slovenske narodne •JEDNOTE UnlitfUliipnTallkl pr« •teeii SCSf S. JL*wa4aU av. Office 0* tur s*. u«iuu i««. T.Upko... Leaadal« OU LETO—YEAR XV. T trsiLZm Ckkaca, 111., čatrtak, S. junga (Juna B) 1B22. 5TEV.—NUMB£R 1M. xz-it 1 teoee for md Uloa ti .»ulil rolo of aeetoa« Ne la »wUw 1109, Aet ol Oet. 3, ISIT, oolkovM aa Jaoe 14, ISIS. p0z0vej0 delavce pri seskl-kah m stihi. OS SS KAJ TAKSOA MODI, BO TO POSLEDICA PODJETNI 1» TRMOGLAVOSTI. KAKO POiTOPA GOSPA JUITI 04 S DBLAVOT V IA T,I FORMUL ▼ to j smeti navijajo New Tork, N. T. (Federated Preao). — Ko je bilo delo suspen dirauo t rudnikih na polju trdega premoga, je ostalo na delu o koli tri tisoč delaveev pri sesal-kah, da ubranijo rudnike pred po plavo. Z njimi je ostalo ie nekaj delaveev na delu, ki so bili po mnenju rudarake organizacije potrebni, da vsdržujejo rudnike i dobrem stanju. Sedaj ni isključe no, da posovejo te delavee na atavko. Podjetniki eo isredno trmoglavi in pogajanja so oetala na mrtvi točki. Ako bodo ti delavei odrejeni na atavko, tedaj ne bo več suspensije dela, ampak bo resna stavka. Po izjavi William J. Brennana, pred aednika prvega distrikta'rudarske organizacije, so vsi rudarji v nje govem distriktu sa tako akcijo. Organizacija rudarskih delav cev je dovolila v svoji ženerozno sti, da je ostslo zadostno itevilo rudarjev na delu, da rudniki ne zapadejo razpadu. Podjetniki se seveda ne ozirajo na tako ženeroz noet, ampak- mislijo, da je to ie nekaka dolžnost organiziranih ru darjev. Ako bodo pozvani tudi delavci, da prenehajo z delom, teda, bo vze imokavzarsko časopisje zakričalo hkratu, da zo rudniki nevarnosti in klicalo bo državne ga pravdnika, sodiiča, sploh vso moč orgsnizirsne države na po moč, da uženejo "nepokorne rudsrjo. Pri premogovniških podjetni-kih ne veljk svetopisemski rek, a ko te kdo udari po levem licu, na etavi mu ie desno. Pri njih odloča načelo, ako ti kdo stori dobro vrni mu s slabim. Ksjti če bi ne bilo pri njih uveljsvljeno tako na čelo, bi bila stavks rudarjev zdavnej končana in zahteve ru darjev priznane. Dokler ao rudarji delali, so vsa ki dan tvegali svoje življenje, ko ao bili globoko doli pod zemljo. In za koga ao se' mučili f Mer zsse Kajpaie! Delali so in garali z premogovniike podjetnike, da so obogateli. In ko so rudarji pozva li podjetnike, da naj poiljejo svo-Je zastopnike, da se dogovore njihovimi saatopniki glede nove pogodbe, so jim odgovorili: "Stra dajte, kadar boste pri volji delati po naši volji, pa se zglasite!" eaprli so rudnike 1 Rudarji ao pobrali rokavico, ao jim jo vrgli ošabni premogov niški podjetniki pred noge, kajt če bi sprejeli ponižanje, ki so jim ga pripravili podjetniki, bi Šive še v večji mizeriji in revščini kot pred prvim aprilom. To je vzrok zakaj delo v rudnikih počiva. San Franciaeo, Cal. — (Feder. taes.) — Pomožni zvezni policaj Frank J. Ralph je pred nekaj dne vi streljal na stavkujočega šoferja Doraejra Harriaona in ga ranil v nogo, ko mu je doetavil zaporno povelje razadi kršenja "indžunk-ana'\ ki prepoveduje atavkarjem motiti stavkokaške šoferje. Poli cijski sodnik S. J. Lazarus je opro atil policaja .češ da je ztreljal "po nereči", ukazal pa je zapreti ra njenega policaja pod pretvezo, da "razžalil sodišče", ker je na govarjal ljudi, naj se ne vosijo > stavkokaških avtobusih 1 1 KUUB VBRMIH DI PO 9UVI1I OVČIO DI J1V. Okla. — Rev. Thomas 9. Irvrina, ki je nedavno rezign Vsi kot šupnik prve preebiterijan ake cerkve, ko je bil obtošen, da je njegovo obnašanje tako, da ne spodobi za duhovna, so napad in pretepli bliso mest s. Okrajni uradniki, ki eo šli ket Irtrina, katerega eo našli devet milj od tukaj, eo telefonirali domov, da je ekoraj vee obleka strgana a pastorja. V cerkvi je nastal večkret genj in paetor je bil obtošen požiga. Uvedena je bile preiekava in pravdnik Fleteker Rilej izjav ije, da vea znamenje govore, je bila ugrabitev pastorja dogovorjena reč. Poleg paatorja je še en cerkve ni starešina obtošen pošiga. Inria trd. da je nedolžen in da j delo njegovih nasprotnikov. BI (MLJENA. AETHUE OARFIBLD, ZASTOP-MIK UNIJI ZA CIVILNO SVOBODO, ME UMAKNE Mr. Hajrs je na sobi iakuzil, kako tolmačijo svobodo govora v Vin-tondalu, Pa. redstsvnistvo po I. liga ja sprejela program novega predstav« ništva po dala. DIDUBTBIJALVA DEMO > KRAOIJA. In Loe Angelca, Calif. — Nestrsn carska liga v Kaliforniji je spre jela nov politični program, ki ba žira na predatavništvu v zborni cah po poklicih in ne več po geo grafskih diatriktih. Predstsvništvo E>o poklicih pomeni, da se poelanc volijo iz zkupin induatrijalnih delaveev, farmarjev, trgovcev, raz umnikov, rudarjev, hišnih gospo dinj itd. Največja akupina pošlje največ poslanecv. Program sc glasi da na vaakih 5000 volilcev katerekoli poklicne skupine pride po eden poslanec. D. C. Dorman, organizator Na rodne neatrankarake lige v Kali forniji, je dejal, da predatavništvo po gmkllcih pomeni induatrijalno demokracijo in bodočo znanstveno vlado, ki bo slonela na tem stste- jj mu in katera bo zastopala interese vseh slojev. Po starem sistemu geogrsfskega predstavništva sastopsni v največjem številu advokatje, daai štejejo manj kot pol odatotka prebivalstva, d oči m farmarji in delavei, ki tvorijo večino prebivalstva, so brez zastopstva v državni zbornici. Po novem sistemu se bodo volil-ci registrirali kot farmarji, indu strijalni in razumniški delavci, trgovci itd., in ne več kot repub likanci ali demokratje. Vae akupi-ne bodo proporčno zaatopane legislaturl in na temelju tega predstavništvs bo slonela državna adminietraeija. Nestrankarska liga v Kaliforni ji prične s politično agitacijo za svoj program kakor hitro dob 10,000 članov, Id bodo organizi-rani v poklicnih ekupiaah. Tisoč družin je že podpiealo njen program ; liga - namerava dobil 100,000 družin ali tretjino vse volilcev v državi .predno postav svoje kandidate. Druge točke programa ao t 1. Nacionaliziranje trgov, kre ditov .industrij, transportnih, d stributivnih in občevalnih sred etev. 2. Enake laetninske prsvioe moške in žene do občinske lastn ne ter kontrola mezde. t. Brezposelne delavee mora vpoelitl država. 4. Prirodno premoženje razvije država. 5. Stanovanja morajo biti prosta davka. 6. Odprava sodaijekih vedi v delavskih sporih. 7. Državno zavarovanje pro nezgodam, požaru in sa življenje in državna pokojnina za stare ljudi, bolnike in matere. 8. Ponovna obravnava za osebe ki eo pokrivljene na podlagi kri vega pričevanja. Cehoelovakija psdpiasla pogodbo s Basijo. Praga, 7. jaa. — Zastopniki Ceboelovakije in Hovjetake Rusije eo včeraj podpiaali provtzorično trgovako pogodim DBT02BA PROTI PRE- Lou •res*. olajša New Tork, N. T. (Federated rese). — C. H. 8chwerin, pred sednik Vintondale Collieria kom panije, je isjsvil, da so kompanij ski advokatje pripravljeni iti pred najvišje sodifče, da dokažejo, da so očitki neresnični, ki jih je nsprsvil Arthur Uarfield Hays, odvetnik Ameriške unije za ci vilno svobodo glede policije i službi kompanije in mestnih urad nikov. Na tj izzivanje je zdaj od govoril Hays in je ponovil vse ob tožbe. Hays je bil sam aretiran t ennsylvaniji, ko je hotel preiz kusiti svobodo govors. On pravi, da to že zadostuje, da se Schwerl-znovo tajenje postavi v pravo luš. Dalje sta bila dva kompanijska uradnika in pet policajev, usluž-benih pri kompaniji pridržani veleporoto, ker so napadli Hayaa in so hoteli izzvati pretep. Zanje je bilo določeno porožtvo po pet ato dolarjev. "Dalje", pravi Hays, "je sod-nik McCann, član lokalnega sodi šča v okraju Cambria, pokazal, da je pri volji izdati sodnijsko prepoved, ki bi prepovedala Vin tondale Collieris kompaniji ovirati še nadalje svobodo govora in sborovslne avobodo v mestu, da lahko rudarji obdršavajo shode ne ds bi bili nsdlegovsni od poli eije. Ali to še ni vse", je nadalje-val Hay|. "Mirovni sodnik Gle ett, pred katerega po me priv*d-i zaradi prepovedane hoje v Vin tondalu, je sam ns vrvici kompa nijc in policije. Sodnik Gewett je uslužbenec premogovniške kompanije in svojo službo je izvrševal pisarni premogovniške družbe. "Taka je pravica v J>onnaylva-niji — strogo kompanijska afera. Ni se treba čuditi, ako ne postoje civilne prsvice za rudarje". Londou, 7. jun. — (Federated ) — Delavski mednarodni ožni odbor, ki ae trudi, da ajša položaj ruakih kmetov in delavcev, prizadetih vsled lakote, # izdelal načrt za delavsko poao-ilo Sovjetski Ruaiji v vaeh deže-ah. Poaojilo ae porabi za gradnjo npvih tovaru v Ruaiji na temelju nceaij, katere je dala sovjetaka ada temu odboru. Za poaojilo jfmČi Sovjetaka Rusija. Podrobnosti načrta bodo izdelane na kon fSrenci v Berlinu dne 21. junija. MEDNARODNO DELAVSKO POSOJILO ZA SOVJETSKO RU8IJ0. RANC1JA ODKLONILA MORGANOVO PRIPOROČILO. Poinoare ja sporočil reparaoijaki komisiji, da nsmžka odškodnina ne sme biti snlftaaa. NEMOUA IZGUBLJA UPAMJB ZA POSOJILO. ŠTEVILO ZAPOSLENIH DELAVCEV SE JE POVIŠALO. TEMU PA PRBJMBJO VOI MANJ MA MEZDI. VOJAŠKI AVTOMOBIL JB PA-DEL V JAEBK. Dva vojaka nbita in oaem ranjenih. BaHimore, Md. — Vojaški tovorni avtomobil, na katerem je bilo deeet vojakov, je blizo West-minstra, Md., padel prek cestnega nasips v jarek. Dva vojaka sta bi la na mestu ubits, dva sta zado-bila izrezdno težke poškodbe, šest je pa lahko ranjenih. Avtomobil je bil na potu z Camp Holabirda v Buffalo. PREMOOOVNlSKI BARONI BB ZDRUŽUJEJO.— Dvajaet neodvisnih družb ss misli spojiti v okoliša Pittabargha. tiko izgleda tista raaglašena nor sislnoet, kateri se baje bližamo s ' brsimi koraki Ohioago, HI. — Privftnim bis-niškim interesom se je posrečilo spiŽati mezde. Hamopoaebi se /s sume, ds so bili nsjbolj prizadeti neorganizirani delavci. Mezde so doli, ksjne, zvezni biro za delav zko Statistiko pa poroča, da se je brezposelnost nekoliko znižala. Po poročilu je bilo 1. maja sapo sljenih več delavcev v dvanajst industrijah prvega maja. Samo dveh od teh dvanajst industrij so morali k skupni mezdni vsoti nekaj doložiti. V drugih deset indu-strijsh so pa manj izplačali na mezdi, Čeprav ae je povečalo šte vilo delavcev. V jeklarski in železarski indu striji so povišali Število zaposlje nih delaveev za sedem odstotkov toda tedenska mezda $26.42 na delavca v aprilu 1921 se je sni ž4)» na $22 v letu W2, V aprilu so delavei v bombažni indu-atriji zaalužili po $17.05 na teden, letos prejemsjo le po $15.02 ns teden. Veliko družinskih očetov v jeklarski industriji zasluži na teden manj kot $22, v bombažni industriji pa msnj kot $15.05. Taka dejstva so najznačilnejši dokaz, da se delavei pehajo v revščino in da ameriški delavei postanejo navadni ubožci, ki še sanjati ne bodo mogli, da si prihranijo kakšen cent za trde čase, ko bodo brez dela. Posledice takega zniževanja delavske mezde sc pokažejo prav zanesljivo že v psr letih. Občutili jih bodo najbolj mali biznismani, ki sedaj dosti-krst v svoji nevedi podpirajo privatne velebiznižke interese v njih stremljenju, ki doseže tskrst svoj višek, ko bo psr miijonsrskih družin ukazovalo obubožanemu ljudstvu. BBDAMJB VLADE BO MBSPO* BOBNE. DA BI KOMBOU- za Pittaburgh, Pa. — Dvajset ne odvisnih premogovniških družb v okolišu Pen Handle se nameravs združiti. Družbe poeedu je jo okrog 60 rovov na 50,000 skrih sveta, katerih »vrednost ee ceni na 40 miljonov dolarjev. John A. Bell .pittebuiiki benkir in predsednik Carnegie Coal Co bo na šelu spojenih družb. tBTBV < hicago in ekelira V petek ne stalao. Južaozapadiii vetrovi. Temperatura v sadu jih 24. urah: na j vitja SS, najnižja 70 Kolače uude ob 5:15, aaide ob 6:21 Atlantic OHy, M. J. — Frank Rooney, navaden delavee, je bil še malo časa v tej deželi. Neki nje gov rojak ga je podučil, da je to svobodna dežela. Ako ae želi oženiti, naj objame ženo, ki ee mu dopede in jo želi poročiti in ji re še: "Ti boš moja žena". Rooney je nekega dne videl dekleta pred meetno hišo, ki ee mo je dopedla. Pristopil je k nji. jo objel in rekel: "Ti boš moja še na", žena je zakrišals, pritekel je polieej in eretiral Roonejrja. Hodnik je Ro«neyja oboodil ne Tekijo, 7. jan. — Minietrski I devetdeset dni v pobaljševalnka. predsednik Takakaši je tudi podal Ali bi ne bile pametneje, ake b« stavko. Nj*g"i m ima tri ae rezig sedel tisti saj pol leta. ki je tako uirali dsa piuj. ipodučd nevednega izeeJjeaikaf Pariz, 7. jun. — Ministrski predsednik Poinoare je odločno nformiral reparacijako komisijo po Louieu Duboiau, francoskem delegatu v komisiji, da Francija nasprotuje priporočilu veleban kirja Morgana aa snižanje nemško odškodnina, S tem odlokom je Francija pokopala načrt Morganove bankirske komisije, ki je hotela, da se nemška odškodnina aniša aaj sa polovico in da se aranšlra serijs mednarodnih posojil sa pretvori-tev nemškega vojnega dolga v ko nuMcijalna poeojila. Lahko se zgo di, da Nemčija ne dobi niti pol miljarde dolarjev poeojila sa Is-plačanje zapadlih odškodninskih obrokov in nakup surovega mate rijala sa nemške industrije. Morgan se je snočj vrnil ia Londona v Pariz in danes bo konferi-rsl s ostalimi bankirji; mnoga znamenja kažejo, da Hvropa nima dosti prišakovati od ^e konferen ce. Reparaoijaka komialja je všera, zborovala kljub njenemu aakljuš ku v pondaljek, da as sborovanje odgodi aa več dni. To dokaaaje resnost položaja. Dubois js takoj v začetku seje obvestil angleške, ita lijaneke in bolgijeko delegata kakor tudi neuradnega ameriškega opazovalca, da Franaijg ja ss znižanje nemške odškodnine pod pogojem, če Amerika in Anglija proporčno znižata njuna vojuapoBoJU*."?** * . j1,.** Berlin, 7. jun. - Uradni nemški krogi izgubljajo upanje da mednarodno poeojilo v vsoti ene miljarde dolarjev. Takoj, ko je prišla veet is Pariza, da je Francija odkolnila priporočilo Morgana sa snišanje odškodninskega dolga, ja pričela marka sopet psdstl in kmalu jih bo tristo sa eden dolar. Angleški poslanik D'Aberaon je zadnjo nedeljo naglo odpotoval Londou, kjer se js baje vršila vašna konferenca s ameriškim finančnim kraljem Morganom. Brueel, Belgija, 7. jun. — (Fek, 'resa.) — Socialistični delegat je ia Anglije, Francije in Belgije, ki so se sešli v Bruelu, ao sprejeli resolucijo, v kateri belelijo dejstvo, da je bila genovaka konferenca absolutno bres uspehe in da seda-uje buržoasne vlade v Evropi so nesposobue, da bi konsolidirale mir in odvrnila nevarnoat nova vojne. Resolucija tudi obsoja nameravano okupiranje Ruhra In zahteva, da nepriatranska oblast, isvirajoča is popolne lige narodov reši odškodninsko vprašanje. BMOMSKE CEREMONIJE V Revna, aslsliaaa Jugoslavija ms-ra prenašati srednjeveški luksua kraljeve poroke. JB POSODILA STO MILJONOV. IZZA KAPITALISTIČNIH KULIS. Meodviene jeklarske kompanija so odvisne od milosti jeklarskega trusta. Mew Tork, N. T. — Ako mora priti predsednik katerega trusta pred legialativni odsek in ga vprašajo, če trust ubija konkurenco, bo industrijski knez s vso odločnostjo odgovoril, ds trusti pospešujejo rszvoj industrije in ds jo ne ubijsjo s konkurenco. Le redkokdej pride resnies ns dsn in ee izve, de so tskozvsne neodvisne kompenije odvisne od miloeti trustov. Taka resnice se je izvedela, ko je bil zaslišan John A. Topping, predsednik Repu bi ie and Iron kompanije, pred Lockwoodovim Irgieletivnim odaekom. Te družba pripada med one družbe, ki eo m dogovorile, da uetanova nov je klerski trasi. Po dolgotrejnem iz-praševanju je Topping priznal, da tekozvaae jeklarske kompenije obetoje, ker jih trpi IJaited Ktatee Kteel korporaeija, ki izdeluje U no jekla od $3 do $5 ceneje kot neodviaae družbe. United States Hteel korporaeija ima svoje rud aike, svoje parnik e in svoje želez niee za prevažanje eirtvln is isde-lenega produkta,^ Poljaka vlada jo Veitavs. 7 jun. — Poljaka vlada je podeio astevko. Predsednik Piiaudaki jo je spn> I. 'LJUBEZEN JB ZDAJ PRO*". Blaga, ki ss js ssfledsl v miljo-narjevo hčer, js bU deportiran. Vssr Tork, M. T. August Probsta, mladega Aviearja ia služabnika Rolling Olubs pri Pitts-burghu, so deportirsli. Zsgledsl se je v miljonarjevo hčerko In one ps v njega. To je bil strašen greh v očeh parssitičnogs razreda in parasitični rszred ga je dal po privatnih detektivih prijeti in a silo o4gnsti v N'ew Vork. O Prob«tu prsvijo, ds je skušal is vršiti ss mornar, ksjti prereza I el je šile na roki. Ns potu v domovino ga jpremlja vladni urednik, ki ima od njegovih ate riše v prinesti potrdilo, ds gs jim je isročil. Probst ni zečel prsvilno, bo se je ssgledsl v miljonarjevo hčer, Preveč je bil odkritosrčen, ds js povedsl, ds Je neveden državljan švicarske republike. Ako bi si B del tri je rde dolgo ime in rekel, da je "spufen" frspeoski grof ali po«to|iaški in kvsrtopirski ruski "knjsz", ki ja bežal pred boljše vili, bi našel miieet v oleh Sme riškege parasitsk gs razrsds. Franeoski grofi in ruski "knjazi" j mejo še veerey z dvaindvajsetimi delegati. Is Italije je prišel princ Vi-demakl, ki zastopa itelljanekega kralje ( ApauiJ«. sestopata prine Alfonz in prineesa Beatriaa. Po poroki Im vojaka parada. Okrog 20,000 mož bo korakale mimo kralja Is oetele goepode, — V Belgrsilu se razširjajo govoriee, da poroki Alekaandra s romunsko princeso bo sledila vojna altjanes Jugoslavije t Kumunijo in morda a Tehoalovakijo proti Nemčiji in Hfivjetaki Rusiji BLBETRlOVI TOK OA JB S*. tO A L ZJVBOA vlado Um*, Akk - Hozejr K M.m, ena ae je peljal vrh nslolfaoga Berila, 7. Jun. — Ketaška vlmls tavoraege svtomobils. Prišel je v je prekinila vse etike z industrij- dotike s šive iiso, skoti kstere Je skim magnetom Htinneaom. Mag- šel SMČen eleklri/-ni tek. Predno iiatov list "Deutaebe AUgemeUie Je došla pomoč, je bil skoraj spre. Zeitung" y prenehal Mil uradno menjen v pepel, kajti njegovo te. gktjlo. la je zagorelo kot velika bakljs. Wf1 --......." ii^tip. 'I / PROSVETA P R O S V E T A glasilo sloviw»ki wa«opnk roofon« jipmot« —Častna srnvrama^NT^^mEDNm^: C«n« ot -H^JUg: žr"d - ^države (bvea Chlr, SSBT^riOb « M| |«U lnfl.26 M trt MM! Chlrs*o ♦«.60 M loto, 13-26 M pol leta 11.11 m trt m—eo. In m I nosom* v o <8.00. iccrr "P ROS VE SSSe^fS tik ■ "THE ENLIGHTENM EN T" r.^r* rr*. m ££- Jj b, tU ŠtoeaaU Mll-al lejg BA&ertisina ref on ogreomsatl m Chleago) endl JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. In čitatoljev Prosvate. Sabsertption: llnlud------------, Qtko|o »6 60, end forctgn coontrkalpJO per yeer, d C.nad* 9» p«» j—v, MEM1EE of The PEPCEATEP PRESS" r&M mnns is M vtM*M UH. IS) p«Ue IMM M msU*« p^ohU Mraiaiu. PoMVIto j« VELIKO GRMENJA, PA MALO DEŽJA? Kaj bo z rezolucijo kongresnika Johnaona, ki zahteva, da kongresni komite) preišče vojno profitarstvo? Tako vprašujejo mnogi v republikanakih vrstah, ki mogoče ne vedo, da je Abraham Lincoln ie dolgo mrtev in da je George Waahington ie pred njim umrl. Kaj bo z rezolucijo? Najbrž nič! Lokavim parlamentarcem večinske stranke daje parlamentarni red tako moč, da se taka rezolucija kot igračica porine na polico, da se tam pozabi in zapraŠL Ljudje so radovedni, kdo so tisti korumpirani profi-tarji, ki so izrabili čas v svojo osebno korist, ko je bila dežela zapletena v vojno in ao ameriški fantje umirali na francoskih in belgijskih bojiščih. Prav zanesljivo teh ko-rumpcijonistov ni med delavci, kl so ostali doma, so orali sejali, želi, mlatili, delali v rudnikih, tovarnah, na železnicah, ladijah in pri žarečih plažih. Te korumpcijoniste najdemo med bogatimi, Id so ob vojnem času najbolj močno vihrali z zastavo in kričali na ves glas, da so 100-odstotni patrijotje. Pripadajo pa k obema strankama: k republikanski in demokratski. Ce bi bili ti korumpcijonisti navadni delavci, ne bilo treba Johnsonove resolucije, da dobe prosto stanovanje in hrano v kakšni zvezni kaznilnici. Odvedli bi jih bili tje, še predno je kongresnik Johnson pričel misliti na to, da predloži kongresu rezolucijo, ki omogoči, da vojni dobičkarji ne uidejo zasluženi kazni. Ce bi korumpcijonisti pripadali le k demokratični stranki, bi republikanci že iz političnih vzrokov skrbeli, da bi sedeli na varnem za omreženimi oknL Med temi vojnimi dobičkarji so ljudje, ki so dajali prispevke za kampanjski sklad tudi republikanski stranki Korumpcijonisti so pač sodili, da je zanje najbolje, ako se ne zamerijo nobeni stranki. In zdi se, da se niso zmotili. Republikanska večina v kongresu je v veliki sadregi. Ako bi bili prizadeti samo njeni politični nasprotniki, tedaj bi bila igrača pritirati vojne graftarje pred sodišče. V Washingtonu govore, da je kongresni komitej odkril fte precejšnje sledi korupcije pri nakupovanju in izdelovanju municije, pri gradnji vojaških taborišč in cilo v šumah na severozapadu pri sekanju lesa. Ali zanesljivega se ničeear niTvc, kajti obtožb ni tukaj in graftarjev še niso aretirali, twg) js nemogoče reči ali pa pokazati: "Poglejte ga, tal* M patri jot" je v vojnem času nagrabil miljone." Nak, tega se ne more reči, ampak pove le le lahko, da je bilo v obeh strankah precej vojnih dobičkarjev. Znano je, da tudi demokratje niso dosti storili, da se primejo vojni graftarji. Gutzum Borglum, neki new yoršld podobar, je bil imenovan izrednim preiskovalcem ob času Wilsonove administracije. Odkril je toliko grafta in korupcije, da so ga odstavili in poverili Charles Evans Hughesu, da izdela poročilo, ki je bilo mojstrsko dfclo, kajti opralo je vse in vsega blata, da ni bil nihče obtožen A. Mitchell Palmer, justični tajnik ob času Wilsonove administracije, je znal nastotpiti radikalno proti siromašnim delavccm in farmarjem, ki so bili na sumu, da so voditelji radikalnega gibanja. Tudi njega so zda) obtožil kriminalne zlorabe svoje uradne moči v senatu in v zadev lastnine Bosh Magneto kompanije. Seveda pritisk, da se kaznujejo vojni profttarji je poetajal od dne do dne večji, od kar je kongreanik Johnson predložil svojo resolucijo. Pomagal mu je tudi kongresnik Woodruff. Končno je postal U pritisk tako velik, da je Daugherty obljubil in naznanil, da bo ostro nastopil proti vojnim profitarjem in da proti njim uvede kazenako postopanje. Kaj to pomeni? Pretakava bo regularna. Kaj ao regularne preiakave, govore take preiakave, ki so aa nami. Toda kongrssne preiakave ne bo, ki bi vojne korump-rijoniste postavila v pravo luč. Republikanaka večina je sama pomagala ovirati tako preiakavo, kl bi v resnici pokazala vojne dobičkarje take, kakršni ao. Vojni dobičkarji so zdaj precej varni, prav lahko ee pa agodi, da bodo mali podjetniki in nekateri nitji uradniki in častniki ob-viseli v mreži, mil jonarji, kl so nagrabili miljone, pa ftajo pošteni in iskreni "patrijotje". Is okolice Esporta, Ps. — Pre mogarsks stsvks poteke ie precej mirno bres kskih izgredov. Ds se vs« tsko mirno vrii, je glsvns zaslttfs stsvko jočih ro-dsrjev, ki se ne dajo zspsljstj kskim kompsnijskim pretepa čem, ki bi radi izsvsli nemire; zavedejo ae, ds mirnim potom se dosežejo ie naj vež ji uspehi. Borbs dclsvstvs, v ksteri se nshsjamo dsnes, je brez dvoma ens največjih, kar jib ie pomni zgodovina. Borimo ae za boljii koiček kruha, da se nam bo naj bodoče mslo lsžjs preživeti. Msrsikdo se vprsiuje, zsluj je tsko, ds se morsmo vedno boriti za obstanek. Danee na primer stavkamo, da bomo dosegli mslo Uboljioaje, premogsrski bsroni ps bodo vse tsko uravnaU, ds bo čes psr let mords zopet trebs aa-stopiti rsvnotsko pot. Spet nss bodo izprli, ksr se bo ponavljsto, dokler bo hodilo delavstvo po potih svojih prednikov. Skrsjni fes je torej že, da se zedinimo in politično orgsnizirsmo v eno ssmo močno črto. Časi se izpreminjsjo in vse se ispopolnuje, start ne praktične stroje nsdomeičsjo no vi, moderni, ki v velikem obsegu nsdomestujejo delavsko mod. lit kaj ims de)s*stvo od vsegs tegs drugsgs kot ds gs ssmovlaetni kapitalizem ie toliko lsžje izko-rižčs, ker ne potrebuje več toliko delsvnih rok. Veliks mests se ponsisjo o kresnimi stsvbsmi, v kstero ps o ims dostops revno ljudstvo, ki jih jo zgrsdilo v potu svojego o braza. Torej ksj imsmo od korist oih iznsjdb in lepe umetnosti, ie ps vse to kontrolira ssmo psiiics ljudi, ki vlsds v dobrem sporszu mu. ksdsr js trebs nsstopsti pro ti delsvstvu, ki je producirslo vss ts bogsstvs. Ons peičics lju di se poleg tegs ie poslužuje vseh sredstev, ds ostsne delsvstvo v temi in se ne zsveds svojih prs-vis. Delsjo nsm postave, ki Ščitijo nje in nss po njih sodijo. Po vseh kspitslistiinih držsvah je tako rszun tsm, kjer se je prolc-tarijat že otresel svojih pijavk Delsvatvo ai na ts način itto boljiegs obstoja drugod in potte» je po svetu, ds bi mu bHo boljia Vaj boljii primer ss to smo mi ssr in), Slovenci, ki nss je precej po Združenih držsvah kskor dw> god. Ali bi nss bilo toliko ta, ie >i bils nsis domovins ls mslo boljis v ekonomskem osira in b nsm dovoljevsli mslo vei svobo det Vssk je sspustil svojo rodno vss s nsdejo. ds bo dobil v svetu blsgostsojc, ki gs doms ni bilo. Dsnsžnjs stsvks že trsjs nsd dvs messes, ps ie ne vemo, ksk Sen in kdsj bo njen konee. Pre« mogsrski bsroni imsjo pri vlsd prvo besedo, ssto je glsvni vzrok da s nsmi tsko brssobsirno postopajo. če bi bilo delsvstvo ta co.orgsnisirsno kot Je kapitsli /•m in imelo toliko ss odločevati hi dstiee drugače govorili s njimi. Tudi v držsvi Pennsjrlvsai; hi ns imeli toliko "kozskov", msjo vsdno pripravljcue količke n čakajo, da bi se jim ponudila priliks, ds bodo udsrili po gla radarjev. čaa bi že bil, ds ss delevatvs enkrst v resnici zave in ai reii izpod jarms, ki gs žali prav po Živinsko. Zo nas Jugoslovane velikega pomena J8Z, za katero hi ss morsli mnogo bolj asnimsti, kajti na cilj bomo dosegli ls p* tom soeislioms. Dpi In os t slehernega Jugoslovana je, ds pristopi v socialistični hlub JftZ, po naee hinsh, kjer tekih hlubov is nims jo, nsj jih po uatsnove, da bomo mogli klubovsti vsln nssprotn kov. Mnogi govorijo, ds bomo, zmsgsmo in amo strokovno orgs Co. ia je zaposlenih pri njem pri bližno 150 delsveev, ki ps smo kskor povsod P° Združenih drža veh tudi tu zastsvkali žr 1. aprila. Stavka moram reii. da je po polna. ker Bi kompsnijtkio pre-tepsčev in ,pe drugih nsM?žev, tako. ds vat siirno poteka. Rad berem časopisje in tsko mi je prikel v roke tudi nek verski; list, Glasilo K. 8. K. J. Pszno sem čital zapisnik v listu in v njem sposbal, kako so rojoki ie vedno navduieni sa zvonove v stari domovini. Žsl, ds im4mo ie toliko slepih rojskov, ds s tako lavduienoetjo priapevajo ra fctva-ki delavetva prav nič tw koristijo in poleg pomagajo duhov-mitvu. da lažje drži naie ljudstvo ■Saievni temi. Radovel*n scw, ie bi ti rojaki le bili tako asvda-eni za take neumnosti, ie bi bi-med vojno v stari domovini in hi morali rospoetevljsti kosti kot sem* jih jaz in mnogo drugih, naproti orožju, vUtem is zvonov, ki fi i je blagoslavljala duhoviči-. Ce bi morali skozi celih lest et strsdsti in zmrzovsti, potem gotovo ssdsj ne imeli toliko dolsrjev ss zvonove pri 8v. Vidu Cerkljah. In ko bi bUi ti rejski navzoči, ko so vls&ili zvonove s stolpov in so jih duhovniki blago-slavijsll, ds bi imeli kot topovi velik uspeh, potom bi jim gotovo padla mrens rsr oči in svoj tsžko prialuženi densr bi dali v kak »olj koristen nsmen. Če imsjo to-iko preveč densrjs, ki jim pripo-roisl, da bi ga raje darovali po-sbljencpm is svetovno vojne, kl jih js uničilo orodje vlito Iz zvonov. Spomnite se rsjie onih, ki ho izgubili roks in nogo in nimijo danes nikskih živi jonskih sredstev, dels ps niso smožni oprav jati. V Stari domovini je sieer ie mnogo nevednega naroda, toda tudi nsprednih ljudi ni malo. In naprednega miiljenja bodo znali kako vpoitevati one, kl po-msgsjo s dsrovi ss zvonov«* sli slične bedastoče Is bolj tlsčici ne vodne ljudi. Prostor v Prosveti je drsgoeen, ssto ssmo is pozdrsv vaem zavednim rojakom -10 in so jih jo lahko obvarovati, če človek koče Svet je malo volovit ia zemlje irns. peenata. , Bratje, pojdimo na delo in u> stanovimo boljio bodočnost za nos ip nsie potomce dokler je čss. — Lawrenoe Marcich. nislraai. Is doaegll avoj eilj. to-ds to ni tsko. 8 tako zmago bo mo dosegli aamo veliko boljie živ Ijenake pogoje, toda ne bo trejo lo dolgo, ko bomo sopSt ns istem •teliMa kot dossdsj. sko ee ne bomo poelulili prave moči in preprečili, ds as bomo vedno ssmo mrtvo orodje v roksh nslih izko rilčevalcev. Rojekom v White VallejJu bi priporočal, da aboovljo avoj so-eisllstMai klub, ki js bil pred le-U raspiiičea. — Valentin Lahar- — Ne delsm ss svojo korist, temveč rsd bi po-magal rojakom po Am«riki, po sobno ps brstom SNPJ. Srcs bo-i Človeka, ko čita o pomsnjkanju irane v Rusiji in Zspsdni Virginiji.ter sploh po Ameriki ss čsss stsvke. Mnogi nedolžni otroci za-manj proaijo kruha, očetje gt jim ne morejo dstl, ker ne msrsjo prsvljsti dels, medtem ko drug stsvksjo. Gorje bo rudsrjem, če >i propadli t sedsnjo stsvko. O prsvljsti bodo morsli delo zs srsmotno nizko mezdo, • kstero so njihove družine ne bodo mogle polteno preživeti, ksj iele i/.šol a t i. Ksko lshko bi si pomogll iz te sužnosti, če bi na?- —M, SNPJ, naložila nekoliko ;a premo- ženja v zemljiščih,' ar bi se ne moglo izgubiti niti cents. Pred krstkem sem čitsl v Pro-svsti, ds so v Chicsgu ustsnovili stsvbinsko ln posojilno druitvo. Zopet je lepe priliks, ds bi tu is-delovsll stsvbinski msterijsl in gs prodsjsll po nizki eeni novoustanovljenemu druitvu. PostsviU bi lahko prodajalne na debelo po vaeh večjih alovenakih nsaelbinah. kjer bi prodajsli nsie pridelke, ssdrugo ps bi obrstovsli kskor tu. Jesti bi hodili ns hotel, kjer ao veliko manjli stroftki, tri ženske bi ki^ials zsjuterk, tri obed in tri večerjo. Ljudje so veseli, ksdsr pridsjo skopaj, ssto bi po-stsvili svoja ssbaviiča kot gleds-daliUča, kopal iiča, biljardnlee, nevska druitva, godbe itd. Zopet imam načrt, ksko bi 8NPJ kupila posestvo in si gs pripissls. PosUli bi tjs kskih 20 prostovoljnih delsvesv, hi bi bili pri volji delsti eno leto ia živeti ns avoje atroike, ssto ps bi dobili delniee od ssdrugo. Njih nslogs bi bils očistiti nekaj sto skrov semlje in poeejeti s vsskovrstni-mi pridelki. Ko bi pričeli s rsz prodajo delnic, bi se hotel vsakdo sem nesellti. ssto js trebs. ds se prej preskrbi livljeaehe potreb-Mine. Tu ai posebne telkočs čistiti temljo Itorovj jss in moj prijs-tel j ns primer svs s psr konji in Is okolios Thomssa, W. Ta. — Stavka tukaj poteka mirno in je popolna, v kolikor ss tiče izven Thomass in Psviso, W. Vs. Res. ds v teh dveh naselbinah nekoliko delajo, toda radi tegž nam ie ne bo akočilo srce v hlače. Kolikor mi je snano, aa Thomaeu ne obra-tujejo vsaki dan enako, enkrat jih pride delat 10, drugii 15 mož. bolje rečeno otrok. Kar smo ih dosedaj videli, sta bila namreč od vaeh aamo dva odrssla delavce, ds bi se jih lahko smstrs- 0 zs rudarje drago so od 14 do 7 lst stori mladeniči, ali taki, ki poprej ie niso videli revo od sno-rsj, premoga pa ao drugače kakor posivi, ie so s njim kurili v sobL Torej nikakor ai tako kot nekateri listi poročajo, do v Zspsd ni Virginiji obratujejo 40 odstotno. Eno takih vesti jo prinsssl znani "dolsvski list" is New Yorka, ki se sicer lshko smatra, da jo enkrat pisal sa slovensko dslsvstvo, toda dsnes nosi samo is nssiov, do jo ss dslovstvo Vssk ss prsv lshko prepriča, da jo tsko, samo čita naj ia priiel bo do oposaoaja, da ai tako kot pi ie list. . Iz St. Miehsolsa, Pa., sem brsl Prosveti dopte, t ksterem dopisnik prsvi, da ga je zabolelo, ko je zapasil poročilo v listih, ds po Zspsdni Virginiji obratujejo 60-odstotno la da sedaj znais produkcijs premoge v tej drls vi več kskor pred stsvko. Tske veeti raziirjajo ssmo komponisti, ki bi rSdi potvorili resnico in me-tsli peeek v oči nessvednim lju dem. Toda ksj tskegs ss nss ne prime, as j easkih "blufov" amo Se vajeni. Tu okoli so tudi priče li roznsisti neke letake, v katerih je nspissno, ds po Zspsdni Vir giniji obrstujejo ie vse dražbe in producirsjo ss pet milijonov ton premoge, ssmo The Dsvis Cosl in Coke kompsnijs ds ne dela. Toda kmalu se js pokazalo, ksko "se lo" obrstujejo, ko so pričeli vo siti tod mimo nsjveč 10 želrznli kfh vozov premoga in kdor je na tsnčno pazil, se je prppriČsl, da j6*iev to edeninisti prOtoog, tors so gs prevažali, asmo ds bi poks zali evetu, ds gs kopljejo. To nsj bo torsj 40 odstotna produkcijs 1 Čs človek printerje vse rove drug k dragemu, mors priznati, ds, ds je komsj pet od atotkov ljudi no delu, teh po, k delajo, se itsk ne bojimo, ds b nam delsli velik kvsr. §kodo de 1 o jo urnim aebi. Mi, bomo ostsll ln se drfsli as stsvki kskor smo se dosedsj in mislim, ds ne bo odpedniks med nsmi. Sllisl sem, ds v Dsvisu obrstu jejo tudi neksteri rojski, člsni SNPJ. Če je to resnlcs, potem bi niso dsli nikskegs dela. Delavski oče, a družino petih sli iestih o. I rok jo psč 4>restsl hudo iskuinjo in jo že prestaja, izčrpan, brez ' centa iii zaloge kruha, v hiai p« ima mords poleg glada ie bole. %en in druge neprllike. Kar je najstrainejie in akrajno škodljivo za organizacijo pa je to, da od unije taki potrebni de-avci kljub že dvameaeeni stsvki ie niso prejeli ni cents podpore. Orgsnisscijs bi moral s prin. cipiclno skrbeti, ds so nje člani vaaj v skrsjni sili preekrbljeni, aicer postsjsjo med članatvom pomisleki, ksjti sila kola lomi. Med člsnstvom bi se morsla od od organizacije voditi materijal-na in moralna podpora. Lepo je, ko čitam v čaanikih lope članke o vzajemnosti in da nam je treba vztrajati. Radi či* tamo tako berivo. toda vprašam vae pravično misleče delavatvo, kaj naj napravimo, če nam orga. nizacija ne da nikake podporo f Nimam kakih sves s nameičenei pri uniji, zato mi pi znano njeno atsliiČe, vendar človek prične mi. sliti, kam gre tako velika vsota denarja, ki ga itevilno članstvo pla£a vsaki meeee v blagajne organizacije. Dolar je meeečne članarine ss člana, včasih ps celo po več ia $10 jo pristopnine, vaško Isto torej gre v blogojno organizacije najmanj $10,000.000 poleg pristopnine. Jss sem ns pri* mer že 15 let unijski rudsr. dni* gi so po nekaj msnj, ves čss smo plsievsli, ssto se nehote človek vprsiuje, kam grs toliko densr« js. Poleg tegs ss viie kolikortoli-ko tudi kolekte zs stsvkujoče, to-ds podpore le noče biti. Ali je ssmo pri nsftem pittsburikem di-striktu tako? Nekaj Člsnstvs se lotevs strah, ds bi lshko priilo do razcepitve orgsnizseijs sli sploh do rszsuls, zato bi bil skrajni čsa ds vodetvo organizacijo naatopi pred vaem t gmotno pomočjo in poleg tegs u-trdi člsnstvo tudi morslno. — Stavkar. priporočsl, ds opustilo tsko dslo, kajti po koačsal stsvki, bodo rs-di tsgs Izgubili delo In si sami lshko mislijo, ksko bodo organizirani dslsvcl s vsemi odpsdnikl postopsll. Organizirajte se torej dokler je čss in pomsgsjte nam prenesti to borbo ss obstsnek nss vseh. Ne pomsgsjte nsiim izkori-ičevalcem. Pozdrav vsem atavksrjem v A-merikil — Stavkar. Oaddj, Pa. — V tej okolici ae zadrlijo premogarji mirno, odkar so nastopili atsvko dns 1. sprils. Zdi se kot se bi vse v asjlepiem miru potekalo, seje in ehodi ss ne obdrisvajo, ss kar ss ljudje tudi ne ssnimsjo. Pred neksj dnevi ae nss je sbrslo okrog 800 ljudi, etsvksr-jev, bres vaškega navodila ali vodatva. Namenili amo ae bili, de ustavimo obrstovsaje premogo-rovs v bližnjem meetu. kjer delsjo s psrno lopato. Radi preobilne straže, nismo pri njih niče-ssr opravili, rssun, ds smo jim novedsli, kar jim v resnici gre. žel. ds delajo ie vedno. Den na to jo bil skliesn šeste-nek. pri keterem eo nes pozivsli, nsj bomo mirni ia ne ememo niko strojem očistile v dveh meeeeih 1 gsr issivsti. To je bil mends ns« SO skrov, kjer le dsnes resejo ko prvi in ssdaji seetsnek. Sklenje raza. aladkl krompir, ameriiki no je bilo, de bo eeja dne 22. me leiniki in drago. !ja, na katero je tudi priilo več Kdo izmed rojakov bi morda ljudi, saaso voditeljev ni bilo. rekel, da je ta prevroče podnebje. Rasili smo ee bres vsega hakor Pa. — le te nesel-i toda prav aii bolj v rolo ai poleti izgubljene ovce. No krotko reče-biae ie ai tole dopisa, her tu svs j kot as prisser v Penne^lvsniji. ne, ns naii straai ni nikskegs samo dvs ftteveoea, brata, aaeel- aoči eo hladno ia človek lshko vodstvo, na dragi strani, to je biae pe obstoje Me dve leti. Vlpaiije. Del pode vse k i dragi dsa.ikomponijski, po je vae dobro pre-aaeelbini sta dva rove. prvi Isat podnebje je sdravo kekor k je j račoajeae ia kompanije delajo a Lackavans Kieel Co^ kl je odde , drugje v Ameriki Zneao mi je, da I svojimi agenti na vse pretege. Ijea is aeselbias četrt milje; rev.lU drlsvs ai ns dobrem glasu ro- Presoogorski baroni ee le prej v katerem svs aspoeleas s brs idl komarjev, ki jih pe v roaaioi fledeli. do so as s čimbolj isčrps-tam ao je loet Oatorio Oss Coal ai vei kakor v severnih državah iU, saj ehore ekosi devet Aliela, Ho. 1, Pa. — Ker je rojaku jako neljubo, ds je nekdo pissl o njem, ds dels in se jezi rsdi tegs ter želi izvedeti, kdo je pissl dopis, moram resnici ns ljubo priznsti, ds je bil on v resnici bos pri stroju, dokler so v ro« vu obratovali, ko pa je obrat prer nehsl, oz. ko so šli ns stsVko dne 4. sprils, tedsj seveda ni več tegs delsl, ker stroji v rovih več ne obestujojo. Teden nsto so odslovili vse uslužbenee pri sesal-ksh ln bosi ssmi so opravljali to delo pri sesalkah noč in dan ter eelo ob nedeljah. Zspotrienci pri sesalkah so se vračali domov ob četrti uri, rojak, ki je tudi delsl, ps je hodil domov ob peti sli dosti uri sli tudi pozneje. Sieer bi gs ne bilo mogoče sposnsti, tods bil je črn in zamazan od dels, ds so gs spoznsli ssmo po hoji. Ker gs torej nikdsr niso videli med pum-psr j i, so rojski pričeli poisvedo-vati, ksko delo oprsvljs in dog-nsli, ds oprsvljs delo v prostorih' in koplje ter nsklsds premog. On ssm prsvi, ds to delo ni aovsrno is d s nI nikomur prevssl dsls. . Pri nas je vse delsvstvo pristopilo k orgsnizseiji bres isjome na nsrodnosti, pristopilo ai ssmo neksj sunsnjih delsveev.' Kolikor ljudi je delslo v rovu so vsi orgs-nisirsni rszun onsgs rojsks. V orgsnizseiji je cclo sin od rev-nkegs. boas, oni ps, ki je člen SNPJ, ps dosedsj ni. Zsrsdi vss, ki delste morajo družine veeh tukajšnjih zavednih rudarjev is kompanijakih atanovanj in šara-di njih ao zmetali ie 11 drulinem pohižtva na ceato v največjem dežju, ker eo jih proeiH, da bi ae ili delat. Koliko je vaeh nsjetsžev, ne ve,m, tode mnogo jih ne more bf-ti, ker v toh dveh meeeeih so ss-žgali iele 15 peči. Če ee rojek ne bo orgsnisirsl in pristopil v nslo vrsto, tsdsj bom o priliki objsvils njegovo ime; člene qi**ov*f* drultvs ps pozi vijsm, ds poetopeio po pravilih. Izrazil ae je, če bo kdo drnir< "gvinal", da bo on tudi. Če mi dobimo, ker je toliko kot gotovo, tedej bo hitrih nog zapustil kraj Alieljo. Kompanije je napovedala, da bo vaem zmetala .»ohiitvo is stanovanj, o tem pa bora ie poroče-Is pozneje. — Proeim te, dragi brst, pristopi v vrsto savednih stavharjev in etori dobra sebi nem ter svojim In nsiilm otrokom - Slovenka s Alioije. _ ne ugaja. Tine t "Kam ps tako hitrof" — Janszt "P® sdravnike I Moja žene mi aii ksj ne ugaja." — Tone: "PočakajI Orem s teboj. Tudi mojo mi le dolgo ao afojo." W- .v Pari, kandidat za ; predsednika. (Stzalev Boone. Federated Press.) Avtomobilčki magnet Henr.v Ford bi bil rad predsednik Zdru, ienik drftav. Njegovi prijatelji v Dearbornu, Mich., predmestju Detroita, kjer js njegov dom in kjer so Fordove tovarne sa iadelp-vanje traktorjev in njegov list "Dearborn Independent'so se seili 28. maja in orgknisirali Fordov klub, kstsregs aaman je, agi-tirsti te nominiranje Forda pred-eedniikhn kandidatom leta 1924. TJatanovitelji kluba ao iadelali načrt sa rasiirjenje organizacije no val Ameriki. Deli je Ford asm i-nieijstirel to gibanje, ni ie sna-no.- ~*Ford jesdi političnega konjička od tiatega čaaa, odkar je vo-drl "mirovno ekzpedlcijo" v Ev-ropo med vojno* Tods on je ne-nsvsden politik. Ne pokeže se rad med ljudi. Ko je zadnjič tekmoval s T. H. Newberryjem zs sedel v senstu. je bil osebno tsko daleč proč od volileev, da ga celo v Detroitu ie ne poznajo in njegov kerekter med ljudmi je aaravnoet pravljičen. Ljudje gle-dajo Fordove veliko tovarne in ae vprašujejo, kakšen je človek, ki jik je del zgraditi. Edini ljudje. ki imejo ie precej pojma o Fordovi Ofebnoeti, zo tieoči, ki gerajo v njegovih tovarnah. Delavei v njegovih tovarnah ga po-znzjo kot neizproanega gospodarja. ki je a avojim velikim že-nijem v financah in atrojni produkciji doeogd lc toliko, da imajo oni boljie orodje,'pri katerem ae prej utrudijo. Njegovi tekmeci In finančnik! t Wall Streetu ga aovražijo in ae norčujejo iz njega, razen ene izjeme. Ta izjema je Henrv M. Le-land, najreakcijonarncjfi tovarnar v Ameriki. Leland ac je pred ptr meseci priplazil pred Fordova vrata ia ga proetl rešitve. Le-lcndova tvrdka Lincoln Motor Cnr Companj je bile potianjena ob zid. Ford se ga jc namilil. Da reši Ime atarega Izdelovalca avtomobilov, je kupil njegove tovarne na javni dražbi zz ozem mil Ionov dolarjev v gotovini In zdaj jih obratuje kot del avojc Ustne orgsnizseije. Leland i naravno imajo apoitovanje do velikega industrijalca fn njegovih velikih avtomobilčkih in traktor-akih tovarn in plavžev ter njegovo železnice — ter se mu ne po-emehujejo. Ford je spojil tovarne, železnico. premogovnik in ogromna sem-Ijižša v eno podjetje, ki Uhko zalaga večjo deželo, agrarno in deloma industrijsko, s vsemi modernimi potrebičinami, izvzemSi jekla. £clcsna ruda za njegove plavže v River Rougu — detroit-sko predmestje — ac lahko prevaža po Gornjem jeseru. Po svoji lastni železnici Ford dovaža svoj lsatni premog in svoj lastni les v svoje tovarne. Tako jc ca sam človek na svojo leetno past, bres pomoči drugih kapitalistov — ki ao mu prej sovražniki kekor prijatelji — organizirali sistem produkcije, ki ee lahko porabi sa orodje isolira-ns, samostojne komunietiČne družbe. Ford ima veliko farmo frsleposeetvo) v Dearbornu s lastno žitno shrambo j ns svoji farmi js sgrsdil vodovod in ns-prsve zs prseejanje vode, ki ss-Isgs s vodo vas ajegovs industrije in vrbutegs ie prebivalce treh predmestij v Detroitu. Ako ae mu posreči dobiti od svesne vle-de veliko tovorno solitrs v Mue-ele Hhoalsu. ketero pravkar kupuje. tedej jo apremen! v Velikanske delavnice so izdelovenje umetnega gnojila i teko bo zpojil farmo z naictnim gnojilom pole? Sčanja. On koče seveda biti gospodar, ampak njegova premete noet, oziroma iadividnalnect temperamenta mu jc pomogla, da jc razvil indnetrije, ki co doma-lega sooialisiranc in a katerimi ae jc približal aa en dan idejalu več počitka ia manj dela. Fordove pridobitve v mejah kapitalizma ao čudovite. Njegovo delo Še ni končano: ako pojde dalje po tej poti, bo razyil soda-lizirane induatrije do akrajne točke, ki je mogoča v kapitelietič-nem svetu. Njegove nejvečja se-sluga pa je, ker je dokazal, kako abnormalne, arhajakc in potratne ao gospodarske In politične metode v Zdruštnlh diO.avrli, Ford je dokazal, da delavci lahko prejemajo minimum šest dolarjev na dan in delajo pet dni v tednu, a kljub temu ima delodajalec lep dobiček, ako zna gospo-dariti; dokazal je, dz Šelcznice lahko izhajajo a polovico manjše tovorno priatojbino. Njegova kandidatura za pr?d-aednika Združenih držav bo torej dala precej materijala za Spe-kulirenje in razmišljanje njegovim nasprotnikom. Delavci v De- troitu ae nc brigajo ze Fordovo j dvanajst letih. Daairavno je kandidaturo, radovedni p* ao. ae ameriška vlada iz ztarih advokatov, kapitaliatičnih najemni kov, ros bliža h koncu. Komu Ima koristiti revoluclla v Mehlld? šale Ouatemali vsiliti petnajet miljonov dolarjev poeejila. Mogoče jc, de je guetamalaka revolucija tvorila del načrta, da ae vpade v Mehiko, sa tiste interese, ki so strmoglevill guatemal-ako vlado ia ae pripravljcai poraziti veoko vlado v Mehiki, katere noče odnehati napram njim. Zdi ae, da ao ti iatereai Uko mogočni, da ae upajo diktirati drža vnema departmentu sunanjs politike v sedsveh latinskih ru-publik. To tudi pove, saksj ss ns prizna Obregonova vlada, dasi-revno je ie dve leti v Sedlu in trajno dela za pomirovljcnjc Mehike. Obrcgon je bil legalne la-voljen predsednikom, a guate-malaka vlada js bila priznaaa, ko ej komsj razkadil dim revolucije. Poročila iz Mekike pokaznjejo, da zo bili drugič v zgodovini republike dohodki večji kot trelki, da se vladni dokodki trajno večajo, število budodelztvc ze znižuje, nered pojcajujc, trgovina • tuje-zemztvom narašča, šole se usta-novljajo povsod v republiki ia da sts življenje ia laatnina bolj vami kot kdaj preje v minolih O (brcgonoya vlada etalna in poštena, jo Hardingova administracija noče priznati, ker nočejo mehiški uradniki priatati, da ac aa nelegalen in atrahopoten način zavr V'Jo glavni principi mehiške usta-vpo kateri so vsa mineralna in oljna bogastva državna lastnina. IZ DELAVSKEGA SVETA. (Federated Slovenska Narodi* Guatsmala je adaj torišče "kon-ssrvativnik" pustolovcev. Wasttngton, D. 0. (Fed. Pree.) — Dozdaj je bilo nemogoše pri-nfllti predsednika Obrcgona, da raivcljevi 27. člen mehiške usta* ve, po katerem so mineralna fti oljna bogeetva trajna državna laatnina, ki ee semo lahko odda v najem, ia zdi ze, da mogočni združeni ameriHki oljni interni sku*ajo zanetiti sopet revolucijo v Mehiki Revolucija bo "konzervativna" in Fcllz Diaz, nečak Porphiric Diaza, ki jc bil trideeet let direktor v Mehiki in kl je dovolil t* jezemzkim kapitalistom, da so izkoriščali njena naravna bogastva, jc bil izbran kot zastavonoša. Guatemala je torišča ln Že ae tam zbirajo pustolovci in nekaj nezadovoljnih Mehikancev, kate-rih sleparske koncesije je črtale Obregonova vlada. Tiati, ki poznajo razmera v Mehiki, nc jemljejo rccao nameravane revolucije, ker jim jc zneno, da jc Obregon napravil ulr v Mehiki in da je večina drževlja-nov vaeh razredov z njim. Ta večina je pripravljena bojevati se ze uatavni roŽim, ki ge jc Mehika zadobila na Obregonovo prizadevanje. Ali oljni intereei imejo na razpolzgo ogromno denarno mošnjo, ki jc boje ncisčrpljlva. Ako jim bo mogoče vpssti v Mshiko od juga sem z najemniki, tedaj bodo zaeedli ozemlje, dokler ze ne zbere dosti močne mehiška federalna armada la jih razkropi. Eden namenov revolucije je v tem, da ae diakretira tajnik da la Hucrte, ki ae sdaj nahaja v New Torka, da araašire peeojile a Thomas Lamonton in dragimi fl-načniki. Oljni intereei eo aaeproti temu poeojilu. Nekateri sodijo, de je glevni namen Diaza, da o-straši amer ške kapitaliste z groš-njo, da prida do nove vstejc la bojev. Diasu js bilo dovoljene, da je koval svoje zeretotfke nečrte proti prijstcljckl ia sosedni repa-bliki. ns da bi posegle vmes oblasti Zdrušenik držav. Zgodaj v a-prilu jc bil v New Torka, kjer jc pobirel finsnčno podporo pri oljnih interesih, kssoeje jc pe prišel v Wsshington. kjer jc kenferirel s gotovimi rcekcioncraimi poli- vodovods. tovarne sa trsktorjs. šHnice in skledišč. tičsrjl in s precejšnjim številom Ford je unikum v kspitalistič- "generalov" ia pustolovcev, nem sveta.. Uhko ae reče. da je Fakti o tej "konferenci" co bili enarhiet ne vrhu družbe. Bolj aa- dobro znani v Waakingtonu. moetojnege in energičnega kap!- Zneno jc bilo, de Dies kuje načrt t si ista ai na veem svetu. Kcrkolf za oborožen vped v Mekike. Me- atori — pa naj bo treba povišati goče co bili takrat detektivi ju- mesdo dels veem. znižsti cene sv- stičaegs departmenta tako aapo toasohilov ali tovornino ns nje- sljeni s opazovanjem gotovih govi železnici sli skrsjšsti delov kongresnikov. ki so sshtevsM ks- ni teden ss delsvee — stori vae saorsnjc vojnih profitsrjcv, de rim. ni mu trebe nz»ruti se ns le niso mogli opezlti nelegslne asro- U" Wcll Strcetc ali mogoče orge- Jc proti mirni sosedni drŽavi, akacije tovemerjev. 1 Značilno jc tadi. da Diea a po , Ford goli tesno prifcteKetv* s I rablja Ouotemele kot svoje opo sneaotveolki in IznetdMJi. Rdi rišče. Oustemsls je imels asdsv- rt jc nje-*ov največ H priletel J no evojc revolucijo, o kateri «r- K -lar gre Ford ns noZItniee kam dijo rno, ki pozaajo not rs s je ns -Int. gre s nj v stavko. Glasovnice so že reepo-slane in glaaovanjc ae aaključi 30. junija. Ako ae izrečejo z^ztavko, tedaj aaatavka okrog 1,200,00 dc laveov L julija ,ko atopi znižanje mezde v veljavo. •tavka kovinarjev v Nemčiji Kovinarji v južni Nemčiji ao za-Stavkali iz razloga, ker zo na njihovo aahtevo za povišanje mezde delodajalci odgovorili a protizah-tevo za podaljšanje delavnika od 46 na 48 ur v tednu. Kovinarji vidijo v tej protipotezi poskuz, da se odpravi oeemurni delavnik, katerega ao pridobili s revolucijo leta 1918. Ofcaaiva proti delavcem v Av-atriji. Lastniki kovinarskih indu-etrij v Avstriji so naglo pretrgali vaš kolektivne pogodbe s delsvoi ln sshtevsjo snišsnjo mesdo tet podaljšanje delavnika. Več ko 100,000 delavcev jc prisadotih In stavka v kovinarski induatriji je neizogibna. Konvencija šenake strokovno unijako lige jc bila otvorjena t« teden v Waukeganu, 111. Navzoče kot goatke zo tri zeztopnloe iz Evrope, ln zlocr mra. Annot Robln zon iz Anglijo, Thereze Potcehcn Arnould Iz Francije in mim Gcr trude Bacr iz Nemčije. Mra. Ray mond Roblna predseduje konven olji. Splošno niževanje mezde dc lavcem jc zdaj v teku v Avstraliji. Prvo znižanje jc udarilo delav ee za 72 centov na teden, toda drugo, ki se pripravlja, jim pri trga mezde za dva dolarja teden itk>. Delavci se pripravljajo zz ucj. U*toMTiJ«ui a. »priU 1004. Podporai Jediota lmkmwp. IV. juuljs 1007 v dvlavi Mtaeia. MAJOR DEGRADIRAM ■mm* misvmmmaMmi BBITIZIRAL ARMADO Wrtgbsto«m, ff. J. - Mejor M W Niebolson jc pissl predsedniku llcrdingu, ds v smerlški srmsdi obstoji pnaslJaninem. Sil je p« stavljen prod vojno sodišč«, ki ge jc dcgradirelo ne prestsks. tako padajo stebri drutbb .., Hsw Tork, M, T. (Federated Press). — Jeromc A. Myers, ma kač s sestavo, s pestjo grossč in redikaloe sovrsŽcč brsaitelj ustava 4n vzor 100-odztotnega ameri čanetva, bivši načelnik Uatavnc ameriške lige, velik petrijot in najhujši naaprotnik boljševizma in razlaztitve, .ss js priznal kri vim, da je ukrsdel pet tisoč dolsr jsv, ki so bili lastnina Ustsvns a-msriške lige. Obsojsn bo 22. junl ja, dotlsj je prost proti poroštvu. Myersovs afera apada med naj šelbatnejše dogodke ljudi, ki ao si nadeli nalogo, ds rešijo Ameriko pred rdečo popis vo, nseijonalisi rsnjsm žen in da sa vsako ceno ohranijo nedotakljivoat svet« lastnine. Sam jc grmel proti onim, ki priporočejo, da se lastniki produktivnih in distributivnih sredstev rsslsste, ssm js pe po avcjc pričel realaatovati ljudi, katere je kotel ubreniti pred razlastitvijo. V vojnem čaeu jc prav pridno nastopal na odrih in nastopsl proti Nemcem.' Bil je predsednik govorniškega aborovalnega odbora pri pet kampanjah zz poeojilo avobodc, Rdečega križa, za prodajo vojnih hranilnih znemk in za dežkoaledako organizzcijo, Tode nekzj tednov nazaj — najbrž je airomak trpel valed pretre-senje živcev od granate, ki ae jc nejbrž rezpočlla to atran oeeana, Jc vzel pet tisoč dole rje v, laat t J. stavne ameriške lige In katere Je ligi daril Rockefeller mlajši, in jih potrošil za zebe. GLAVNI STANi SCST-SC OO. LAWNDALS A V g., CHICAGO. ILLINOIS. lavriavalni odbori UPRAVNI OOSEK. PredMdalk Vl»««.t Cslaksr. psdprsdssčaik AMresr Vldeisk, R. P. D. t, aa. p«., fl. taJ»lk Maiiks« Tsrh, uj.lk bduHhcca »šdslba | Novak, si- Mscajsia J«ho Vagrlsk, urs4mlk «U»iU Jals ZsVMtsOb, unr.vii.lj tlMIU FUip GWl»s. POROTNI ODSEK i Jok. Undeew^4, prW*ed^k, 404 W. Nsp Si- Sprt.«fl.U, III., Msrtla {•Uamikar, Bo. tTC. H.rb.rl.n, Okl«, P^d A. VkUr, B*. CTJ. tir. MIm, J«k. Ter4slJ, »m 101, Lawreoee. Ps., M> G.rUk. 414 W. Hsr 3prin(fi«14, IU. ■BOLNIŠKI OOSEK i OSREDNJI OKROŽJE i Ris« Nsvsk. prednik, S4S74M f. Lsw»dai* Av^ CkUag«. III. VZHODNO OKROtJEi Js..k Amkesftl«. Res SCO, Mm« Ran. Pa. Jeka Oeaialj, Ml K. ISTlk St., Clovalaad. O. . ZAPADNO OKROŽJE i Aalaa SaUr, Baa 104. Orass, Kaas., sa jagaaapaA Mas Maes. Bas ISO, Raki Mtaa., sa tsesrssapsd< Mika tagel, S4SS S. Wlaekaslor St., Mareap, (Tteh. Nadaorni odbori Praak Zalim, ^radaadalk, S1S4 Sa. Cva«faed Avs., Cklsaga, III.. Praak Somrak. SCOO Praaaar Ava., Claealaad. Oh W lil Um Slttae, SS08 ft. Clalv St« Clsvelead, Okla. Zdruftitrani odbori Pradsadalki Praak Ala«, SIS4 Sa. Cravfarč Ava., Cklasca, III. Jaiko Ov«a, S4SS W. saik S«.. Cklaaaa, III. Jas. Skak. 1t0t R. OSrd St.. ClevaUnd. Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kavo. OSOS SiCIale Av.. Clavalaač.O. POZOR \ Ksra>paadaasa a gL adkaraikl, Id dalaja v glavaam aradsa •a eril takalsi VSA PISMA, kl sa aaaaiaia na pasla gl. pradsadolka se aaslevoi Pra4»edoUlea S. N. P. J., 8SST-SS So. Uwadala Av.., Cklaaca, IU. VSR ZADRVR ROLNISKR PODPORE SE NAŠLO VE i Ralslika la}-riitva S. N. P. J., ZSST SS Sa. Uiradala Ava., Cklsaga, IU. DENARNE POSIUATVE IN STVARI, U sa tMaja gl. tseeieeeloega adl.o.a la jadnata vak4s sa oaslavai Tajali!va I. M. P. J., S4S7-SS Sa. Uws> J.l. Ave., Ckissga, IU. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI se palUjajo aa aaslavi BlagaJaUiva S. N. P. J.. 8017-80 Sa. Lewo4ale Ava., Cklsaga, Ul. Vse pri talka glade aaslavania v gl. lavrievalasm adkaeu sa asj paAUjajo Praak Zallau, prači.čalka as4e»ra»gs odbaea, Atgsr aaalav ja ega«oj. "P* oollljaja aa aaslavi Jaha Uadae. waad. 414 W. Hajr Si., Spnagflalš, UL »Isl la dragi spisi, aasaaaiia, agUsl. aaeašolaa la spleb vsa bar glasila«> jadaata, naj se pešUJa aa aaslavi MPraeva«aM, MST^C Vsi daplsl la dragi spisi, je o^cma,- Ovacije Italijanikih delavcev Oičerlna Genova. — (Feder. Prem.) — Delavei v Genovi so priredili veli-kc ovlitije ruskemu sovjetskemu komisarju Čečirinu, ko jc odhajal is Gonovc. Odmevali so tlaočeri klici "živela Sovjetska Rusljel", ko je Čitorin stopil na vlak. Ilodna nlovba mod Ameriko in avvmamr vov ▼ m Rusijo. Moskva. — (Fsdsr. Prem.) — Sovjetska vlada ss posvstujs o predlogih psrobrodno družbo Amcricsn Whlte Star u otvoritev redne plovbe psrnikov med Zdru-■ ■ nuni drŠsvsmi ln Sovjetsko Ru-ul jo. Na temolju predloženih p.i gojev jo družba pripravljena pre-vsžati potnike in tovor. Moš socialistov r Avstriji raste. Donsj. — (Feder, Press,)—Pri zsdnjib dsželnih volitvah ns Sale-burškem so soeislistiŠni glasovi narasli za dvzjset odatotkov, do-čim ao velenemci izgubili 60 odatotkov glasov. Soelallatl pričakujejo, da pri bodočih aplošnlh volitvah izvojujejo veliko zmago. RAZNA NAZNANILA. pa kaj kupi, mora vse nssaslišano drago plsčsti, Povsblmo torej drug drugega, soaed naj pripelje aoaeda na ta uaš sestanek, da be vaak povedal kaj zanimivega, ka* ko bi mi ložjs prišli do taks sa. druga. Prldlmo vsi skupaj v soboto na ssstansk fsrmarjev, — P, E _ Kendsrsonville, Pa — Poziv* Ijam Člana društva Frederlek Bo-gcla, št. 348 SNPJ., da m sagotova itddešita prihodnje mesečne seje dne U. junija ob 10. uri dopoldne, kjer bomo ukrepali o več velnih « sadsvah. Opozirjzm tudi od dru*. štva oddaljene Člane« da ee ude. leže te aeje, kajti sedaj ite proetl ln nimate viroke, da bi na mogli priti. V sedanji atavki Imate val dovolj čaae. — Vinko Polančco, tajnik. pttka ka po#ti v Chieagu imajo alcdsči rojaki i Dudioh On., žt. 923, Vojcich Gec, št. 928, Stsfanovie Kava, It. 924, Frauo Kalbl št. 948, Kuahel Mik 4, št. 980, Mikulioic Anton, št. 9«4f In St jepan Robic, št. 989. Pleme ae dobe na glavni pošti pri Lobby s Adam omta. Poleg takoše številke Jc tudi treba povedati, odkod naj bi piamo bilo. SODVZlKB volitve v 0HI0AGU, Cbiocgo, IU. - (Fed. Prem.) -Pri volitvah sodnikov v okraju Cook, ki so se vršils v torek, so socialistični ksndldstje prejeli 13,000 do 17,000 glasov. Zmtgslr jc dcmorepubliken ka koelleija. KUKLUKSOVOl ZAŽGALI s uHdemo imluetn so In kl jr da stl prim»»ogel d« alen-^s ra*. voja. kitah temi »h» I- fW nk»r !H vle^Vtk fHga-a I* »-^»t kepitalicUŠBcgs izkon jc m tuj kot meacs dni po goeto mslski revoluciji la Zdraž*i»e dr žsve so priznate trust-me lak« vledo. le mele b»as|e eo p* t« tava beake v Wali Sireetn saa Berlin. 7. Jun. — fPcHer. Preea ) - Odbor devetih, kl aesteji U za slopnlkov treh intemeeionel. ar je M*cl v Berlinu, kjer razpravlja o ssažnoetlk svHevnegs soeieflolM noga k-nvrr-ss %-oeb inlsraaeleaai Cbirego. IU. — V bližnjem Na pervillu je v noči od eobote ns nari šteli, cezidene klet. Nekoliko sad-nege drevje. Vso sem!je jc lepo obdelenc, okrog 30 ekrov Jc žile In koruze ,veajenega Je 60 bušljev Hrompirje Vse je ograjeno, veliko Vetetje in trave. Prods se vse o-rod Je ln streji, 20 glev goveje Sivine, S konji, 2A0 kokoši. Prodom po smerni ceni ker želim odpoto-vsi i v stari krlj. Pišite na nsalovi A Potoki, R. D. 1, Mart*Irk. Now Vork. (Adv.) Za kuhan Jo piva doaaa i m somi v aalagl sM, kiaelj, sladkor la vm draga patr iklHaa, Pmimsi>S la se prepričajte, Sa le 4ame pti ase, kskaai veCaa b najkoljH la nsl~-aajM. DaMU Je todi sbirka sadov, vtaklaole la rasnih leaeev, Itd. Kl vam doslevkna ssraftla pe pa-Ml, talna v vse fcraje. OraeeHja«. slsdčtlsrjem la e pro-dajalec MetmHis čeme petama pa-prt v^jik sara4tlm7 PHHe po loformeslje aat laeti FRANK OGLAR, « besi « Borna ▼ treh dolih. ♦ tS&cK&oo J Vuk* nati SV kt&krep- ^ —^ kegaotrob Ako BO morete dojiti nkf« otroka no dolojto pretkuionj s rosnimi bre-notni temveč pričnite Ukoj oravilno — dojto mu OTOK ZAKLADOV. Čudoviti doživljaji msJofa Jacks na suhom in na morja. Angleško spisal R. L Stcvenaon. Poslovenil J. M. (I)slje.) "Ker sem, kskor vidite, zdravnik upornikov sli jetqišnični zdrav-nik, kskor se rs je imenujete," je rekel dr. Livesey prijazno, "sms trsm zs svojo dolžnost, ds ne izgubim nobenegs možs krslju Juriju (Bog gs živi!) in vislicsm." Lopovi so se spogledali, vendsr so zsbsvljico mirno vtsknili v žep. "Dick se ne počuti dobro", je dejsl eden. "Ali res T" je odvrnil zdrav-nik. "Dobro, stopi semksj, Diek, in poksži mi svoj jezik. Ko, čuditi bi se morsl, če se ne bi t Njegov jezik je tak, ds bi se gs ee-lo Frsneoz ustrsžil! Zopet mrz lies!" "Seveds", je rekel Morgan, "to prihsjs od trgsnjs sv. pis-ms." "To prihsjs od tegs, ker ste Uko neznsnsko veliki norei," je odgovoril zdravnik, "in nimste niti toliko psmeti, ds bi* razločili dober zrsk od strupenegs in suho zemljo od slsbegs, s kugo ns-sičenegs močvirja. Meni se zdi prsv verjetno -r to je aeveds ssmo mojs mnenje — ds pojdete vsi prej rskom žvižgst, ptedno preženete to rumeno mrzlico iz svojih Ules. V močvirju Uboriti! Silver, zelo ae vsm čudim. Vi ste vendsr nekoliko bolj psmetni, kskor drugi, »vendsr se mi zdi, ds nimste niti aledu pojma o zdravstvenih pravilih." "No," je pristavil, potem ko jim je dal zdravila, katera so vzeli z naravnost smešno ponižnostjo. bolj podobni sirotsm kskegs ssvods kskor ps s krvjo oškrop-ljenim upornikom in morskim ro-par jem —- "no, zs dsnss smo kon-čsll. Sedsj bi ps rsd mslo govoril s tem dečkom, prosim." In brezskrbno je pomignll z glavo proti meni. Jurij Merry je stsl pri vrstih In pljuvsl in izmetsvsl avoje neo- kusno sdrsvilo, tods pri prvi besedi zdrsvnik o vega nssveU ae js obrnil in zsvpil: "Ne!" Ur SB-klel Silver je udsril s pestjo po sp- da. "Miri" je zsgromel ter se o-zirsl okoli kakor lev. "Zdravnik,/ je nadsljevsl s svojim nsvsdnim glssom, "jsz sem že premUUjevsl o tem, ker sem vedel, ksko rsdi imste tegs fsnts. Vsi smo vsm prsv hvsležni zs vsio prijsznost in vsm, kskor vidiU, zsupsmo ter jemljemo vsis zdrsvils kskor grog. In prepričsn sem, ds sem nsšel pot, ki nsm bo vsem vleč. Havrktns, sli mi ds! svojo čsstnd besedo kot mlsd poitenjsk — ksjti mlsd pošUnjsk si, četudi revnegs rodu — svojo častno besedo, da ne pobegneif" Drsgevolje sem mu dsl zahtevano beeedo. '♦Potem, zdrsvnik, stopiU izven ogreje", je rekel Silver, "n ko boste zunsj, pripeljem fsnU dol in mislim, ds se Uhko pogovorite skos ogrsjo. Z Bogom, gospod, in moj poklon sodnika in kspiUnu Smoletu." Veliksnsks nezadovoljnost, ks-tero so zsdrževsli dosedsj ssmo Silverjevi ostri pogledi, js lz-bruknils, kskor hitro js zdrsvnik zspustil kočo. Silverjs so očiU dolžili, ds igrs dvojno igro — ds skuis zs svojo osebo doseči poseben mir — ds žrtvuje koristi svojih sokrivcev in žrtev — z eno besedo, očitali so mu prsv to, ksr je v resnici delsl. Tods on jim je bil vsem dvskrst kos in njegovs zmsgs v zsdnji noči mu j« dsls veliko vplivs nsd njimi. Imsno-vsi jih je vse norec in Upea, dejsl, ds je potrebno, ds govorim jsz z zdrsvnikom, mshsl s zemljevidom pred njihovimi obrszi ter jih vprsisl, sli hočejo v resnici prelomiti pogodbo prsv tisti dsn, ko so ss nsmenili iti iskst za- "Ns grom ia strela I" js sav-pil, "mi moramo prelomiti pogodbo, kadar prida čas ss U; do te-dsj ps bom vodil tegs sdrsvaiks zs bos in tudi, . če bi morsl s brandjrjem mszsti njsgovs čevlje." NsU jim js uksssl, ds nsrsds ogenj, in odšel s svojimi berglja* mi pod rasao iz hiše, svojo roko ps je držal ao moji remi; posti! jih je vse zmedena. Uko ds so obmolknili bolj osšod njegovs »zgo-vurnost i ksker vsled prepričano-iti. ' . ■ ' • "Počasi, fant. po|#si", j« rekel, "sicer pridejo nad nae, kakor bi mignil, ssmo čs opszijo, ds hi kim glasom. "Ni ga mod nami, ki bi ma prsdsed-ki ubranili .(Boriti svojo doUnost." „t,%, 9* "Stavrogin se js odpeljsl!" js vprsšsl Kiri lov. "Da*" "Piav je storil." ' Pjotr Stepanovič ga js hoUl grdo pogledati, pa se js premagal. "Vseeno mi ja, ksj misUts; da ls vsak ispolni dsn o besedo." "Jas Izpolnim svojo." "O vss sem bil vodno prepriča*, da ,storite kot neodvisen ln nspreden človek svojo dolžnost." "Ali su smsšni!** "Nsj bom; veseli ms, čs vas spravim v smeh. Rad sem prijeten ljudem." "Vi bi zelo radi, da sa ustrelim, pa se bojite, kaj čo st mshoma premialimt" .< , "Ss prsvl, vi ssmi ste gojili svoj načrt s, nsšim delovanjem. Zanašajo as na val načrt, smo Ko ukrenili toinono, Uko da ss sdsi ns morete vač umekniti, ker bi naa tako oslsparlli." "Pravice nimaU nikake." "Razumem, razumem, vas js vaša prosU va-> Ijs { mi ss nič ne štajemo, samo da se U vaša prosu voljs Izvrši." n. "In bom moral vssti vss vaš lopovstvs na- set" "Cujte, Kirilav, mogoče ss.vsa loteva strah t Ako se B&lsllte odra«, povejte takoj." "NI me strah." "Zato mislim, ksr Is kar prsvsč vprsšujete." uk\i pojdete kmalnl" ^ "te spst vprsšujete!" ^ Kirilov gs je ssnlčljivo pomeril. "Vidite," js nadaljeval Pjotr Stepanovič, ti ss js vsdno bolj jesll in vsnemtrjal in nI mogel najti pravega tona, "radi bi sa ms iznebltl Ur ostali sami, da sbsrets svoje misli) to pa^p ae-varna znamenja, nevarna prcdvssm sa vss. ^ Vi hot^et e Is mnogo misliti. Po mojsm mnenju bi bilo bolje ne misliti: ksr Uko. Res me vsaemir-jate." "Samo u eno mi prihaja alabo; da bo tiste minute tak gnus srsvsn mene, kakor ste vi" "Nu. U js vendsr vsesno, Magari la stopim tiste ssinuto ven ia počsksm pred vrati. Ako as odpravljate v smrt la ste take norsvnodušnl — U ja aslo nr varno. Jas pojdem prod vraU, vi pa ai adsllte, da ne razumem ničesar ln sem as-skončno nižji sd vas." "Na. niste neskončne; smolnosti vam na manjka, toda bofvt koliko ae rasaUste, ksr ste nlsek človek.*' "Mo selo veseli, salo veseli. Sej sem Šs rekel, da vas a veseljem tabavam v tsm trene*- BU « • • , "Ničesar ne razumete." . "Ss prevl. jas . . , nsj bo, HIIHB kakor vm spoštljivo poslušam." , "Ia ničesar ns ssoreto; I« svojs sujčkene jsss ae morete skriti, čsprsv js neradi kašoto. Nil sse ao jo site, drugače ai tsšalim la psi leta. Pjotr Stepeaovič je peglodel na aro. (ttMJ® polbodojM \ t ,, Ko je prvi človek ogrsdil kos zemlje in jo smstrsl za svojo lastnino, je biU s tem dsns podUga jrivatne posesti. Dokler je J)il človek npmsd, ni imel nepremične lastnine. Ko se je naaelil ns enem gotovem meatu, ai osvojil zemljo n jo obdelsvsl, je postsl gospodar. In tem so bili potrebni hlapci m sužnji. In tako je šel razvoj naprej, vedno ns podlagi privatne aatnine, vedno v znamenju boja med hlapcem in goapodarjem, v današnji kapitalizem. Privatna posest jc rodiU potrebo sužnjev, tU-čanov, hlapcev in sedaj delavcev. Človeštvo pa je napredovalo; izkoriščani in zatirani so spoznali, da se jim gode krivice, .ps so ne prifeeli upirati. Vas zgodovins je pojna takih bojev. In tudi v tem <>airu amo napredovali. Spoznali smo, ds leži vzrok zs izkoriščsnje in zstirsnje v privatni lastpini, in porodil ae je nauk aocijalizma. . Jasns in veličsstna je misel so cislisms. Socialisti konsUtirajo, da so po imetju dsnsšnji ljudje rszdsljeni ns dvs razreda. Eden teh rssredov, delavski rszred, ps je prisiljen, ds se zs mezdo prodaja drugemu razredu, ki poseduje delovna sredstva. In mnogokrat ni deUveu niti mogoče prodati svoje delovne moči, kakor je na primer to sedsj, ko pohsjkuje na milijone ljudi po vseh delih sveta in berači sa delo. ProleUrcl nimajo svojih tovsrn, nimsjo strojev, nimsjo sirovin, ni ms jo ni poljs, ds bi gs obdelovali. Vaa ta sredstvs poseduje drugi rasred, ki nsjems delsvskegs, do mu proti plačilu raboU. Razred, ki ima tovarne, polja, atrojc rudnike in denar, ne dela, ali vendar ss mu ižborno godi. Ta razred sprejema čisti dobiček nsjemnino zs polje in atsnovsnjs, obresti vrednostnih papirjev, dividende, Dohodke iz obligacij ter Rodjetni škf in trgovski dobiček. Nobenega dvoma ni, da ne dobe ki deUjo, za svoje delo teli kolikor bi morsli dobiti, kajti bi dobili, bi ne bilo vsakojakega pomanjkanja med deUvskim ljud jtvom. Pravice nI! Z mezdnim dolom postsnejo uslužbenci odvisni od delodajalcev. In prsv tsko takor ni v mestu tovarn za delav | M ce, nI na deželi zemljo za najemui-c in mslo kmete. Ns tisočo in tisoče kmetov obdeluje še dsnes zemljo, ki nI njihova; oni ao O najemniki in produkt avojega dela morajo deliti s tistimi, ki so posestniki zemlje; in ti posest ne orjejo in ne sejejo, pa vendarle šanjejo. Rudar in premogar gsrats v rovih« vedno jima preti smrtns nevarnost — lsstnik rovov »a si s dobičkom, ki mu gs naprav-a rudar s telkim delom, aladi svoja pošeljenjs. Niččssr mu ne manjka ,daairavno ne dela. Rudar, li se muči lets in lcU, ps živi t vednem pomanjkanju. Od Življe njs nims drugega, kskor nspomo dcilo, hrsno, čo dcU, in ps spsnjo, ki pa y mnogokrat rsvno tsko u trudijivo kskor delo ssmo. Počitek spsranih skrbipolnih ljudi mnogo krst n| podoben počitku. Cilj socUlizms je, ds postsnejo nsravns bogastva in ^velika i udu strijs ljudska last. Iz zsaehoega premoŽenja nsj se nsprsvi ngro dno, občinsko, dešclno, skratka družabno premoženje. Skupna last somlje, tovsrn, rudnikov in vseh predmetov, s ksterimi se deU, iz deluje, predeluje, obdeluje in pri-1 dobiva tsr skupno delo vseh, ki so ožni ss delo in izdelovsnjš te js cilj socializma. ■Socializem ne bo delil, ampakl hoče vse premoženje in vso zemljo spraviti v celoto, ki bo lsst vseh vi uporabo vsem. Socializem ps hočel da bi bilo na akupnem imetju aku| pno delo in da bi prejel vsakdo pravično nagrado za avej trud. S tem ciljem na vidiku ao po drušabili ruski revolucijonsrji vse ceskvsno premoženje, nsravns bo l gastvs ia veliko induatrijo ter ssmljo, ki js MU deloms razdclje-l na ased kmete in js deloms ostala v posoati dršsve. Zavedni proleterijat ve, svobodno dele mogoče le tedaj, kadar posune vse imetje last druj Ibe namesto dsnašnje zasebn«- laat aine. Dokler bode possmecniki tn posamezni razredi imeli r rokah prsisvsjslns amlatva (tovarne, somlje, rudnike itd.), do tedej bo kaftitallotftv rlsdata nad velikim številom delavcev, do tedsj bodo mpožice izkoriščsne po posameznikih. Skupna last je torej potrebns, ds ae individuum (oseba) osvobodi. Od tod je torej ts veliks kolektivistična ideja, glavna točka socialističnega nazora. Socialistična stranka ae odlikuje v tem, da je zastopnica nepose-dujočih slojev. Ona teži za uvedbo splošne sreče, za odstranitev pomanjkanja in bede, za pravičnost in bratstvo. Dokler bo obstsl dc-lavski rszred, ostsne socialistična stranka razredna stranka, toda ao-cialiati ae bore za odpravo razredov, ker je kapiUliatični razred vir vsega zatiranja, vojen, kriz in mnogih drugih neprilik, ki izginejo, kadar se odpravi kspitslizem. Socialistom je poznsno, kako se je zasebna laat razvijaU v zgodovini. Z odstranitvijo suženjatvs je izginiU privatna last nad ljudmi, nad sužnji. Suženj, robotniki n njih družine ao pač bile zaaebna ast svojih fevdalnih gospodarjev Tlačen ae ni smel ssmovoljno preseliti iz kraja v kraj, ni se smel ženiti brez dovoljenjs grsjščaka, in stavili so mu razne druge ovire. Šele francoska revolucija je proglasila ljudske pravice in rszglaai-la, da se rodi vsak človek kot svobodno bitje! Tlačanstvo nove dobe, tlačanstvo v sedanjih čaaih pa je mezdno delo. Prej so bili kmetje tlfčani svojim gospodarjem graj-ščakom, sedaj sU ps tovsrniški in polj&ki delsvec tlsčsna tovarnarju in zemljiškemu velepoaeatniku. Kakor je suženjstvo in tlačanstvo prešlo, Uko preide tudi mezdno delo. Na njegovo mesto pa mora priti svobodno delo, ki bo dalo delavcu njegov pošteni, pravični sa-služek. Nova last bo ljudakegs, občinskega, kooperativnega značaja, kljub temu pa bo individualna. Noben individuum, noben posameznik ne bo izkoriščsn od dru gib. Izginilo bo tiranija denarne a-riatokracije, vladanje velepoaest-nikov ps že izginjs. V Rusiji je ni več, v drugih držsvah ae a zadnji mi silami upira . Privatno lastništvo proizvajalnih in distributivnih sredstev se mora odpraviti V interesu vsega človeštvs, razun male skupdnc, je, da se odpravi. Za ta cilj izobražuje delavske mase in jih pripravlja za naloge, ki jih prinaša družabni preobrat. Brezposelnost mora izginiti. Pomanjkanja je posledics sedanjega ekonomskega uatroja, alonečega na privatni lastnini: dasiravno je blaga dovolj, vlada pomanjkanje le med delavskim slojem, ker nima sredstev, ds ai nsbsvi potrebščin. Pomanjkanja nc bo več, kadar ac odpravi privatna lastnina in s tem profitarski sistem. Živil se produ-čira na svetu več, kot ps jih more porabiti dsnsšnje človeštvo. Kljub temu milijoni leto zs letom strn dajo, ker špekulanti, ki kontroli rajo živila, ista prodajajo le, če majo pri Ukih kupčijah profit Tak sistem, ki dopušča, da \xmtt vsako leto na stotisoče dela vskili otrok ,žen in mož vsled pomanjka. nja zdrave hrane, medtem, ko gnjijejo ogromne zaloge, bodisi T skladiščih ali pa na poljih, ze mo-rs umakniti pravičnejšemu sistemu. Toda ne bo se umaknil brez bojev. Zato je naloga aocUlistiene. gs delavstva, da organizira svoje sile, ds ae pripravlja in izobrazu. je, kajti družbs bodočnosti bo )>0. trebovsU inteligentno, socialno vzgojeno ljudstvo! POZOR DEKLETA! Ako kstero veseli življenje na deželi, tam nekje je SAMEC star 35 let, ki si Želi dobiti tovarsico v sUrosti od 20 do SO let. Jaz »cm kokošjerejcc v lepi slovenski na-aelbini, imam nsd 1000 kokoši, 300 gosi in več druge perutnine. Če kstero vedeli in resno misli na že-nitev, naj piše in priloži sliko. Tsjnost jamčena. Naslov je: C. E. W.—3667 So. Lawndaie ave., Chi-csgo, m. POZORI SL0VE8NKE V CHI OAOU POZOR! Mladenič stsr 25 let prijaznega značaja in ims dobro delo ae želi aeznaniti s Slovensko gospodično stsro 18 do 25 let v svrho ženitve. Ako kstero veseli, vrediti si pri. jszno zakonsko Življenje naj se prijavi in naj priloži svojo sliko, katero vrnem na zahtevo. Moj ns. slov je A. P. 1011 So. Wscbash Ave., Room 5, Chicsgo, 111. (Adv.) PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO BO L JULIJA T. L. ODPRTO. Pišite meni, ds Vsm naredim prs> vilne in dobre prošnje. če oseba ne pride denar. povrnem Ne odlašajte da ne bo kvota zopet izčrpana. MATIJA SKEMDBE javni noter. za Ameriko in sUri kraj. 5227 Butler St. PITTSBURGH, PA, DtBEKTNA SLUŽBA V JUGOSLAVIJO ,a veUkta! »er«lkl aa S la S HM«. LA SAVOIE.........Ju»* 10. PABIS..............Jww 14. CHICACO...........Jsss IS. LAFAYETTB........Jsm 24 ss tretji rmrU. ■Ics vse Je _ trstjses milil. Vtoe la saetsaj. Zs aaSelJe IsferaMUJe esrslafts prt Isfcshrih asssm FSBNCH UME Ako nameravate potovati v vašo domovino aH dobiti sem svojo družine ali vale prijatelje in sorodnike tedaj pilite nam sa pojaanila. Ml ssstopsmo vso parobrodna družbo. Preakrbimo potno ls vsi listine. drugo potrebno Union Savings Bank FRICK BLDG S ' A