VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov p. b. b. DANES 20 STRAN!! LETNiK XXXiX. CELOVEC, PETEK, 21. DECEMBER 1984 ŠTEV. 51 (2206) Ločene šo!e ne zMižujejo Celovška univerza z javno razpravo razširjuje mednarodne izkušnje o integraciji šoiarjev raziičnih narodnosti Z javno tridnevno razpravo o skupni šoii raziičnih narodnosti je ce-iovška univerza pogiobiia deio v korist stvarne razprave manjšinskega šoistva na južnem Koroškem. Pokazaia je, da se ne vkijučuje samo v dogajanje v ožjem prostoru, temveč, da si je treba pridobiti vrsto izkušenj, ki so jih napraviti v zvezi z manjšinskim šoistvom in z integracijo otrok zdomcev v drugih evropskih državah. V ta namen so povabiti pedagoge, socioioge, jezikosiovce in druge strokovnjake iz Munchena, Bieiefeida, Dunaja, Bozna, Gradca in Chura ter pritegniti k sodeiovanju tudi koroške učiteije in tudi pristojne uradnike. Ta javna razprava je bila letos že druga, saj so junija meseca z juristi, gospodarstveniki in drugimi prizadetimi govorili o mestu slovenščine v koroškem javnem življenju. Tokrat so udeleženci strokovnega zasedanja zvedeli več o tem kako imajo urejeno šolstvo in predšolsko vzgojo Retoromani v Švici, kako tam velja strogo teritorialni princip, ki vsakogar obvezuje, da vsaj v osnovah obvlada romanski jezik, ter kako celo zvezne ustanove z uradno dvojezičnostjo podpirajo manjšino. Zvedelo se je kako po narodnostih ločena šola na južnem Tirolskem ne pomaga zmanjšati napetosti med narodnostmi. Iz Muchna so poročali kako so se v Nemčiji polagoma lotili z integracijo otrok tujskih delavcev, da jih pa držijo še vedno v določeni izolaciji. Iz Dunaja je bilo slišati, kako malo so se tam šele soočili z velikimi problemi turških in jugoslovan- skih delavcev, in kako v drugih predelih Avstrije za otroke zdomcev še ni integrativnih šol. Vse te informacije so razširile pogled na zapleteni položaj manjšin in zdomskih delavcev, pokazale so pa tudi, da je treba vsak primer posebej obravnavati, da ni mogoče reševati PREBERITE na strani 2 Zaostritve okoii gradnje eiektrarne Hainburg 3 Ob 70-letnici Pavleta Žaucerja-Matjaža 5 Bogata dejavnost gojencev Mladin-skega doma SŠD v Ceiovcu 6-7 Pregied važnejših dogodkov v ietu 1984 10-11 Dogodki ieta 1984 v siikah 14 Branje za najmiajše 15 Književnivestnik 16 Mnenja Guttenbrun-nerja, Zwittra, Nischeiwitzerja in inzka o dvojezičnem šoistvu 18 Veiika nagradna križanka 20 iz dejavnosti sioven-skih športnih društev Zahvata komiteja Vsem, kd so pomagati pri pripravah za uspelo demonstracijo za ohranitev in izboljšanje dvojezičnega šolstva na Koroškem in vsem, ki so ma katerikoli način podprli delovanje komiteja, se „Neodvisni komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem" iskreno zahvaljuje za sodelovanje. Komite bo tudi v prihodnjem letu nadaljeval s svojim prepričevalnim delom v korist skupnega šolstva, in sodelavci komiteja so prepričani, da se bo razširil krog aktivistov za izboljšanje dvojezičnega šolstva. Vsem prijateljem in aktivistom obeh narodnostnih skupin na Koroškem želi komite zadovoljno in uspeha polno leto 1985. teh posebnih narodnostnih in šolskih problemov z enim receptom, po eni šabloni. Posebno Frank Olaf Radtke iz Bieiefeida je opozarjal na to, da je ob vsakem takem problemu treba podrobno upoštevati zgodovinske, socialne in druge silnice, ki oblikujejo problem. Svaril pa je tudi pred iluzijo, da je zgolj z ureditvijo šolskega problema mogoče rešiti celotni položaj manjšine, čeprav je šolstvo lahko merilo za to kako obravnava država svoje narodnosti. Po razpravah je dejal vodja Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Avguštin Malle, da se bo treba v bodoče na nekaterih področjih bolj špecializirati, na drugi strani pa gledati razne probleme bolj v povezavi z ostalimi. Iz posameznih diskusijskih prispevkov pa je bilo tudi slišati, da niti ne poznamo vseh obstoječih predpisov, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti v korist manjšine, kot je tudi dejstvo, da niti pristojne oblasti ne opozorijo na vse obstoječe predpise. Predvsem za strokovnjake, za učitelje in tudi za uradnike šolskih oblasti so razprave poglobile razumevanje šolskih vprašanj, potrdila pa tudi njihovo prepričanje, da je skupna šola edina prava rešitev na Koroškem. Izkazalo pa se je tudi, da bo delovno skupnost za narodnostna vprašanja treba razširiti na druge avstrijske univerze, saj se vedno več avstrijskih znanstvenikov zaveda, da je narodnostna problematika na Koroškem vseavstrijski problem. Sh -K S -H S %2Ž Ktub 2 in poročita. VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vam želi turistična agencija Tudi v novem letu se priporočamo kot vaš partner pri organiziranju počitniškega oddiha, potovanj in izletov. Poslovalnica: Paulitsch-gasse 7, A-9020 Klagen-furt/Celovec CAi!Ti!ANS (zraven „Naše knjige") (0 42 22) 51 26 80 in 51 28 25 VSEM MARLJIVIM BRALCEM IN PRIJATELJEM KNJIGE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO! Slovenska študijska knjižnica 9020 Cetovec, Tarviser StraBe 16 tel. (0 42 22) 51 15 34 PRIJETNE PRAZNIKE [N MNOGO USPEHA V NOVEM LETU ŽELI TISKARNA Založniške in tiskarske družbe zo. j. Tiskamo in dobavimo Vam: vse vrste poslovnih in osebnih tiskovin v najkrajšem dobavnem roku PODLJUBELJ Dollichg. 4 telefon 22 50 BOROVLJE telefon 22 32 Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Vesele ' r.' božične praznike in srečno novo teto -0*03!: želi Franz Štern ESSO-ČRPALKA ZA BENCIN ŽELEZNA KAPLA tel. 0 42 38/305 GRADBENIŠTVO Joži Pack KOTMA RA VAS Eiegantes Sty!ing und perfekte Technik SUBARU LEONE Limousine 1,8 GL Dieses neue Auto mit 5-Gang-Getriebe, 66 kW (90 PS), zuschaltbarem Allradantrieb und exklusiver Ausstattung wird selbst hochsten An-spruchen gerecht. Kommen Sie zur Probefahrt bei Ihrem SUBARU-Handler: VESELE PRAZNIKE IN FROHE FESTTAGE UND SREČNO VOŽNJO EINEGUTEFAHRT žeti vvunscht Ihr AUTOHAUS TREFF KLAGENFURT, ROSENTALERSTR. 48 TEL. (0 42 22) 51 17 45 SUBARU AUradsicherheit fur aUe. Vsem p-r:'jgre/jem Jo&re &n;žge zado-t/o()ne praznike :n srečno ter MSpesno novo /eto/ KNJIGARNA Naša knjiga CELOVEC, PAULiTSCHGASSE 5-7 PRIJETNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi MIZARSTVO 9150 PLIBERK - BLE1BURG Prijetne praznike in srečno novo leto želi Kak) Va)ent)n ODVETNIK 8.-Mai-StraBe 20/1 9020 CELOVEC Baumeister Friedrich Schicher Hoch-, Tief-, Stahlbetonbau samt aller Planungs-und Berechnungs-arbeiten 9125 Kuhnsdorf WUNSCHT ALLEN KUNDEN GESEGNETE WEIHNACHTEN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi TESARSTVO Srienz Labot/Lavamund Vsem Č/rZnom KLUB SLOVENSKIH „Zrzr;e", Im(fKrmm ŠTUDENTOV IN ŠTUDENTK rčeUvcem Jomrtčr/r, NA DUNAJU sosednji!? in po^ruženi!? drnsžev, že/imo ie/te pr/zzni^e zn mnogo ns/?e!?ov v novem /etn. želi vsem članicam in članom, podpornikom in prijateljskim organizacijam vesele praznike Slovensko prosvetno društvo in srečno novo leto ter mnogo „ Z A R J A " Železna Kapla uspeha pri nadaljnjem delu. Vesele praznike in uspeha polno novo leto 1985 vam želi FRANC PEGRtN Mlinče/Mullnern W!ENER ALL)ANZ VESTN!K tzdajatel) in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Gasometergasse 10. Urednlžtva: 9020 Celovec, St.-Reprechter-StraBe 19/IV, tel. (0 42 22) 54 0 42, teleks 42 20 84 sndk a Uprava: 9020 Celovec, Gasometerg. 10, tel. (0 42 22) 52 5 50. Tisk: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. - ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK - Piše: JUSTIN POLANŠEK SSK ,,Obir" ima žc pet sekcij Slovenski športni klub „Obir" obstoja nad pet let. Pravzaprav so ga ustanovili ..skakalci". Kmalu po rojstvu kluba so nastale še sankaška, namiznoteniška in šahovska sekcija. No, letos pa se je rodila še peta, namreč sekcija za karate (ki je bolj ali manj rekreativna). „Obir-čani", to so športniki občine Železne Kaple, zelo uspešno tekmujejo na koroških prvenstvih (namiznoteniški igralci v prvem vzhodnem razredu, šahisti po lanskoletnem vzponu v drugem vzhodnem razredu, sankaši na tekmah OBIR-pokala in na mnogih krajevnih prvenstvih in skakalci na tekmah v okviru avstrijske smučarske zveze (OSV). SŠK je v kratkem delovnem obdobju zabeležil lepe uspehe: napredovali so Stanko Haderlap in Marko Smrtnik (koroška namiznoteniška prvaka!) in Regina Smrtnik (koroška sankaška prvakinja in B-kaderska tekmovalka avstrijske reprezentance!). Upamo, da bodo slovenski predstavniki še v bodoče tako prizadevni in uspešni. Vsestranski „DSG Sete" Selško športno društvo deluje že mnogo let in je zgrajeno na smučarski in namiznoteniški sekciji, čeprav se nogomet vedno bolj uveljavlja. V teh treh sekcijah so „Podkošutniki" zelo aktivni in pravtako uspešni. Najbolj zasedena je smučarska sekcija, ki je spravila na noge lepo število odličnih smučarjev in smučark ter poleg tega tudi vrsto sodnikov (OSV Alpin-Kampfrich-ter). Namizni tenis trenutno pre- življa težke čase. Po izpadu iz koroške lige, podlige in še prvega razreda (lani), se selski predstavniki nahajajo na šestem mestu drugega vzhodnega razreda. Za uteho pa nogomet tem bolj živi, kajti v treh letih so si nogometaši priborili vrhunsko mesto v koroški podligi, medtem ko so prej leta in teta brcali žogo v drugem razredu! Takšen podvig je izreden. Tudi Selanom želimo še in še zmagoslavja. Pridite na 10. mednarodni novoletni namiznoteniški turnir V Celovcu prireja Športno društvo Sele (DSG Sele-Zel!) prihodnji mednarodni novoletni namiznoteniški turnir, ki so se ga v preteklih letih udeležili vedno vrhunski igralci iz Jugoslavije. Novoletni namiznoteniški turnir, katerega pokrovitelj je Slovenska športna zveza v Celovcu, bo v nedeijo 6. januarja 198$ v tetovadnici Mladinskega doma (Mikschai)ee 4). Udeleženci tekmovanja bodo razvrščeni v teh skupinah: skupina A, moški igralci iz inozemstva in igralci, ki tekmujejo v državnem oz. koroškem prvenstvu; skupina B, dekleta (tudi inozemska udeležba); skupina C, moški igralci iz inozemstva (brez igralcev Zvezne lige) ter igralci koroškega prvenstva; skupina D, moške dvojice; skupina E, mladinci (tudi inozemski); skupina F, moški igralci 1., 2. in 3. razreda ter začetniki (brez inozemske udeležbe). Prijave za turnir sprejema do 3. 1.: Mirko Oraže, Unterbergnerstr. 17, 9170 Borovlje. Izžrebanje bo 5. 1. 1985 ob 18 uri v Mladinskem domu. (Prijavnina: S 30.—, za mladince in pri dvojicah za osebo S 20.—). Tekmovalci bodo igrali po izločilnem sistemu (pravilnik avstrijske namiznoteniške zveze). ŠAH ŠAH ŠAH ^ Slovenska športna zveza je v petem kolu koroškega šahovskega prvenstva (3. razred, sredina) nepričakovano podtegia šahistom iz Wei-tensfelda. Sicer poraz še ni ,,stoodstoten", kajti po petih partijah se rezultat glasi 2:3, na četrti deski pa je Brane Koiter prekinil v neizgied-nem položaju. Zgoditi se bi mora! čudež, da bi se dvoboj le še končat 3:3! Po tem neuspehu slovenskim šahistom verjetno ne bo uspelo osvojiti strastno zaželenega drugega me- sta na lestvici, ki bi zagotovil vstop v višji razred. Skoda! Zmagala sta Gorazd ZivkoVič (1. deska) in Vid Sitter (3. deska). # Franci Ruiitz iz Kotmare vasi, ki pa igra za Možberk I (prvi vzhodni razred), je v spopadu s celovškim moštvom SC Semmelrock I na peti deski iztržil s črnimi figurami remi. Njegovi soigralci tokrat nikakor niso bili razpoloženi za igro tako, da je Možberk doživel prvi sezonski poraz (2,5:5,5). Lestvica po 5. kolu: 1. Althofen 34 točk; 2. SC Semmelrock I 32,5; 3. Možberk I 32. Čiburdanidzeva obdržala šahovsko krono Pred šestimi leti je takrat šele 7-letna (!) Maja Čiburdanidze senzacionalno postala svetovna prvakinja v panogi „64 črnobelih polj", ko je premagala Nono Gaprindaš-vili. Tri leta navrh je komajda ubranila težko priborjen naslov v dramatičnem spopadu (ki se je končal brez zmagovalke - 8:8!) z Nano Aleksandrijo. Letos je bil na sporedu — kot pri moških - spet finalni dvoboj, nasprotnica pa je prišla iz Leningrada, Irina Lewitina. Dvoboj je potekal res napeto in zanimivo. V prvi polovici je prevladovala izzivalka, ki je po osmih partijah celo vodila s 4,5 proti 3,5. Sledila je odločilna deveta partija; po neverjetni napaki Lewitinove, katere vzrok je bila po vsej verjetnosti časovna stiska, je svetovna prvakinja izenačila. Od tega trenutka naprej je bila pobuda povsem na njeni strani. Irino pa so zapustili živci. V sledečih petih partijah je Maja odločila moskovski dvoboj v svojo korist (8,5 : 5,5) in tako obdržala šahovsko krono za nadaljnji dve leti. 23-letna velemojstrovka Maja Čiburdanidze prihaja iz Georgije, ima 2385 ELO-točk in je reden gost in tekmovalec moških turnirjev. Sovjetska zveza je potemtakem tudi pri ..ženskem" šahu vodilna. BRERARO IMPORT - EKSPORT - TRANSIT ''j? Zastopstva: Radenska, Rogaška, Union pivo, uvožena vina, mineralne vode Kristijan Breznik IMPORT - EKSPORT - TRANSIT CELOVEC ŠD Pliberk aktiven Tudi v Pliberku so Slovenci na športnem področju zelo aktivni. Ba-vijo se predvsem z zimskim športom — z alpinskim smučanjem in s tekom na smučeh. S tem v zvezi sta največji vsakoletni društveni prireditvi, ko Pliberčani, bodisi z alpinskimi bodisi z nordijskimi smučkami, tekmujejo za „pokal Pece" oziroma ko gre za najboljšega ..podjunskega smučarja". Prvi cilj športnega društva je seveda širjenje slovenske govorice, na drugem mestu pa je čimprejšnji pristop h koroški/avstrijski smučarski zvezi z namenom, da bi pliberški športniki kaj kmalu lahko začeli s sistematičnim in organiziranim, to se pravi ..profesionalnim" delom. Mnogo uspeha! Športne novice po svetu PLANICA Minulo soboto in nedeljo je svetovna elita tekmovala v klasični kombinaciji (skok in tek na smučeh) za točke svetovnega pokala. Planica je zopet enkrat privabila številne navijače ,.belega" športa in 44 tekmovalcev iz štirinajstih držav. Triumfiral je Norvežan Ogersson pred vzhodnim Nemcem Sčhwarz-om in Fincem Becket-om. TENIS STOCKHOLM. — V Daviscup-fi-nalu med Švedsko in Združenimi državami Amerike so domačini senzacionalno povedli z 2:0. Willander (6:3, 6:3, 6:1 proti Connors-u) in Sundstrom (13:11, 6:4, 6:3 proti Mc Enroe-u) sta bila junaka dneva. SKOKI LAKE PLACID. — Na 90-metr-ski skakalnici je bil spet najboljši Avstrijec Andreas Felder, ki se trenutno nahaja v sijajni formi. Drugo mesto je dosegel Čeh Jiri Parma in tretje „naš" drugi predstavnik, Ernst Vettori. Andreas Felder je slavil tudi na manjši (70-metrski) skakalnici pred Fincem Peniti Kokkonenom in Norvežanom Per Bergerudom. Vettori je zasedel četrto mesto. V skupni razvrstitvi svetovnega pokala vodi zanesljivo Feider z maksimalnim številom točk (100). saj je kar štirikrat zapored zabeležil prvo mesto! TEK NA SMUČEH DAVOS. — Za konec tedna je bila v Švici na sporedu mednarodna štafeta (4xl0km = 40km). Suvereno so zmagali Norvežani pred domačini in Švedi. Finci in Sovjeti so razočarali. PLES SAK v sredo 26. decembra ob 20. uri v hotelu Obir. Igra ansambel Franca Korbarja s pevko Magdo Koren. Prisrčno vabljeni! Carl Lewis — najboljši športnik sveta Letos poleti so bile v Los Angelesu olimpijske igre. Najuspešnejši olimpijec je bil domačin Oarl Lewis. Temnopolti atiet jie zmagal v tekih na 100, 200 metrov, v skoku v daljavo in štafeti štirikrat 100 metrov. Carl je skupno osvojil kar štiri zlate kolajne. 23-letni študent psihologije in telekomunikacij iz Birminghama v državi Alabama je tak izkupiček celo pričakoval, zato za njega samega ni govora o presenečenju. Že štiri leta je neporažen v skoku v daljavo, med sprinterji mu prav tako ni para. Športnik svata v letu 1984, s pravim imenom Frederik Carlton, namerava po olimpijskem zmagoslavju tekmovati še do svetovnega prvenstva v Rimu, ki bo čez dve leti. Na naslednjo olimpiado ne misli, saj ga snubijo denarni mogotci iz vseh krajev lin koncev. „Moji cilji v sezoni 85 so svteovni rekordi. Morda bom odšel itudi v Mexiico Clty in tam poskusil s sezniama rekordov izbrisati Boba Beamona (8,9 m je njegov „ne-dosegijiv" rlekord v skoku v daljavo!), je samozavestno dejal Carlpa, kot ga imenujejo prijatelji. Vsekakor mu to lahko uspe. Novo sezono bo začel z nastopom na prvem svetovnem prvenstvu v dvorani, ki bo januarja v Parizu. Nato bo odšel v Avstralijo, kjer bo itedaj poletje. Za vsak nastop zahteva, kljub amaterskemu statusu, nad deset tisoč(!) ameriških dolarjev. Kakorkoli že, čari Lewis je letos najboljši športnik na svatu, kar mu priznavajo vsi — od novinarjev, strokovnjakov, ljubi teijev atlettike in šponta sploh pa tja do neposrednih nasprotnikov! ŠD Zahomc: Wiegele poškodovan Športno društvo Zahomc šteje med najstarejše siovenske športne klube. Pr! Ziljanih so seveda na prvem mestu smučarski skoki, vmes pa se posvetijo tudi teku na smučeh. Zahomčani imajo imenitno bilanco: stalno imajo svoje člane v državnem A-kadru, najbolje poznamo olimpijskega zmagovalca Karla Schnabl ter znana skakalca Mil-lonig in Hanzi VVallner, ki je letos postal šef-trener Italijanov. Med mlajšimi orli se je žal na tekmi za evropski pokal v Passo Rolle po padcu poškodoval Franci VViegele, ki šteje med za-homške šport-zdravnike z naj- večjimi bodočimi možnostmi. Računajo, da bo Franci 'VViegele po novem letu spet zdrav. Konstantno drži svojo dobro formo tudi Norbert Mortl, ki je bil že v pripravljalnem obdobju na skakalnici s plastično oblogo najboljši. Mortl vedno bolj prodira v vrh. Zahomški skakalci se vestno pripravljajo na aktivno sezono, udeležili so se tudi že treninga v Planici, poleg skokov pa še trikrat na teden trenirajo na suhem. Kar tako naprej — v upanju, da se bo v Zahomcu kmalu razvil naslednji olimpijski zmagovalec, želimo mladim, mlajšim in najmlajšim vse najboljše. Na vrsti so skakalci Tekmovanja za točke svetovnega pokala 1984-1985 (šestega po vrsti) so začeti poieg alpinskih smučarjev — tudi skakalci. Dve tekmi v Kanadi (Thunder Bay) in še dve na oiimpij-skih skakatnicah v Lake Piacid-u so prve štiri pomembnejše prireditve v novi sezoni, ki naj bi že daie odgovor na vprašanje o razmerju moči pri najboljših. Kaj torej res iahko pričakujemo od bogate sezone 1984-1985 in kdo so pravzaprav favoriti za najvišja mesta? Gotovo jih iahko iščemo samo v reprezentancah veiesii: Nemška dmokratična republika, Norveška, Češkoslovaška, Finska, Jugoslavija in Avstrija. Finci so z Nykaenenom, Puikkonenom in Kokkonenom dobro pripravljeni. Pri Norvežanih je zaenkrat največ pokazai Roif Ande Berg, med Avstrijci pa sta daieč najboljša Andreas Felder in Ernst Vettori. Češkoslovaška reprezentanca je precej pomlajena: poleg Ploča so tu še Podzimek, Pollak in Dluhoš. Jens Weissflog, Klaus Ostwald in tovariši tz NDR še niso v pravi formi, pri Ju- 6. zimski pohod na Javornik Tudi koroški Slovenci smo vabljeni na 6. zimski spominski pohod na Javornik (1240 m), ki bo v nedeljo 23. 12. 1984, Spominski pohod prireja planinsko društvo Idrija skupno z drugimi organizacijami. Zimski pohod je posvečen spominu na 47 padlih borcev III. bataljona 3. SNOUB „Ivana Gradnika", katerih življenja so ugasnila 23. decembra 1943 pri Skvarču na Javorniku nad Črnim vrhom nad Idrijo. Smeri pohoda: dz Črnega vrha nad Idrijo čez Šajsno ravan, od gostilne Vodnjak, čez Vodice in po planinski poti iz Hotederšice. Spominska svečanost bo na dan pohoda ob 11. uri pred Pirnatovo kočo pri spomeniku padlih na Javorniku. Za udeležence pohoda, ki bo ob vsakem vremenu, bodo organizatorji pripraviti topiega čaja za okrepčilo, udeležencem pohoda pa priporočajo primerno planinsko opremo in hrano v nahrbtniku. S. K. goslovanih pa so najboljši Miran Tepeš, Primož Ulaga in Bojan Globočnik. Vedeti pa moramo tudi, da vodstva reprezentanc načrtujejo vrhunec forme za januar 1985, torej za svetovno prvenstvo, ki bo v avstrijskem Seefeldu oziroma Innsbrucku. Drugi vrhunec naj bi bil meseca marca, ko bo na prenovljeni velikanki v Planict svetovno prvenstvo v poletih. No„ prav te nastope bomo lahko spremljali od blizu, namreč ob televizijskih sprejemnikih, in se sami prepričali, alt so napovedi pravilne ali ne. Upajmo" da so! Z letalom na smučarski tečaj v Sarajevo Olimpijski Sarajevo bo prizorišče enotedenskega smučarskega tečaja, ki ga pripravlja Slovenska športna zveza v času od petka, 8. febaruar-ja, do petka, 15. februarja 1985. Udeleženci bodo bivali v apartma-nih v Babin Dolu, tik ob prizorišču olimpijskega alpskega smuka za moške na planini Bjelašnici. V ceni 3000 šil je zajetih 6 polnih penzionov, 7-dnevna vozovnica za vlečnice, prevoz z avtobusom iz Celovca na letališče Lubljana-Brnik, polet v Sarajevo z JATovim letalom in avtobusni transferi v Sarajevu. V ceno je vključen tudi prispevek za šolo v smučanju pod strokovnim vodstvom. Udeležba v šoli smučanja v dopoldanskih urah je prostovoljna. Predvidena je tudi otroška skupina. Otroci do 12 let imajo popust na ceno. Na programu enotedenskega bivanja v Babin Dolu je tudi ogled olimpijskega Sarajeva. Priave spre-ema z naplačilom 1000 šilingov Posojilnica Celovec, Bahnhotstraf;e 1 (konto štev. SSZ 2911). Število udeležencev je omejeno. Rok prijav: 15. januar 1985 Slovenska športna zveza Terminski koledar športnih prireditev December 1984 prireditev kraj organizator 26.—31. 12. in 2.-4. 1. 1985 Smučarski tečaj Rute SD Šentjanž 26,—31. 12. Smučarski tečaj za otroke Na Hrastjah $D Šentjanž 26,—31. 12. Smučarski tečaj Bilčovs JG Bilčovs 30. 12. Slalom za deželni poka) - AtomicSete $D DSG Sele 30. 12. Ojsternikov ijudski smučarski tek Ziijska Bistrica SD Zahomc 30. 12. (nadom. termin 23. 3. 1985 t. sankarska tekma za Obir-poka! in tjudsko sankanje v okviru koroške sankarske zveze Lobnik (Mikej) SSK Obir Januar 198$ 4.-5. 1. Tečaj za smučarski tek (šoia in prepariranje) Pliberk SD Pliberk 6. 1. 10. mednarodni novoietni namiznoteniški turnir Celovec (Mladinski dom) SD DSG Sele in SSZ 6. 1. Smuk Lepena (Mozqan) $S SPD Zarja 13. 1. Turno smučanje za ..Karavanškega medveda" in otroški siatom za „Kekca" Sel-Zg. Kot Slovensko planinsko društvo Bogata in pestra dejavnost gojencev v Mladinskega doma SSD v Celovcu Pred dobrim ietom dni so se odprta vrata novega sodobno urejenega miadinskega doma Siovenskega šotskega društva (SšD) v Ceiovcu. Od takrat do danes pa je šei razvoj tega doma z vetikimi koraki naprej — urejeni so prostori za Stovensko študijsko knjižnico, ki se bo v kratkem presetita v miadinski dom, prav tako pa bo v prihodnjih dneh na razpotago tudi teiovadnica, ki hkrati predstavtja večnamensko dvorano. Oboje je vetika pridobitev v stremtjenju miadini nuditi najbotjše razvojne možnosti. Novi dom, v katerem je sedaj 110 dijakov (v starem domu jih je bito 64) ne nudi samo možnosti sodobnega bivanja in učenja, marveč v prostem času tudi interesne dejavnosti, brez katerih si danes ne moremo več predstavtjati moderno voden dijaški dom. O teh interesnih dejavnostih pa hočemo tokrat seznaniti naše bratce. Besedo imajo čtani domske skupnosti. Športno udejstvovanje Športno življenje v domu je razgibano. Devet dijakov je aktivno vključenih v nogometna društva. Dijakinja Iris Wieser igra v košarkarski ekipi Celovec „ABC-Regenerin", ki so v svoji starostni ekipi koroški prvaki. Tekme igramo z ostalimi domovi (Mo-destov) in sodelujejo na turnirjih v dvorani. Igramo tudi namizni tenis. Vsa leta so naši igralci sodelovali na turnirjih in na slovenskem prvenstvu. Upamo, da bomo to popularno igro še bolj razširili. Igramo tudi sah. Iz doma je odšlo že precej igralcev, ki danes igrajo pri slovenskih klubih. Pri dekletih je bolj razširjena košarka. Tudi nekaj deklet igra pri raznih klubih. Naše športne ekipe sodelujejo vsako leto ob dnevu zmage v Ljubljani. Dejavnost krožkov Med drugim imamo v domu likovni krožek in krožek za ročno delo. S strokovnimi nasveti sta krožkom pomagala mentorja Vinko Tušek in Herman Gvardjančič, ki sta izmenoma enkrat tedensko prihajala iz Kranja. Uspele risbe s tušem in trstiko, portrete, risbe s flomastrom, risbe s svinčnikom po spominu, akvarele itd. smo razstavili ob koncu šolskega leta. Letos pa smo začeli z ročnimi deli. Iz različnih materialov po raznih tehnikah izdelujemo darila za božič. Spomladi pa bomo, če bo zanimanje zato, spet ustvarjali na likovnem področju. Odrska dejavnost Na miklavžev predvečer smo imeli v našem domu miklavževanje. Program je otvorila dijakinja z recitalom o adventnem času. Nastopil je zbor pod vodstvom Lipuš Gabriela, nato pa so dekleta zaigrale igro Miklavž prihaja. Dekleta so se predsta- vila tudi z deklamacijo. Večer smo zaključili z javnim plesom, ki ga imamo v našem domu enkrat mesečno. Kulturno-zabavna dejavnost Prosti čas popestrimo tudi s kul-turno-zabavno dejavnostjo, za katero je odgovorna vzgojiteljica Meda Kavčič ob sodelovanju ostalih vzgojiteljev. Ta dejavnost služi sprostitvi po napornem šolskem delu, obenem pa tudi krepi izrazno, fantazijske in umetniško plat posameznika, kar je zelo važno za rast samozavesti, iznajdljivosti posameznika. Trudimo se, da mladina čim bolj samostojno pripravlja razne kulturne in družabne večere, saj le tako lahko uveljavljajo svoje sposobnosti, jih bogatijo in krepijo. Tako sta dijaka (Gigi in Boris Spieler) pripravila zelo zanimiv ve-< čer: parof, kjer so se za- bavali mlajši in starejši. Zmagovalni par sta bila Iris Wieser in Franci Wieser. Pričeli smo tudi z radijsko oddajo Mladinski dom, ki jo predvajamo vsak petek. Glavna organizatorja sta Hanzi Mlečnik in Karničar Stanko. S to oddajo seznanjamo domsko mladino o raznih novicah o delu v domu in izven njega, voščimo, obveščamo, dajemo napotke za pravo učenje za zdravo življenje . . . Včasth pripravimo tudi večer igric, katerega se udeležujejo predvsem mlajši. V novembru so nas obiskali mladi iz Doma železniških šol v Ljubljani. Predstavili so nam cigansko glasbo in poezijo. Sedaj se pripravljamo za praznovanje ob zaključku leta 1984. Dijak Pavel Mak je organiziral več humoristov. Nato bo obdaritev in slavnostna večerja. Bralne značke Z veseljem ugotavljamo, da dijaki mladinskega doma SŠD letos že sed- mo leto aktivno sodelujemo pri akciji bralnih značk. V okviru te akcije prostovoljno prebiramo novejše slovenske knjige in vodimo z mentorji pogovore o prebranem čtivu. V našem domu imamo tudi dijaško knjižnico, kjer si lahko izposojamo slovenske knjige. Hitparada V okviru hitparad, ki jih v zadnjem času izvaja slovenski oddelek celovškega radia, je prav prva hitparada bila v našem domu. Mladina je z veseljem sodelovala, izbrala lestvico najboljših plošč oziroma najboljših popevk večera in z zadovoljstvom spremljala dogajanje večera. Ob koncu so nekateri prejeli knjižne nagrade. Ta hitparada sedaj potuje po raznih krajih Koroške. Zaključna prireditev pa bo zopet v našem domu, na katero se veselimo že sedaj. Slovenščina Ker v našem domu stanujejo tudi gojenci, ki ne obiskujejo slovenske gimnazije in slovenskega jezika niso več tako vešči, se je na željo le-teh organizira! tečaj za slovenščino. Obiskuje ga tudi nekaj ljudi, ki ne živijo v domu, vendar bi se radi naučili slovenščine. Omeniti je treba, da ta tečaj ni tečaj v konvencionalnem smislu, temveč se v njem obdelavajo praktične potrebe, to se pravi, da se po želji tečajnikov obravnavajo stvari, ki jih pač potrebujejo v vsakdanjem življenju. Tečajniki sami lahko določijo, kaj bi radi zvedeli. Seveda je tu pa tam potrebno, da se naučijo tudi slovnice in drugih stvari, ki so pač le potrebne. Plesna dejavnost Preteklo leto je bila zelo razširjena plesna dejavnost. Mlajše dijakinje so se vežbale pod vodstvom Jasne Knez, starejše pa so kar same telovadile oz. plesale k glasbi za aerobiko. Sedaj ko imamo na razpolago tudi telovadnico, pa se je ta plesna dejavnost spremenila bolj v telovadbo. V sklopu jazz-gimnastike pa se dekleta naučijo tudi plese, s katerimi potem na raznih domskih prireditvah pokažejo kaj znajo. Zavedamo se važnosti telovadbe oziroma gimnastike kot protiutež stalnemu sedenju tako v šoli kot tudi v domu pri učnih urah. Potrebno je, da se vsaj v Del novih prostorov Slovenske študijske knjižnice v novem Mladinskem domu svojem, itak omejenem prostem času mladina razgiba kolikor je pač le mogoče in k temu naj bi prispeval naš gimnastični krožek. Video-klub Naš video-klub, katerega člani so kar vsi gojenci, je bil ustanovljen pred dobrim letom. Vedno večja ponudba filmov na video-kasetah je tudi nas pritegnila. Filme, ki si jih sicer ne bi mogli ogledati, predvajamo takrat, ko nam to dopušča čas in šola. Ker pa dobava oz. najem teh filmov nekaj stane, je vsak član ob pristopu prispeval nekaj šilingov, s katerimi sedaj lahko razpolagamo. Vprašali boste, kakšne filme gledamo, kdo jih izbira? To delajo gojenci sami. Seveda upoštevamo tudi starostne razlike gojencev, zato včasih predvajamo filme ločeno po starostnih skupinah. Prav tako pa sami snemamo dobre in zanimive oddaje v TV in jih pozneje posredujemo mladini. Zgleda, da so gojenci zadovoljni z video-klu-bom, saj je predavalnica kar vedno nabito polna, kadar vrtimo film. V zadnjem času se prizadevamo, da bi naši mladini predvajali več slovenskih filmov, kar je zelo važno za njeno jezikovno izobrazbo. Filmski krožek Mi „filmaši" nadaljujemo svoje ustvarjanje tudi v tem šolskem letu. Kot že veste — saj so o nas že pisali v Vestniku, imeli smo intervju v radiu — smo z delom začeli lansko leto meseca januarja. Čeprav je bil čas dela kratek smo bili uspešni. Izdelali smo več risanih filmov in dva igrana filma. S temi filmi smo se septembra predstavili na XX. srečanju mladih filmskih ustvarjalcev na Jesenicah, kjer je režija zelo dobro oceni- la te naše filme (tudi o tem smo že pisali v Vestniku). Wilijev film so poslali celo na jugoslovansko državno prvenstvo, kjer je dosegel 3. mesto. Veseli smo, da se je naš krožek v tem šolskem letu pomladil. Med mladimi člani še posebej pozdravljamo dekleta. A ja, če koga še kaj zanima — srečujemo sc vsak ponedeljek ob 16.45 urt. Pevski zbor Naš mladi domski pevski zbor se vsak ponedeljek zvečer srečuje na pevski vaji. Vaje so zahtevne. Zbor vodi glasbenik Gabriel Lipuš. Na miklavžev večer smo imeli že prvi nastop, ki je zelo dobro uspel. Siovertska študijska knjižnica V naslednjih dneh se bo Slovenska študijska knjižnica preselila v nove prostore mladinskega doma SŠD. Knjižnica bo urejena v sodobno privlačnem slogu: prost pristop bralca do knjige — svobodna bralčeva izbira knjig, revij in ostalih publikacij — informativno pregledovanje čtiva na licu mesta — študijsko poglabljanje v izbrano knjigo pri mizah, ki so v ta namen na voljo (glej sliko!), čitalnica — omare za abe-cedni-imenski in stvarni katalog . . . Najbolj zanimivo in koristno pri tem je, da smo končno dobili za SŠK lastno čitalnico. Upamo, da bomo privabili čim več novih obiskovalcev, zlasti več bralcev gimnazijcev in profesorjev. Slovenska gimnazija je blizu in tudi Modestov dom ni daleč od nas, tako da je vsakomur slovenska knjiga v najbližnji dosegljivosti na ponudbo. Slovenska študijska knjižnica je in bo odprta in dostopna vsem ljubiteljem knjige. Skofiški dvojezični otroški vrtec SSD tik pred odprtjem Otroški dvojezični vrtec v Škofičah Na južnem prisojnem koncu turističnega kraja Škofiče je zrasla nova zgradba, dvojezični otroški vrtec, ki sicer še ni predan svojemu namenu, bo pa če bo oprema pravočasno prispeta, začel s svojim delom po božičnih počitnicah. Uradna otvoritev pa bo spomladi. Čeprav je splošno znano, da v škofičah gradijo dvojezični otroški vrtec je glasilo KHD ,,Ruf der Hei-mat" z neresnico, češ da gre tu samo za slovenski otroški vrtec, precej zbegal nekatere občane. Vendar pa, ko so se ljudje prepričali, da ni tako kot to trdil KHD, je zanimanje za dvojezični vrtec še večje, tako da je dve tretjini kapacitete otroškega vrtca, in to brez kakšnega razpisa, že rezerviranega za otroke iz Škofič in okoliških vasi. Precej prijavljenih otrok je tudi nemško govorečih, kar pomeni, da njihovi starši radi zaupajo svoje otroke dvojezičnemu vrtcu oziroma vzgojiteljici, ki bo vodila vrtec, Simoni Rovšek, priljubljeni domačinki iz Holbič. Ona je že nekaj let vzgojiteljica dvojezičnega vrtca v Sentprimožu v Podjuni, ki je zelo uspešen in cenjen ter tako garant 2ato, da bo tako tudi v škofičah. Če ima hudič mlade, jih ima po navadi več, pravi star pregovor in tako je bilo tudi tokrat — v sredi gradnje otroškega vrtca je oblast nekega dne ustavila delo, češ da na gradbišču delajo inozemski delavci (biti so Gradisovi monterji), kar naj bi bilo prepovedano. Bila je to oči-vidna šikana, saj je vedno tako, da se montažne hiše, kot že ime pove, montirajo in takšna montažna hiša je tudi škofiški otroški vrtec, ki jo je dobavilo slovensko podjetje iz Maribora Marles. Kljub zaprekam, ki so se stavile po nepotrebnem na pot (urgirati je moral celo Dunaj) pa je sedaj vse v redu, hiša stoji in občani in drugi krajani jo smatrajo za veliko pridobitev. Kot smo zvedeli želi Slovensko šolsko društvo v okviru škofiškega dvojezičnega otroškega vrtca ustanoviti odbor, ki bo reševal eventualne probleme, ki nastajajo v takšnih vrtcih. Ta odbor bi sestavljali zastopniki staršev, občine, Slovenskega prosvetnega društva „Edinost", Slovenskega šolskega društva in morda še kdo drug. Zelo demokratična zamisel. Namen dvojezičnega vrtca ni samo olajšati staršem, ki so zaposle- ni v gospodinjstvu ali v kakšnem drugem poklicu, delo doma, marveč tudi ustvariti med otroci različnih jezikov oziroma narodnosti prisrčno sožitje v smislu prijateljstva, ki združuje mlade ljudi. Pri odraslih ljudeh je to medsebojno razumevanje težje ustvariti kot pri mladih ljudeh, ki še niso manipulirani. Dejstvo je, da so manjšine brez otroških vrtcev oziroma predšolske vzgoje zapisane propadu. Mi pa hočemo živeti in to v sožitju s sosedi v deželi. Na žalost pa mnoge občine nimajo razumevanja za dvojezične otroške vrtce, redka izjema je dolgoletni stari župan Martin Burger, ki je pobudo za gradnjo dvojezičnega otroškega vrtca vzel resno in ponudil tudi zemljišče zanj. Vendar Slovensko šolsko društvo je dobilo bolj odgovarjajoče zemljišče od Ferdija Jagerja iz Škofič. Ideja za gradnjo dvojezičnega otroškega vrtca v Škofičah se je rodila ob ustanovitvi krajevnega odbora Zveze slovenskih organizacij pred tremi leti v Škofičah. Kdo bi si mislil, da bo beseda že po treh letih meso postala. Škofičani so s svojo prizadevnostjo dosegli svoj zastavljeni cilj, kar ni vedno lahko in zato so tudi upravičeno ponosni na svoj dvojezični otroški vrtec. Eden izmed povodov, da so Škofičani sklenili zgraditi otroški vrtec je tudi ta, da naše ljudstvo na lastni koži čuti, kako se z naraščanjem turizma odtujuje domači slovenski govorici. Mnogo je med našimi ljudmi takšnih, ki so s svojimi otroci govorili samo še nemško, da ne bi ..vznemirjali" tujih gostov. Kakšno nespametno pojmovanje ..gostoljubnosti" napram gostom. To hlapčevstvo je sad skoro tisočletnega zapostavljanja našega človeka. Sedaj pa še nekaj besed k gradnji. Montažno hišo je dobavilo, kot že omenjeno slovensko podjetje Marles iz Maribora, opremo pa prav tako stovensko podjetje Slovenija les. Zidarska dela sta izvedli gradbeni podjetji Sabotnik in Begusch, elektroinstalacijo firma Schlapper iz Šentjakoba v Rožu, betonske estrihe za talno kurjavo pa podjetje iz Vernberka. Prepričani smo, da bo tudi škofiški dvojezični otroški vrtec prispeval svoj delež, da bo nova generacija iz teh vrtcev predstavljala strpnejši tip človeka, ki mu bo narodno sovraštvo tuje. -^ ' ^ 3- Januar Zaradi menjave vlade in zastoja pri razgovorih bilanca leta 1983 za manjšino ni bila zadovoljiva. Zato je ob vstopu v leto 1984 predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, izrazil pričakovanje, da se bo Sinowtzeva vlada resno lotila vprašanj na področju predšolske vzgoje, obveznega šolstva, trgovske akademije, radia in je osupla zvedela, da je deželni glavar predal častnemu predsedniku koroške F PO Rainholdu Huberju „ veliki častni znak dežele Koroške"; Huber je vse življenje delal za nem-škonacionalni tabor, NSDAP mu je dala svoje najvišje odlikovanje: ,,Blutorden". S skupno izjavo proti apartheidu v Avstriji sta ZSO in NSKS apelirali na avstrijsko zvezno vlado in na avstrijsko javnost, naj se odločno zo- V odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo je biio manjšinsko vprašanje vedno prisotno televizije ter vzdrževanja ustanov slovenske narodne skupnosti. Bivši predsednik ZSO. dr. Franci Zwitter, pa je zavrnil Wagnerjeve trditve o popolni enakopravnosti Slovencev na Koroškem. Pred obiskom v Jugoslaviji kaže kancler Fred Sinowatz načelno pripravljenost za razgovore z manjšino. Avstrijska praksa pa potrjuje nasprotno: minister za pouk in umetnost, Helmut Zilk, imenuje proti volji manjšine definitivno novega okrajnega šolskega nadzornika za manjšinsko šolstvo na Koroškem. Ta samovoljni diktat je neposredni povod za protestne akcije osrednjih organizacij, s katerimi hočeta opozoriti na postopno pslabšanje položaja v dvojezičnem šolstvu in dati signal, da se manjšina ne bo pustila presenetiti kot v letih 1957-58. Skupna delegacija ZSO in NSKS kratkoročno zahteva razgovor s poslovodečim predsednikom deželnega šolskega sveta Karlom Kircherjem, na dnevnem redu so: postopno poslabšanje dvojezičnega pouka, zavračanje slovenskih vlog itd. Predsednik Kircher se boji javnosti in zapusti razgovore. Po vztrajnem čakanju in enourni ..svarilni zasedbi" deželnega šolskega sveta se naslednje jutro nadaljujejo razgovori z deželnim glavarjem Wagnerjem. Protestna akcija se konča z delnim uspehom: za vodjo manjšinskega šolskega oddelka imenujejo dr. Valentina Inzka, na posebnem razgovoru s skupno slovensko delegacijo minister Zilk odločitve glede nadzornika sioer ne prekliče, obljubi pa redne razgovore o dvojezičnem šolstvu. Na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze odstopi iz zdravstvenih razlogov predsednik Valentin Polan-šek, novi predsednik je Tomaž Ogris. Zahomška smučarska skakalca Wie-gele in Wallner se uveljavita v Oberstdorfu oz. v skakalni turneji treh dežel. Ob tridnevnem obisku kanclerja Sinowtza v Jugoslaviji je bilo temeljno vprašanje sioer gospodarstvo, po zaslugi skupne delegacije slovenske in hrvaške manjšine, ki jo je dan pred prihodom Sinowtza v Beogradu sprejel jugoslovanski zunanji minister Moj sov, pa je v središču pozornosti bilo manjšinsko vprašanje. perstavita getoizaciji učiteljev in šolarjev na južnem Koroškem. To je bil uvod v široko zasnovano informiranje avstrijske javnosti. Na predavanjih na celovški univerzi in drugod so sodelavci Slovenskega znanstvenega inštituta utemeljevali, da referendum nima legitimacije in da je šolski apartheid v nasprotju z vsemi pedagoškimi in demokratičnimi načeli. Tudi kapelški socialisti so na krajevnem občnem zboru odločno zavrnili načrte FPO in KHD za ločevanje šol. Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju je začel s podpisno akcijo „Zoper apartheid v Avstriji". Skupina vodilnih uradnikov deželnega šolskega sveta pa je imela možnost poznati funkcionalnost dvojezičnega šolstva v Pomurju v Sloveniji. Ob slovenskem kulturnem prazniku se je SPZ na osrednji proslavi oddolžila spominu narodnega delavca Urbana Jarnika. Brnški igralci so s komedijo „Naši ljubi otroci" po 30 letih poživili svojo igralsko dejavnost. Na pokopališču v Svečah se je Zveza koroških partizanov spomnila 40-letnice smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža. Marec slovenski politični organizaciji skličeta zborovanje zaupnikov; na dunajski tiskovni konferenci odločno odklanjata poslabšanje že tako slabe ureditve na šolskem področju; v Celovcu pa razpravlja 32 strokovnjakov iz Avstrije, Jugoslavije in Italije o vprašanjih dvojezičnega šolstva. Proti aparheidu se postavijo organizacije mladih socialistov, socialističnih učiteljev, Cerkve, profesorji slovenske gimnazije, kolegij celovške univerze, visokošolska zveza, šolski nadzornik Franz Wiegele in številni drugi. Ogorčenost povzroča sorodnost novih argumentov za ločevanje šolarjev in učiteljev po narodnosti z načeli nacistične šolske ureditve. Kot obramba restriktivne avstrijske manjšinske politike Sig izkaže knjiga „Zur Lage der Slowenen in Karnten", ki so jo spisali Ralf Un-kart, Gerold Glantschuig in Alfred Ogris. Ob 40-letnici ustanovitve pokrajinskega odbora OF za Koroško pa je izšel pomembni zbornik „Ko-roški Slovenci v Avstriji včeraj in danes". Ob mednarodnem prazniku žena pa je ob navzočnosti državne sekretarke Johanne Dohnal na Dunaju bila predstavljena v nemškem originalu knjiga o Heleni Kuchar: „Jelka — pričevanja iz življenja koroške partizanke." Med uradnim obiskom v Avstriji je predsednik SFRJ Mika Špiljak sprejel predstavnike Slovencev in Hrvatov in pri vseh pogovorih podčrtal stališče Jugoslavije, da člen 7 avstrijske državne pogodbe še ni izpolnjen. KHD toži predsednika nemško-slo-venskega koordinacijskega odbora krške škofije dr. Valentina Inzka in dr. Ernsta Waldsteina ter ravnatelja dr. Reginalda Vospernika, ker so KHD-jevcem očitali „protimanjšin-sko in rasistično politiko apartheida." Pri volitvah v Delavsko zbornico se volja volilcev po vsej Avstriji obrne proti vladni koaliciji, oz. vladajočim strukturam. Na Koroškem pridobi ljudska stranka nekoliko manj kot drugje (z izjemo Predarlske), socialisti zgubijo manj kot v zveznem merilu, svobodnjaki pa celo pridobijo, medtem ko komunisti rahlo nazadujejo. Koroška Solidarnost, ki je nastopila prvič in skušala povezovati narodnostno z delavskim vprašanjem, je ostala z 800 lgasovi (1 °/o) pod pričakovanji. V žitrajski občinski hiši so se spravili še enkrat nad dvojezične oznake v novi ljudski šoli, ljudska stranka je bila za njihovo odstranitev in tudi nekateri socialisti. In to kljub dejstvu, da v treh letih „življenja" teh napisov ni bilo pritožb. Iz stališč deželne vlade in vrhovnih sodišč sledi, da ni nobenih predpisov, ki bi prepovedovali dvojezičnih napisov! V Celovcu so se uspešno začeli Ljubljanski dnevi, vrsta kulturnih in strokovnih priredtev, ki naj bi poglobili stike med obema glavnima mestoma. Ob svoji 60-letnici obstoja je Klub slovenskih študentov in študentk izdal zbornik z razpravami in stališči članov kluba. Julij Evropskih narodnih skupin (FUENS) Naš pesnik Gustav Januš je pre-poziva Avstrijo naj ponovno uvede ]ei letošnjo Petrarcovo nagrado in o dvojezični pouk, kot je hi! po letu njegovem pesniškem ustvarjanju je 1945 do 1958. Tudi novo ustanovljeno na slavnosti v Avignonu govoril Pe-„Strokovno društvo pedagoških de* kr Handke, prevajalec Januševih lavcev" naj se bi z vsemi silami ba- Pesmi v nemščino. Umrl je prof. vilo z dvojezičnim poukom in izde* Claus Gatterer, znani novinar in pu-lalo predloge za njegovo izboljšanje. Micist, ki se je odločno zastavil za Na posebni seji koordinacijskega Pravice narodnih manjšin, posebej odbora avstrijskih manjšin v Želez- tudi koroških Slovencev, nem so manjšine avstrijsko narodnostno politiko soglasno cenile kot asimilacijsko, Madžari pa so svaril' pred sosveti. Največje srečanje za* stc^nikov manjšin v zadnjih letihj ^ prireditvi nemškega teiovad-v Evropskem svetu pripravljaj L' ^ ^ Šentjakobu je svo- stmo evropskih regionalnih m man ^ b.dnjaški prvak Haider izjavil, da smskih jezikov, ki vsebuje tudi pre Koroška svobodna le, če bo nem-poved protimanjsmskih referendu ^ g ^ ^javo j. izzval val Protestov. Do izrazite nemškonacio-, . . , -balistične akcije s hujskaškimi na- Ob proslavi zmage nad fasizrno^ ^ ^i v je Zveza koroških partizanov organ' g.,,^ ^ predvsem med ziraj prvi skupni nastop Korosk^ sofistično mladino, pa je sprožilo ga, Tržaškega m Ljubljanskega par objavljanje oglasov za KHD-jevski tizanskega zbora, ki se je razv. J referendum v socialistični KTZ. mogočno manifestacijo protifasist^ ^ nih sil. Spomine na čase protifaš'* °v^ poslovne prostore sta dobili stičnega boja na Koroškem je zt)U' ; sptijica v Podravljah (ki deiu-dila likovna razstava „Po koroških . *ot podružnica Posojilnice Semt-partizanskih poteh"; srečanje gleda* ^ob v Rožu) m zadruga v Šent-liških skupin v Šentprimožu, ki ga F °ou. pripravila SPZ. ter letni koncert Predstavniki obeh osrednjih orga-glasbene šole pričata o razgibani slo* "izacij, koroških Slovencev so obiskali skemu apartheidu so se izjaviii med drugim tudi zvezni politiki vseh treh v paralamentu zastopanih strank, predstavniki KPA in ALK, zastopniki 14 organizacij, pa tudi vodja deželne ustavne službe Unkart, ki je referendum KHD imenoval demagogijo ter KHD-ju očital, da z lažmi zavaja ljudstvo. Apartheid v praksi je ponovno demonstrirala veiikovška občina, ki je slovenski organizaciji spet enkrat za-branila dvorano za kulturno prireditev. Nasprotno od zveznega kanclerja Sinowtza je koroški deželni glavar Wagner odklonil sprejeti zastopnike dunajskega študentskega kluba, ki so mu nameravali predati zbrane podpise proti apartheidu na Koroškem. V raznih krajih južne Koroške so bili diskusijski večeri, kjer so pripadniki obeh narodnosti razpravljali o vprašanjih dvojezične šole in se razen malih izjem odločno izjavili proti referendumu za ločitev šoi. Socialistična mladina pa je v posebni izjavi poudarila, da član SPO ne more biti hkrati tudi član KHD. Izid KHD-jevskega referenduma je bii za pobudnike porazen: ie 9 odstotkov volilnih upravičencev ie podprlo zahtevo po ločitvi šol. Ta ! Slovenski vestnik - ogledalo ! ( važnejših dogdkov v letu1984 j April Proti zavlačevanju pri uresničevanju člena 7 in proti poskusom revizije dvojezičnega šolstva na Koroškem se je v skupščini SRS jasno izpovedal predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Jernej Jan. S tem je pritegnil vso pozornost deželnega glavarja Wag-nerja, ki je ponavljal trditev o že izpolnjenem členu 7 ter očital Jugoslaviji, da se vmešava v avstrijske zadeve. V protestni izjavi, ki zavrača Wagnerjeve trditve, ocenjuje ZSO izjave deželnega glavarja v luči bližajočih se deželnozborskih volitev. Predsednik ZSO, dipl. inž. Maj venski prosvetni dejavnosti na K"' Predsednika izvršnega sveta SR Slo-roškem. ?hije Dušana Šinigoja ter ga sezna- ^ s trenutnim položajem na Koroš-Svetovno znani židovski pesnik, Pj' izražena je bila skupna zaskrb-Svobodnjaška stranka in KHD do- satelj in humanist Erich Fried se 3 J^ost zaradi razvoja zlasti na pod-bita v šolskem vprašanju jasen od- med svojim bivanjem na Korošld;" fočju dvojezičnega šolstva, govor tudi od socialističnih učiteljev sestal tudi s predstavniki korosK' Zvezni kancler Fred Sinowatz je in koroškega deželnega vodstva Av- Slovencev. V pogovoru se je odlik jprgjel delegacijo Klub slovenskih strijske sindikalne zveze (OGB). Obe no izrekel vsakemu ločevanju šola' študentov in študentk na Dunaju, organizaciji soglasno zagovarjata jev po narodnosti ter izrazil svoj ti mu je predala 10.000 podpisov pro-dvojezično šolo, oz. pozivata vse, naj „potrtost" zaradi reakoionameg ' postavijo v ospredje tisto, kar zdru- protislovenskega vzdušja na Koros žuje in ne tisto, kar ločuje. Tem stališčem se pridruži tudi učiteljski sindikat, ki zavrača ločevanje na „sio-venske" in „nemške" učitelje. Tudi v kem. Slovenska gimnazija v Celovcu je na svoji tradicionalni šolski Diskusija o šolstvu doseže začasen višek, izoblikujejo se stališča velikih strank, bolje: njihovo taktiziranje. Ljudska stranka ugotovi, da je večina prizadetega prebivalstva proti ločevanju, hoče pa ie počakati izid referenduma in sklicati posebno konferenco. Socialisti se sicer hočejo zoperstaviti vsakemu kvalitativnemu posegu v organiziranost šol, kot ljudska stranka pa hočejo rešitev, ki ..odgovarja vsem prizadetim". Niti VP, niti SP se nedvoumno zoperstavita referendumu. Tudi nasprotniki KHD-jevskih načrtov postanejo aktivni: obe osrednji položajem manjšin v Italiji in Avstriji pa se je bavilo tudi predsedstvo SZDL Slovenije in v temeljiti razpravi ugotovilo, da je člen 7 neizpolnjen in da je trenutni položaj slovenske manjšine v Avstriji in Italiji bolj resen, kot se zdi! Proti segregaciji šolarjev in učiteljev se na svojem občnem zboru postavijo bivši izseljenci, odklonilni fronti proti Haiderju pa se priključi tudi katoliška mladina. Na podij-ski diskusiji v Celovcu zaide Haider v šolskem vprašanju v argumentacij sko stisko, izkaže se, da si probleme izmišljuje. Beogradu so razoravljali o dvojezič- demiji nedvoumno izjavila proti vse" dejstvi nem pouku in v zveznem zboru skup- poskusom, spraviti koroške Slovet"- ^ v geto. ovrgef'trditvtf deželnega^ gh!varjaviš P°uku v zveznem zboru skup- ščine izrazili upanje, da bi se ven- darle uveljavilo stališče demokratičnih sli. naprednih Ob široki podpori, ki jo uživajo v avstrijski in mednarodni javnosti zagovorniki skupne šole, ugotavlja predsednik ZSO, Feliks Wieser, da je prvi naval FPO in KHD spodletel in Junij Proti referendumu KHD in s te"' ohranitev skupne šoiske vzgoja apartheidu na Koroškem. Kancler ^ je izrekel proti segregaciji otrok T zagotovil, da se kot realen politik ""vzema za ohranitev sedanje ureditve dvojezičnega šoistva. Občini Železna Kapla in Kranj sta 'dpisali listino o pobratenju. SPD Srce" v Dobrli vasi je že tretjič gabilo na dvojezično prireditev „De-^la ob Dravi - Land an der Drau", zbliževanju med obema narodoma da Koroškem pa je bila namenjena ydi skupna prireditev šolarjev iz kitare vasi in Knappenberga. O zborniku ,,Zur Lage der S!owe-den in Februar Avstrijska javna občiia so močno polemizirala proti obisku zastopnikov slovenske in hrvaške narodne skupnosti pred obiskom Sinowtza v Beogradu. Vse te nekvalificirane napade je zavrnil tudi avstrijski zunanji minister Erwin Lane, ki je označil stike med manjšinami in matičnimi državami kot nekaj običajnega. V isti sapi je napovedal sprejem predstavnikov južnih Tirolcev pred obiskom predsednika italijanske vlade Craxi-ja v Avstriji. Deželni giavar Wagner je osrednjima organizacijama sporočil, da ne vidi možnosti za uvedbo dvojezičnega pouka na kaki celovški ljudski šoli. O dvojezičnem šolstvu na južnem Koroškem pa ugotavlja: „Tako ne bo ostalo." Istočasno je zbiral KHD podpise za uvedbo referenduma proti dvojezični šoli. Demokratična javnost pa "" —f - -"-j-"-,tl**" m Karnten". katerega avtorji so otrok so se izjavile najrazlicnej^ 3a]f Unkart, Gerold Glantschnig in -fr'""srsag^ss^sssa; s stvarnimi argumenti. Temu name- -ležplnoea šolskega sveta Kirchetf da ' nu služi predvsem brošura „Hande ^ škofijskega sveta celovške- škofij bigtj^° " weg von der zweisprachigen Schuie , go uradnega predstavnika SFRJ. T"' r. . , Drava ki jo je izdal SZI, študentski klub z g; državna sekretarka Johanna D."' v ^beno-pevski ansambel Drava -.Zarja" v Železni Kapii pa je prireja tradicionalno foiklorno srečale s sJrttruitiami i? Koroške, Siove- rezultat pa je tudi nedvoumen poziv pristojnim politikom, da ne popuščajo nemškonaoionaiističnim silam. SPD ..Svoboda" v Logi vasi in SPD Radiše sta stavili 80-letnico s pestrim kulturnim sporedom, medtem ko je tovarna celuloze Obir v Rebrci petletnico nove dejavnosti obhajala z zavidljivim gospodarskim razvojem: ob investicijah dobrih 100 milijonov šilingov je proizvodnjo stopnjevala od 14,5 tisoč na 40 tisoč ton celuloze, medtem ko je njen promet narasel od začetnih 90 milijonov na 1 milijardo šilingov. Slovensko šolsko društvo je v Ško-fičah zgradilo dvojezičen otroški vrtec, ki pomeni za tamkajšnje kraje veiiko pridobitev, saj v širši okoiici spioh nimajo take ustanove. Prodor slovenski koroški poeziji v širši svet pa je odprla antologija, ki v angleškem prevodu predstavlja vse pomembnejše zastopnike sodobnega pesništva med koroškimi Slovenci. September Dunaja pa je medtem že zbral nad 4500 podpisov proti apartheidu v Avstriji. Mladina Federalistične unije slovenskih ločitev šoi. žena zavrnila načrte Celovška univerza je priredila s!ovom'um'.'dvSezičnJ^na'LrO^ Letošnji 5. spominski pohod na Ko-kem bodočnost?", univerzitetni ko", JA .ie bil v znamenju 40-ietmce gij fakultete za osnovne in integ^, Domnove čete in pohoda parti- tivne znanstvene vede dunajske u"', ed-inic čez Dravo na Svinsko verze je sprejel izjavo proti loče''": , ,3 , , nju šol na Koroškem, predstavn'^ območju Jerberka nad Šentiljem ZSO pa sta bila na informativni p PU izkopavanjih odkrili razne obisku v Švici in na Nizozemske"; dobe ^ ovirajo iz halstattske kjer sta predstavnike družbenopo*' pf' """ Učnega življenja informirala o "" P" cf skupno" ložaju slovenske narodne na Koroškem. SPD „Kočna" v Svečah je prazo" valo 75-letnico obstoja, moški pe"". zbor .Edinost" v Pliberku 50-letn" in mešani pevski zbor ,,Rož" v Se" jakobu 10-letnico; svojo 40-letnico F je obhajala Unija Italijanov za ls" in Reko. Slovenski atletski klub se je P?, slovil od najvišje deželne n o go rt" ne lige in se vrnil nazaj v podh^ v katero pa so se kot zmagovale' L razredu pretolkli -tudi Seiani. S"* je tradicionalno srečanje so slov^ ^ torej iz časov okoli 1100 iet našim štetjem, podelavci dunajskega inštituta za .Porabno sociologijo so predstavili ^ Vrtosti svoja znanstvena dognanja {^Prašanjih dvojezičnega pouka. S so argumentirano ovrgli vse tr-p, nasprotnikov dvojezične šole nakazali prednosti, ki jih ima ^ hpni pouk otrok v dveh jezikih. 'Zt- .^ranitev dvojezične šole sta se o '^kli tud; mednarodni manjšinski ganizacifi AIDLCM -in miadinska *eija FUENS. Avgust Tudi kulturne prireditve po veliki demonstraciji za ohranitev dvojezične šole se je udeležiio veiiko število pripadnikov obeh narodov v deželi. je traaiciona no srečanje so smv v Celovcu je bii ustanovijen nad-sk, pianine, treh dezid letos me^, ^ankarski komite za obramb, dvo-Bdčovsu, kjer se je zbral, več ' ^ ^ čmv"' ti*.?, h narodnih skupin in iz razšlo - taborov. Proti šol- 2000 ljubiteljev planin iz Furlanif jz ^ ki mu pripadaj, ljudje Julijske krajine. Koroške in Slo' ''čaib političnih nije. Nemčije in Finske, ki se je seznanila s problematiko dvojezičnega šoistva. V svojem poročilu so člani delegacije potem izrazili svojo zaskrbljenost zaradi protislovenskega ozračja na Koroškem ter posebno kr:' čno ocenili prizadevanja za ločevanje šoi. V Pomurju, kjer živijo poieg Slovencev tudi pripadniki madžarske narodnosti, so praznovali 25-letnico tamkajšnjega dvojezičnega šoistva. Pri tem so ugotavljali velike uspehe, ki jih dosegajo z doslednim dvojezičnim poukom, obveznim za vse otroke obeh narodnosti, kar bistveno prispeva k razvijanju in utrjevanju prijateljskega in enakopravnega sodelovanja na vseh področjih družbenega življenja. Pri deželnozborskih volitvah sta obe veliki stranki utrpeli izgube,, kar velja zlasti za OVP, ki js morala 1 mandat oddati svobodnjaški stranki, katera je slavila zmago s svojo demagoško in nacionalistično politiko. Skupna lista KEL-ALK se je uvrstila na četrto mesto, vendar je s svojimi 4710 al-i 1,5 odstotka glasov ostala še daleč od izgledov za vstop v deželni parlament. Na podlagi volilnega rezultata je bila sestavljena nova deželna vlada, v kateri je prišlo šele po dolgih trdih pogajanjih do zamenjave referatov med Haiderjem in Knaflom. Oktober V številnih krajih južne Koroške je prišlo do ..napisne akcije", pri kateri so neznani storilci na šolska in druga javna poslopja napisali gesla proti KHD in vsem tistim, ki z nacionalistično protislovensko gonjo zastrupljajo ozračje v deželi. Ulrichsberg je bil spet prizorišče srečanja vojnih povratnikov, med njimi zlasti bivših pripadnikov najrazličnejših formacij nacistične vojske, tudi iz dežel, ki so jih Nemci zasedli ter njihove državljane privabili ali prisilili, da so se bojevali na strani okupatorja proti lastnemu ljudstvu. Za letošnjo 25-letnico teh srečanj sta aktivno sodelovala tudi deželni glavar Wagner in škof Ka-pellari, kar je v demokratični javnosti izzvalo številne proteste in kritike. V povsem drugačnem duhu je potekala ..oktobrska" prireditsv na celovški univerzi, ki je bila letos pod geslom ,,Dvojezično namesto enooko". Z bogatim in zanimivim sporedom je prireditev pritegnila številne obiskovalce tudi iz vrst nemškogo-vorečih sodeželanov, kar kaže na določen premik v miselnosti, zlasti med mladimi. Film „Kugy", ki je nastal kot sad sodelovanja med avstrijsko in slovensko televizijo, je ob osebnosti slavnega planinca prikazal zanimive podrobnosti iz nekdanjega življenja na stičišču treh narodov. Serija televizijskih dokumentarcev z naslovom ..Manjšine — bogastvo Evrope" pa je po skupnem prizadevanju TV-po-staj Avstrije, Slovenije, Italije, Švice in Vojvodine predstavila Madžare v Prekmurju, Retoromane v Švici, Hr- Na naše probleme smo opozorili tudi s posebnimi publikacijami vate na Gradiščanskem, Slovence v Italiji ter Vojvodino kot domovino štiridesetih narodnosti. Na povabilo SPZ je v Celovcu gostovalo SLG Celje z izredno uspelo predstavo igre Petra Shafferja „Amadeus". Krajevna prosvetna društva so za državni praznik spet vabila na prireditve „Dober večer, sosed". SPD „Zvezda" v Hodišah je praznovalo svojo 80-letnico. „Aula slovenica", ki ie letos med drugimi priredila izredno zanimivo razstavo koroških panjskih čelnic, pa je svoj stenski koledar tokrat posvetila Wernerju Bergu kot mojstru lesoreza. Po težki boiezni je umrl znani in zaslužni pevovodja Fo'ti Hartman. V okviru reforme programov koroškega radia je dobil nov oddajni čas tudi slovenski spored, ki je zdaj dnevno od 18. do 19. ure; spremembe veljajo prav tako glede vsebine oddaj. Na Duna ju j e biil odprt Slovenski center, ki naj bi služil raznim prireditvam in zlasti boljšim stikom Slovencev z dunajsko in vseavstrij-sko javnostjo. Posojilnica Borovlje pa je odprla novo poslovalnico v Smarjeti v Rožu. Za državni praznik je bilo v Celovcu zborovanje odbornikov in zaupnikov slovenskih organizacij. Nad H00 udeležencev iz vseh krajev južne Koroške je po izčrpni razpravi o trenutnem položaju izglasovalo odločno zahtevo po ohranitvi in izpopolnitvi dvojezičnega šolstva ter pozvalo na demonstracijo proti vsakemu poslabšanju manjšinskih pravic. Solidarnost so izrazile številne organi-zaciie doma in v tujini, konkretne predloge za izboljšanje dvojezičnega šolstva pa so pripravili strokovnjaki ceiovšks univerze. November Okoli 3000 pripadnikov obeh narodov v deželi se je udeležiio velike demonstracije v Celovcu — proti apartheidu v Avstriji, za ohranitev Celovška univerza je skupaj s krajevnimi slovenskimi prosvetnimi društvi priredila vrsto diskusij pod naslovom ..Sporazum ima prednost — skupna šola — dvojezično šolstvo"; razpravljali so priznani strokovnjaki in domačini v številnih krajih. Odnose med Avstrijo in Italijo so močno prizadeli dogodki okoli 175-letnice oboroženega boja Tirolcev proti Francozom, kajti osrednjo proslavo v Innsbrucku so za svoje namene izrabili tudi desničarski skrajneži in nacionalistični krogi. Italijanska javnost je kritično ocenila udeležbo naj višjih predstavnikov Avstrije, ki se niso ogradili od izgredov, naperjenih proti Italiji. Kapelčani in Obirčani so vabili na 2. pohod po poteh Lenarta in Gašperja, Zveza koroških partizanov pa je priredila obisk partizanskih krajev na Svinski planini, medtem ko je bil Koroški partizanski pevski zbor na večdnevni turneji po Srbiji. Novi prosvetni minister dr. Herbert Moritz se je že ponovno zeio požitivno izjavil k manjšinski problematiki. Posebej glede KHD-jevskega referenduma je naglasil, da ne sme priti do poslabšanja pravic manjšine, kajti ..plebiscitarni akti, naj dosežejo še tako široko podporo, ne smejo služiti za poslabšanje manjšinskih pravic". Koroško je obiskala mednarodna delegacija strokovnjakov iz Švice, Mu6 6en SRtdjtittntcn fut &te @%)utet;te!)ung iu6ifdj)et .Htn&er. (Mmtdbtott 14, 20. Suit 1937*) "(Somctt nad) bert 6rtJtd)cn SBetMJtntden činel [abgefon&ette 23ef%utung iu&tf(§čn @d)Rtct... oRne 6efon&ere 9Rcf)tMa(3ung UntetRaJtgtfaget mogJtc^ ift un& prtuate j:u&tftf)e