froitnina plačana v gotovini
Maribor, četrtek 11. iunija 1931
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Ogjase sprejama l(jdi oglasni oddelek ..Jutra'1 v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4
a razun nodotje m praznikov vsak pan ob Ifr ur
Račun pri pošlnam ček. zav, v Cjubljani št. 11.409 ■UteSno, prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen ne dom pa 1? Pin
Telefon:
Urfcjn. 2440 Uprava 2455
Cena 1 Din
LetoV.
»Hlis razun nfdel)« 'H praznil
t
iljani, Prešernova ulica št. 4
Valanje agrarne reforme
^ temčpo — zdi se ■» vendar stopilo J tezo likvidacije. Dočim se je v prvem ”5*jletju vprašanje obravnavalo skoro vsako vlado drugače, vedno boli s l*frtizaHskih nego državnih in narodmh Vidikov, je sedanja vlada dala problem Vsestransko proučiti in 2* deloma že ‘“di rešila. Reševati je bilo treba pro-blem po raznih predelih države na raz-* n« načine, drugače za severne dele držav«, za Slovenijo, us Hmtsko, Vojvodino |n 'Slavonijo, drugače zopet v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Vprašanje agrarne reforme v predvojni Srbiji In Črni gori sploh skoro ni nostojalo, ker ie tam že popreje bila izvršena pravična razdelitev jemlje in veleposestev ni bite. V Sloveniji, Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini je pa bilo vprašanje agrarne teJorme akutno, ker je velik del zemlje tei v rokah nekaj plemenitaških rodbin.
je bilo na desettisoee agrarnega .teletarijata brez zemlje sploh ali pa je ' »ko malo količino, da jih ni mogla jtetagniti, V Bosni in Hercegovini je še tebina zemlje bila last agov in begov,
• P&lmneijt pa so bili kolonatski odnest. V južni Srbiji je bil položaj pedo-0e,i onemu v Bosni in Hercegovini. ‘Vprašanje agrarne reforme v Dalma-4iJi ter v Bosni in Hercegovini Je ure-tebo. Končno je bilo treba rešiti še vpra-, te v severnih delih države. Vlada je <0 Pred kakimi 6 meseci na podlagi vest-izdelala načrt zakona o lik-viaa Velep08egtev< Načrt je bil izročen y izjavp zainteresiranim korporael-am m ustanovam in je sedaj tik pred končno redakcij Kakor javljajo iz Beo-erada, oo ze v prv| polovici meseca julija objavljen.
(,,Tr' 'TS&JZ** vsebllte zakon o HKvidftcm velikih ppseatev v severnih krajih* Predvsem, da ge kot definitivno •Hakenl sedanja stanie, ustvarjeno,na te-tellj« rastrnh dosedanjih zakonov in ptedb; dalje da se za odvzeto zamlio do-'oči odškodnina in način, kako se bo Vplačevala, in Končno, da se definitivno !fedi vpražanie godnih velikih pose-Mlv, V merodainib krogih amatraio, da te f .v interesu valepoaosinika j v int«. tesu agrarnih interesentov, da Že izvr* jtena razdelitev ostane* kakor je, % ma-Hmt izjemami, in d« »a stan!® uzako, tli kot definitivno, Tako bo končno prepih«!* neizvestpogt, kar je samo v interesu našega poljedelstva.
. Vprašanje odškodnine za odvzeto zemljo je težavnejše. Da bivši lastniki odlete zemlje morajo dobiti odškodnino, o tem ni dvoma. Da pa se* mora potes-blti gotova mela, dokod sega gospodarska zmožnost novih posestnikov, ki bodo — izvzem!!! dobrovoljce, za katere bo hlačala odškodnino držav* v glavnem iz kolonizacijskega fonda! — morali odškodnino sami plačati* je ravnotako gn-fovo. Predvideno je,- da bi višina odškodnine znašala IdOkratui iznos predvojnega čistega katastralnega donosa odnosno, kjer bi tega ne bilo mogoče določiti, štirikratni iznos sedanjega či-
4aa^.hBfr<itaalaiflaa, dnnosn % & način
Napetost v Rimu popušča
PREDSEDNIK katoliške akcije ob: OPU, - VLADA obljublja KAZNOVANJE IZGREDNIKOV PRQ Ti KATOLIŠKIM organizacijam.
RIM, D. iunija. Napetost med Vatikanom ip Kvirinalom odnosno italijansko vlado le tekom zadnjih ur nekolik« popustila, Predsednik Katoliške akcije, kateremu so očitali sovraštvo do fašističnega režima, ie sedaj odstopil od svo-iega mesta. Policij« je aretirala tFi osebe, ki SO osumljene, da so poškodovale
prostor? katoliških organizacij.
V	Vatikanu izjavljajo s|ejkopre.i, da Katoliška akcija ni naperjena proti sedanjemu režimu v Italiji. Vlada je obljubila, da bodo oni, ki so se udeležili izgredov proti katoliškim organizacijam, strogo kaznovani.
Ban dr. marusič — kum sokolskemu praporu
MARIBOR, 10. junija. Uprava Sokolske župe Maribor ie dobila brzojavno sporočilo, da bo kumoval praporu, ki ga župa razvije ob priliki svojega zleta dne 29. t. m., ban Dravske banovine dr. Drago Marušič.
Kruaui spopadi u Španiji
BARCELONA, 11. junija. Kljub naporom španske vlade, preprečiti reva-lucijonarne nemire in krvave izgrede, igbrphne zdaj tu zdaj tam kako revolti-cjjonarno gibanje, ki ga je treba z orožjem udušiti. Večino teh nemirov je pripisovati delovanju sovjetskih agentov, ki razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi in ki zelo vešče izrabljajo hudo gospodarsko krizo ter prehodne težave republikanskega režima. Tako ie prišlo v Barceloni do krvavih spopadov med komunističnimi delavskimi organizacijami jn socijalistično delavsko unijo, Tekla je tudi kri, V spopadih je bilo 15 delavcev več ali manj hudo ranjenih- Intervenirati je morala tudi policija, ki je aretirala številne komunistične hujskače.
—PW»g—y..iii lju ju*.*.-- !*IIM"
SOVJETI IŠČEJO DENAR ZA IZVEDBO PJATJLETKE.
MOSKVA, 11. junija, Vlada je razpisala notranje posojilo v iznosu 1600 milijonov zlatih rubljev. To je največje posojilo, odkar vladajo sovjeti. Razpisano je pod parolo: »Rešite tretje odločilno leto pjatiletke!« Izdani so 10%ni boni na žrebanje. Sovjeti zahtevajo od delavcev in nameščencev, da morajo oddati tritedensko plačo za posojilo.
MELLON NA POTU V EVROPO.
NEW-YORK, 11. juni:a. Zakladni minister Mellon je včeraj s parnikom »Mauretanlo« odpotoval v London, kjer bo ostal teden dni.
Hapetost meč Rusijo in finsko
HELSINGFORS, 11. junija. Napetost med Finsko in Rusijo se še ni polegla. Ruski tisk še obdolžuje finsko vlado, da kuje načrte za napad na SSSR. Po Rusiji se šibite najbolj divjo vesti in raz-buriajp prebivalstvo. Zlasti so nervozni v Lenjingradu, ki je blizu finske meje in je pred prevratom imel živahen promet s Finsko. Ruski tisk opozpria Finsko, d« bo moskovska vlada kmalu izgubila potrpljenje.
LETALSKA NESREČA.
OLOMOUC, 11. junija. V bližini mesta je yojaško letalo iz neznanih razlogov strmoglavilo iz višine 600 metrov na zemljo in je pokopalo pod svojimi ruševinami oba letalca, poročnika in kor-porala, ki sta bila takoj mrtva.
b{ znašala odškodnina za vsak kat. oral pd.1000 do 3200 Din, torej prilično polovico dapašnje povprečne vrednosti zemlje. Tudi glede način« odplačevanja 80 r«zne kombinacije: ali, da bi izdala država veleposestnikom obveznice za odplačilo v 20 letih s 4%nim obresto-vanjenj in da ,bl te vsote pobirala država obpnem z davki; ali pa, da bi izdala takšne obveznice Agrarna banka, ali P« kopčno, da bi se veleposestniki intgbu-lirali n« zemljo novega lastnika in dobivali od njega letne rente. Ni še gotovo, z« katerp alternativo se bo vlada odloči!«*
Končno je tu še vprašanje velikih gozdnih posestev. Tudi tu še niso določene smernice. Gotovo pa je, da se tudi to vprašanje mora rešiti po lokalnih prilikah in potrebah in ne šablonsko po enem kopitu. Nekateri so mnenja, da bi
ŠVICA ODKLANJA UVEDBO SMRTNE KAZNI.
BERN, 11. junija. Stanovski svet ie odklonil z veliko večino glasov predlog, da se uvede v novi kazenski zakon smrtna kazen.___________
STRUPENI SLADOLED.
RIM, 11. junija. Tu je povzročilo nemalo razburjenje poročilo, da je bilo nad 120 oseb, ki so hladile vročino s sladoledom, prepeljanih v bolnico z znaki opasnega zastrupljanja. Strokovnjaki domnevajo, da je bila v sladoledu amenijakova kislina, ki ga ie prepojila potem, ko je izhlapela iz hladilnega stroja. — V Parizu pa je obolelo zaradi zastrupljenja 46 italijanskih delavcev, ki so zaposleni pri gradnji nekega novega kolodvora. Vzrok zastrup ljenja je uživanje pokvarjenih rib.
v krajih, kjer ni druge plodne zemlje, kazalo razdeliti velike gozdne komplekse, vendar pa pustiti sedanjim lastnikom večje maksime pego pri poljedelski zemlji. Drugi zopet so mnenja, da bi bila razdelitev velikih gozdnih posestev z narodnogospodarskih vidikov zelo ris-kantn«. Vsekakor bo treba upoštevati mnenja gozdarskih strokovnjakov zlasti tudi iz Slovenije,
Razveseljivo je, da se bliža konec likvidacije agrarnega vprašanja. Danes že mnogi veleposestniki sami priznavajo, da je bila agrarna reforma socijalna potreba. Številke o poljedelski proizvodnji tekom zadnjih let v noši državi, primerjane s prejšnjimi leti, pa potrjujejo tudi njeno stvarno upravičenost. Cim bo novi zakon delo agrarne reforme dokončal. bodo ti uspehi od leta do leta bolj
OGROMNA KAZEN.
VARŠAVA, 11. junija. Tu je bil zaključen proces, ki je bil eden pajvečjih, kar jih je bilo obravnavanih pred polj skimi sodišči. Obtožnica je obtoževala zlorab neko bialsko tvrdko na škodo državnega špiritnega monopola. V zadevo so bjli zapleteni tako nastavljen-ci tvrdke, kakor tudi uradniki varšavske finančne zbornice. Obtoženci so bili obsojeni na denarne globe in zaporne kazni. Skupna vsota vs$h denarnih glob znaša 42 milijonov zlotih.
Pomlad v pomladi.
Pretekle dni je poletel četrti letnik ženskega državnega učiteljišča v Mari* boru na pomladni izlet preko Jarenine v Št. Ilj v divnih Slovenskih goricah. Veselje je bilo gledati in pqslušati ljubke mladepke, kojih vedrp kramljanje in žgo* lenje nas je svežilno objelo liki k solneu dvigajoči c,vrč lahkokrilih lastavie. Ogledale so si Jarenino in ekonomijo Jareninskega dvora, nato pa sva jim bila. z g. Lojzetom Zupaničem kažipota po Vajgna gredi lepi na mejno »Vrhunca« med Št. lijem in Jarenino, odkoder se nudi lepo odprt razgled v kras prirode Slo. venskih goric, Pohorja. Kozjaka, Maclja (Roč, Donačka gora), se pa tudi vidi av* sfrijsko podolje in pogorje. Ob Zupani-čevem domu je izletnice malo pomudilo telesno okrepčilo slovenske gostoljubnosti. Raz Vrhance se jim je odkril Št. 11] v vsej svoji privlačni idiličnosti in zbr» zele so žgoleč v njegovo varno obmejno naročje. Slovenske gorice pa kličejo bodočim vzgojiteljicam upanosne našo mladine: Na veselo svidenje 1 — Popotnik Iz Slov. goric.
Kralj za graditev novih šol.
Ob priliki obiska seljakov v Kordimtt se je ustavil kralj Aleksander tudi v Slavskem polju in se razgovarjal s po-bedelci. Ob tej priliki so mu ti potožili, da mora hoditi njihova deca 7 kilometrov daleč v šolo. Takoj po povratku v Zagreb je kralj sprejel bana savske banovine *ir. Peroviča in mu sporočil, da želi, naj se željam seljakov iz Slavske. ga polja po zgraditvi nove šole čimpre-je ugodi. Sklenjeno ie bilo takoj votira-ti iz. banovinskih sredstev 300.000 Din za zgraditev te šole in pričeti takoj 7 deli. Šola bo postavljena v Gornji Ver jišnici, to ie v sredi okraja, kjer je morala doslej deca hoditi nad uro daleč v šolo.
Novi koncertni klavir
si je nabavila pred kratkim mariborska Glasbena Matica ter ga bo uporabljala izrecno le za umetniške prireditve. Prvič ga bo mogla publika slišati na sobotnem koncertu »Drave«, ko bo igral na njem naš priznani pianist g. prof. Vasilij Mirk. Klavir »Schweighofer Original« je iz zaloge bratov Wiirschinger iz Gradca.
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutkp, zmanjšani de'avni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodč. bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova voda radi tega posebno uporabila, ker naglo odstran' vzroke mnogih pojavov bolezni. »Fran* foseiova« grenčica se dobi v vseh le-k. rnah, drogerijah in špecerijskih trgo« vinah*
Ob otvoritvi
»Pohorskega doma**
V	*	i.» r :	„	i..	.
Mariborski in dnevni drobil
Na jasni solnčni poljani, 1030 m viso-Ki, ki se na južnem pobočju Reškega vrha, prve markantnejše vzpetine v vzhodnem Pohorju, v visečih terasah razprostira ob zadnjem delu poti od sv. Bol-fenka do »Mariborske«, bo to nedeljo slovesno otvorjen in svojemu namenu izročen »Pohorski dom«. Ob gorenjem toku Reke, ki dobiva svoje bistre in glasne vode po več izvirkih izpod Reškega vrha in izpod takozvanega Slivniškega in Hoškega Pohorja in ki je, poganjajoč številne žage in mline, dala tudi ime Reki, prijaznemu pohorskemu selu nad Zg. Hočami, se namreč razprostira samostojna katastralna in politična občina »Pohorje«. In ker leži novo poslopje na ozemlju te občine »Pohorje«, je ime »Pohorski dom« tem bolj upravičen in značilen. V taki višini Dravska banovina do sedaj nima hotela, ki bi mogel po svoji legi, po svojem slogu in zunanjem licu, po svoji notranji ureditvi, kaj šele po svojih moderno-higi-jenskih in športnih opremah tekmovati s »Pohorskim domom«.
O	vsem tem se bodo lahko že prepričali vsi, ki se bodo udeležili njegove otvoritve. Prikupljiva, dvonadstropna stavba upliva na zunaj po dveh visokih balkonih, odkoder se odpira preko ze-.emh pohorskih gozdov, seč, njiv in travnikov pogled in razgled proti jugu preko širnega Dravskega polja na za-oadni del Slov. goric, na hrvatsko Zagorje in na naše vinorodne Haloze z Rogaško goro in z Bočem. V notranjosti vidiš poleg temnice za fotografe v vsaki sobi, ki jih je nad dvajset, pritrjen fajančni umivalnik z mrzlo in toplo vodo, ki jo prejema po ceveh iz velikega boilerja, visečega nad štedilnikom v kuhinji. Ako je res, da je voda, ki izvira v praapnencu boljša nego je ona, ki prihaja iz zrnjaka, potem bo imel »Pohorski dom« najboljšo vodo, ker njegova voda, po vodovodu vani napeUana, teče iz praapneniških nahajališč kakih deset metrov nad »Domom« pod takozvanim »malim Triglavom«. Kopalnica se ponaša z neko popolnoma moderno napravo, ki je namenjena ženskemu spolu; je to »Bidet«, kakršnega najdejo dame 'e v malokaterem mestnem hotelu. V koliki meri je pri gradnji in opremi tega »Doma« igrala veliko vlogo navdušena, nesebična ljubezen za stvar samo, to dokazuje deistvo, da so vsa ženska ro-Čn<. dela, v kolikor so potrebna za oore-mo tujskih sob, izvršile in oskrbele brezplačno, in sicer po jugoslovanskih narodnih motivih, skoro za vsako sobo drugače in posebej, gospe soproge uradnikov in nameščencev mestne občine mariborske, ki so pod spretnim vod-
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Četrtek, 11. junija ob 20. uri »Evangelj-nik«, ab. A. Premijera.
Petek, 12. junija. Zaprto.
Sobota, 13. junija ob 20. uri »Evangelj-nik«, ab. B. Kuponi.
Iz gledališča. V soboto, 13. junija bo prva ponovitev Kienzlove opere »Evan-geljnik«. Ab. B. Veljajo kuponi. — Gq-stovanje ljubljanske drame bo v torek,
16. t. m. za abonente reda B., v sredo
17. t. m. pa za red A. Red C bo porazdeljen med A in B ter bodo abonentie reda C prejeli pri prihodnji C predstavi nakazana mesta. — Proslava 251etnice člana mariborskega gledališča Eda Groma bo v četrtek, 18. t. m. Uprizorila se bo historična tragedija »Mayerling«, ki bo slavljenec v njej kreiral ulogo Rudolfa.
Zaključek čeških tečajev.
Minulo nedeljo so udeleženci čeških tečajev, ki jih je priredila JC-liga, prav lepo zaključili svojo idealno vnemo za priučenje češkega jezika s skupnim izletom k Sv. Urbanu. Čeprav je dopoldne deževalo fr je bilo tudi popoldne zelo
stvom agilnega nadsvetnika inž. Černe »Pohorski dom« požrtvovalno postavili v enem letu.
Vsak ljubitelj našega zelenega Pohorja, vsak prijatelj našega lepega obmejnega mesta mora biti vesel te impozantne planinske stavbe iz narodno-gospo-darskih razlogov; pcnosen mofa biti za njo z našega nacijonalnega stališča, ko vidi plod in sad slovenske požrtvovalnosti in slovenske ljubezni do našega starodavnega Pohorja. V dobi splošne gospodarske krize, ki je zlasti hudo zadela tako naše mesto kakor zlasti tudi naše Pohorje z njegovo lesno trgovino in industrijo; v dobi, ko od dne do dne vsi merodajni, poklicani in odgovorni krogi vedno bolj uvidevajo, da je razmah in podvig tujskega prometa, da je tujska industrija edino sredstvo za sanacijo te naše gospodarske krize, mora vsak dober patrijot, pa naj je planinec ali ne, naj hodi na Pohorje ali ne, otvoritev tega modernega, tudi razvajenemu turistu in stalnemu gostu prav vso ugodnost in komodnost nudečega planinskega hotela iz celega srca pozdraviti z neskaljenim navdušenjem. Kajti nič več in nič manj ne pomeni ta naš »Pohorski dom« nego razmah in podvig našega tujskega prometa, pa nai mislimo pri tem na domačine in naše državljane, ali pa na številne bogate tuje goste; pomeni torej dotok novih dohodkov, ki bodo vreli kakor iz neusahljivega vrelca, in sicer vedno hitrejše in izdatnejše, čim bolj bo znala spretna, velikopotezna propaganda med tujim svetom pridobivati nam naklonjenega občinstva. So meseci v letu, ko drve in hite z osebnimi in brzimi vlaki pravcati veletoki skozi naše obrnemo mesto na naše morje in v druge pokrajine naše države. Maribor mora znati, da ta veletok vsaj deloma in za daljši ali krajši čas zaiezi in da privabi novih gostov, ki bodo ali stalno po več mesecev ali pa vsaj mimogrede bivali in ostali pri nas. Banska uprava Dravske banovine že gradi cesto iz Reke. odkoder je peš samo poldrugo uro do »Pohorskega doma«; ko bo dograjena do pod »Mariborske«, bo se isti trenutek število novih izletnikov in gostov na našem Pohorju oodesetori-'o. Isto velia glede »Pohorske železnice«, isto glede »Ribniške koče« nri »Cerkvici« na zapadnem Pohoru. Ko se ra-duiemo dograditve in otvoritve novega »Pohorskega doma«, je nujno potrebno, da vsi poklicani faktorji neumorno in smotreno delajo na to. da se zasnovani načrti za razmah in podvig tuiskega prometa na Pohorju in v Mariboru čim prej tudi izvršijo.	Dr.	Fr. Mišic.
nesigtirno in oblačno vreme, se je na potilo k Sv. Urbanu vendar le okrog 40 dijakov in dijakinj in precejšnja družba češke kolonije, ki so skupno prebili par prijetnih uric pri Sv. Urbanu. Zleta se je udeležil celo g. podpredsednik JČ-lige svetnik Knop, ki se kljub svoji visoki starosti ni ustrašil dolgega pota. Dijaki so pokazali velik napredek in je upati, da bo to trden kader bodočih mladih prijateljev Čehoslovakov v Mariboru. Posebno lepe uspehe so pokazali pri Sv. Urbanu tečajniki, ki jih je vodil češkoslovaški učitelj g. Drly. Sistematično de-
lo	za širjeme češke kulture med našo mladino se bo prihodnjo jesen nadaljevalo z vso intenzivnostjo. Letošnji voditelji čeških tečajev gg. Drly, prof. dr. Pivko, prof. Oven (gimnazija) in prof. dr. 7’ominškova (državno žensko učiteljišče) so položili mnogo truda in požrtvovalnosti v to delo in jim bodi tudi na tein mestu izrečena iskrena zahvala.
Mejaši!
V	nedeljo, dne 14. junija 1931 je družinski izlet na Špičnik! Cilj pri posestniku Dreisiebnerju. Odhod peš ali z avtobusi do Svečine, poljubno kedaj. Sestanek ob 15. uri na ci'ju. Vabbeni Sokoli iz tamošnjih obmejnih krajev. —. Odbos,
Ha prerojenem internem oddelku bolnice
Na prijazno povabilo g. docenta in primarija dr. Matka in pod njegovim vodstvom so si sinoči zastopniki tiska ogledali preurejeni in prenovljeni oddelek bolnice za notranje bolezni. Že poprej oblastna samouprava in sedaj tudi banska uprava ste z veliko ljubeznijo in znatnimi finančnimi sredstvi pripomogli k izpopolnitvi in preureditvi naše bolnice in zlasti tudi njenega internega oddelka.
V	pritličju in prvem nadstropju so bolniške sobe za moške in ženske ter deco. Na ženskem oddelku je 45 postelj, zasedenih je 41, v otroških sobah 15 postelj, zasedenih je četvero, v sobah za moške je 35 postelj, bolnikov je danes celo 37. V izolirnici, ki je tudi del internega oddelka, je 70 postelj, zasedenih je samo 10. Vse sobe so na novo prepleskane, postelje nove železne, perilo in posteljnina lepa, kakor v najboljših sanatorijih. Na novo so položeni parketi, v celem oddelku je uvedena na novo centralna kurjava, vse sobe imajo lepe moderne umivalnike. Povsod je lep red, bolniki se počutijo udobno.
Na novo je urejen tudi fizikalno-tera-peutični institut z višinskim solncem, potno omaro, tonizatorjem, diatermi-o, štiristanično kopeljo in napravo za oglji-kovo-kislinske kopeli.
Značilno je, da je večina bolnikov na moškem in ženskem oddelku s srcem in rakom. Srčne bolezni so postale tipične za modernega človeka v starosti krog 40 let, ki se v borbi za obstanek prehitro iztroši.
Posebnost tega oddelka je v drugem nadstropju tuberkulozni oddelek, ki ga je zgradila in opremila Protituberkuloz-na Liga pod krepko inicijativo docenta dr. Matka. Ta oddelek ima 25 postelj, od katerih je danes 14 zasedenih, ima krasno lopo za ležanje na prostem. Oddelek so šele nedavno po preureditvi na novo ctvorili in bo kmalu zopet poln. Liga je nabavila za oddelek tudi radio, ki ga je znana naša izde'ovalnica radio-aparatov Slord v Ptuju prepustila Ligi za polovično ceno. Zanimivost tega oddelka je, da so sobe vse nanovo prepleskane v raznih intenzivnih barvah, vse imaio nova tla iz linoleja, tako da se bolniki počutijo kakor doma. Tekom letošnjega leta jih je na oddelku, ki je določen samo za odprto jetiko, umrlo 33.
Reorganizacija internega oddelka se je torej po smotrenih navodilih g. primarna dr. Matka izvršila že v preceišniem obsegu. Seveda pa še manjka marsikaj, predvsem kemični laboratorij, večji pisarniški prostori in mnogo postranskih prostorov. Izpopolniti treba še tudi fizikalno terapevtski institut. Upamo, da bo banska uprava čimprej pristopila izvedbi načrta za prizidan:e še enega poslopja po načrtih, ki jih je dal izde.ati že bivši oblastni odbor.
Obnoua procesa rabi Kanclerjevega umora
V	zvezi z izpovedbami morilca Mohorka v zadevi umora kmeta Kanclerja na Šobru sta bila — kakor smo svoj čas poročali — aretirana zopet Anton Kovač, brat na 14 let obsojenega Rudolfa Kovača, in pa Friderik Klančnik, proti kateremu je bilo svoj čas postopanje ustavljeno. Državni tožilec je na podlagi novih momentov zahteval obnovo procesa radi Kanclerjevega umora proti Antonu Kovaču in Klančniku radi soudeležbe na umoru. Danes dopoldne se je vršila pred senatom zadevna razprava o dopustnosti obnove. Ker je Mohorko medtem svojo trditev glede Antona Kovača umaknil, se je senat izrekel proti dopustitvi obnove procesa proti Antonu Kovaču, pač pa je dopustil obnovo procesa proti Klančniku, proti kateremu bo državno tožilstvo sedaj dvignilo obtožbo. Anton Kovač pa ostane tudi še v preiskovalnem zaporu, ker ga Mohorko obremenjuje z izpovedbo, da mu je Anton Ko^ač posodil kolo. ko je šel svoj č-<s na roparski oobod v Sv. Lovrenc na Pokor. u.
Osebna vest.
Pri 10. terenski telegrafsko-telefonskl sekciji v Mariboru je imenovan kot tehnik Ludvik Turk, dozdaj uradnik te sekcije.
Važen kulturni jubilej.
Prihodnji petek, dne 19. junija bo imela »Slovanska čitalnica«, ki je najstarejše kulturno društvo v Mariboru, svoj 701etni občni zbor, na katerem se bo tudi sklepalo o posebni proslavi tega važnega mariborskega kulturnega jubileja. Kakor znano, je »Slovanska - čitalnica« lasnica »Ljudske knjižnice«, ki bo tudi 'etos proslavila svojo 251etnico krasnega razvoja. Občni zbor čitalnice se bo vršil ob 18. uri v prostorih »LjudsK« knjižnice« v Narodnem domu.
Odhod v počitniško kolonijo na Pohorje
Kakor nam javlja Društvo za zaščito mladine, bo odhod prve skupine v počitniško kolonijo kraljice Marije pri Sv.	j
Martinu na Pohorju v soboto 13. t. ta< in ne 15. t. m., kakor je poročal neki ljubljanski list.
Pevski zbor Glasbene Matice ima jutri 12. t. m. ob 20. svoj redni občni zbor.
Opozarjamo na nocojšnjo preraijero Kienzlove opere »Evangeljnlk«.	:
Sodelujejo trije gostje, ga. Zamejič-Kovičeva ter gg. Jarc in Neralič. Orkester je pomnožen, sodeluje tudi harfinist g. Lukež. Dirigira L. Herzog, režira Dj. Trbuhovič.
Samomor 151etnega dečka.
V	podstrešju hiše št. 16 v Taborski ulici je našel snoči okoli 18. ure realčau Roženvel na penini vrvi obešenega 151etnega pekovskega vajenca Koza1 Karla. Na njegove klice prihiteli sosedi so takoi sneli nesrečnega dečka ter £a poskušali z umetnim dihanjem vzbuditi k življenju. Vsi napori so ostali zaman ter ni nreostalo med tem došlemO zdravniku dr. Zorjanu drugega, kakof ugotoviti smrt mladega samomorilca ter odrediti prevoz njegovega trupla v mestno mrtvašnico na Pobrežju. Kozar Karel se je učil pri pekovskem -mojstru Franclu, ki ga je vzljubil zaradi njegove mirne in tihe narave’ Tdr mu' poveril razprodajo kruha. Mladenič se je rad igral s svojimi prijatelji ter je še uro nred smrt:o zbiial na dvorišču žogo v družb: realšuna Poženvela in pekovskega učenca Kukoviča Antona. Pri igri je bi1 pono'noma miren’ in niti najmanj n* kazal, da bo izvršil čez dobro uro tako usodenolen korak. Po igri ie odšel v svojo spalnico, kjer je še veselo žvižgal. Pol ure pred smrtjo je obiskal še svojo mater in govoril z njo z največjim mirom o navadnih stvareh, tako da ni bi-'o niti slutiti, kake misli so se podile po glavi obupanega dečka. Od matere se je odpravil na Podstrešje, kjer je izvršil svoj obupni čin. Zapustil ni nobenega pisanja, iz katerega bi bilo mogoče raz* videti vzrok njegove smrti.
Poljski koncert v Mariboru.
Poljsko pevsko društvo »Echo« B Krakova namerava ob koncu svoje koncertne .turneje po Jugoslaviji, ki jo pravkar vrš., prispeti na pondeljek, dne 22. junija tudi v Maribor in prirediti v Na* rodnem gledališču svoj koncert. i Na mori©!
Izlete, koncerte in kino imajo udeleženci v kopališču v Martinšici pri Suša-ku. Enodnevni izlet z parnikom ob oba-
li	našega morja je že vštet v vsoto, ki jo plačajo, to je 850.— Din. Razen tega je še poldnevni izlet z ladjo. Kino je dvakrat tedensko, vmes pa so koncerti. Radio pa stalno igra v velikem senčnatem vrtu in ob obali. V soboto je zadnji dan priglasitve in to v Koroščevi ulici V šolski polikliniki.
Nezgode pri delu.
Pri stavbi’ banovinske hranilnice v Slovenski ulici je prišel včeraj proti večeru 50letni delavec Rudolf Brus tako nesrečno med steno in neko vozilo, da mu je zmečkalo levo roko. Ponesrečenca so morali z reševalnim avtom prepeljati v splošno bolnico. — Sinoči okrog 22. ure je 201etni knjigovez Anton Veras, doma na Ruški cesti, cepil drva. Pr' delu mu ie velika grča priletela v glavo in ga tako močno ranila, da je moral 'reševalni oddelek posredovati
*ITRTKICPETEK - SOBOTA ll/ELIKA KAVARNA
^Maribor u, dne 11. VI. 193i.
Mariboisni V t C c H N 1 K jutra
Stran s.
Mellon* amerlSki finančni minister
KAKO GA OPISUJE ANGLEŠKI ZNANSTVENIK?
Profesor socijalnih znanosti na londonskem vseučilišču Harpld Laski je začel opisovati osebnosti najznamenitejših ameriških javnih delavcev sedanjosti. Po Henry Fordu opisuje osebnost državnega tajnika za finance Mellona. Mellon je bil državni tajnik zajedno s poslednjimi tremi predsedniki republike ter zavzema to mesto danes že deseto leto. Ko je postal prvič državni tajnik, je bil star že 70 n' Pa imel pravih političnih izkušenj, svoje, mesto se ima. zahvaliti dejstvu, 1)9 ie odločen nepriiatelj republikanske stranke ter da je četrti človek po boga-?tvU in to ne samo v Ameriki, nego na svetu. Njegovo imetje cenijo na o-kr°2lo 300 milijonov dolarjev. Svoje bo-Dstvo si je pridobil z jekleno industrijo. Negova politika kot državnega tajni-za finance se odlikuje po tem, da je Silno enostavna. On je pristaš čim nižjih jtevkov, posebno pri obdavčevanju ve-'kih imetkov. Ta politika omogoča bo-^tašem, da obdrže svoje bogastvo nedotaknjeno. Mel’on čuti, da so bogati !udie Ameriki baš ono, kar so bili Plazovi stražarji njegovi utopiji države. Se; kar je dobrega, izvira iz njih. Mellon Pa Je tudi pristaš visokih tarif. Pod nie-?0yimi avspicijami ima Amerika danes j?ajviš!e tarifne meje v svoji zgodovini. Vsaka, industrija je zaščitena, če je važ-na a1' n,e; uspešna ali neuspešna.
Ni kdo, kdor še ni videl, kako se dose-tarifna omejitev, si ne more predstavljati, kakor to zgleda. To je brezobzirna borba za zaščito lastnih interesov, vrši se propaganda preko posebnih agen-
1	tov, korumpira se na najširši osnovi. To je. nekaka predpriprava za tarifno omejitev. Naravno, Mellon je v tem pogledu popolnoma in absolutno čistih rok. On Pripada tisti skupini poslovnih ljudi, ki smatrajo, da ie ameriški eksperiment o-OjaviČen zato, ker proizvaja milijonarje.
Mellon je poklonil Ameriki Mellonov tostitut, čilega smoter je raziskovanje , gnesti idej, ki bi mogle koristiti v tr-0vsltem oziru. Mellon ima seveda svo^e Palače in svoje zbirke umetnin, kar je
pa vobče potrebni rekvizit vsakega ame riškega milijonarja. Sicer pa je njegov okus enostaven, in njegovo privatno občevanje ljubeznivo in darežljivo. Sploh pa je njegovo življenje mnogo bolj enostavno in zmerno, kakor bi si ga lahko sicer privoščil četrti človek po bogastvu.
Na to, kaj je pravzaprav. Mellon storil za Ameriko, je precej težko odgovoriti: Mnogi poslovni ljudje bodo odgovorili, da je njegovo bogastvo dokaz njegovega dela. Vendar pa je njegovo bogastvo rezultat uspešnih velikih finančnih operacij, ne pa tehničnih izumov in organiza-torične genijalnosti. Mellon nima onih odlik, ki jih ima Henry Ford ali pa veliki železniški magnat J. Hill.
Zunanjost Mellona sliči starem« župniku. Težko verjetno je, da bi si postavil Mellon kacV oM kakšno življenjsko teorijo.
Če je, tedaj mislim, da jo je mogoče formulirati enostavno tako, da je Bog določil poslovnega človeka za to, da vlada civilizaciji v svojo korist. Govori se, da globoko veruje v previdnost in v to, da je določena usoda posameznikov od Vsemogočnega in, da se morajo brez vsa kršnega godrnjanja pomiriti s svojo usodo. Za Mellona je vsaka stvar vprašanje kredita, katerega pa so vredni samo bogati ljudje. Za njega je bogat umetnik pravi umetnik, velik autor pa je oni. ki prodaja na stotisoče svojih proizvodov. To je njegovo merilo za ocenjevanje ljudi in stvari.
V	uspešnost izobrazbe sicer veruje, ali ta mora biti praktična. Amerika je in ostane raj za Mellona in njemu enake. Zanj ni dvoma, da so samo bogataši pozvani, da stolujejo na najvišjih mestih, čeprav često za to niso dorastli. V ekonomskem pogledu je shvačanie ameriškega delavca še tako suženjsko, kakršnega nisem videl nikjer drugje. Vsak je še vedno nekako hipnotiziran od misli, da lahko postane nekega dne on ali pa nie-gov sin milijonar. Zato pa je v Ameriki komaj čuti besedo kritike, ko si kupiči Mellon svoje bogastvo.
fQiinstueni vlomilec, ki so go iskali 15 let
banski policiji se je posrečilo dobiti v toke zločinca, ki ga je iskala dolgih 15 ,et- Sele sedaj, ko je ujet, je javnost v svoje največje začudenje izvedela, da je .	Pod	imenom	Julij Framlov sko-
zi vsa leta vodi! dvojno življenje. Bil je znan kot ugleden mog jn dober oče svoje družine, ki je z največjo pridnostjo delal v svoji trgovini s sadjem. Od časa do časa pa je v nočnih urah kot vlomilec hodil na lov. Celo v prvi poročni noči je pustil svojo mlado ženo ter odšel na ta svoj posel. Cez nekoliko let je priznal Ženi in deci svoje Čudne nočne pohode, a oni so, boječ se njegovega maščevanja, fnolčali. Z ukradenim denarjem je skušal Špekulirati, pa ni imel nikoli sreče.
Ze od leta 1916 se je ta misterijozni človek bavil z vlomi, ali policija ni imela nikoli sreče, da bi rnu prišla na sled, če-Grav je znala vselej, da je vlomil baš &n, ker je delal to na svoj poseben način, ^ sicer z električnim svedrom, ki ga je Priklopil na luč. Kadar se mu je_ posrečijo, Prinesti domov kaj plena, ni razmetaval, nasprotno, živel je skromno, a Prihodnji vlom Je izvršil šele, ko je porabi' denar. Po načinu življenja torej ni bil tl!koli sumljiv in se ni nikomur sanjalo, kaj se skriva v njem. Policija je mnenja, da je bil pri vlomih vedno sam. Ker ga Pa pri vlomih nikdar ni nihče zalotil, ga je bilo tem težje izslediti. Le neke noči, ko je baš odhajal iz nekega urada, katerega lastnik se je slučajno vrnil, ker je Pozabil nek predmet, ga je ta zasačil. Maskirani vlomilec mu je zagrozil z revolverjem in pobegnil. Čim se je lastnik opomogel od prvega strahu, je hotel poklicati policijo, pa so bile vse telefonske žice prerezane. Po vsoti, k: je padla vlomilcu v roke, je lahko policija matematično Izračunala. koliko časa bo tajinstve-n človek miroval. Vodil je namreč tako ‘ivjjenje, da je bilo Lahko natanko izraču-
nati. Ko je oropal poštni urad v Holbaku za 70.000 kron, se dolgo časa ni ničesar slišalo o njem.
Po mnenju policije, bi se moral te dni zopet pojaviti. In res se je po:avil v malem mestecu St. Hedvige, kjer je skušal vlomiti v pošto, zakaj posebno rad je ime1 poštne urade. Toda tu ga je moral nekdo zmotiti, ker blaga!na ni bila izropana. Policija je bila mnenja, da bo svojo pot nadaljeval v Kopenhagen, zato je dobro zastražila vse poštne urade.
Pred nekoliko dnevi so se v nekem poštnem uradu v predmestju naleteli stražniki na elegantnega gospoda s potno torbico. Rekel je, da stanuje v isti hiši, nakar je policija zahtevala, da jim pokaže svoje stanovanje. V tem trenutku je zagrabil samokres, ter težko ranil enega izmed stražnikov, nato pa zbežal, pre ganjan od drugih stražnikov. Na begu se je spodtaknil ter padel, nakar je bil uiet. Odpeljali so ga na policijski komisariiat, kjer je priznal, da je on tajinstveni človek. ki so ga toliko let zaman iskali.
Tajnost Rusije
Sovjetska kademija znanosti je objavila Jetno poročilo o uspehih raziskovanj raznih znanstvenih odprav po predelih Rusije. Tako je odkrila odprava, ki je raziskovala obalo Ledenega morja, ob iziivu reke Indigirka veliko naselbino z nad 500 prebivalej, ki ni bila doslej zaznamovana še na nobeni karti. Prebivalci te naselbine so živeli popolnoma ločeno od sveta. Rodom so Rusi, vendar pa govore jezik, ki je še zelp-.podoben sta-roruščini iz 16. in 17. stoletja. Po ustnem sporočilu so bili njihovi predniki lovci na kožuharje, ki so se naselili v tem predelu že za časa carja Ivana Groznega. O padcu carevine in svetovni vojni niso Imeli nobenega pojma. Mnogo truda je stalo udeležence odprave, da so poučili te novoodkrite državljane sovjetske republike o osnovnih noimih in ciljih boljševizma.-
Sokolstvo
5okolsko slauje u Oplotnici
Jedva je preteklo 11 let, odkar si je novo ustanovljeno Sokolsko društvo Oplotnica zvilo svoje gnezdo in zopet je slavilo v nedeljo 7. t. m. znamenit svoj praznik. Prvo v Dravinjskem okrožju je razvilo svoj prapor. Z veliko svečanostjo so se vsi člani pa tudi ostali občani pripravljali na to svečanost. Saj čuvajo oplotniškega Sokola vsi kakor svojega najljubšega varovanca. Celi teden so pripravljali članice in člani izletni prostor, okrasili ga z zelenjem in z zastavicami v narodnih barvah. Ali v vse to svečanostno razpoloženje je kanila tudi kapljica grenkobe. Društvo ;e zaprosilo cerkveno oblast, naj prapor blagoslovi, saj so vendar vsi člani pristaši rim. kat. cerkve in verni kristjani. Njihova prošnja pa ni bila uslišana, češ, da se ministrski predsednik še ni izjavil, kako stališče zavzema Sokol na-pram cerkvi, in tako je blagoslovitev izostala brez krivde Sokola. Že predpoldne so se zgrinjale mr rce ljudstva v ljubko pohorsko vas Oplotnico od vseh strani. Pokazalo se je, kako narod čuti in se veseli s Sokolom. Popoldne pa so prihajali kmečki fantje Sokoli na okrašenih vozovih, veselo prepevajoč, iz Zreč, Loč, Poljčan in od drugih okoliških društev. Pred kapelo v sredi vasi je bil postavljen lijen oder, na kojem se je vršilo razvitje. Točno ob 2. uri je korakala povorka iz zletnega prostora na slavnostni prostor ob sviranju trboveljske godbe. Br. starešina Petelinšek je pozdravil goste, sestra Jermanova je razvila prapor, mu še pripela trak v narodnih barvah, in ga izročila br. barjaktarju Poznetu. Brat dr. Mejak kot zastopnik župe Maribor je v svojem govoru naglašal, da je sicer izostal cerkveni blagoslov, vendar božji blagoslov ni izostal. V sokolski borbi za pravico, lepoto in resnico nas tudi Stvarnik ne bo zapustil. Nasprotniki Sokolstva igrajo še samo z eno karto proti Sokolu, češ da je veri sovražnik, nimajo pa za to nobenega dokaza in je že tudi narod spregledal, da so to prazne besede. Nato se je razvila po vasi impozantna povorka na zletni prostor. Radi slabega vremena so se vršile samo proste vaje. Nastopilo je 32 članov, nato kmetska četa na Keblju: burno pozdravljena od občinstva. Naši fantje so pokazali, da sokolska ideja prodira tudi na deželo in so prazne govorice, da Sokolu na deželi ni mesta. Članic je nastopilo 24, po večini kmečka dekleta, ter 20 moške in .?8 ženske dece. Vsi oddelki so bili do-b*o pripravljeni in je bila cela prireditev lepa harmonija sokolskega praznika.
NaHepše zadoščenje imajo agilni sokolski delavci iz Oplotnice s to proslavo. Prapor pa bo ponosno zbiral pod seboj vse Sokolstvo Dravinjske doline.
V	nedeljo 21. t. m. pa bo zopet ponosno zaplapolal v Konjicah na okrožnem zletu Dravinjskega sokolskega okrožja.
Sokolsko društvo Maribor I.
priredi v nedeljo, dne 21. junija svoj drugi javni nastop na letnem telovadišču voiašnice Kralja Petra I. (bivše kadetnice). Poleg članstva, naraščaja in dece nastopi tudi vojaštvo s prostimi vajami. Vabimo vso sokolsko družino in vse prijatelje Sokolstva na to prireditev mladega društva.
Smrt pozabljivega profesorja.
V	Doylestownu v Pensylvaniji je živel dolgo vrsto let sloviti prirodoslovec in vseučiliški profesor, ki si je pred leti sezida! krasno vilo in uredil najlepši vrt v mestu. Na vrtu je zasadil več sto vrst raznih pestrih In krasnih rož, katere so hodili trgat le preradi razni nepridipravi. Zaradi tega je namestil pred dvema letoma na vrtu celo vrsto avtomatičnih pušk, ki so se sprožile, čim je kdo preveč neprevidno operiral okoli rož. Nedavno pa je bil gospod profesor, ki je bil znan tudi kot velik razt^esenec, pozabil na syoje avtomatične puške in se ves vzhičen zaradi lepote neke rože tej tako nesrečno približal, da se je sprožilo oro-ž'e in ga zadelo « svojin smrtonosnim strelom«
Šport
Velike mednarodne rokoborbe
so včeraj potekle sledeče: kot prva sta se srečala poljski »lev« Orzsowsky in Rumun Pecascu. Po težkem, v glavnem izenačenem boju je sodnik po 25 minutah proglasil neodločen rezultat. Drugi par Bolgar Belič:Frank (Saksonska) je nudil eno najlepših rokoborb letošnje konkurence. Oba atleta, fizično lepo razvita, sta z najrazličnejšimi tehničnimi finesami skušala nadvladati drug drugega: parada za parado, ena lepša od druge, je številno občinstvo zadivila, da je po neodločenem izidu krasne borbe akterje navdušeno pozdravljalo. Zaključni par sta tvorila »kralj tehnike« Madžar Bognar in van de Borg (Nizozemska). Določena odločilna borba je končala z zmago Bognarja v 19. minuti. Večino časa je bil sicer Nizozemec v premoči, toda spretnejši Madžar se je znal umakniti najnevarnejšim prijemom, dokler ni presenetil nasprotnika z dvojnim prijemom in ga položil na hrbet. Program za danes 11. t. m. je sledeč: 1. Čontas (Sed-mograška):Frank (Saksonska), 2. Pecascu (Rumunija):van de Borg (Nizozemska), 3. Belič (Bolgarija) :Orzsovsky (Poljska). Pričetek borb ob 20.30. uri.
X. zvezdna kolesarska dirka v Celje.
Zveza slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo, dne 14. t. m. propagandne kolesarske dirke v Celje. Tekmovanja se bodo udeležili:	pododbori
Zagreb, Ljubljana, Celje in Triglavski pododbor ter kolesarski klubi iz Domžal in Novega mesta. Pododbor Maribor starta ob 5.50 pri mestnem vodovodu, cilj pred trgovino Gams v Gaberju pri Celju. (64 km.) Pravico starta imajo vsi člani klubov, ki so včlanjeni v Ko-tur. Savezu kraljevine Jugoslavije in imajo savezne izkaznice. Prijavnino določi vsak pododbor v svojem delokrogu. Vsi prvaki prejmejo kolajne, druga mesta diplome, tretja priznanice.
Medklubski odbor LNP, službeno.
V soboto, dne 13. junija se vrše sledeče tekme: ob 13.30 SK Železničar, Vel. Bečkerek:SK Železničar, Osijek; ob 15. ŽSK Hermes, Ljubljana :SK Železničar, Niš; ob 16.30. uri SK Železničar, Sarajevo :SK Železničar, Maribor; ob 18. uri SK Železničar, Zagreb :SK Železničar* Subotica. V nedeljo, dne 14. t. m. ob 161 glavna zmagovalca iz prejšnjega dne; ob 18. uri reprezentanca železničarskih klubov :SK Železničar, Maribor. Vse tekme bodo na igrišču ISSK Maribor. Službujoči odbornik v soboto g. Fišer, M nedeljo g. Marusig. — Tajnik.
Sodniška sekcija ZNS, službeno.
Tekme nogometnega turnirja železničarskih klubov dne 13. in 14. junija sodijo sledeči gg. sodniki: v soboto 13. t. m.: Osijek:Vel. Bečkerek g. J a n č i č, Ljubljana:Niš g. N e m e c, Sarajevo: Maribor g. B e r g a n t, Zagreb:Subo-tica g. Vesnaver. V nedeljo, dne 14. t. m. predtekmo g. E r m e n c, reprezentanca železničarskih klubov-:SK Železničar, Maribor, g. dr. P I a n i n-š e k. — Poverjenik.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo.
V nedeljo, dne 14. junija se nadaljuje tekmovanje za državno nogometno prvenstvo. Od slovenskih klubov nastopi samo Ilirija, dočim bo ASK Primorje pavzira!o do tekme Ilirija :Primorje dne 5. julija. V nedeljo, dne 14. t. m. se srečah v Ljubljani: Ilirija:Hašk, v Zagrebu pa Concordia :Hajduk.
Lahkoatletsko državno prvenstvo zs moštva v Dravski banovin!.
V Ljubljani se je vršilo tekmovanje za
lahkoatletsko državno prvenstvo za mo štva. Tekmovanje je dalo zelo slabe re-iultate. Največ točk si je osvojil ASK Primorje in sicer 46,894.92, dočim si je Ilirija priborila samo 22,966.745 točk.
Jugoslovenski kortii na mednarodni tek-mi v Modilngu.
Od 22. do 27. junija se bodo vršile v Modlingu pri Dunaju velike mednarodne konjske dirke. Na tekmi bo nastopila tudi naša država s skupino izbranih dirkalnih konj. Med drugimi bosta tudi dva žrebca iz državnih žrebrarn. kate-,ra bo jezdil g. Vladimir Seunik,
Stran 3
MarlSorsfcl VEČ ER NIK Jutra
V M a r 1 b o r n, 3ne 11. VI. 1931
m, Utrnem
V senci jezuita
129
TiHo je »topil k omari to segel vanjo.
A roka je otipala papir.
Manfred ie vzel papir in ga pogledal raztresena.
Zdajci pa se je zdrznil,
Papir —- pergament, zložen in zapečaten kakor pismo — je imel napis.
In ta napis se je glasil;
»Manfredu.«
Za katerega Manfreda je bilo to pismo?
Prav lahko, da zanjl
Pisano je bilo s trdno, krepko roko, nikakor ne okorno pisavo. Toda poteze mu niso bile znane.
Manfred je torej sklenil ?sbudUi Margeptipo. Rahlo se je doteknil njene roke.
Blazna ženska je zakričala osuplo, a nato je bu* sila v grohot.
»Torej si spet zdrav?« je dejala.
»Da. Dobra Margentinal Toda povej mi, kaj po* meni to pismo?«
»Namenjeno je tebi.«
»Kdo ti ga je dal?*
»Ciganka mi ga je dala. Rekla je: Daj mu tp pis* mo čez osem dni, ko bo zopet ?dmv a nikakor ne prej.«
»Ah! Ciganka ti Je rekla to?... Že prav: a jaz sem že zdaj popolnoma okreval.«
Tako govoreč, je sedel Manfred na rob svojega ležišča in radovedno odprl pismo,
Ze ob prvih besedah je začgl zardevati in preble. devati po vrsti.
Margentina je opazila v njegovih rokah lahko tre-petanie.
Manfred je prežita! pismo, kakor da ga hoče požreti s pogledom, nato pa ga Je prečital še večkrat, počasi in pozorno.
Potrebno je, da ponovimo bralcu besedilo tega zanimivega pisma.
Pri tem ne izvzamemo niti onih podrobnosti, ki so ,v izvestnem smislu bre? pomena za našo povest,
Clgapkino pismo Manfredu;
»Zdaj, ko mi to ne more več škoditi, ti hočem od« krltj, v kateri deželi si rojen, in kako je ime tvojemu očetu. Obotavljala sem se, preden sem storila ta sklep, zakaj prjsegla sem bila pri Aldebaranu, veliki zvezdi syoje usode, da tl nikdar ne zinem besedtee O tem.
Toda kaj hočeš? Lahko, da je umrlo v mojem sren zaupanje in vera v jsvezdo Aldebaran, kakor je umrlo v njem že marsikatero zaupanje in marsikatera vera. In paposled morda bi ti bila že zdavnaj razodela tvoje rojstvo in pokoljenie — kajti vzljubila sem te —
toda bala sem se nečesa, in tega ti ne mislim razložiti posebej.
Danes ni več utemeljen ta strah,
Jn zato čitaj moje pismo prav pozorno, zakaj videl me ne boš nikdar več; pojasnila pa, ki ti jih podajam tu, vsebujejo mnogo podrobnosti, ki ti bodo koristile, ako hočeš najti svoje starše in biti spoznan od njih. Vidiš torej Manfred:
Pred dobrimi dvaindvajsetimi leti sem potovala z delom svojega rodu po Italiji, od juga proti severu. Pri« šli smo iz dalnie Azije, 1? pokrajin, ki se jih ne spo* minjam v,eč in kjer prebivajo najstarejši od mojega ro* du. Prehodili smo bili Arabijo, nato pa Egipt, kjer smo ostali dolgo časa in kier sem se naučila mnogih ved.
Ves naš rod se je ukreal v Aleksandriji -= polovica na Jadjo, ki je imela odpluti v deželo Turkov, drugi pa na jadjo, ki Je bila namenjena v Sicilijo; pri tej polovici sem bila jaz,
Iz Sicilije smo preskočili V Italijo; tam se je razdelila naša rodbina na več čet, ki so se razše po različnih cestah.
Z možem, ki sem Si sa bila izbrala za svojega soproga, in s svojim Sinom sem prehodila Italijo v vsej pieni dolžini. Šli smo v Napolj, iz Napolja v Rim, od tam v Florenco in Mantovo. Prerokovala sem ljudem sre* čo, Moj mož ie pletel razne stvari iz protja in prodajal dokaj dobro. Jaz sama sem zaslužila mnogo denarja. Ljubila sem sina s oboževanjem; bila sem srečna, da srečna...! '
Temu sinu je bilo takrat 16 let.
Bil je lep in ponosen kakor moreš biti ti sam. Živeli smo takrat v Mantovi =- kakor sem že rekla. Bili smo tam kak mesec dni in že smo hoteli prenesti svoje nestalno bivanje kam drugam * kar me zadene strašna nesreča.
Moj sin je oklofutal na ulici mladega plemiča, ki ga je zasmehoval; aretirali so ga na mestu.
Za ta »ločin je bila določena najmanj dosmrtna Ježa, ako ne celo smrt,
Vsa zbegana sem začela poizvedovati.
Kdo vlada v Mantovi? sem vprašala ljudi.
In smeje so mi odgovarjali:
Mantovo vlada vojvoda, a vojvodo vlada lepa Lukrecija Boržija,
Hitela sem v vojvodsko palačo, šele če* dva dni se mi je posrečilo prodreti vanjo in prltj pred obličje Lukreeije Boržlje, slavne žene, ki si gotovo že slišal o njej, zakaj slava njene lepote je donela čez hribe in doline.
Vrgla sem se k nogam sfgnore Uukreelje in ji povedala, kaj se Je zgodilo mojemu sinu. Rekla sem ji, da moram umreti žalosti, ako ml ne vrnejo sipa; dolgo, dolgo sem jo rotila in plakala pred njo na kolenih.
Siniora Lukrecija me je poslušala fcprva ? vlsoko-merno brezbrižnostjo,
Nate se Je zazdelo po malem, kakor da se zanima za mojo povest in za moio materinsko žalost. Pomotrila me je pozorno.
Odslovila je ženske, ki sp jo obdajale in moje src? je jelo utripati v upanju.
»Torej ljubiš selo svojega gina,« me, je vprašale na to,
»On je vge moje življenje!« sem vzkliknila s sol' zamt
»Lahko si prepričana, da ga obsodijo na smrt; o tern ni nobenega dvoma. Cigan, ki se predrzne udariti sina žlahtne rodbine ...Da, zadeti ga mora smrtna kazen... toda • • • ako hočeš, ga lahko rešiš.*
Poslušala sem jo zadihavaje.od notranje tesnobi.. »Ako ljubiš svojega sina,« je povzela ona z mrkliflt glasom, »si pač pripravljena storiti vse, da mu reiii življenje?«
»Vse, vse storim sigjnora!«
Molčala je nekaj časa, gledaje me pozorno, kaka! da bi mi hotela prodreti z očmi v dno duše; gotovo M je prepričala o moji odkritosrčnosti in strastni materi?' ski ljubezni, da mi je polnila dušo, zakaj dejala ie n* zadnje:
»No, morda se pomeniva... Poslušaj me...« ^Poslušam vas signoral« sem vzkliknila jaa, visil s pogledom na njenih ustnicah.
Manfredi Čitaj pozorno, kar zdaj sledi, zakaj v tel trenutku mojega življenja je bila sklenjena zaveza. H je združila tvojo usodo z mojo.
Siniora Lukrecija Bordžija je povzela:
»AH poznaš mesto Monteforte?«
»Ne poznam ga, toda izvem zanj, ako ie potrebno,* »Hočem ti dati vse podatke. Pojdi torej v Monte* forte... za to boš potrebovala osem dni... in za p?' vratek ravno toliko... za bivanje tam ne manj... tod« skupaj mesec dni, če računamo obilno.,, Odpotov«# pa moraš takoj...«
»Pripravljena sem sinjora; odidem lahko še ta tre« notek.«
»Dobro... ali imaš koga, ki bi tl lahko pomagal prj nekem podjetju, ki pa zahteva več spretnosti takoj moči?...«	V	'm
»Vse Imam, kar je potrebno, signora. ..«
»Potem odidi še danes; pojdi pa peš, zakaj potfoftj} f je, da te nihče ne vidi, ko dospeš v Monteforto,«
»In kaj storim v MonteforfcU’ signora?«	|
Zdelo se je, kakor da se Lukrecija Bordžija ol»ota.v< ljat razodeti mi poslednjo skrivnost.
»Zaupajte mi vse,« ji pravim s trdnim glasom, »V§< hočem storiti, karkoli mi naročite; da otmem §v©Č$fl > sina, sem pripravljena storiti vse, celo zločini« Namenoma sem izgovorila te besede, zakaj ugenil* sem takoj, da me hoče pridobiti za hudodelstvo-In moje besede sp res pomirile signoro.
Sklonila se je k meni in mi dejala tiho;
»V Montefortu živi nekdo, ki ga sovražim ravno tako, kakor bi ti sovražila krvnika, ki bi tj ugrabi hH£w fivl Y j^ntefortu, ki ta mrzim enak<vi»fc»
7*	in ženi tooSeal
uničiti življenje., Ali ml hočeS oomaamtt?* / i
»Vse storim, signora U
f reja vgamem
1-^2 kravl samo za mleko in najamem kanja za pol leta ali ga kupim proti kasnejšemu plačilu. Ponudbe na »Ve-černlk« pod šifro »Posestnik začetnik«.
1686
Priden in pošten pekovski pomočnik,
dobra moč, išče takoj namešgenie. Naslov v upravi Večemika,	4000
Železni štedilnik,
dobro ohranjen, kupi kantiner ,v kasarni Kralja Petra, Maribor. 1688
Sobo la črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago iivršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica $ za kavarno »Astoria«.	X
XQ
■Mtepdk) 9»
Dobro in svežo
praženo kavo
sladkor, riž, moko, olje, kis in vse druge specerijske predmete nudi po najnižji ceni
A. LESJAK
Gosposka ul. 11
Večjo množino
makulaturnega
paplria
prodamo.
Uprava »Veternika**
M Odprodati hočemo več tisoč srajc, zato
14 dnevna reklamna prodala
perila po senzaeijonelno znižanih cenah
Morate si ogledati zalogo in primerjati cene!
Tovarniika zaloga parila	**
Jos. KarnNEitlk, Glavni trg 1l|
Doma in na cesti, v vrtu in pri izletu
dobri In poceni platneni čevl|i
„VIKTORIA“
• Šivanimi sumi podplati DETAUNB CENf PO PABU:
Številke 84-27. 26-34. 8*41, 4fr46
Dinar 30*"35**50**60’"
,	. PobOg m » vt«h tisovim* M«
Wl Kina MMWMe«W
Ugodna
ffljone,
elastična
holel
Siv«, Dele m mw»e ze
Snlranle In ne Iponfo.
DomaCi
U<i*i«k.
Me vsakem podplatu zašfltnl znak VIMPASSIN«
Jadaja KanonU *J«tra. v. UnbltaaJi predstavnik izdajaM* MSMmjjjm.	T	Maritamj,	Tlaka	Mariborska	Uskaroa	d,	J,	prcd»t»vafr	STANKO	55£j