli, da so. Ce vzamemo njihovo neskončno zavijanje dejstev glede španske civilne vojne in če še vzamemo njihovo suratiičenje, da je bila Prosveta "na strani španskih lojalistov samo zaradi tega. ker je videla na drugi strani španske katoličane," tedaj bi lahko zaključili, da so fanatiki« ki vidijo samo eno stran, kutoliško, in ki sodijo vse samo s te strani, katoliške, vsled česar nikakor ne morejo biti objektivni in pravični sodniki in vsled česar ne morejo biti niti pravi demokratje, kajti demokracija, če je res demokracija, mora stati ne samo nad strankami, sloji in razredi, temveč tudi nad cerkvami!
Kljub temu bomo poskusili še z enim resnim odgovorom, ki morda bo preizkušnja za rojake pri Ameriški Domovini — toda bojimo se, da preizkušnje ne bodo prestali in vsa ta polemika bo zaman. Upamo pa, da ta polemika morda odpre oči temu ali onemu čitatelju iz njihovih krogov.
Zdi se nam, da A. D. zato tako trdovratno vztraja pri svojih neresnicah glede Španije, da opraviči svoje simpatije do Franka In njegovih fašistov. Verjetno Jo, da Je-stališče A. D. glede Franka zelo nerodno tem rojakom. Na eni strani odprto nastopajo kot pristni demokratje in podporniki, Roosevelta, na drugI strani pa še vedno zagovarjajo zločlnstva španskih fašistov, ki so odprti zavezniki Hitlerja in Mussolinlja. Te kontradlkclje se vsekakor sami pri sebi zavedajo, ampak iznebltl se je hočejo na ta način; da tudi Prosveti naprtijo enako kontradlkcljo, češ: Raj tudi Prosveta zagovarja v Isti sapi demokracijo in diktatonja Stalina! Saj je tudi Prosveta |M»dpirala komuniste v Španiji! Saj tudi Prosveta ne ve, kaj hoče! Zato Je Prosveta precej sama kriva komunizma v svojih vrstah! — — — 4
(Mimogrede rečeno: Nedavna opazka A. D. v polemiki t Enakopravnostjo, da ona je med špansko civilno vojno simpatizlrala le s španskimi nacionalisti, ne pa s Hitlerjem In Mus-solinijem, ki sta prvim pomagala do zmage, je demagoštvo prve vrste. Iste "logike" se danes poslužujejo ameriški "apizarjl", ki pravijo, da privoščijo Angležem zmago, ampak A-merika jim ne sme |>omagati toliko, da bi lahko zmagali. Ameriška Domovina Je s omenjeno opasto demonstrirala, da veruje v načelo: namen posvečuje sredstva. Naj je tudi hudič pomagal španskim nacionalistom —• mil naziv za španske fašlste-falangiste — glavno je^da so zmagali! Ml pa ne verujem«» v to hinavsko načelo ali taktiko In iz tega razloga smo ostro obrnalili in še danes obsojamo Stalinovo intervencijo v Španiji Ali je Ameriška Domovina kdaj otmodila Hitlerjevo In Mus-solinljevo intervencijo y Španiji, brez katere ne bi nikdar bilo Frankove zmage?)
Trditev A. D., da je Prosveta |M>magala komunistom v Španiji in da je "precej sama kriva komunizma v svojih vrstah." nI rennična. Ta trditev — ali sumnja ali kar koli A. D a tem že niiftli — sloni na lažnjlvi premini, da so bili španski lojaliati vsi d" zadnjega komunisti. Te potvortoe dejstva pa nI kriva samo A. D., temveč na apl<»Soo katoliški tisk. ki Je zagovarjal Frankov puč, Saj smo videli y drugih slovenskih katoliških listih v Ameriki dolge tirade, da je SNPJ s unblranjem prispevkov finaitcirnla "komunistični teror" na Spanakem..
Te dolžitve ae niso širile is ignorance. marveč - moramo ree, - namenoma ftaj kalo-litki militanti vendar nino tako zabiti, da bi ne vedeli fundamentalne razlike med komunisti in pa med aoclnliati ter oatalimi repuMičanl v (Dalja « tadnjt kulon» )
Intervju" je tukaj je z njim pobavlti. V njem se govori o živih in mrtvih delavcih slovenskem socialističnem gibanju v Ameriki in ker mrtvi ne govore, je zanje govoril Frank Zaitz. Ce je mene štel k živim ali mrtvim in govoril tudi zame, ko e zavračal Tonetove trditve, ne morem vedeti, pričakoval pa bi od Fr. Zaitca, kadar daje svoje ntervjuve ljudem, o katerih računa, da so bili "faktorji" v slovenskem socialističnem gibanju Ameriki, da bi se obrnil do onih, ki so Še živi in ki so prizadeti, da M se na ta način itpopol-nil "Intervju" z obeh strani. To »i bilo demokratično.
Upoštevajoč, da Je Tone Pre-šern, lil je bil gospodarski "wi za nI" in kritik, res mislil tako nizkotno 6 pionirjih slovensko ga socialističnega gibunju t Ameriki—o pionirjih, ki so se v resnici žrtvovali, zelo žrtvovali lii se človek vprašal, kaj je pokojnik mislil o s|H»sobnostih onih, ki danes vodijo soclallstič no gibanje med ameriškimi Slo-vcttfi, ko v zadnjih 16 letih ni bilo nobenih vidnih znakov o ka kem napredovanju pri JSZ in 1'roletareu.
Frank Petrich, 74».
Za delom Nantlcoke, Pa.—Bilo je 18. dec. 19019. Ko pridem na delo kot ponavadi, ml povedo, da sem od slovljen. Vprašam, zakaj ? Odgovore ml, da me ne potrebujejo za nedoločen čas, kadar me bodo, me bodo pa |»oklicali. Do dartes me še niso.
Tak rut sem delal v West Pitts tonu pri Sullivan Trail Coa Co. Kot "labor" Sem imel $5.75 za sedem ur dela. Tam ni bilo kontraktnega dela, marveč vse z dnevno mezdo. "Majnarji" so zaslužili po $6.18, "laborji" pa po $5.15. Bil sem doma dva tedna in grem zopet vprašat, če me že potrebujejo. Odgovor je bil "ne"
Pisal sem v Philmtclphijo okrožni urad zveznega delavske ga odbora (NLRB), naj izvedo zakaj sem bil <»dslovljcn. Oni m t si pišejo, da mi ne morejo nič pomagat, ker spadum v organizacijo, ki se mora zame boriti. On so na razpolago le tam. kjer de lave! izgub« delo radi unijskih aktivnosti in radi diidcrlminaci je. Možno je, da sem bil tudi jaz
rl tega odslovljcn, ali človek more izvedeti. ^ Neki rojak, ki Je bil prej časa brez dela in ga tudi ni mogel ni kjer dobiti, me Je pričel nagovar jati, naj se kam podava za delom. Sla naj bi na polje mehke ga premoga, ker tam se bo m<»-goče lahko delo dobilo radi voj ne. ' Ifn tako se je sgodib». Odri nils sva zgodaj zjutraj na stare ga leta dan 19HH. Ko je ob petih ijutraj prišel s svojim starim
žilo je bolj in bolj, mraz pa tak, da so bile vse Šipe na avtu tako zamrznjene, da se ni nikamor vi-elo. Počasi sva se vozila naprej, dasi nisva vedela kam. Okrog 2. popoldne opaziva ob cesti star . edilni železniški voz. Po želodcih e nama že krulilo, ker nisva Še nič jedla. Zapelje k temu vozu, da si nekoliko potolaživa glad. V njem je delala ženska, ki Jo vprašava, kaka naselbina je to. Pove nama, da sva v Ebensburgu. Do-»ro, nisva več daleč od Johns-owna. Ona .odgovori, da le 11 milj. Poveva ji, da se že .voziva osem ur, ker sva se zapeljala— od Altoona bi morala iti proti Cressenu, Portagu in South For-ku, ne pa proti Ebensburgu. Pravi nama, da se lahko še zapeljeva kake tri milje od tu na križišču treh cest. Vzameva naj cesto na levo in bova prišla v Johnstown. Tako se je zgodilo.
Nu Ohio street v Johnstowti sva prišla ob 2:45. Se pur minut in sva pri moji sestri, ki se je zelo začudila, ker nisem nič pisal, da pridem in tudi videla se že nisva deset let, odkar me je ona obiskala v Nanticoku 1. 1930. Rilo je mraz okrog ničle in vsa družina se je tiščala okrog peči. Vendar sva bila tudi midva deležna malo igorkote, ki sva je bila res potrebna.
Sestra naju je vprašala, če sva kaj lačna. Povedala sva ji, 'da sva se že okrepčala v Ebensburgu. Kmalu» je starejši sin prišel od nekod s flaško "železne", ki se je nama zelo prilegla. Začela sva vpraševati, kako se dela in če bi se delo tam dobilo. Odgovorili so, du se danes o tem ne splača govoriti, ker jutri bo novo leto in bodimo veseli. Res JC tako zgodilo. Cas je hitro tekel naprej in oglasile so se sirene, ki so oznanjale prihod novega leta. Drug drugemu smo voščili novo leto in se počasi spravili k počit ku.
Ob devetih zjutraj že kliče se stra, da je čas. da vstanemo, ker je zajtrk že pripravljen ln peči zakurjene. Nekoliko kislo smo se dršall, toda je že šlo. Nekdo pravi, da bi se malo "vode" prHe-glo. Pograbim suknjo ln se spustim v dolino, kjer se znajdem v slovenskem salunu. Tam je že bilo precej moških, starih in mladih. ki so tudi prišli po "vodo". Več možakov nu» je takoj spoznalo in jaz njih. čeprav se nismo videli že kakih 20 let. Z mlajšimi se seveda nismo poznali, ker so bili tedaj še mladiči. Sedaj so pravi možaki in se nič ne sramujejo slovenskega jezika.
Ko se vrnem k sestri z "vodo", so se nekoliko kislo držali radi moje zamude, ker je bilo še kosilo pripravljeno. Po kosilu se odločimo, da se odpeljemo proti St. Mlchaelu. ker nem šelel, da tudi tam vidim moje prijatelje,
ci. Pa mi odvrne, da to še ni vse, da jih je par Še nekje zunaj. Vseh otrok je devet, sedem fantov in dve hčeri. Mislim, da so tudi vsi člani SNPJ, enajst po številij od ene družine. Pri tamkajšnjem društvu je Mike tudi blagajnik že 15 ali 16 let.
Ko se nekoliko pogovorimo, smo sklenili, da se vsi skupaj podamo v Social Club. Tam najdemo še več mojih prijateljev in starih znancev, vsi veseli mojega obiska. Nekoliko se zamudimo in treba je bilo nazaj proti Johnstownu, ker pot je bila zelo slaba, mraz pa tak^ da je vse škripalo. Ko se vrnemo domov, mi svak pfavi, da 'ga ni še nikdar tako v noge zeblo kot na tistem Buicku, ki nam je z ene strani metal tudi sneg notri.
Drugi dan se je večina moških podala na delo, tako tudi moj svak in sin Frank. On je delal nu Kellsu in mu naročim, naj vpraša, če bi se tam delo dobilo, svak pu je delal v majhni majni za house coal", ki obratuje samo pozimi. S tovarišem se podava v mesto, da-si ga malo ogledava in da si poiščeva stanovanje, ker pri moji sestri ni bilo prostora radi velike družine. Ustaviva se pri Franku Pavlovichu, ki ima veliko gostilno na 420 Ohio st.
Frank je korajžna korenina in zelo priljubljen med znanci. Vprašam ga, če ima kakšno spalno sobo. Odvrne mi, kaj mi če spalna soba, ker podnevi ne bom spal. Nekoliko se pošalimo in mu povem, da sva prišla za delom in tudi spati bo treba nekje. Pokazal nama je sobo in sva bila vsem zadovoljna. Tudi plačava za en teden naprej in se vrneva k sestri.
Možaki so bili že doma z dela. Takoj vprašam Franka, kako izgleda glede dela. Odvrne, da precej dobro in da se bo v kratkem dobilo. Torej s tovarišem sva bila oba vesela in zadovoljna. In kako tudi ne, ker sva oba pustila v Nanticoku družine in se podala s trebuhom za kruhom. Za mojega tovariša je bilo nekoliko bolje, ker Je njegova hči delala v tovarni za smodke ln zaslužila $14416 na teden. Ali zame je bilo bolj kislo l.i grenko, ker sem pustil doma i« majhne otroke, stare od 10 do 17 let, vsi šolarji. Prihodnjič bom povedal, kako sva dobila delo In kakšna je bila najina sreča.
Mike FerlHt. 447.
Nagrobni napisi
Razno Iz metropole Cleveland.—V nedeljo popoldne, 19. jan., smo se namenili, da gremo malo med naše Sent-klarčane v Slovenski narodni dom. kjer so uprizorili Cankarjeve! "Divjega lovca". Igra, dasi stara, je bila dobro igrana in udeležba 96 ^ po vol j na. Enakopravnost pravi, da so bili naj-
Iti « ti člaai rdeče k s rde parad i raja v Monk vi M dan K-Make hoJjševftške revolucije
boljši igralci miss Čebul, Janež Vidmar, Stebla j in Eppich. Meni so se poleg teK dopadli tudi Zor-ko, Komar, Krebel in Jennie Da-garin.
Oznanjevalka in govornica je bila Tončka Simčič, ki je pojasni-a vse dobrote dramskega društva Ivan Cankar In da pridp na oder sam "Kurent" v februarju, [takšen ploh bo vlekel, še ne vemo. Torej pazite na igro, ki bo oznanjena.
Le to je vrag pri naših Igrah, da junak in ljubica vedno pod-ežeta, dočim v ameriških igrah vedno zmagata, se poročita in j ubita neskončno. Janez, glavni junak igre, je bil po žandarju ob-streljen in je padel v prepad mrtev, Majda pa seveda brez Janeza nI mogla živeti in je za njim skočila v smrt. Živi so ostali le žalostni ljudje. Taki so pač konci naših iger. Mi pa gremo zato tja, ker nam podomače za pojejo, zaplešejo in zavriskajo. Več tudi ne moremo zahtevati za 35c. Kdor hoče več, mora za ba-ro, kjer se potem igra ponavlja. Meni se vse to zelo dopade, ker v stari domovini nisem znal vriskati—plesal pa ojoj!
Scenerijo ali kulisa je naslikal Shirley Braithwaite. Bila so posebnost in se pozna, da je mož delal. Ima le te potežkoče, ker ne pozna krajev, katere je slikal. O tem je tudi govoril, ko ga je Tončka Simčič predstavila.
Slovenski narodni dom je imel tudi delniško sejo. Zopet se je pokazalo, da se lahko dela dobiček brez kogljišč. Citamo, da je bil čisti preostanek 1. 1940 $13,-080.70. Tudi "finančni wizard!/' ki se razumejo na biznis, bi se iz tega lahko kaj naučili.
Citamo o teh bojevitih Grkih, ki pobijajo Italijane v Albaniji. Ali za nas v Clevelandu ni to tako velika novost. Tudi tukaj je bil pred nekaj tedni boj med Grkom Ant. Christoforidisom iz Aten, Grčija, in Italijanom Me-lio Bettinom. V rokoborbi je zmagal Grit in bilo je "hura" pri nas v remizi za tiste, ki so stavili na Grka. Pri tem sem se zmi-slil tudi na tistega jugoslovanskega soldata, ki je pisal v Prosveti, kako je bilo na albanski meji. Ce bi bil on sedaj tam, bi jo ubiral za makaronarji preko albanskih gora.
Tehnokrat je me hočejo dobiti v svojo druščino za vsako ceno. Sedaj mi redno pošiljajo dopisnice z vabilom na njih seje. Ampak ne bo nič in le trošijo cente brez potrebe. Čudno je, ker imamo v Clevelandu dva dnevnika, toda naši tehnokrati se jih ne poslužijo. marveč silijo v Prosveto. Tudi naše angleške liste bi lahko izkoristili, ker njih geslo je "Defend America first." Meni se zdi, da mi hoče zobozdravnik populiti zobe, toda ne bo nič, ker jih včasih rabim za obiranje kokoši.
In še nekdo drugi me hoče v svoje vrste, namreč "priče Je-hova", ker edino njih sveto pismo je pravo. Tudi te moram zavračati. Fantje, z vašim svetim ptapnalhiie bo nič, ker ga moja duši ne potrebuje.
Nekoč so naši republikanci in demokrati koraksli za našim republikanskim županom Burto» nom. Sedaj nas je zapustil in šel kot senator v Washington. Dele-
Iiral je nam drugega župana.
kota Blytkina. kateremu je naročil. naj njegovemu sinu Smi-thu Rurtonu preskrbi alužbo "law director j a". Pa je novi župan obljubil, da se tako zgodi, ker dobroto je treba plačati z dobroto. Tak je biznis.
Naši koncilmani. Railway Commissioner in župan so za to, (Dalja ka t. strani.)
Evropa
Popotnik, obrni v ta kalflin oči, pod njim mi( evropejski leži in čaka na boljše in srečnejše dni,	r
4 ko spet se ko Lazar v življenje zbudi. /
Ženeva
Tujec, tu postoj in glej ta prekraani mavzolej! Živo, mrtvo—isti krov, tu spi—Društvo narodov!
London
Popotnik, oglej si to zaklonišče,
ki je zdaj zadnje počivališče
moža, ki je v pokoj šel zdrav še in klen J
in znan pod imenom je bil—Chgmberlain.
I )ubijang *	-i '	. * , •
V tem grobu spi mož, trd in mrzel in mrtev, ki v zemlji nevtralni je bil vojna žrtev. Z zemlje prisilno je evakuiran:" r z lonci od žene je bil bombardiran.
Novembrska slika
Neznaten grob! Nebroj ljudi ob grobu tam stoji, ihti. Mar tu tolažbe ni nobene? Ne! Ker tam spijo—prejšnje cenel
Dvogovor ~	—y
"Mrliški zvon! Spet nov pokop! Le koga sprejme vase grob ? Komu je bila zadnja ura?" " "Izdihnila nam je—kultura!"H —J ur ček v ljubljanskem Jutru.
Panameriška avtomobilski velecesta I
Na zahodni obali USA se vleče krasna avtj mobilska cesta tik ob morju, tako da pljuskaj valovi ob plimi celo nanjo. Imenovana je prezidentu Rooseveltu in bo podaljšana zdaj tj do Alaske. V sporazumu s Kanado bodo zgrt dili 2000 km dolgi trak, ki bo požrl 15 milije nov dolarjev. USA bodo po tej poti v najkrij šem času lahko prestavile svoje čete tja do B« ringove ožine.
Se večjega pomena bo avtomobilska cesta, bo vezala Montreal ob reki Sv. Lovrenca z 20 000 km oddaljenim mestom Buenos A i resorni La Plati v Argentini. Od 40. stopnje severa do 40. stopnje južne širine bo vezala ta ce«t tucat držav Amerike in avto bo potreboval dni na panameriški cesti, preden bo dosegel ob kraj na cilja.
Načrt za to veliko cesto je bil sklenjen i leta 1923 na kongresu v Cileju. Zdaj bo p sedemnajstih letih izpolnjen. Se 300 milj manj ka severno od Panamskega kanala, do m pa že vodijo, avtomobili po novi cesti iz are Kanade.
V gorati Kolumbiji teče 600 milj ceste d vroči coni ekvatorja, nato preide k obali Tih ga oceana, 2000 milj po peruanskem ozemlji Cesta se vzpne pfeko gorskih predelov Cilej in se po nadaljnjih 1GOO miljah konča na u gentinskih tleh v Buenos Airesu.
Tudi oblačenje ima svoja pravila
Ženske velikokrat greše, ker se ne znajo i blačltl. Tudi oblačanje ima svoja pravila, a to ni vseeno, če oblečemo svileno obleko in i bujemo športne čevlje.
Zelo dobro je, če imamo v svoji garderol lep športen plašč. Takšen plašč lahko nosin Vffii dan, toda samo pod pogojem, da pod pl» ne oblečemo svilene obleke.
Kako vam ugajajo ženske, ki jih zgodaj U» traj srečate nalršpane, z dolgimi uhami i»1 srebrnimi lisicami okrog vratu? Morda sov^ všeč, toda vedite, da je to velika napaka. Vi liko lepše ln elegantnejše bomo, Če bomo ke zjutraj in dopoldne skromno obleko in in pustimo vse drugo za popoldne in večer, takšne bomo elegantne.,
Nikdar ne bi smele obuti za popotovanje zri zanih čevljev, pa čeprav so še tako udobni, tea več obujmo zaprte športne čevlje.
Pred dvajsetimi leti
(Iz Prosvete, 3. februarja 1921)
Domače renti. V Evelethu, Minn., j* uzd 26-let na Mary Skraba.
Dela reke veeti. AUF poroča, da je ŠH^ brezposelnih naraslo na pet milijonov. J
Inozemntvo. Vlada nemške republike m da ne bo nikdar mogla plačati 56 milij»^« larjev odškodnine.
Sorjeteka Ä*a»7«.. Leninova vlada se upa trgovinski pogodbi z Anglijo.
(Dalja ti prva kolona )
Španiji, Takoj je pa treba poudariti, ds^
m- «	.... Bili ao aj
katoliški elementi nino delali tega.
čaji v Ameriki (katoliški list Commonweal v starem kraju (katoliška revija Dom in ^ ko so Inteligentni katoliki videli in javno P bill to razliko. Ali je A. D. kdaj» omenila^j v tem ozlru pisal Commonweal? Ali J« a zadevo katolika Kocbeka pri stsr«š™ Domu In Svetu? Ce nI, zakaj ni. ^ je a tem manifestirala avojo objektivn^
«vnin uri»vn /tf»mnkratiAnoat ? — (Se
je nila skem
svojo pravo Uuje.)
Novice
iz starega kraja
i >
ki
jz Slovenije
požar uničil samotno
iMEfKO DOMAČIJO
Trbovlje, 18. novembra.-V JLvliah te dolgo ne pomnimo, [bi bil požar ograial imet*.
dni je pa .sirena oznanila L«nj in ljudje so se preplašeni LUlu kje gori. Že so opa-Ji oko pod Juharjevo p>lani-
0	kako se je valil gost dim pro-nebu Mala kmetska domačija
Hm Zuperleve Marije nad wWiolom pod Sv. Planino je bi-v plamenih.
Ba* tisti dan so se pri Zuperlo-ih pripravljali na vesel rodbin-dojfodek. Najstarejši sin bi K imel drugega dne poročiti, llgda nevesta je prišla na ženi-ov dom že zgodaj zjutraj, saj U mislila z ženinom kar od njenega doma pred oltar. Pri nato kmetih je že od nekdaj lepa avada, da se za poroko založijo dobro jedačo in pijačo. Tudi iri Zuperlovih, kakor so bili kromni in siromašni, so hoteli
1	rodbinski praznik proslaviti ar najbolje. Mati in nevesta sta ridno pekli potice in drug« ala-fice in v peči je ves čas dobro orelo. Na žalost menda še pre-eč, kajti nenadoma je plamen tenda užgal saje in nesreča je ila tu. Vsled velike vročine se
vnelo podstrešje in v par tre-utkih je jak plamen zajel že streho. Domači silnemu og-ju niso bili kos, saj ga je poma-J širiti še močan veter. Okoli-i kmetje so prihiteli na pomoč skušali z vedri gaaiti, tudi )čno brizgalno iz Knezdola so ripeljali, žal pa z njo niso ni-war opravili, ker so bile vse ce-razdejane. V dolini pa so >tačas i alarmirani naši gasilci. Ga-ski četi Trbovlje-rudnik in rg sta v trenutku sklicali moški je na avtobusu odhitelo vsem potrebnim orodjem na omot*. V dvajsetih minutah ao i gasilci kljub veliki oddalje-osti in prevoznim težkočam na estu. Do Stojca jih je pripeli avto, tam pa so obe motorni rizgalni in drugo orodje naložili voz s konjsko vprego. Na po-»rišču je medtem plamen >ravil že mnogo uničujočega deljena stavba je bila že vsa plamenih in nevarnost je bila, se ogenj razširi na bližnjo olico. Gasilci so morali doveati Jdo na daljavo preko pol kilo* ietra. Uspelo jim je, da so |*nj lokalizirali in rešili, kar se *iti da. Njihovemu delu gre hvala, da se nista vnela še bliž-i kozolec in veliki hlev ter naj-iija hiša kmeta Medveda. 11-"o »o rešili in tudi nekaj po-itva. Hiša, ki je bila lesena, je žalost popolnoma pogorela. *eni je imel tem lažje delo, ker t Wla na podstrešju shranjena ter je bila streha krita s imo. Pogorelo je tudi mnogo Wce, pohištva, razno orodje in Jaj hrane, med drugim tudi «•din v bankovcih, razne dru-|vrednote in vsa neveatina ""•»na. ki jo je prinesla s seboj.
l)l,a zavarov*na za ™ din. celotna škoda pa zna-1 P*ko 38.000 dinarjev. Siro-P*na družina je ostala brez 7<la us°da, ki jim že itak F» naklonjena, jim je name-Modbinak« sreče prinesla f^janje .skromne domačije, f0*1 in obup.
<**i!»»ka pomoč je bila v da-■ okoUnnuh kar najbolj uspeš-umestno bi bilo, da bi se roč-■»ttgalne. ki jih imajo kmetje _23®Mnih naseljih, stalno J^vale z vsem materialom y. r ne sicer ne moglo "»'t' da vanil<ko orodje odpo-P primeru potrebe! Sirena nsj 1'nmeru požara dajala po-p r»«erni znak. da ljudje ne ' "»"'lili na vzbune pred zrač-»» napadi!.
^AVKNAl
zadnjih dveh dnevih spremenila v mogočen veletok, ki se razliva preko travnikov in njiv, tja do selišč. Davi je Sava pri Črnučah dosegla 4 metre nad normalo, kar ae že dolga leta ni zgodilo. Pod črnuškim mostom je zalila kotanje in sega do železniškega nasipa ter skoraj do transformar torske postaje. V sosednih hišah so doživeli občutno pojavo po kletih, saj se je nivo talne vode zaradi narasle Save močno dvignil. S črnuškega mostu ae nudi grozoten pogled na razpenjeno valovje, ki ruši in uničuje plodno zemljo, podira drevesa, lomi vejevje ter izpreminja ploden svet v pusto, razrito strnišče. V nevarnosti so zlasti drogovi električnega daljnovoda v Črnučah, da jih narasla voda, ki jih obkroža, ne izpodkoplje. Na Ježici je Sava daleč prestopila bregove in pridrla celo do Male vasi in Stožic,, kjer je segla do prvih niže stoječih hiš in zalila kleti. Podobna slika na široko razlite Save se nudi pri Tomačevem tja do St. Jakoba, kjer je voda udarila čez most, da je bil davi vsak promet nemogoč. Tudi v Tacnu je Sava že včeraj na široko preplavila polja do ceste proti Vi-krčam. Nič bolje ni v Zalogu in dalje proti Lazam, kjer je čiato pod vodo cesta, ki veie oba kraja. Ces dan je Sava vendar nekoliko upadla, vendar jo nadaljnji dež utegne spet razbesniti in ustvariti poplave, ki bi utegnile zavzeti "katastrofalen obseg.
Tudi Ljubljanica je z vsemi svojimi pritoki prestopila bregove v vsem svojem teku. Tako pri Zalogu in na Fužinah, kjer nudi pogled na jez mogočno sliko, ki bi jo človek skoraj lahko primerjal z malimi niagarskimi slapovi Najvišja je bila Ljubljanica v noči od sobote na nedeljo, ko je zrasla pri Fužinah dobre 3 m nad normalo. Davi je bila še poldrugi meter , nad normalo. Vendar je čez dan za pol metra padla. Ogromne množine vode je nanesla močno narasla Gradaši-ca s polhograjskih dolomitov, kjer so samotna naselja po grapah in soteskah potoka Božne z vsemi njegovimi pritoki apet prestala dosti strahu pred grozečimi poplavami. Skoda* ki so jo napravile narasle vode po njivah in travnikih, je velika.
Medvode, 18. novembra.—Obe reki, med katerima leže Medvode, Sava in Sora, sta zadnja dva dneva zaradi obilnega deževja močno narasli in grozeče oklepata naš kraj. Narasla Sora je že v soboto, še bolj pa v nedeljo privalila ogromne množice vode iz Poljanske doline ter nesla s seboj poleg drevja tudi veliko množino plodne zemlje, ki jo je v velikih plasteh odtrgala pod Retečami in Soro. Na zlivu obeh rek se je zdelo, kakor da bi se atrnila dva velikanska veletoka, kajti tudi Sava je narasla preko vse mere. Pri stari papirnici na-pravlja Sava slikovit naravni jez, preko katerega je oba dneva steklo ogromno vodovje. Mogočni valovi so s penečega prepada pod moatom nudili nepozabno sliko divjanja naravnih sil. V pretekli noči, ki je bila močno deževna, je Sava toliko naraala, da je vdrla ob atrani preko obramb-
nega zidu do zatvornic, prestopila kanal ter ae razlila čez cesto. Razbesneli valovi, ki se jim nobena sila ne more ataviti po robu, so dodobra uničili in razdejali stare, že precej preperele zatvor-niške naprave pri stari papirnici. Prav tako strašen pogled ae odpre z mdatu proti izlivu Sore, ko se obe vodi združita v široko poplavljeni 8trugi. Proti Mednemu je prid vodo ves niže ležeči svet na obeh bregovih.
NOC STRAHU IN GROZE NA JEZERSKEM
Jezersko, 18. novembra.—Za,» radi hitre od juge se je raztopil sneg po planinah. Hudournike je napolnilo močno deževje zadnjih dni. Kokra je prestopila bregove. V soboto zjutraj je odnesla most pri žagah družbe Jezersko. Strašna je bila noč od nedelje na ponedeljek. Divji element je odnesel most na državni cesti pri restavraciji Grabner. Ogromno škodo ima industrialec Ofner. Narasla Kokra mu je z demoliranjem žage povzročila škodo nad 200,000 din. Voda mu je odnesla tudi mnogo lesa.
Pod Hudinom je Kokra pretrgala obvodno zidovje in odplavila 25 m ceste, tako da niti pešci ne morejo iz doline. Ves promet z Jezerskim je pretrgan. Na Fužinah je Kokra raztrgala obvodni Betonski zid v razdalji 160 m. V nevarnosti je cesta. Pri županovi hiši na javnem je Kokra drevjem, hlodi in navlako, ki jo je prinesla s planin, zapolnila strugo in voda je udarila v hišo. Ljudje ob Kokri ho prebili noč od nedelje na ponedeljek v silnem strahu. Veliko zgradb ob vodi je bilo v nevarnosti, da jih voda ne odnese. Posebno hudo je bilo za ljudi, ki so iz strahu pred poplavo zapustili hiše, tudi to, da je vso noč močno deževalo.
Indokina se boji japonskega sunka
Bojne ladje v bližini obrežja
Saigon, Indokina, 30. jan. — Poročila o gibanju japonskih čet ob severni in južni meji In-dokine so alarmirale .administracijo te francoske kolonije. V tem gibanju vidi možnost novega japonskega sunka, čeprav je Japonska prevzela vlogo posredovalke v sporu med Indoki-no in Siamom.
Japonske bojne ladje se zbirajo ob južnem obrežju Indoki-ne in pri Haiduongu, 35 milj od Hanoja, glavnega meata Indoki-ne. Obmejne bitke med francoskimi in siamskimi četami se nadaljujejo, čeprav so se repre-zentanti obeh strank sestali na konferenci, da razpravljajo o ustavitvi sovražnosti.
Administracija Indokine je izjavila, da je gibanje japonskih čet kršenje dogovora, sklenjenega na konferenci v Hanoju v zadnjem septembru. Takrat je Indokina odatopila Japonski tri letalske baze na severu. Mnenje prevladuje, da akuša Japonska izkoristi sedanji položaj v svoj prilog in raztegniti dominacijo na druge indokinske kraje.
Glasovi iz f '"> naselbin
(Nadaljevanje s t strani.)
da na nekaterih ulicah nadomestijo poulične s busi. In res ae je to zgodilo. Sedaj pa se potniki jeze, ker na teh malih kumikih ni prostora niti da bi stali. Namesto da bi zahtevali moderne pou- j lične vosov«, so hoteli to, nad čemer se sedaj jeze. .
In je še druga plat zvona. Na vsakih 300 jardov je prometna luč, ki zadržuje poulični promet. Vsak voznik se lahko s svojim "ielapijem" postavi pred poulično. Vsak tretji mož v Clevelan-du vstopa v poulično z rokami v žepu in ae mu prav nič ne mudi. In ko izstopi, porine sprevodniku deseta k, češ daj mi "change", in prej ko ga dobi, ato-ji pomična par minut. Tako se poulična zakasni. Zadaj je že drugi voz, toda vedno več jih čaka in vsi ae bašejo v prvi vos, drugi pa lezejo zadaj počasi. Bil aem že v več mestih, toda Cleveland je edino mesto, kjer vstopajo možje na poulično z rokami v žepu. To je resnica.
To omenjam radi tega, ker se je naš novi župan jezil, da ao '.'kare" nabasane. Ampak to je Valed tega. ker ae koncilmani vozijo v avtomobilih in se toliko razumejo na prevoz potnikov kakor na lanski sneg. Znajo pa delati ovire.'
Tudi je boj med. družbo in mestnimi uradniki radi nove pogodbe. Slišimo grožnje, da bo mesto prevzelo poulične. Kar naj jih prevzame. Toda do sedaj ni še niti eden omenil, kaj bodo atorili s 4068 delavci, ki z družinami vred štejejo blizu 20,000 oaeb. Alj bo meato tudi te prevzelo? Tega ne pove ne prva ne druga atranka. Vsled tega tudi hoče vedeti naš unijski tajnik, kaj bodo storili s temi 4068 delavci. Tudi to je važno vprašanje za mestne očete, ki so si znali povišati plač«. No, pa bomo videli.	Frank Barbič. 53.
AH «te naro¿eni na dnevnik "Proe veto"? Podpirajte gvoj list!
Novice z Midwayja
MIAway. Pa. — Za več čass imam namen opiaati naše življenje na Midwayju. Delavake razmere niso najbolj po vol j ne. Le a skrbjo ae borimo za obstanek. Vendar pa imajo vai naši Ij-udje čedne domove. Tudi na društvenem polju dobro napredujemo.
Naš ženski odsek je bil 20. nov. 1940 star dve leti. Sedaj imamo lepo Število članic, sicer ne samo iz naše naselbine, marveč tudi iz okoliških. Kakor ališi-mo, bi rade pristopile tudi žen ske iz Southviewa. Vse ste nam dobrodošle in upam, da boste zadovoljne, ker skušamo biti demokratične. Ne glede kakšnega prepričanja je ta ali ona, do sedaj ni bilo nobenega pre ziranja in prav tako želimo i bodoče. Naše seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob treh popoldne.
Preteklo leto meseca avgusta smo si najele bus za ves dan. Že ob sedmih zjutraj smo ae odpeljale v Pittsburgh, kjer smo si ogledale marsikaj zanimivega. Naj prvo amo obiskale H. J. Heinzovo tovarno, kjer izdelu jejo in prezervirajo 57 različnih jestvin. Je v resnici vredno o-gledati si. Naše mlade članice ao že vnaprej prijavile naš prihod, da ao nam dali voditelja, ki nas je vodil iz oddelka v oddelek in razkazoval.
Ko amo ai ogledale prezeeva-cijake proč ase. ao nas peljali v spodnje prostore, v jedilnico, kjer so imeli Še vse pripravljeno za serviranje. Kar poaedle smo ae k mizi in prijazne strežnice so nam poatregle s malim obedom. Vse je bilo dobro in okusno in v resnici jim gre priznanje. Vsepovsod prevladuje stroga čistost. Po obedu so nas peljali še v Heinzovo gledališče, kjer so nam pokazali zanimive slike, kako velikega pomena je prezerviranje za obstanek in zdravje človeka in koliko se je trudil francoski kemik Louis Pasteur prqdno je iznašel skrivnosti prezerviranja.
Potem smo ae podale v Car-negiejev musej. Tudi tam je bilo veliko zanimivega. Seveda biv zelo več dni predno bi ai mogle vse natančno ogledati. Od tam nas j« bus popeljal v St. Paul Orphanage, kjer smo-bile lepo sprejete. Sestre so bile prijazne z nami in so uarn vse raz-kažale. Povsod je bilo vse v lepem redu, otroci pa so se lepo igrali na prostem.
Dasi j« bilfl še precej pozno, smo želele ogledati ai še letališče. Tudi ta prostor je vredno pogledati. Sele ob devetih zvečer smo se vrnile na Midway zdrave in vesele. Ta dan nam bo gotovo ostal v trajnem spominu.
Naš mladinski krožek SNPJ tudi lepo napreduje pod vodstvom mrs. Mary «laneshek in mra. Irene Lukan.' Njih sej« ao zelo zanimive. Daai so otroci vsako vratne starosti, vendar se dobro držijo reda. Njih predsednica Wilma Kosem vodi seje v lepem redu. Vidi se mi, da bo ta mladina, ko prestopi v odrasli oddelek, zmožna opravljati vae poale pri društvu in bo močan steber za bodočnost SNPJ.
Meseca decembra je družinu Antona Urbaočič« dobila sdra-vi'ga sinku. Muti j« naša zupis-nikarica. Vsa družina je pri SNPJ. Čestitamo 1 — dasi je že pozno. Miss Anne Machek je izvršila izpit bolničarke v Mercy Hospltalu. . Želimo ji uspeha v novem poklicu. Frank Likar je odšel prostovoljno k vojakom. Vincent Janeahek st. je bil na-kaj čaaa v bolnUnici, sedaj pa se nahaja v domaČi oakrbi. članstvo kakor tudi naš klub mu Želi ljubega zdravja.
Prva veselica našega gospodinjskega kluba v tem letu bo 15. f«br. Uljudno vabimo vae goapodipjake klube in društva v okolici in vaa prosimo, da ai zapomnite datum.
H kodcu ae lepo zahvalim jed noti za letošnji stenski koledar. Imanj ga v kuhinji. Fantek je tako luškan, da me vselej spravi v dobro voljo, ko se ozrem nanj, daai je samo na papirju. On predatavlja mladoat in zdravje, na drugi strani mu pa že preti nezgoda, ki tudi malim otrokom ne prizanaša. Torej zavarujte v jednoti avoje otroke že v zgodnji mladoati in ne pozabite, da je v njih očeh lé-skeČ odsev nekdanje vaše sreče.
Margaret Capuder.
Združene države in Hitler
Deuel opisuje namene petik ameriških "api-zarje v, "ki »o tli z "mirovnimi načrti'9 v Berlin in tamkaj najedli na nacijtke limanice. V Berlinu se zadovoljno smehljajo, kadar se branitelji ameriške demokracije lasajo med seboj. Klasifikacija ameriške pete kolone
. . (Konec)

GORENJSKEM
P^Tih. novembra.—Od rilfl> prihajajo vznemirljl-<» naraslih vodah, ki I" bregove in povzročajo N, "a\adno toplo, južno Hnjih dneh je pošteno ■r .v irorah. čemur se *e neprestano de-da t* itak razmočena M m"r«\v*č sprejemati *>«če. Sava se je v
PMrui,
Korporacije obtožene zarote
Washington, D. C., 1. febr.— Federalni justični department je naznanil, da je izposloval ob-tošbo proti šestim korporacijam, ki ao akušale uatvaritl altuacijo, da Nemčija dobi štirikrat večjo količino magnezija kot Amerika. V obtožnici ao imenovane Aluminum Company of America, Dow Chemical Co., American Magneaium Corp., Magnesium Development Co., General Aniline A Film Co/In I 0, Far-benindustrie, nemški trust. Magnezij je znan kot najlahkejša kovina in rabi ae pri izdelovanju zlitin za letala.
Francozi, ki so rekli, da raje vidijo * Adolfa Hitlerja na čelq Francije kakor pa socialista Leona Bluma, so bili tipični predstavniki te kategorije peto-koloncev—in med nami imamo danes Američane, ki pravijo, da bi z največjim veseljem zamenjali Roosevelts s Hitlerjem, če bi le mogli! Tudi ti Američani ao tipični predstavniki omenjene tretje petokolonske kategorije.
To so v glavnem gru|>e in manjše skupine, ki tvorijo pravo peto kolono v Združenih državah. Ta peta kolona predstavlja danes večji problem za Ameriko in večjo nevarnost za ameriško demokracijo, kakor pa vai nemški Špioni na ameriških tleh!
Zakaj? Zato, ker zgoraj omenjeni petokolonci povzročajo med nami več zmešnjave in razprtij in zavlačevanj kot morejo povsročiti vsi profesionalni špioni, kolikor jih je v Ameriki. Kajti špion ne more stopiti pred mi-krofon in tuliti milijonom Američanov na ušesa in Špion ne more izdajati časnika v milijonih iztisih—kakor, to delajo vplivni in bogati petokolonci, ki vsak dan blatijo predsednika Roose-velta z "diktatorjem" , ;.
In baš to je, kar Hitler potrebuje ift hoče! On hoč« konfuzljo, razprtije in milijon konfliktov med Američani, da bodo nesposobni za vsako obrambo.
Hitler ne potrebuje večine AmerlČsnov—kot te rečeno—na svoji strani zato, da Ameriko ps-rsllzirs in jo naredi nezmožno zs odpor. O ne I On lahko doaeše avoj nsmen, čsprav bo vae ljudstvo dežele zoper njega—samo če bo to ljudstvo dovolj razdvojeno med seboj, da se ne bo moglo zedinitl, kako j« treba nastopiti proti njemu.
Ameriški/ljudje, ki sovražijo Hitlerja—ali vsaj pravijo, da ga sovražijo—mu zdaj pa zdaj naj bolj pomagajo s tem, da iszivajo notranje konflikte v momentu velike krise, ko bi Američani K^ morali složno kooperirati v ob-jv^H "u n\ rambl. --
Hitlerju zadostuje en sam ča-šopi* t« petokolonske kategorije v vaakem večjem ameriškem me-stu—in zadrgnil bo vao Ameriko!
Kon/likt med ljudstvom Je lahko zaradi česa drugega, ni treba, da bi bil zaradi Hitlerja, niti zaradi tega ne, kako Je treba nastopiti proti Hitlerju; vseka kost je dobrodošla, vsaka malenkost na primer glede kratkih ženskih kikelj zadoatuje, samo da se ljudje rasburjijo In pozabijo na zunanjo nevarnost.
Petokolonci skrbijo, da bo rsvs in ksvs. Nad j I v Nemčiji so začeli z rasnim bojem: dol z Židi! Razcepili so Nemce na Žide in "arijce." Poleg tega so ukradli socialistom razredno borbo, kate ro so ponaeili: vsakdo, ki j« proti kapitalistom, j« komunist in d<W
Woodrowa Wilaona, angleški imperij in kontroliran tiski
Avtorji te lažnjive propaganda—val "atoprocentnl" Američani—se poslužujejo vsake laži in vsake fabrikacije, pa naj bo še tako jgorostasna. O pokojnem angleškem poslaniku LothJanu pišejo, da ni umrl naravne amr-. ti, temveč j« bil umorjen po angleških špionih, ker ni Mi dovolj energičen za potegnitev Zdrušenih držav v vojno! O pokojnem senatorju Lumleenu, ki se je ubil pri aeroplsnski nesreči v zadnjem septembru, šušlja-jo, da ao ga novi dealerji umorili, ker je bil proti obvezni vojaški službi!
Koga podpirajo ti propagandI-sti, kdo so njihovi zavezniki, tega ne povedo, ampak indirektno namigujejo, da jih vodita Jezus Kristus in G«orir« Washlnglonl
(Ta propagand« vsekakor izvira iz brlogov "fathra" Coughlina iu njegove fašistične "krščanska fronte. Op. ur. Proavcts.)
Tretja kop« propagand« j« bila prav tako sočna. Tiskovina nosi na Čelu ameriško zastavo v dveh bsrvsh, spodaj je pa vitrlo-ličen napeti na Jude, prudaednika Roosevelts, Wendella Willkiejs, Johna L. Lewia« in na Anglijo. Zraven je bil "buletin" novic, ki so prišl« "naravnost iz Nemčije" in ko čltaš to brozgo, dobiš aliko, da srečni ^Nemci sploh ne vedo. da je vojna—tako dobro se jim godi
Amerik« nt še imela v svoji sredi toliko sovražne propagande v tisku, sliki in v radiu kot J« ma danes. Vsa ta propaganda Je naperjena Indirektno proti demokraciji In vsa ta propaganda j« financirana od onih smsrilklh petokoloncev, med k«t«rimi j« mnogo takih, ki bi "raj« videli Hitlerja kakor Roosevelts v De-i hiši v Waahlngtonu . . ."
Poaadka angleških vojaških inženirjev gradi Most
Veliko pomanjkanje
livil v Belgiji
Bruaelj, Belgija, I. febr. Člani ameriške misije so izjavili, ds je v Belgiji zdaj večje po-manjksnje živil In drugih potrebščin nego je bilo I. 1914, ko je artnaJa nemškega kajzerja okupirala deželo. Načelnik mi| al Je je Frederick D. Stephens. | On ni dal nobene augeatije, kaj naj bi Amerika storila v prilog belgijskim prebivalcem, ki str«-I dajo. Nsznsnll j«, da bo misijs odpotovala Iz Bruslja v Berlin.
nJim! Njihov« peta kolona demokratičnih deželah danes najbolj podžiga razredno borbo: vai aktivni delavci, ki ae borijo za unijo, ao komuniati in vai kapitalisti, ki se nočejo boriti proti uniji, ao židjel—»
Kna sama poštna pošiljka mi ja pred kratkim prinaela tiskovine od treh "atoprocentno ame riških organizacij," ki se čitajo prav tako. kakor če bi bile beae do za besedo prevedene iz tlakov nih produktov, ki jih razpošilja naokrog Jofef Goebbels iz Beril na
lz teh tiskovin je odseval« mi «terioznoeUn odsevalo j« zarot ništvo; čitf «U j« bil pozvan, naj vzame trap in ga izroči "v dobre roke, dokler je še čas" . , v tem je bila sugestija, da je ne ki neznan aovrsžnik te ns pragu in morda te jutri atrmoglavl rs* publiko . Preračunano Je bilo, da bo čltateljs pri tem urgirs nju s pre letela zmis.
Druga kopa tiskovin Je histerično aHirals na "krščansks ar ca," naj «* dvignejo in spoznajo, ksj jih čaka ., . Ta klasičen ape Je zmešal v enem loncu "delav «ko-unijski reket,"v "judovske bankirje," "rdeče pošasti." |>red sednika Roosevelts, pokojnege
Jugoëlavija se ustrašila italijanskega protesta
1. febr.—Zunanji urad je omsjll aktivnosti dveh ameriških reporterjev kot po-aledica italijanskega protesta, ker sta |>oročala o krvavih izgredih v Turinu, Milanu in drugih italijanskih mestih. Winston Burdett, reporter Columbia Boadcaet Oq„ ki Je poročal o izgredih, ne sme rabiti telefona že sedem dni. Radi Jaka postaja v Belgradu mu je tudi zaprta. Ray Brock, dopianik n«w-yorškega listu Times, tudi ne sme rabiti telefona. Ob« repor-terja lahko pošiljata poročilu po kablu, toda tu a» podvržena cenzuri.
Cez 2000 rumunskik rebelev v zaporih
Bukurešt«, Rumuniju, I. febr. —-4f!e» 2000 voditeljev revo!te, kutero Je diktator Antonescu /.utrl zudnji teden, Je bilo ure-tiranih samo v Bukarešti, ae glusi uradno poročilo. Med temi Je tudi 52 žensk. Vojaštvo In policije stu zuplenili 32,635 pušk, strojnic, revolverjev In ročnih granat ter velike zsloge mutil-clje v navalih na stanovanja r«* belev. Notranji minister J« naznanil, da ho bankir Oscur Ksuf-mun, ki Je pobegnil v I<ondon, obsojen v odsotnosti na obtožbo, du Je po»lul vseto $07,000 v umeriškem denarju v tujino.
Večina Američanov je proti Lindberghu
Princeton, N. J.# I. febr.— Običajno glasovanje Institut« zu javno mnenje (Uallup Poli) Je pokazalo, da ae 70 odstotkov Američanov ne strinja s letalcem Uiidberghom, kateri je nedavno izjavil pred «buffiiičnUn odaekom zu zunanje za4ey«, du on Je proti večji pomoči za Anglijo tu M najraje videl, du s« Anglija | h igo« I i za mir s Hitlerjem. Rezultat glasovanja: 70% proti Lindberghu, 15? za Und-berghu in 6',« je nevtralnih.

POLOM
ROMAN IZ VOJNE JL 1870-71
ÉMILE ZOLA	Preložil VLADIMIR LEVSTIK
V «redi. n« temnem ozadju Ardennekega gozda, ki se je širil na obzorju kakor zaetor bledozeiene barve, se je risal Sedan, z geometričnimi črtami àvojih utrdb, ki so jih poplavljeni travniki in reka močili na jugu in na za-padu. V Bszeillesu so te plamenele hiše in prah bitke je ovijal vas. In na vztoku, od I^s Moncelle do Givonne, so se videli, kakor vrste žuželk, le nekateri polki 1. in 12. armadnega zbora, pomikajoči se po strniAčih ter od časa do časa izginjajoči v ozki dolini, kjer ae je skrivalo selo ob selu. Na nasprotni strsni se je kszalo drugo pobočje, kredasta polja, VI jih je ¿kropil Chevalierski gozd s svojimi zelenimi masami. A na severu se je posebno razločno videl 7. armadni zbor, ki je s svojimi gibajo-6imi se črnimi pikami zavzemal FloinAko planoto, Ai rok pas rdečkastih njiv, ki se je spuičal (id Garenskegs gozdička do travnikov na bregu reke. Se dalje Um so ležali Floing, Saint-Menges, Fleigneux, Illy — vasi, gubeče se na tem valovitem svetu, cela nemirna pokrajina, razsekana s strmimi pobočji. Na levi se je videl tudi ovinek Meuse, počasi tekoča voda, le-skečoča se v jasnem solncu kakor svetlo srebro, ki je oklepala Igeški polotok s svojim širokim in lenim ovinkom, docela zapirala pot na Mezieres ter puščala med svojim skrajnim bregom ter neprodirnlmi šumami edino prosto pot skozi Ssintalbertsko sotesko.
Stotlsoč mož in petsto topov frsncoske armade je bilo stlačenih in obkoljenih v tem trikotniku; kadar se je kralj pruski obrnil proti za-padu, je videl drugo ravnino, ravnino Donche-ry-«ko, gola polja, razširjajoča se proti BriSn-courtu, Marancourtu in Brignes • aux - Bois, brezkončno, sivo ozemlje, ležeče, v prahu pod sinjim nebom. In kadar se je obrnil proti vztoku, je bila pred tesno stisnjenimi francoskimi črtami tudi tuksj neizmerna odprta dežela z nebrojem vasi: najprej Douzy in Carig-nan, nato viie zgoraj Rubecourt, Pourru-aux-Bois, Frsnchevsl, Villers-Rubecourt, Pourru-sux-Bois, Frsnchevsl, Vlllers-Cernsy, do dispells ob meji. Vss dežela naokrog je bila njegova, po svoji volji je pomikal dvestošestdeset tisoč mož in osemsto topov svoje srmade naprej, z enim samim pogledom In objemal njih preplavljajoči mari. Že se je od ene strani pomikal U. armadni zbor na Saint-Mengeš, dočim je bil 6. zbor v Brignes-aux-Bois in je čakala wuertemberâka divizija pri Donchery-u. Na drugi strani, kjer so mu drevesa in griči ovirali pogled, je z duhom gledal premikanje čet; ravno' zdaj je,Videl 12. zbor prodirati v Chevalierski gozd, in vedel je, da je garda morala doseči Villlers-Cernay. To so bile čeljusti primsžs : armada prestolonaslednika pruske-gs ns levi, armada prestolonaslednika saksonskega na desni. Odpirale so se In se Alrlle v nepremagljivem pomikanju, dočim sta bavar-aka armad na zbora naskakovula Bazeilles.
Pod nogami kralja Viljema, od Remilly-a do Frenoiaa, js bres prestsnks grmels skoraj he-prekinjens vrsta baterij, ki je škropila z granatami Moncelle in Daigny, a Je kmalu jela obstreljsvsti preko mest Sedsns tudi plsnoto na severu. Ura je bila Aele osem, in on js čakal neizogibnega uspeha bitke, oči ns tej ogromni Ashovi deski, ves v svoji nslogi, ds vodi mrgolenje ljudi, bssnost Črnih pik, izgubljenih sredi večne, smchljsjoče se nsrsve. -
v
2.
Ns FloinAki plsnotl je trobentsč Gsude ob rsni zsrji sredi goste megle zstrobil budnico na vsa pljuča. Toda zrak je bil napojen s
taloAno vlago, da se je dušil veseli glas. In mo-Atvo kompanije, ki niti ni imelo poguma postaviti Aatore, se ni zbudilo, marveč je ležalo v blatu, zavito v svoja platna, z bledimi obrazi, otrplimi od trudnosti in spsnjs, Že zdsj podobno mrličem. Trebs jih je bilo tresti dru-gegs za drugim ter jih vzdramiti iz te ubitodti; nato so vstajali kakor od smrti, vsi brez barve, oči polne groze pred življenjem.
Jesn je bil zgubil Maurica.
"Kaj pa je? Kje smo?" • Prepadel je gledaTdKrdg «ebe in ni videl ni-česar razen sivega morja, po katerem so plavale sence njegovih tovariAev. Na dvajset metrov razdalje že ni mogel razločiti ničesar. Vaakatero določenje kraja je bilo nemogoče; niti tega ne bi bil vedel povedati, kje leži Se-dan. V tem trenutku pa mu je treAčll odnekod, iz daljne dalje, pok topa na uho.
"Ah, res, danes se začenja, bljejo se . . . tem bolje, tako bo vsaj enkrat konec!"
Glasovi kroginkrog njega so govorili isto; bHo je kakor mračno zadovoljstvo, kakor strastna želja, uiti tej mori in videti že enkrat Pruse, ki so jih priAli iskat in pred katerimi ao bežali toliko smrtnodolgih url Bližal se je torej hip, ko jim poiljejo par krogel in se izne-be teh patron, prineAenih tako daleč, ne da bi bili lzpalili le eno! Vsi so čutili, da je danes bitka neizogibna.
A bazeilleski topovi so grmeli glasneje; Jean je stal in posluAsl.	,
"Kje streljajo?"
"Bogme," je odgovoril Maurlce, "zdi se mi, kakor da je nekje Um proti Meusi . . . Toda, vrag naj me vzame, ako vem, kje sem."
"PoHuAaj, fant," je dejal nato korporal, "glej, da se dsnes ne izgubivs; veš, to reč je treba poznati, sicer se jih grdo nalezeA ... Jaz sem jo že izkusil; odpiral bom oči zaU in zase."
Ali oddelek je pričenjal godrnjati, nejevoljen, da si ni mogoče pogreti želodca z gorko jedjo. Ni suhih drv, d* bi zapalili ogenj, in to v UkAnem pasjem vremenu! Celo v tem trenotku, ko se je pričenjala bitka, se je želodče-vo vprašanje vračalo z ukazujočo odločnostjo. Junaki so bili, da, ali tudi — in pred vsem — želodci! Jesti jim je bila prva skrb; s kakšno ljubeznijo so posnemali pene iz kotla, kadar je bila dobra juha; In kakšen srd so kazali, kakor otroci in divjaki, kadar je manjkal kruh!
"Ce ne jeA, se tudi ne bljeA," je izjavil Chau-Uau. Vrag naj me vzame, Če tvegam danes svojo kožo!"
Zopet je revolucionar obsedel tega dolglnasU-ga pleskarja in montmartrskega Airokousteža z njegovo gostilnliko modrostjo, ki je mešala bore par dobrih misli, ujetih tuinUm, s pre-strahovito godljo oslarij in laži.
"Sicer pa," je nadaljeval, "ali nas niso vlekli zs nos irl nsm pripovedovali, da Prusi pogtnja-jo od gladu, in od bolezni, da niti srajc ne premorejo vočin da jih srečavajo po cesUh umazane in razcapane kakor berače?"
Loubet se je pričel amejati's svojim obrazom pristnega pariAkega pouličnjaka, ki se j? pretolkel skosi vse drobne obrti velikih tržnic pa-riAkih.
"Da, aaj pravim! V resnici pa smo mi tisti, ki jemljemo konec od revAčine in ki bi jim človek ponudil groA za miloAčino, če nas vidi v naših raztrganih Čevljih in naAih okidanih cunjah ... In njihove velike zmage! Lepi šal j i v-ci to, ki so nam pripovedovali, da so ujeli Bis-marcka in potolkli v nekem kamnolomu vso njegovo arpisdo ... To so nas imeli zs norcs!"
(Dalje prihodnjič)
opr,
n i
am«
—	Kdo prsvi, da od^m
—	Ti sam si mi telefonij
Ivan je ljubeznivo prij*|
jano pod roko ter jo odpel,»! zi čakalnico pred postajo
—	Ali si huds, MarJini, jo je vprašal. — Ali miH če ostanem?
—	Mar sploh nisi odpotovati, Ivan?
—	Ne.
—	Zakaj si mi potem niral?
Ljudje so debelo «Izdali Ivan sredi ulice poljuba' ženo. A ni m<>Kel drugače. H ga je pekla vest.
—	Vsaj enkrat sem Marjana . . .
—	Kaj si hotel?
—	Priti s teboj pravoč^a koncert!
Ce se staro srce pomladi
Napisal I*. I'ee
"Za dva tedna izpreči," se je glasilo povelje. "Sprememba zraka! Proč od doma! Daleč it megle—najbolje na jug!"
Ubogljiv» se je gospod profesor preselil na jug in ae vgnez-dil v majhnem hotelu v bližini l.ugana. Prav za prav to ni bilo pravo v gnezdenje. Toda vendar.
Njegova sol«: svetle tapeU, rumena postelja, «lika "Gora Sal-vat»re" v mesečini. V majhni jedilnici je nedela pri sosednji mizi neka debela gospa, ki je veliko jedla, a kljub temu lahko dosti govorila s htretnico. Kasen tega a» bili med zdraviliAkimi goati v hotelu tudi čeden parček, neka mati z bledi«1 no hčerko in neka »amka v črnini.
Vaeh teh pa ni \ idel. Kanm de-bele ♦ gnepe—n zaradi .njenega Klasu—ni mogel apreiflmlatl.
I*o večini Je »edel na avojem t»alkončku, polotil roke v naročje in opatova! raialed, ki »e je ta čudo akladnl a tiatim v prospektu Pred seboj je imel Kan Halvatore (v aončnem svitu) t njegovo romantično oblik«». . IV tlej kakor kuliae »briai gričev, »puščajočth ae proti jezeru;'t se-lenimi rrmtči poražena |*>Wja l'od prsti moraš oUutiU kakor
črnčeve lase. je pomislil gospod profesor in se je sam čudil svoji nenavadni misli. Pod balkonom je bil ljubek hoUlski vrtiček • pravcatimi pklmami. rastočimi na prostem. Doma pri njem je svoje čase v kotu v jedilnici tudi stsls takšna pahljačasta palma, dokler jo je njegove lena negovala. Z njeno smrtjo je umrla tudi rastlina.
Od Ukrat je minilo te mnogo let. Gospod profesor se je pogla-dll po čelu in pomežiknil v sonce, ki Je Ae toplo grelo, čeprav se j« le močno nagibalo k zimi. Vsaj po koledarju, čudno je, kako koledar izgubi svoj okus po temperaturi, kakor hitro zdrčiš na Jug. November—december— januar—brrrr. mraz. debele ob-leke, volnene nogavice—in tukaj : čez dan mil, prijete» zrak, pravcato N|n»mladanako sonce. Prsv »sres okolica kakor nalašč za nič več mlade ljudi, ki aovralijo zmr-lovanje.
Tretji dan je guapod profeaor pohajkoval vsdolt jsarrs. po pešpoti proti Gaudrtjt. tâstnik hotela mu je aicer avetoval. da bi '«i ogledal novo avtomobilsko ce-'Mo, ki drli zgoraj po gori in se vije skoti predore
"Avtomobilska cesta? Ne. rajši fle?" je lamrrrira) profeaor in |K»aet»il. da )e danes le še malo avtomobilov na reatah. Dal si Je razložiti "vstop** na peš pot in •e «slpravil
Med potjo je marsikoga ¿re-
je v k; Se je
čal, toda ta srečanja so šla neopazno mimo njega, ker je bil zaposlen z mislijo, iz kakšnega Vzroka je pač debeli oblak—edini na celem sinjem tessinskem nebu—tako drzno legel pred sonce. Iz katerega vzroka—s kakšno pravico—in kaj bodo neki meteorologi rekli o tem?
Pot se vije zdaj navzgor, zdaj navzdol, in če je človek le v neki določeni starosti in skrbno be pazi na hojo. utegne čutiti utripanje srca. A zdaj je bil gospod profesor ogorčen zsrsdi oblaka, gledal je sovražno proti zidu na levi strani in je odkril kuAčarja. ki je čepel pred neko zidno razpo-ko. Obstal je in se je hoUl pravkar prepričati, če morda—kakor on sam—čaka na sonce. Ta je pa začel migati s repom, ročno je splezal po zidu navzgor in naposled Izginil pod šopom trave.
Tri sekunde so odtlej pretekle. Samo tri sekunde. Toda zadostovale so. da se Je razpoložen j tgo-poda profesorja popolnoma spremenilo; tudi brez sonca je posUl dobre volje. Neka kmetica mu je prišla naaproti. V svojem velikem širokem klobuku je neala pokošeno travo. To je morala biti precejšnja teta in lenska utegne biti takšne starosti kakor Jat, je
pomislil gonpod profesor In je _ ____
strmel ns njeno mladostno hojo. '„k* .^¡pvilka^prejelš pis^i Da. aeveda. v teh lesenih cokljahiv katerem je atalo med drugim na mbstem cestišču	ltu<||	\
Potlej ae )e prikazalo dekle j Toda ne glede na podnebje. Ni je videl prihajati; na lepem na iivrstno vreme, imam te tu-
je stslo Um kskor pričsrafio iz ene izmed zidnih razpok. Na sebi je imela sivo krilo z naramnicami, svetlo bluzo iz grobe tkanine in pisano pahovko na glavi, In smejala se je.
"Dober dan," je pozdravil profesor in Aele potlej se je ^pomnil, da bi moral italijanski govoriti.
"Dober dsn," je odgovorilo dekle in obstalo.
Kako dolgo sta tako brez besede sUla drug drugemu nasproti, gospod profesor pozneje ni mogel ugotoviti, čeprav se je na vso moč trudil. Dekle kratko in rualo ni odAlo dalje. Stalo je Um in se smejalo. In na lepem si je tudi solnce izsililo pot izza debelega oblaka. Zaplesalo je na dekletovem obrazu in njen smeh je bil ves sončen in srečen.
"Zdsj se je vendar pokazalo sonce," je menil profesor nerodno, samo da bi sploh kaj zinil. Zdel se je sam sebi kakor knlad fantič na prvem sesUnku. Skoraj nerodno« mu je bilo. Dekle se je zasmejalo: "Pogosto tako. Kadar stoji nad Monte-Caprinom, pride oblak in ga zakrije. Toda po večini je sonce moČnejAe."
'Tako, tako," je dejal profesor In iskal druge snovi. Naposled je bilo dekle po treh dneh prvi človek, s katerim ga je mikalo govoriti. Da le ne bi dalje odšlo. Poskusiti jo je bilo treba za nekaj minut zadržati.
'Ali je še daleč do Gandrije?" je ponovilo dekle. "Tamle je že prva hiša."
In res, med večno zelenimi drevesi in grmiči so se pokazale kamniU strehe svojevrstne, h gori stisnjene vasi.
"Krasno mora biti zmerom tukaj živeti," je menil profesor; na eni strani ji je hotel napraviti veselje, na drugi strani je pa resno mislil tako.
"O, da." je menilo dekle in spet se je sUri gospod čudil pravilnosti njenih ščebelečih zob. Tessinke—čudoviU rasa! »
Naslonil se je na zid, ki se je prav Um končal, in Je v mislih z roko igraje sledil kamenini. Takorekoč v podzavesti se mu je zazdelo, kakor da bi začutil kamniU vijuge. Pogledal je tja in je v svoje presenečenje odkril, da kamen vUsana ovratna ruU. bilo videti spodnji del vratu, toda glava nosilke je bila odbita.
Prekrasno odkritje! Dobrodošla snov razgovora!
Toda tudi dekty ni bila o tem poučena:
"Poglejte no! Tega še sama nisem vedela ! Porušen spomenik v GsndriJi—čisto neviden ob zidu ! To bo treba povprašati," je dejala.
Oči gospoda profesorja so se zasvetite. Zaživel je. Srečanje mu je bilo v zabavo. Ta ti vi "pozdrav z juga" ga je bolj veselil, kakor je pnpr za prav hotel priznati. In čeprav je le nekaj časa stal tam. ne da bi ae ganil, je vendar njegovo srce močno utripalo pod nalivnim peresom, ki ga je zmerom spremljal v te-lovnHtovem lepu. Ves v ognju je prosil dekle, naj se vendar pota-nima za ostanek odsekane glave. Jutri tjutrai ob istem času bo spet na mestu. Stvar ga znanstveno zanima. In zato Ji je dolžan veliko zahvalo! ' • e
> Oaem dni pozneje je snaha gospoda profeaor) a—njegov s len-
Ženska točnost
Kurt Roder
Marjana se je silno veselila koncerta. Toda človek obrača, Bog obrne . . .
Znenada je zazvonil telefon.
—	Halo? — »e je odzvala Marjana.
—	Marjana?
—	Halo, ti, Ivan?
—	Zal, nekaj nevšečnega ti moram sporočiti, — je dejal Ivan. — Še danes moram službeno odpotovati. Niti domov ne utegnem več priti. Moj vlak odhaja o^> osmih.
—vAh, Ivan! — Mladi ženi je bilo re» hudo.
—	Koliko dni boš z doma? — ga je vprašala.
—	Osem dni, znabiti celo deset. * '	* '
—	Toda pred odhodom bi U neizmerno rada še enkrat videla, Ivan. Prosim te, pridi domov.
—	Ne mogoče!
—	Ce želiš, pridem sama na postajo!
—	To bi bilo zares lepo, Marjana, — ji je odgovoril Ivan. — Vesel bom, če boš prišla. Toda bodi točna. Vlak ne čaka!
—	Kaj pa koncert?
—	Kakšen koncert?
—	Saj vendar veš, da sva danes nameravala na simfonični koncert, — je razočarano dejala Marjana. — Vstopnice imaš vendar pri sebi, v listnici . . .
—	Saj res! Koncert! Skoda, Marjana!
—	Velika škoda, Ivan!
Mož, ki je imel Marjano rad, jo je tolažil:
—	Obleči se kar za koncert in pridi na postajo. Koncert prične ob tri četrt na osem. Prišla boš ravno prav.
—	Da, Ivan. Toda . . .
—	Toda?
—	Ce bi bil ti z menoj, bi šla raje na koncert.
Ivan je vzdihnil:
—	Moj vlak odhaja točno ob
di prijateljico. Pristno Ussinsko dekle, ki bi poleg odlike, da je tipično dete te od Boga blagoslovljene dežele,, lahko v pogledu izobrazbe in znanja jezikov tekmovala z vsako meščanko. Kdaj pa kdaj se sesUneva in najino prijateljstvo temelji na obojestransko poučnih pogovorih. Šele zdaj so mi jasne odlike našega najbolj južnega kantona, odkar sem našel v njej tako izvrstnega tolmača. Po njenih žilah se namreč pretaka tessinska kri in dekle razodeva ljubezen do domovine —z vsako črko, ki prihaja iz njenih mladostnih ust."
e
Natanko tisti dan je pa pismo-noAa prinesel neki družini na severu pismo s tole vsebino:
"Ljubi sUršit
PustiU me še štiri dni v Gsn-driji! Doživela sem namreč ganljivo doživetje, ker neki profeaor—prav Uko zdraviliški gost —meni, da sem Tesslnka. Neznansko učen je in jas bom tudi posUls. seveds če smem še tu osUti. dokler on ne odpotuje. Nič se vsm ni trebs bati, 38 let je sUreJAi od mene. Toda verjamem mu. kadar pravi, da se je spet pomladil, ker vidi življenje s mladostne strani. Kajpak meni Tesain. kadar govori o "živ-Ijenju". Njemu dobro de. jaz pa se zabavam pri tem. ko svoje počitnice Uko koristno uživam. Pmeim. pošljite mi torej dovoljenje zs podaljšanje mojih počit-
*1soč pozdravov »d vaše __Erike."
pol osmih, draga moja. Bodi točna, čakal te bom na peronu.
Ko je Marjana odložila slušalko, je bilo skoraj sedem. Stekla je v spalnico. Se nikoli se ni U-ko hitro, oblekla ter zamenjala čevlje. Se nikoli ni tako naglo našla svoje torbice. Se nikoli ni tako malo časa stala pred zrcalom. Toda vendar se je prav prikupno oblekla in napravila. Točno ob pol osmih je bila na po-sUji. Bila je lepša kot kdaj koli, kajti naglica in vznemirjenost sta ji razžareli obraz. Ko je zagledala Ivanar
—	Kje imaš kovčeg, Ivan ?
—	Kakšen kovčeg?
—	Zdi se mi vendar, da od potuješ ?
i»»*»»»»»»»»«»»»»»» „«.., ZASTOPNIKI LIS PROSVETE
ae vai društveni tajaiki in Uji ¿lani, ki Jih društva Izvolijo y Ul Naši nastavljeni tekalni in p* zaatopniki za določene okraj« M Loala Barborich, aa Milwauk* in okolico.	h^B
Anton Jaakovich, za Clevelaai ia okolico.
Andrej Pi»t* is Ely, Minn, U| vo Minneaota.
Frank Klen Iz CMaholma, Mia Chiaholm Ia okolico.
Frsak Cvetan |z Tire Hill, p| vae arednje-vzhodno Penno. ■ Anton Zornik iz Her mini«, ft vao zapadno Pennsylvania.
Joe Peternel iz Library, Pa, i padno Penno. John Zornik za Detroit in <4
Polef vaeh teh pa lahko tmI ali naročnik aam pošlje avojo ae no direktno liata
PROSVETA
2657 So. Lawndale Ave., Ckica«
TISKARNA S.N.P.I
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila za veselice in shode, vlzitnice, časnik knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatska slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drui
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTV S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojasnila daje vodatvp tiskarne Čepe smerne, unijako delo prve vrata
Pišite po informacije na naslov:
S.N.P.J. PRINTERY
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904
Tam se dobe ns teljo tudi vaa uatmena pojasnila
CHICAGO, ILL.
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEM
Po sklepa U. redne konvencije se lahko naroči na Ust <W*li prištele eden. dva, tri, štiri aH pet «laser Is eae drašlae k eni »•»* nini. Liat Prooveta etaae ss vse enako, ss člane ali nečlane M* ■ eno letno naročnine. Ker pa člani Ae plačajo pel aaaamentu f 1 J* ■ tednik, ee jim U prišteje k naročnini. Tare) eedaj al vzroka. r#& « Je liat predrac sa člane SNPJ. Ust PresveU Je vaša laataiaa I Kotovo Je v vsaki družin! nekdo. U M rad čltal liat vsak daa.
Pojasnile:—VaeleJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti M SNPJ, ali če aa preaeli proč od družino in bo zahteval aam avoj M tednik, bode moral tleti član Is dotlčne družine, ki Je Uko akof« naročena aa dnevnik Proereto, to takoj naznaniti uprsvništva lidl ln obenem doplačati dotično vsoto liat« Prooveta. Ako tera bo art tedaj mora upravništve snišati datum sa to vsoto naročniku.
Cena I letu Prooveta Je: Za Zdraš. države ia Kanado HM Za Ctcoro fn Chkafe Je... **
1 tedslk Is............. 4 ss 1 tednik Ia..............
t tednika Is............ IM S tednika Is.............
t tednike Is............MS t tednik» Is.............j*
4 tednike ia. I tednikov la.
IM mit
tednik»
tednika in........
tednikov Is......
T * rnpf jf, oseeeeeeeo
lapotnlte apodajl kupon, prilešlte potrebno voote denarla aH M«" Order v pleme In al naročite Preavete, bet, U Je vaša laetni««-
__
PROSVETA. SNPJ. MS7 Se Lawndale Ave. Chicago. HL
Priloženo pošiljam naročaine as liat Preovete vaoto f.... - '"
t) Ime....«............ .................Cl. društva M...
Nsslee .••••*..••...................•...........••.*•••**''"
t'etat It* tednik In ta pripišite k mfji naročnini od aledečib Hm" mejo dmIIno:
S)*.« ..*•.••...••...•••••••••••••••• >CL traites AK»i
S).........................................CL društva št»»»»*"
društva it••••,,' j
S).........................................GL drsAšes •
Merte............................... D* tava.......
Nov narečaOk.