Poštnina plačana v gotovini Maribor, oonedel'6^ 1. oktobra 1934 Stev. 22^ f-.rr... rjtjaSZZSTu MARIBORSKI Let« VBI. COKi Cena 1 Oto VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2459 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani t Poštni čekovni račun £t. 11.406 JUTRA 99 Ženevski račun brez krimaria Mimo akcije za sprejem sovjetske Rusije v Društvo narodov je okupiralo pri zadnjem plenarnem zasedanju v Ženevi zbrane diplomate najbolj vprašanje zagotovitve avstrijske samostojnosti in neodvisnosti. Kar pa zveni nenavadno čudno: glavna iniciatorka teh prizadevanj ni bila Avstrija sama, katero zadeva najbolj ali prav za prav neposredno edino tiče, ampak Italija. Poleg nje pa sta se z vso vnemo trudili za garancijo tudi F r a n c i j a in A n g 1 i-j a, vendar vsaka iz drugih interesov in z drugačnimi nameni. Sestavljenih in predloženih je bilo več načrtov: italijanski, francoski, angleški, držav male antante in več spreminjevalnih. V glavnem pa sta si stala nasproti dva najbolj različna, predlog Italije in predlog držav male antante. Prva je hotela garancijo za Avstrijo izven Društva narodov, brez pritegnitve držav, ki niso velesile, irl povrhu še mandat za eventiielne sankcije. Druga je pa predlagala splošni pakt velesil in vseh sosed Avstrije v okrilju Društva narodov, kateremu bi pripadal seveda tudi mandat za intervencije v primeru potrebe. Pod pritiskom male antante je F r a n-c i j a odklanjala italijanski načrt, dasi mu sicer gotovo ne bi bila načelno absolutno nasprotna, upirala pa se mu je tudi A ns 1 i ja, in to zaradi strahu, da ne bi eventuelna podelitev mandata 11 a-l'ii izzvala nevarnih konfliktov, ki bi utegnili v danih okolnostih ogroziti celo evropski mir. Mimo tega se je pa Anglija branila tudi prevzetja vsakih novih obveznosti, ki bi jo vezale na dejansko vmešavanje, ako bi se razmere v Avstriji in okoli nje razvile tako, da bi bile njeno samostojnost in neodvisnost treba stvarno braniti. Razvoj teh pogajanj ie sprva kazal, da bo naposled morda vendarle dosežena taka rešitev, ki bo res nekaj predstavljala, pozneje so sc pa prvotni upi vedno manjšali in je naposled bila evropska mednarodna javnost celo prepričana, da iz vse te obilne moke sploh ne bo nobenega kruha in se bodo morala poprej rešiti še mnogoštevilna druga vprašanja, v prvi vrsti ona zbll-žanja stališč Italije in držav male antante. Zato nas je vest, ki smo jo prejeli tik pred odhodom vodilnih evropskih državnikov iz Ženeve, po kateri naj bi se odobril na naglo sklenjeni kompromis, obsegajoč le tri velesile: Italijo, Francijo •n Anglijo, tem bolj presenetila. Anglija ■*c Dri tem čisto obrnila svoje stališče, spremenila je pa tudi Francija in na kon-«1 še Italija svoje! In iz vsega se je ob koncu le rodil neki rezultat, toda v bistvu samo s e n c a tistega, kar sc je prvotno hotelo! Tri velesile so namreč ponovile v nekoliko preci/vnejši obliki svojo izjavo iz meseca februarja letos, v kateri so povedale, da mora Avstrija ostati samostojna in neodvisna. Nič pa niso povedale, kaj naj se zgodi v primeru, da bi bil boj za to neodvisnost In samostojnost potreben dejanske pomoči °d zunaj. Določile niso niti, da so dolžne vse tri podpisnice stvarno skrbeti za uveljavljenje svoje zahteve, niti da se mandat poveri le eni izmed njih (n. pr. Italiji), ali pa Društvu narodov. Mimo tega pa je izostalo tudi vsako sodelovanje držav male antante, dasi so vsaj toliko zainteresirane na usodi Avstrije, kakor Italija. Francija in Anglija in dasi sc brc/ njih avstrijsko vprašanje zadovoljivo in trajno sploh ne (la rešiti. V tem oziru -Smo zato le tnalo mani kakor tam, kjer smo bili prej. Rezultati velikih dni v Sofiji [Komunike o EBOsvetovenoih m@d zastopniki Bolgarije in Jugoslaviie VrRlS@y kralja Aleksandra in kraljice Marije SOFIJA, 1, oktobra. Kralj Aleksander in kraljica Marija sta v spremstvu kralja Borisa in kraljice Ivane obiskala v soboto Plovdiv, kjer sta bila, dasi nenajavljena, prav tako iskreno sprejeta, kakor ob prihodu v Sofijo. Med tem časom so se pa sestali bolgarski in jugoslovanski diplomati v Rilskem samostanu in ponovno v Sofiji ter nadaljevali pogajanja za čim-tesnejše sodelovanje v vseh političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih vprašanjih. Resultat teh posvetovanj je bil deloma objavljen tudi v komunikeju, ki ugotavlja najprej doslej dosežene uspehe v delu za zbližanje, zla sti na trgovinskem področju, nato pa našteva razne načrte za bodočnost. Med temi načrti je zelo važno zlasti to, da se bodo v najkrajšem času zgradile nove ceste in nove železniške zveze med .Jugoslavijo in Bolgarijo, da se na ta način zboljša in poveča medsebojni blagovni in osebni pro- met. Prav tako se bodo odpravile razne pretesne formalnosti glede potnih listov za potovanja iz Bolgarije v Jugoslavijo ter iz Jugoslavije v Bolgarijo. Prav tako se bodo okrepili kulturni stiki med obema državama in se bo z vsemi sredstvi podpiralo in pospeševalo nadaljnje zbliževanje, ki je že doslej rodilo velike uspehe. Ob prliki svojega bivanja v Bolgariji je kralj Aleksander odlikoval z najvišjimi redi razne bolgarske politike ter civilne in vojaške dostojanstvenike, nasprotno pa je kralj Boris odlikoval z enako visokimi redi našega zunanjega ministra Jevtiča in vse kraljevo spremstvo. Kralj Aleksander je pa izročil sofijskemu županu Ivanovemu tudi 100.000 levov za sofijske reveže. Včeraj ob 10.30 našega časa sta se pa Nj. Vel. kralj Aleksander iu Nj. Vel. kraljica Marija z zunanjim ministrom Jevtičem in ostalim spremstvom odpeljala s sofijskega glavnega kolodvora nazaj domov. V Dragoman sta prispela ob 10.50, v Caribrod ob 11.20, v Beograd pa ob 17.10, kjer se je dvor ni vlak ustavil na postaji v Topčideru. Oba suverena sta bila ob svojem odhodu iz Bolgarije deležna prav tako iskrenih in presrčnih ovacij nepreglednih množic, kakor ob prihodu, slovesno pa sta bila sprejeta tudi ob vrnitvi v Beograd. Ob priliki obiska so podali bolgarski in jugoslovanski državniki številne pomembne izjave o bratstvu vseh južnih Slovanov. Ves tisk Bolgarije in Jugoslavije je posvečal vso pažnjo zadnjih dni temu velikemu dogodku. Prav tako pa se je zanimal za obisk in zbliževanje med obema bratskima državama tudi tisk iz vse ostale Evrope in sveta. V teh dneh so bili postavljeni novi močni temelji bratstva vseh južnih Slovanov. --------- Hips kupčije za kulisami NEMŠKA, A ITALIJI DOBRODO-ŠLA INICIJATIVA ZA ODSTRANITEV NESOGLASIJ MED RIMOM IN BERLINOM. PARIZ, 1. oktobra. Tukajšnji listi objavljajo iz Rima senzacionalno vest, po kateri naj bi Nemčija pripravljala novo akcijo za pomirjenje z Italijo. Tudi rimski diplomatski krogi zatrjujejo čisto odkrito, da bo Nemčija storila nove diplomatske korake, da prepreči posledice, ki bi mogle nastati za nemško-italijanske odnošaje zaradi zbliževanja Italije in Francije. S tem v zvezi se zatrjuje, da je Hitler že odposlal v Italijo svojega posebnega emisarja, najbrže Ribbentropa, ki bo konferiral v tej zadevi z Mussolinijem še pred Barthoujevim prihodom v Rim. Značilno je, da je dosedanja ostra polemika med italijanskimi in nemškimi listi nenadoma prenehala tako z nemške kakor z italijanske strani. Glavni namen Nemčije pri tem pa je pridobiti Italijo za to, da bi še nadalje podpirala nemško zahtevo po enakopravnosti v oboroževanju. Obenem se tu naglaša, da Italija nemške iniciatice ne bo enostavno odbila, ampak jo bo najbrže uporabila za okrepitev svojega položaja pri pogajanjih s Francijo. Na drugi strani pa ponoven sporazum Rima in Berlina tudi zaradi Budimpešte ni izključen. Nobena tajnost ni, da se v Rimu resno boje izgubiti Madžarsko, ki bi v primeru sporazuma med Italijo i,n Francijo najbrže čisto odkrito krenila na stran Nemčije. Odmevi Dreorientacije Madžarske VELIKA NEZADOVOLJNOST V ITALIJANSKEM IN FRANCOSKEM TISKU RIM, 1. oktobra. V Italiji je vzbudilo Papenovo bivanje na Madžarskem zelo neugoden vtis. Mnogi italijanski listi se bavijo v Svojih uvodnikih s to zadevo in vprašujejo, s kakšnimi nameni je von Papen prišel na Madžarsko in se sestal z ministrskim predsednikom Giimboscm. Pri tein čisto nič ne prikrivajo dejstvo, da so se v zadnjem času zaradi zbliževanja med Italijo in Francijo pojavile na Madžarskem tendence opustitve dosedanje italijanske orientacije in tes- nejše naslonitve na Nemčijo. Italijanski listi svare Madžarsko pred takimi eks. perimenti in jo opozarjajo, da bi naposled mogla obsetJeti nted dvema stoloma, prav tako pa posvečajo posebno pažnjo Papenovi misiji na Madžarskem tudi francoski listi. »Exelsior«, ki se tudi ba- vi s tem vprašanjem, izjavlja odkrito, da Madžarska ne bo prilagodila svoje politike francosko-italijanskemu zbliža-nju. List pravi: »Neodvisno od senti- mentalnih ozirov mora Francija pazljivo To natn potrjujejo zlasti tudi komentarji zainteresiranega tiska. Med tem ko trdi v Italiji, da je zmagalo njihovo stališče in sta kapitulirali Francija in An-igHja, pravi v Franciji docela nasprotno, da sta popustili Italija in Anglija. Arogllia pa spet zavrača najodločnejše francosko mnenje, da bi bila s to deklaracijo prevzela tudi kakšne stvarne obveznosti glede varovanja avstrijske neodvisnosti. Pa tudi v Avstriji so na to deklaracijo kaj čudno Teagirali. nekako tako, da bi jo omalovaževali, naglašajoč, da so sicer za samostojnost in neodvisnost avstrljr skega ljudstva, da pa svet vendarle ne sme pozabiti, da so Avstrijci tudi — Nemci! Mi, ki pri deklaraciji nismo soudeleženi, lahko zato mirno rečemo, da ni nič več kakor le teoretična deklaracija in zato nekak izhod v zadregi in za silo. Avstrijskega problema pa taka deklaracija dokončno ne more rešiti. Rrez sodelovanja male antante in Nemčije je vse skupaj le račun — brez krčmarja. Ako velesile drugače mislijo, se zelo motijo in bo nadaljnji razvoj to tudi dol«zal. . —r. zasledovati skrivnostno Igro, ki se v tem času plete med Budimpešto in neko drugo evropsko prestolnico (Berlinom).« Mussolinijev strah pred Nemci in Slovani NEWYORK, 1. oktobra. Znani ameriški časnikar Knickerbocker objavlja v tukajšnjih listih intervju z Mussolinijem. Knickerbocker se je zlasti zanimal za stanje italijanske vojske po znanem novem zakonu o vojaški vzgoji celokupnega italijanskega naroda. Mussolini mu je na zadevno vprašanje odgovoril, da bi bila Italija preti tem zakonom mogla v primeru vojne spraviti pod orožje 5 milijonov mož, poslej pa jih bo lahko spravila 8 milijonov. Ob tej priliki je Mussolini naglasil, da se Italija mora oborože-vati, kajti v Evropi je 100 milijonov Nemcev In 200 milijonov Slovanov, med tem ko je vseh Italijanov v Italiji in i>n ostalem svetu komaj 60 milijonov. Vladna kriza v Španiji PARIZ, 1. oktobra. Iz Madrida poročajo, da bo ijajbrže š° 'Janes španska vlada odslc; Ja. Baje ps a radikal Ler-roux listo nove vlade že v žepu. Sodeloval bo najbrže s klerikalcem Gilom Roblesom. Levica pa divja proti zbliža nju sredine in desnice in zahteva vlado Azane ali Romana ter razpust zbornice in nove volitve. DESNIČARSKA ZMAGA V FRANCIJI PARIZ, 1. oktobra. V okraju Laon so bile včeraj nadomestne parlamentarne volitve, za katere je bilo povsod veliko zanimanje, ker bi se dale na njih rezultatu ugotoviti eventuelne spremembe v mišljenju francoskih vo lilcev. Zmagal je s 6674 glasovi desničarski radikal Lenay, dobil pa je le 188 glasov več kakor kadidat sociali stov in komunistov. RUSIJA IŠČE POSOJILO. LONDON, 1. oktobra. Kakor poroča »Sunday Ohromele«, je Rusija zaprosila v Angliji za dolgoročno posojilo v višini milijonov funtov šterllngov. Posojilo bi porabila v glavnem za plačilo zunanjih dobav. _________________ Šoominiaite te CHD Stran 2 Dnevne vesti Tragična nesreča ljubljanske godbe „ Zarje" Na včerajšnjem I. delavskem kultur-liem dnevu, ki so ga priredila v Mariboru mariborska socialistična delavska kulturna in športna društva, je sodelovala tudi znana ljubljanska godba na pihala »Zarja«. Dopoldne je »Zarja« priredila koncert, pri katerem je igrala samo slovanske skladbe, ki so zelo ugajale mnogoštevilnemu občinstvu. Popoldne je »Zarja« sodelovala pri ostalih prireditvah na igrišču SK Svobode, zvečer pa se je odpeljala na tovornem avtomobilu proti Ljubljani. Ko so se ljubljanski godbeniki poslavljali od svojih mariborskih tovarišev, pač niso slutili, da jih bo spot-jo doletela tako tragična usoda. Brez vsake nezgode je tovorni avto pripeljal Zarjane do Celja, kjer so se za kratek čas ustavili. Nad Savinjsko do- vzrok, da je šofer zgrešil pot. Pri Go tavljah v bližini Žalca je z vso silo zadel, ko je hotel obrniti avto, v neko drevo kar je imelo hude posledice. Godbeniki; ki so sedeli zadaj, so padli z avtomobila in obležali na tleh nevarno ranjeni: 22-letni Franc Novak z zlomljeno levO no' go, razbito glavo in hudo poškodovanim prsnim kosom, 24-letni Ciril Kepič z zlomljeno levo roko in irazbito glavo ter 25-letni Stanko Janežič, ki je dobil nevarne notranje poškodbe. Lažje poško dovani so še trije godbeniki. Vseli šest ponesrečencev so z osebnim avtom prepeljali v celjsko bolnišnico. Nevarne po škodbe so zdravniki ugotovili pri imenovanih treh godbenikih, dočim so osta li trije že zapustili bolniške postelje. Avto z ostalimi godbeniki pa je po nesreči lino je ležala gosta megla, ki je bila nadaljeval vožnjo proti Ljubljani. Iz sodne službe. Imenovani so za pristave dosedanji sodniški pripravniki: Ljubomir Stefanovič iz Maribora pri okrajnem sodišču v Celju, Fran Gubenšek iz Maribora pri okrajnem sodišču v Kočevju in Jože Podboj iz Maribora pri okrajnem sodišču v Laškem. Umrla je v Poljčanah 81-letna naduči-teljeva vdova, splošno •znana in spoštovana gospa Julijana Kropejeva. V Poljčane se je preselila po upokojitvi svojega moža, ki pa je že kmalu potem umrl. Med vojno je izgubila blaga pokojnica tudi svoje tri sinove in tako ni imela na starost nikogar od svojih najbližjih ob strani. Ob prav lepi udeležbi so jo pokopali v soboto. Blag ji spomin! Jernej Vengust, žrtev avtomobilske nesreče. Na cesti med Levcem in železniškim prehodom v Medlogu se je sinoči pripetila huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala mimo 6 ranjencev tudi smrtno žrtev v osebi podstarešine Jugoslovanske gasilske zveze Jerneja Vengusta. Pokojnik, ki je bil po poklicu višji poštni kontrolor, je bil znana osebnost pri naših gasilcih. Velike zasluge si ie pridobil za reorganizacijo gasilstva v naši banovini. Bodi mu ohranjen lep spomin! Tragična nesreča v Rušah. V nedeljo popoldne je rodbina posestnika Jožka Košenine na tragičen način izgubila petletnega sinčka Uroša. Z očetom je šel k sosedu. Med pogovorom se je deček za hip odstranil, smuknil na dvorišče in splezal na trugo za gramoz, ki je bila prislonjena na dvorišče in ob gospodarskem poslopju. Težki zaboj se je nenadoma prevrnil in padel nič hudega slutečemu fantku na glavo in mu k> zmečkal. Ko so preplašeni domači prihiteli in dvignili otroka izppd prevrnjenega zaboja, je bil žc nirtev. Še malo prej je z mamico opazoval pred hišo pogreb svojega sovrstnika in ves vzhičen pravil: 'Mamica, prav tako krsto moraš kupiti meni, ko bom umrl!« Revček pač ni slutil, da ga bo par minut kasneje posetila bela žena. Z razžaloščenimi starši sočustvuje vsa vas, saj je bil mali Uroš. povsod znan kot izredno ljubek otrok. Gledališki abonentje, ki so se prijavili, a še niso dvignili svojih izkaznic, naj to blagovolijo storiti čim prej! Otvoritvena predstava v gledališču bo jutri v torek 2. t. m. Uprizore Shakes-pearejevega »Hamleta« v režiji gl. režiserja J. Koviča. Naslovno vlogo igra VI. Skrbinšek ter bo ta predstava obenem interna proslava niegovega gled. delovanja. Sodeluje skoro ves ansambl, številna komparzerija in zbor. Rezervirajte vstopnice! (Tel. 23-82.) Uspeh knjižne nabiralne akcije ZKD. Pred nekaj tedni je Zveza kulturnih društev v Mariboru objavila v listih prošnjo na inteligenčne kroge, naj bi po svojih močeh pripomogli pri ustanavljanju prepotrebnih potovalnih knjižnic v obmejnih vaseh z darovanjem knjig, ki so že obrabljene in leže pozabljene na podstrešjih. Na ta poziv je zveza prejela arecej knjig. Večje število knjig so darovali g. prof Tribnik, upokojeni profesor Druzovič, ga. Kamenškova, gdč. Až-manova, lekarnar Maver in drugi. Vsem imenovanim in neimenovanim darovalcem izreka Zveza kulturnih društev nai-iskreneito zahvalo. Žal, da sc na ome- njeni poziv ni odzvalo več darovalcev, kakor je zveza pričakovala. V današnjih razmerah pa se je treba zadovoljiti tudi s tem. Zahvaljujoč se ponovno vsem, ki so se prošnji odzvali, se Zveza kulturnih društev v Mariboru tem potom obrača še do onih, ki so njeno prvo prošnjo morebiti prezrli. Naša slovenska dekleta na severni meji. Nad 30 slovenskih deklet se je zbralo včeraj iz Maribora in pohitelo v Št. Ilj na našo severno mejo. V veselem razpoloženju so dekleta prepevala slo venske pesmi, da jih je vse poslušalo. Izlet je organizirala naša znana tesno-piska gdč. Elica Bošnjakova in bi želeli naj bi našla več posnemalk! Izvoz nagega svežega sadja. Po statističnih podatkih trgovin, ministrstva je bilo od začetka letošnje izvozne sezone pa do 20. septembra iz Jugoslavije izvoženo svežih češpelj: v Avstrijo 1030 '.»igonbv, v Češkoslovaško 530 vagonov, v Poljsko 210 vagonov; grozdja je bilo izvoženega v Avstrijo 140, v Češkoslovaško. 90, v Poljsko 40 in v Nemčijo 75 vagonov: jabolk pa je bilo izvoženih v Avstrijo 70. v češkoslovaško 215 in v Nemčijo 40 vagonov. Izvoz suhih češpelj se je začel dne 12. septembra in je bilo do 19. septembra izvoženih v Nemčijo 450 vagonov. Cvetoča lipovka. Malokatero leto se igra narava s svojim stvarstvom tako, kakor letošnjo jesen. Ponekod cveto jablane in hruške, dozorevajo v toplem jesenskem solncu jagode, na nekaterih vrtovih pa se je bohotno raze vela tudi dišeča lipovka. Ta lep cvet je prinesla v naše uredništvo danes dopoldne ljubezniva gospodična Ljubica Klemenčičeva iz Studencev, ki ga je bila odtrgala na njihovem vrtu. Odškodnina za režijo in delo zastavljalnic. Banska uprava je odredila, da se pri določanju odškodnine za režijo in delo zastavljalnic ne smejo dovoliti na račun procene, hranjenja in zavarovanja zastavljalnih predmetov manjše obresti nego fS odst. letno od vsote odobrenega posojila, niti se ne smejo terjati višje obresti nego 10 odst. letnn od te vsote in po tej osnovi. Razen tega sc dovoljuje, da smejo zastavljalnice za povračilo stroškov pri izdaji posojil pobirati od četrt do pol odstotka od odobrenega posojila trimesečno. Za predmete, ki zavzemajo mnogo prostora, kakor avtomobili, klavirji, pohištvo, motocikli, dvokolesa itd. se sme pobirati še za hranjenje pol do 1 odst. od odobrenega posojila trimesečno. Ta odredba stopi v veljavi 15 dni po objavi. Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 78. letošnji številki: Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov ministrstva za telesno vzgojo naroda, dopolnitve v pravilih o opravljanju državnega izpita v ministrstvu za trgovino in industrijo, pravilnik o kontroli cepiv zoper osepnice, dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, objava o priznavanju izgube med prevozom pri plinovem olju in olju za mazanje po zakonu o državni trošarini, odredbe banske uprave glede določanja odškodnine za Težijo in delo ■zastavljalnic, objave banske uprave o pobiraniu občinskih trošarin v letu 1934. m razne objave iz »Službenih Novin«. Zveza za tujski promet v Sloveniji vabi uprave naših zdravilišč in letovišč, tujsko-prometnih organizacij in športnih društev, da ji čim preje, najkasneje pa do 7. oktobra t. 1. pošljejo točen pre gied vseh prireditev, ki se. bodo vršile tekom prihodnjega leta v njih področju. Te podatke potrebuje zveza za uvrstitev v mednarodni turistični koledar. Podatki naj se pošljejo na naslov zveze: Ljubljana, Tyrševa 1 -III. Tečaj za strokovno risanje mizarske stroke (za mojstre in pomočnike), ki ga priredi tudi letos Zavod za pospeševanje obrti, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, se prične 7. oktobra ob S. uri zjutraj in bo vsako nedeljo od 8. do 12. ure v tehnični srednji šoli v Ljubljani. K tečaju, ki bo trajal običajno šolsko leto, se lahko prijavijo mizarji iz vse dravske banovine. Pouk bo brezplačen. Ljudska univerza v Mariboru. Ljudska univerza otvori svoje letošnje kulturno delo prihodnji petek 5. oktobra. Na sporedu so zelo aktualni in zanimivi problemi, kakor n. pr. spomini na za nas usodno dobo 1. 1914. in imamo zasigura* no k temu političnemu ciklu pomoč naših prvovrstnih strokovnjakov. Potem se nam obeta daljši zdravstveni ciklus, ki bo vsestransko obdelal raznovrstna vprašanja moderne medicine. Uvodno predavanje ima v petek g. ing. Šlebin-ger, ki bo govoril na podlagi skioptičnih slik in demonstracij o električnem prenašanju slik in brezžičnem gledanju v daljavo. Javna licitacija. Dne 2. oktobra t. 1. bo od S. do 12. ure javna prodaja najdenih predmetov v uradu na postaji Maribor, glavni kolodvor. Akademski starešine »Triglava« in »Jadrana« imajo, kakor vsak prvi torek mesecu, svoj redni sestanek jutri, 2. t. m. ob 20, v lovski sobi pri »Orlu«. Vsi starešine »Triglava« in »Jadrana« so vljudno vabljeni, naj se sestanka v čim-večjem Številu zanesljivo udeleže. Vsem sadjarjem in posestnikom vrtov! red prvim mrazom v oktobru priveže vsak previden sadjar na sadno drevje lepljive pasove zoper največjega sadnega škodljivca, zimskega pedica ali mrazov-ca. Namesto zastarelega in nepraktičnega načina mazanja lepiva na papir, se dobe že več let patentirani, gotovi, z goseuičnim lepivom že opremljeni drevesni pasovi, ki so mnogo bolj štedljivi in s katerimi se da lahko in hitro delati. 3anovinska vinarska in sadjarska Šola v Mariboru je te pasove preizkusila in jih najboljše priporočila. Dobite jih pri vseh ospodarskih zadrugah, v večjih trgovinah s semenjem, kjer jih pa ne bi dobili, ih naročite pri družbi »Unio«, tvornici redstev za zatiranje sadnih škodljivcev, Maribor. Tu prejmete tudi brezplačno -cnjižico »Zatiranje sadnih škodljivcev«. Izkušnja uči: »Samo toliko se bo sadja ;abralo, kar nam bo od škodljivcev ostalo.« Radio Ljubljana. Spored za torek 2. t. m.: Oh II:.šolska ura (ob 100-letnici Fr. Narodno gledališče REPERTOAR. Torek, 2. oktobra ob 20. uri »Hamlet«. Izven. Premijera. Sreda, 3. oktobra. Zaprto. Četrtek, 4. oktobra ob 20. uri »Hlapci*. Prvič. Otvoritev gledališke sezone. Narodno gledališče v Mariboru otvori novo sezono v torek 2. t. m. s Shakespearejevo klasično tragedijo »H a m 1 e t« v režiji J. Koviča. Naslovno vlogo igra Vladimir Skrbinšek, ki slavi v tej predstavi desetletnico svojega gledališkega delovanja. Razen tega nastopijo: Kraljeva, Starčeva, Gorinškova, Furijan, F. Kovič, Na-krst, Blaž, Gorinšek, Medven, Harasto-vič, Grom, Rasberger, Košič, Košuta, Verdonik, Štandeker in drugi. Nabavili so nove dekoracije, zavese in razsvet-ljevalne naprave so izpopolnjene, da se lahko pričakuje vsestransko dostojno otvoritev nove sezone. Rezervirajte stopnice! (Tel. 23-82.) Pri zaprtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica večkrat na dan použita krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Erjavca); 17 In- 5: ob Zili in Dravi (slo- venske narodne na ploščah)r 12.50: poročila; 13: čas, saksofon in ksilofon solo (plošče); 18: Taras Ševčenko (dr. Pre-Obraženskij); 18.20*: radio-orkester; 19: otroška ura (ga. Medvedova); 19.20: Herta Kralj poje otroške pesmi; 19.50: čas, jedilni list, program za sredo: 20; dr. Janko Savarik; 20.20: dramatični prizor: Univerzalni genij (Mirko Jelačin in Danilo); 21: radio-orkester. vmes čas in poročila; 22.30: angleške plošče. Grajski kino. Danes ponedeljek zadnji rat »Zvoki mladosti«. Josef Schmidt. Od torka dalje sijajen velefilm »100(| in druga noč«. Krasen film, polil orientalskih skrivnosti. Ivan Mosjuhin v glavni logi. Kino Union. I )o vključno srede feno-letialni veseli spored »Miki in Sili«, se-tojec iz devet različnih čarobnih filmov. Sledi razkošna opereta »Valček za ebe«. Louis Gravcur, Camila Horn, leinz Ruhman, Tlieo Liugcn in plesalka Marija Sezarina._____________________________ Pri motnjah prebave, želodčnih bolc-činah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-•nju oči, razdraženih živcih, nespanju. oslabelosti, nevolii do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Jadranaši! Jutri vsi k pevski vaji v dosedanjem prostoru! Ker gre za neki večji izlet, vabimo tudi odbornike, da se o tem izletu pogovorimo. — Odbor. Priprave za gasilsko prireditev, ki bo. kakor smo že najavili, v nedeljo 7. t. m., so v polnem teku. Velik gasilski dom na Koroški cesti se bo spremenil v veseli vinograd, kjer bodo prišli na račun mariborski trgači. Pa tudi akcija za nov reševalni avto lepo napreduje. Drugo k drugemu bo pripomoglo k uresničenju načrta za novi prepotrebni reševalni avto. Naši reševalci teni potoni ponovno apelirajo na mariborsko javnost, naj ne odklanja nabiralcev darov. Huda nesreča. V bližini Josipdola na Pohorju se je pripetila včeraj dopoldne huda nesreča. Znani ribniški kamnolom je zvezan z železniško postajo Brezno in industrijsko ozkotirno žcleznico. Železnica je speljana tudi po strmih klancih. V navadnem vozičku za spravljanje kamenja se je včeraj peljala skupina ljudi iz Josipdola na postajo Brezno. Med njimi je bila tudi mati lastnika kamnoloma, 75-letna ga. Ana Lenarčičeva. Na.nekem klancu in ovinku pa so zavore odpovedale in voziček se je s potniki vred prekucnil. Pri tem je padla ga. Lenarčičeva tako nesrečno, da si je prebila lobanjo. Poklicani mariborski reševalci so jo takoj prepeljali v bolnišnico. Poskusen beg Iz življenja. Potrta in zmedena se je sprehajala včeraj dopoldne ob Dravi blizu Lirzerjeve delavnice 32-letna Gizela S. Ko se je približala deroči vodi. se je pognala v valove-in obupno zavpila. Njen krik je slišal privatni uradnik Ludvik Skrivanič, ki se je takoj pognal v vodo. da bi rešil nesrečnico. Nezavestno jo je spravil na breg, kjer so ji nudili prvo pomoč poklicani reševalci in jo nato pripeljali na dom. Kaj je pognalo mlado ženo v obup, ni znano. Žarnice kradejo. Neznani, tatovi so sinoči ukradli na državnem mostu dve žarnici za javno razsvetljavo. Biti so morali zelo spretni, da jih ni nikdo zalotil, ko je na mostu tudi v ponočnih urah precejšen promet. Ukradeno kolo. Šoferju Adolfu Kore-su je neznan zlikovec preteklo soboto popoldne ukradel izpred neke hiše na Kralja Petra trgu dvokolo znamke »Puch«, vredno okrog 1800 Din. Kolo ima evidenčno številko 2-73725. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 17 stopinj nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 13 stopinj; barometer je kazal pri 18. stopinjah 743, re-' dtteiran na ničlo pa 740; relativna vlaga SS; vreme ie tiho ir. solčno; vremenska napoved pravi, da bo vreme ostalo lepo 'še nekaj dni. V' M a r i tj o r u. 'dne T, X. 1934. Cii... . jfiSIS. »Maribor v jeseni" doslej je veliko kmetijsko ra zstavo obiskalo več tisoč ljudi IZ MESTA IN OKOLICE. - RAZS TAVA BO PODALJŠANA DO VKLJUČNO ČETRTKA 4. OKTOBRA. Včerajšnja lepa in solnčna nedelja je o razstavljenem sadju je naravnost za- mnogo pripomogla k izredno številnemu obisku velike kmetijske razstave v prostorih »Uniona«. Ves dan je bilo pred »Unionom« pravo velemestno vrvenje in s: je že v dopoldanskih urah ogledalo razstavo nad 1COO ljudi. Veliko zahimanje za razstavo so pokazali zlasti okoličani, ki jih je bilo včeraj izredno mnogo v mestu. Z nekakim ponosom so zapuščali okoljski ljudje razstavni prostor, saj je razstava viden uspeh njihovih pridnih in žuljevih rok. Zelo pa se zanimajo za vse razstavljeno blago tudi meščani, ki se ne morejo dovolj načuditi raznim kokovostnim razstavljenim pridelkom našega kmeta. Največje zanimanje je za razstavljeno sadje na verandi. Sodba strokovnjakov Delo za letošnji Obrtniški teden OBJAVA CENTRALNEGA DELOVNE GA ODBORA OBRTNIŠKEGA TEDNA V LJUBLJANI. Pred nekaj dnevi smo objavili sklep I no samo za prireditev obrtniškega ted-zagrebške konference vodilnih obrtni- na, ki je in mora biti akcija celokupne* dovoljiva in pravijo, da so videli še malo tako vzorno organiziranih razstav. Pa tudi vsi ostali oddelki vzbujajo veliko pozornost. Letošnja kmetijska razstava je resno pokazala, kako nujno potrebne so take razstave v našem mestu. S časom, ko bodo postale tradicionalne, se bodo pretvorile v velike jesenske sejme, na katerih bodo naši okoličani lahko spravili svoje pridelke v denar. Zelo priporočljivo bi bilo, če bi si razstavo ogledale tudi vse mariborske šole. Z ozirom na izredno zanimanje za razstavo je sklenil odbor podaljšati razstavo do vključno četrtka 4. t. m. Polovična vožnja pa ie veljavna samo do vključno 3. t. m. Za enakopravnost ženske in moškega PROTESTNI SHOD NARODNE STROKOVNE ZVEZE V MARIBORU. Za včeraj dopoldne je sklicala tukajšnja podružnica NSZ protestni shod nacionalnega delavstva proti predloženemu osnutku zakona o minimalnah mezdah, ki ga je izdelal tajnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Filip Uratnik. Da se nacionalno delavstvo dobro zaveda, kaj bi pomenilo tako sprejetje zakona o minimalnih mezdah, je najlepše pričala do zadnjega kotička zasedena mala dvorana Narodnega doma. Nacionalno delavstvo je prišlo, da izreče svoje odklonilno stališče proti takim zakonskim načrtom, ki ne bi bili v dobro delavstvu, temveč bi mu odvzeli še to, kar ima. Zborovanje je otvoril in vodil zaslužni dolgoletni predsednik mariborske podružnice NSZ g. Tone Bajt. Navzočim je objasnil namen današnjega shoda, ki naj bo en sam jasen protest proti načrtu zakona o minimalnih mezdah. Prav jasno je pokazal na vse posledice, ki bi nastopile za primer sprejetja tega osnutka. Osnutek zakona predvideva namreč tudi, da bi se žensko delo plačevalo nižje od moškega. S tem bi nastala nečedna konkurenca med moškimi in ženskami, iz katere bi vlekel največji dobiček industrialec. Govornik pa je na drugi strani izrazil veliko začudenje, kako je nvogcl g. Filip Uratnik — marksist — na tak način potolči osnovno načelo marksistične ideologije, namreč enakopravnost moža in žene! Svoj govor je zaključil z odločno zahtevo, naj bi pri snovanju takih načrtov, ki so življenjske važnosti, odločevalo delavstvo samo po svojih zastopnikih v Delavski zbornici. Pozval je delavstvo, naj ta načrt odločno odkloni in zahteva novega, ki bo slonel na življenjskih zahtevah eksistenčnega minimuma. Delavstvo pa naj gre v svojih zahtevah še naprej in naj zahteva poleg zakona o minimalnih mezdah tudi zakon ° obveznem starostnem zavarovanju, Ko bo delavstvo doseglo vse to, bo imela od tega korist največ država. Za svoja temperamentna izvajanja je žel g. Bajt viharno odobravanje. Za njim je govoril podpredsednik mariborske podružnice NSZ g. Tumpej. V stvarnem govoru je ostro obsodil delovanje delavskih zastopnikov po Delavskih zbornicah, ki 'skušajo na razne načine izigravati interese delavstva. Pozval je vse ženske, naj agitirajo proti osnutku. Z ozirom na v načrtu podani osnutek o plačah je delavstvu predložil osnutek življenjskega minimuma. Po tem osnutku bi morala biti minimalna mezda delavca s štiričlansko družino najmanj 2000 Din na mesec in še si delavec ne bi mogel privoščiti kakih kulturnih potreb. V primeru z današnjim stanjem pa je tako, da povprečno (po statistiki) zasluži družinski oče po 500 dinarjev na mesec. Kako živi s tem štiričlanska družina, pa je velika umetnost. Na koncu je obsodil tudi postopanje onih delegatov NSZ v Ljubljani, ki so glasovali za načrt zakona o minimalnih mezdah. Ti so obenem z onimi, ki so ta osnutek izdelali, na najnesfamnejši način po ga žili osnovne pravice, ki naj bi jih imela žena v sedanjem težkem življenju. S tem pa je po-skušan tudi udarec na vse delavstvo. Nje gove besede so navzoči živahno aklami-rali. Nato je prečital predsednik g. Bajt resolucijo, ki z vso odločnostjo odklanja osnutek zakona o minimalnih mezdah, ker ne ustreza eksistenčnemu minimumu. V resoluciji se zahteva za enako opravljeno delo enako plačilo, ne oziraje se na spol. V debati o resoluciji se je javilo več delavcev. Pred glasovanjem je iz-pregovoril še g. Drago Vojska in informiral delavstvo, da je bil ta osnutek izdelan bolj na tiho. Kljub temu, da je z njim pogažena ideologija marksistov, rdeče strokovne organizacije molče. Zakaj, to ni težko pogoditi. Pri glasovanju je bila resolucija sprejeta brez protigla-sov. Nato je g. Bajt zaključil lepo uspeli protestni shod nacionalnega delavstva. Pfuj Nezgode. Smrtno nevarno se je ponesrečil 54-letni hlapec Jožef Pfeifer, hla-jec pri posestniku Smodiču v Babincih iri Ljutomeru. Splašili so se mu konji n je padel po nesreči naravnost pod lje, ki so ga pohodili, nakar so šla še colesa po nj^ da je obležal nezavesten i smrtnonevamimi notranjimi poškodba-ni. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. ■— Pod voz je padla tudi 11 -letna (ulijana Zormanova, hči posestnika v Sakušaku pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Pri padcu je dobila težke lotrauje poškodbe in so jo morali ne-nudoma spraviti v ptujsko bolnišnico. Ptujski svinjski sejent. Na sejem v sre lo 26. septembra so prignali 153 svinj n 140 prasccv, skupaj 293 rilcev. Od :eh so prodali S2 glav. Povprečne cene ta kg živd teže so bile: debele 6—7 Din. Jrolenki 5—6 Din; prasci stari 6—8 tednov po kakovosti 80—150 Din eden; ple mene svinje po kakovosti 200—600 Din Posledice neprevidnega ravnanja z orožjem. Dne 26. septembra se je dogodila v Braslovcih pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah huda nesreča, ki bo najbrž zahtevala mlado človeško življenje. 10-letni pastir Jožef Kukovec je prišel nekje do flobertovke, s katero pa je tako neprevidno ravnal, da sc mu ie orožje sprožilo in je zadel izstrelek 10-lctncga M. Zelenko, sina posestnika, naravnost v čelo. Fantek sc je smrtno nevarno zadet zgrudil in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje jc obupno. Smrtna kosa. V Podvincih je po kratki bolezni umrl posestnik Janez Kuhar v starosti 29 let. Blag mu spomin! Vzrok ločitve zakona. »Ali veste, zakaj se hoče žena našega šefa ločiti? Na njegovi desni roki je našla prstan z briljantom.« »To vendar ne more biti vzrok ločitve.« • »Seveda nc, če bi ne bila njegova desna roka lopa tajnica.« ških organizacij iz vse države, da se v dneh od 1. do 8. decembra t. 1. priredi po vsej državi obrtniški teden. V ta namen se je ustanovil za dravsko banovino poseben Centralni delovni odbor v Ljubljani ter so se osnovali okrožni delovni odbori v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru in krajevni delovni odbori na . sedežih obrtniških združenj in obrtnih društev. V te odbore so bili povabljeni tudi predstavniki Društva jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani (DJO). Ker pa je to društvo pravkar priobčilo v nekaterih listih objavo, v kateri govori o centralnem odboru za obrtniški teden v Ljubljani in o ustanovitvi svojega lastnega odbora, smatramo za potrebno, da javnosti pojasnimo to-le: Centralni delovni odbor za obrtniški teden v Ljubljani se je v smislu sklepov ljubljanske konference vseh vodilnih organizacij obrtništva Jugoslavije in danega mandata sestavil tako. da so zastopane v njem te-le organizacije in korporacije: Obrtni odsek Zbornice TOl s 4 delegati, vsak od 4 okrožnih odborov obrtniških združenj v Ljubljani. Novem mestu, Celju in Mariboru z dvema delegatoma, Zveza obrtnih društev v Ljubljani in Društvo jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani kot zveze prostovoljnih obrtniških organizacij vsaka z dvema delegatoma. Društvo jugoslovanskih obrtnikov pa je po svojih delegatih gospodu Pičmanu in Košaku na prvem sestanku zahtevalo, da imej centralni odbor 8 članov, od katerih mora dobiti Društvo jugoslovanskih obrtnikov polovico, t. j. 4, vse ostale korporacije in organizacije skupaj pa tudi 4. Ker je Zhornica TOI najvažnejša gospodarska korporacija v dravski liano, vini, v okrožnih odborih pa je včlanjenih 168 obrtniških združenj in v Zvezi obrtnih društev 28 društev, dočim ima Društvo jugoslovanskih obrtnikov vsega samo 24 podružnic, od katerih so mnoge le v malih krajih, ie povsem jasno, da delegati prizadetih korporacij niso mogli sprejeti neskromne zahteve DJO. Posledica je bila, da to društvo sedaj odklanja sodelovanje in ustanavlja svoj poseben odbor za obrtniški teden. Upoštevati bi bilo, da v tem primeru ne gre za kak nesporazum načelnega značaja, alicclo za kako akcijo glede sistema zbornic. Gre predvsem in izključ- ga obrtništva v državi. Namen te prireditve je, manifestirati stanovsko zavest in solidarnost obrtništva v profvdgandi domačega obrtniškega dela in obrtniških izdelkov. S prireditvijo zborov v času obrtniškega tedna, naj bi se dvignila samozavest in duh v obrtniških vrstah. Predavanja in časopisni članki naj bi ob podpori in sodelovanju drugih gospodarskih, kulturnih in nacionalnih društev, ki so interesirana na zaščiti domačega dela in obrtniškega izdelka, prepričala javnost o važnosti obrtniškega stanu, o njegovi povezanosti z drugimi stanovi in nujni potrebi, da se tudi drugi stanovi našega naroda zavzamejo za upravičene zahteve obrtništva; prepričalo naj bi sc konzumenta in javnost sploh, da je v konzumentskem interesu, kakor tudi v interesu javnosti, naroda in države, ako se podpira obrtnik ter daje prednost obrt niškemu delu in izdelku pred raznim tujim blagom ter izdelki nekaterih velepodjetij, proti katerim bije obrtniški stan svoj obupni boj za obstanek. Resna in stvarna propaganda v času obrtniškega tedna naj hi pomagala obrtništvu in pridobila zanj in za njegove izdelke simpa-tije in interese javnosti. Jasno ie, da je za uspeh take prireditve eden glavnih pogojev solidarnost in skupen nastop vsega obrtništva m vseh njegovih korporacij in organizacij. Če sedaj društvo jugoslovanskih obrtnikov s svojimi 24 podružnicami hoče proti naši volji ločiti se od skupnega dela z-glavnim gospodarskim pred stavništvom dravske banovine z okrožnimi odbori, ki predstavljajo 168 obrtniških združenj z okroglo 24.000 člani in z Zvezo obrtnih društev, v kateri je včla njenih 28 prostovoljnih obrtniških dru-štev iz važnih obrtniških centrov, nosijo odgovornost za škodo, ki bi morebiti zaradi tega nastala vsemu obrtništvu, pred stavniki DJO in prosimo zato našo javnost, da gre preko vsega tega ter prireditvam obrtniškega tedna posveti svojo pozornost in simpatije ter podpre našega obrtnika. Kakor drugi stanovi, občuti tudi obrtnik vso težo 'hude gospodar ske krize ter zato kot'važen gospodarski, socialni in nacionalni činitelj v svoji obupni borbi za obstanek pomoč in simpatije javnosti tudi potrebuje in zasluži. Josip Rebek, predsednik. Šport V znamenju nogometa SK ŽELEZNIČAR SI JE PRIBORIL PR VI DVE TOČKI. - KATASTROFALNI PORAZ SK SVOBODE V ČAKOVCU. - CELJANI NA ČELU PRVENSTVENE TABELE. Včeraj se je vršilo drugo kolo tekmovanja za prvenstvo LNP. V Mariboru sta se srečala SK Železničar : SK Rapid, in je moral Rapid s štirimi goli kloniti pred Železničarjem. Zmaga Železničarja je bila sicer pričakovana, vendar pa je razlika treh golov budi za Rapid prehud udarec. SK Svoboda je morala potovati v Čakovec, kjer je nastopila proti Čako-večkemu SK. Njega naloga je bila sicer težja, kakor preteklo nedeljo, toda nihče ni pričakoval, da se bo vrnila premagana z devetimi goli. V Celju sta se spoprijela Celje in ljubljanski Hermes in je Celjanom uspelo spraviti pod streho nadaljnji dve točki. Prvenstvena tabela izglcda po včerajšnjih tekmah tako-le: SK Celje o 2 0 0 4 : 2 4 ČSK 1 T 0 0 9 : 0 2 SK Železničar 1 I 0 n 4 : 1 2 ISSK Maribor 1 n 1 0 3 : 3 t SK Svoboda 2 0 i i 3 : 12 1! SK Hermes l 0 0 1 2 : 3 (F SK Rapid 2 0 0 2 1 : 5 0' SK ŽELEZNIČAR : SK RAPID 4 : 1 (I : 1). Tfckma je bila le do neke mere zani-• miva, v spJošnem pa tipično prvenstve- na. Nudila je nekoliko napetih momentov, sicer pa je potekla brez dramatičnih in-termezov. Preveč sta bili obe moštvi neenotni, da bi se bila mogla razviti lepa borba. Lc to jc treba poudarjati, da jc potekla v splošnem fair, če odštejemo par močnejših neizogibnih »foulov«, za kar gre predvsem zasluga sodniku, ki je obdržal igro do konca v rokah. SK Železničar je včeraj z veliko srečo spravil dve dragoceni točki pod streho. Poudarjati moramo, da ta zmaga po poteku igre sodeč ni bila zaslužena. Lahko se tudi ugotovi, da je bilo moštvo v drugem polčasu bolj v defenzivi, kakor pa v napadu. V prvem polčasu je bila igra kolikor toliko izenačena, v drugem polčasu pa je potekla skoro izključno ob neprestanih napadalnih akcijah Rapid?. tako da se lahko poudari premoč Rapitrt v polju, vendar so se vsi napori Rapida končavali pri izborno razpoloženi Železničarjevi obrambi. V splošnem je bik) moštvo Železničarja precej izenačeno, tako da ni mogoče koga posebno pohvaliti ali pograjati. Najmočnejši igralec je bil Pavlin, ki je tekom razvoja dogodkov večkrat prav uspešno zaigral. Vsem igralcem pa je manjkala požrtvovalnost in elan. izvzem- A. K. Grin: Boflasfim Roman. I. Vrhu stopnic nekega ateljeja v New Yorku je stala stara ženica. V roki je držala pismo in pozorno opazovala njegov naslov, primerjajoč ga vestno z napisom na vratih. »Hamilton Degrkw«'je brala na ovoju in »Hamilton Degraw« je stalo tudi na vratih. Skrivoma se je ozirala okoli sebe, potisnila urno pismo pod vrata in naglo odbrzela po stopnicah. V ateljeju za vrati je sedel mlad umetnik tega imena. Odložil je čopič in pričel premišljevati o skoraj že dokončanem umotvoru. Šum od urno se oddaljujočih korakov pred vrati pa ga je nenadoma predramil. Ko se je ozrl, je opazil na tleh pismo, sklonil se, ga pobral, malomarno pogledal in odprl. Presenečen je čital sledeče besede: »Prosimo g. Degrawa, da blagohotno sprejme povabilo in se odzove drevi ob osmih, opremljen s papirjem in svinčnikom, v ulici East številka 391. Zaenkrat bo treba napraviti samo posnetek neke preproste risbe, pozneje pa bomo naj-brže naročili večjo sliko. Predmet risbe Vam sam pove, zakaj je potrebno izvršiti delo ob tako nenavadnem času, tako naglo in kljub temu skrajno natančno, če bi pa bil gospod Degraw zadržan, potem ga prosimo, da nas o tem takoj obvesti.« Pismu je bil priložen bankovec večje vrednosti, zaključeval pa ga je podpis, ki bi se bil mogel, ako bi ga bilo lahko razbrati, glasni nekako: Andrej Mon- telli. »Čudno,« je zamrmral slikar, ko je prečital pismo in razgrnil bankovec, »vabilo je napisano precej oblastno, naročilo pa je morda prav zaradi tega tem bolj zanimivo. Naj se spustim v pustolovščino? Za takšno vsoto se izplača, in povrhu ...« Mišljenih besed ni izrekel, toda na obrazu se mu je poznalo, da je bil pravkar takega razpoloženja, da bi mu bi! vsak vznemirljiv in nenavaden dogodek zelo dobrodošel.« »Komaj ob osmih,« je ponovil čez nekaj časa, »ob šestih bi mi bilo ljubše.« S pritajenim vzdihom se je znova obrnil k sliki na stojalu. Dasi mu je spreletela zlovoljnost obraz, je vendar vsa njegova zunanjost razodevala nepremag ljivo privlačnost za pogled v srce. Fine poteze na obrazu, pogled in nasmehljaj, vse je priklepalo vsakogar nase s čarobno močjo. Kdor zna kot človek !n kot umetnik ne samo po svoji elegantni zunanjščini, ampak tudi po višjem duhov nem čaru vzbuditi zanimanje in si osvojiti srca, ta vedno mnogo odloča, bodisi že v dobrem ali v slabem, kakor že pač izihjajajo njegova dejanja iz sebičnosti ali plemenitosti. Kako je bilo v duševnem razpoloženju tega moža, nam bo razodelo komaj bodoče početje. Zaenkrat pa nam pričajo cvetice na oknih in ptica v kletki, da je dostopen nežnejšim nagibom, med tem ko nam dokazujejo meči in puške v rde če poslikanem ozadju nad kaminom, da tudi močnejše moške poteze njegovega značaja niso tuje. Degravv je bil velik, imel je sive oči, črne lase in brado. Slika, na kateri so počivale njegove oči, je predstavljala mlado deklico. Daši njega morda slika ni zadovoljevala, je vendar ugajala. Ljubkejših potez in podobo popolnejše lepote gotovo še nikoli noben slikar ni pričaral na platnu. Obdajal jo je zlat sijaj in iz nje je izžarevala sladka nedolžnost, s katero se nam je vabljivo smehljala in bi mogla odškodovati tudi najbolj razvajenega umetnika za vse njegove napora polne dneve in v nemiru prebedene noči. Toda Hamilton Degravv ni bil zadovoljen. Mogoče so nam razodevale polglasne besede vzroke njegovega nezadovoljstva? »Lepo je sanjanje, toda kje naj najdem obraz, po katerem hrepenim? Potrebujem nasprotja za to podobo! To bi imenoval sen, ono resnico. V sen bi se zatopil, resnico pa bi videl. Toda, ah, ali sploh obstoja resnica, ki bi jo mogel pridružiti tem sanjati? Nikdar in nikoli je ne bom našel!« Ob pol osmih — bilo je v mesecu maju — je vzel slikar Degravv papir in svinčnik in se odpeljal v gornje mesto ... II. Del mesta, v katerem je moral poiska ti označeni naslov, mu ni bil popolnoma neznan. V duhu je že videl dolge enolične vrste medsebojno enakih kamemitih hiš. Ko je dospel na določeno mesto in se razgledal po številki 391, je bil prijetno presenečen, ker je našel iskano hišo v tistem dehf ulice, ki je imel od ostalih docela drugačen izgled. Sredi vrste je stalo več narušenih poslopij, se- zidanih v nenavadnem slogu, ki so bila prav slikovita. Bila so štiri in vsa enake velikosti. Svetlo-rjavo pobarvana, s kipi nad okni in z lesenimi stebrički na pročelju. Sledovi nekdanjega blagostanja, ki so se kje pa kje še videli, so le še povečavah sedanjo revščino, četudi je tisti trenutek stala pred eno tistih hiš elegantna gosposka kočija, katere lastnik je bil po vsem videzu zelo premožen mož. Umetnikovo oko je že od daleč in z vidno zadovoljnostjo ogledovalo ta razpadajoča poslopja. Zato je bil Degravv vidno vzradoščen, Zato je bil Degravv vidno vzradoščen, ko se je približal in opazil, da nosi številko .391 eno izmed teh poslopij in da stoji prav pred njim omenjena kočija. To se mu je zdelo razveseljivo dejstvo, ker sicer bi se mu bilo utegnilo zazdeti, da hiša sploh ni obljudena, kajti s svojimi trdo zaprtimi okni je bila itak zelo temačna in kaj malo privlačna. Ko je dospel do vrat, mu ni bilo treba pozvoniti, kajti čim je iztegnil roko, da bi se dotaknil zvonca, so se vrata že sama odprla in pred njim se je pojavila mlada, dokaj vsakdanja služkinja ter mu pomignila, naj takoj vstopi. Prav v trenutku, ko je prekoračil prag, je zaslišal z bližnjega cerkvenega zvonika bitje ure. Bila je osem. »Točen pa sem!« si je mislili slikar. Potem je stopil v temno, čisto prazno vežo. Nihče mu ni prišel nasproti in nobena vrata se niso odprla. Nad tem nevljudnim sprejemom se je začudil ter se ozrl vprašujoč v služkinjo, ki mu je nato s prstom pokazala zavite stopnice. ši zadnjih deset minut, ko so dobesedno pregazili nasprotnika. Napadalni kvintet je bil od začetka do konca v stalni težki borbi z ožjo Rapidovo obrambo, uspeval je samo, dokler je tekla igra po tleh. in takih momentov je bilo v igri prav malo. Taktična hiba Železničarjevih hal-fov in napadalcev! Sicer pa so bile moči v napadu izenačene, igrali so pač tako kot znajo, so pa tudi mnogo grešili; ugajala sta posebno proti koncu drugega polčasa Pavlin in mladi Vinko. KriJ-ska vrsta je bila površna. Branilski par .ie mnogokrat »plaval«, tako da so morali pomagati krilci. Vratar je bravurozno branil nekaj težkih stvari, zdelo pa se je, da je bil precej nervozen. Rapid je bil nedvomno močnejši nasprotnik. Ima sicer močno heterogeno enajstorico, v kateri so poleg povprečnega materiala tudi igralci odličnih kakovosti. Sem je v prvi vrsti prišteti Bar-loviča, ki je bil najboljši mož na polju, potem vratarja Košema, ki je bil v skrajnih momentih siguren oslon in steber obrambe in končno srednjega krilca Seiferta, sicer malo ostrega igralca, ki je produciral bolj uspešno kot pazljivo igro. Najboljšo igro je dala ožja obramba. V njej je dobesedno briljiral Barlo-vič, ki je rešil neštevilnc nevaime situacije, gotovo pa je bil v skrajni sili na pravem mestu. Njegov partner Antoličič je bil sicer tudi uspešen, ali je preostro startal, tako da je zakrivil mnogo prostih strelov. Krilska vrsta je absolvirala zlasti mnogo defenzivnega posla, pri gradnji napadov pa se ni izkazala. Napad se je z lepimi kombinacijami včasih približeval v opasno bližino nasprotnega gola, bilo je tudi nekaj kočljivih situacij, v splošnem pa ni nihče direktno streljal na gol. V tej obliki ta napad ne bo nobenemu nasprotniku nevaren! Goli so padali: Pišof je v 21. minuti dosegel iz prostega strela vodstvo za Rapid, Pavlin pa je v 32. minuti izenačil po ataki na vratarja. V drugem polčasu je prišel Železničar v 39. minuti po Viku do nenadnega uspeha, kar je Rapida tako deprimiralo, da je že v 40. minuti Lado zabil tretji gol za Železničarje. In zopet minuto nato pa je Viko postavil končni rezultat 4 : 1. Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane objektivno in z malimi izjemami tudi dobro. V predtekmi je rezerva SK Železničarja premagala rezervo SK Rapida v prvenstveni tekmi s 4 : 2 (1 : 1). Sodil je g. Kopič. Dopoldne se je vršila na igrišču ISSK Maribora pokalna tekma za jubilejni pokal 1S6K Maribora. V tej tek- mi je mladina ISSK Maribora igrala z mladino SK Rapida neodločeno 3 : 3 (0 : 3). Sodil je g. Bizjak. ČAKOVECKI SK : SK SVOBODA 9 : 0 (7 : 0). V Čakovcu se je prvič na tujih tleh borila za točke mariborska Svoboda, toda topot brez uspeha. Že sam rezultat pove, da je Svoboda predvajala izrazito slabo igro. Igra je bila le v začetnih fazah toliko borbena, da je bilo v njej spoznati prvenstveni značaj, pozneje pa se je pretvorila v igračkanje »mačke z miško« in goli so padali po mili volji ča-kovečkega napada. Pri Svobodi je popolnoma odpovedal vratar, dočim sta bila kolikor toliko na mestu edino-!c Tičar in desni krilec. Pri ČSK se je odlikovala zlasti lepa stran napada. Goli so padli v prvem polčasu v 10., 15., 20. (11 metrovka), 35., 36., *38. in 39. minuti: v drugem polčasu pa v 18. in ?6. min. Sodil je g. dr. Planinšek odlično. SK CELJE : ŽSK HERMES 3 : 2 (l : 0). SK Celje je tudi svojo drugo prvenstveno tekmo odločil v svojo korist. Tokrat so morali Hermežani iz Ljubljane pustiti dve točki v Celju. Sodil je g. Ramovš iz Ljubljane. OSTALE NOGOMETNE TEKME. Ilirija : Primorje 1 Tek 100 m: L Urbančič (C) 11.5; 2. Monderer (R) 11.5 (za prsa); 3. Venuti (M) 11.6. Tek 200 m: 1. Monderer (M) 24.1; 2. Urbančič (C) 24.6. Tek 400 m: 1. Goršek (C) 55.3; 2. Visnovič (M) 57.4. Tek 1500 m: 1. Goršek (C) 4:26.5; 2. Muravs (M) 4:34,4. Tek 5000 m: 1. Kangler (M) 17.40; 2. Podpečan (M) 18.06. Štafeta 4x100 m: 1. Maribor (Monderer, Požar, Venuti, Vidic) 48; 2. Celje 50.8. Met diska: 1. Martini (C) 34.43 ; 2. Čel-har (M) 32.33. Met krogle: 1. Skoberne (C) 11.66; 2. Marek (C) 11.63. Met kopja: 1. Rudi (M) 48.79; 2. Martini (C) 44.96. Skok v višino: 1. Martini (C) 1.67 m; 2. Marek (C) 1.62. Skok v daljavo: 1. Martini (C) 6.48; 2. Požar (M) 6.04. Troskok: 1. Martini (C) 12.61; 2. Požar (M) 12 23 m. V sobotno notico o oddelku starejših članic Sokola Maribor-Matica se je vrinila napaka in se ima pravilno glasiti, da se vabijo k oddelku članice stare nad 26 let. t— Sokol-Matica. Sokolsko društvo Maribor I. Zaradi meddruštvene župne seje bo društvena seja v četrtek 4. namesto 3. oktobra. — Tajnik. 0 Hašk Ljubljana (0 : 0). Zagreb: Gradjanski (1 : 0). Beograd: BSK : Vojvodina 7 : 3 (3 : 0). Kragujevac? BASK ; Radnički 2 : 0 (2 : 0). Skoplje: Sparta (Zemun) : SSK 4 : 2. Sofija: SK Levski : SK Jugoslavija (Beograd) 4 : 0. Praga: Sparta : BSK (Beograd) 4 : 3. Split: Coneordija : Hajduk 5 : 3 (3 : 1). LAHKOATLETSKI DVOM\TCH CELJE : MARIBOR 64 : 60. Včeraj se je vršil v Celju lahkoatletski dvomatch Maribor : Celje, ki se je končal s pičlo zmago lahkoatletske reprezentance Celja. Mariborčani so bili deležni nadvse lepega sprejema in tudi organizacija je bila brezhibna. Za zmagovalca je celjski Župan g. dr. Goričan daroval lep pokal, ki so si ga priborili — Celjani. Rezultati v posameznih disciplinaii so bili naslednji: Nevvtonova raztresenost. Nevvton si je hotel nekoč skuhati za zaiutrek mehko jajce. Stopil je pred lonec z uro v roki, da bi pazil, da bi s*j jajce ne skuhalo trdo. Kar je opazil lep vzorec, ki ga je tako zanimal, da je začel ves navdušen razmišljati o njem. Voda v loncu je pa vrela in vrela. Končno se je Nevvton zdramil iz zamišljenosti. Brž je hotel vzeti jajce iz lonca, pa je opazil, da drži jajce v roki, njegova ura se je pa kuhala v vreli vodi. Moški, ki imajo srečo pri ženskah. Med sleparji je vedno več takih, ki love na limance dekleta ali vdove pod pretvezo, da jih pripeljejo v srečen zakonski stan. Cim hujša je gospodarska kriza, tem lažje poslujejo taki sleparji. Berlinski policiji se je prijavilo v zadnjem času nad 100 osleparjenih žensk. Zanimivo pa je, da taki moški niso ne lepi ne mladi pa tudi ne inteligentni. Takih bi se ženske bale in bi ne mislile na ženitev. Znajo samo naivno govoriti z naivnimi ženskami, ki jim z redkimi izjemami tudi nasedejo. Začno navadno s tem, da so že siti življenja kot samci in hrepene po toplem domačem ognjišču in ljubečem srcu. Najrajše nastopajo kot zdravniki, uradniki, trgovci, trgovski pot niki itd. V začetku se kažejo kavalirje in na vse načine si prizadevajo, da bi čim prej sklenili zakonsko zvezo. V rokah imajo polno dokumentov, legitimacij in potrdil o svojem premoženju, ki ga ie pa treba izpolniti, da bi naraslo na okrog lega četrt ali pol milijona. Kar manjka naj bi dodala nevesta. Med najspretnejšimi sleparji v Berlinu je 59-letni mož, ki ni niti lep uiti inteligenten, pa je vendar zaslužil pri naivnih ženskah samo v juliju okrog pol milijona v našem denarju. Drugi zopet poslujejo po kopališčih, kjer love na limanice vdove. Berlinska policija poroča, da se zglasi vsako leto v njenih uradih okrog 6.000 osleparjenih žensk. Mnoge pa se niti ne obrnejo na policijo, ker jih je sram. Ves po očetu. »Ta deček je ves po očetu.« »Da. Če mu vzamem steklenico, se začne neusmiljeno dreti.« Razno DIJAŠKE LEGITIMACIJE znižane cene, Foto-Japelj, Gosposka ulica 28. 4089 Sobo odda OPREMLJENO SOBO cddam solidnemu gospodu takoj. Koseskega 15. -1129 ZRAČNO. SOLNČNO parketirano soho / uporabo kopalnice na Kralja Petra trgu oddam takoi boljšemu gospodu. Vprašati v dr- Ver-stovškovi ulici 6-11. vrata 19 41.14 OPREMLJENO SOBO solnčno, ob Tomši^-ivem <1: c-voredu, pod Piramido, oddam s 15. oktobrom. Slomškova ul. 3-11. 4132 Kupim Stanovanje DVOSOBNA stanovanja oddam. Maribor, Smetanova ulica 59. 4082 Službo dobi KUPUJEMO JABOLKA. Kmetijska družba, skladišče, Maribor, Tel. 2083. 4058 Prodam MOČNEGA KOVAŠKEGA UČENCA sprejmem. Zamenjani za diva plug s kolesi. I.aminger, slovenska ul. 26. 4131 OTROŠKI VOZIČEK poceni naprodaj. Vprašati Studenci, Zrinjskega 36. 4i33 Kupujte svoje po* irebščine pri našiti inserentih 1 SOD 1050 litrov, na prodal- Pesniški dvor 21, p. Pesnica. 4!30 4z