«aJM»ll«irrmtiyw
delavec In obrtnik bodo narodu vodnllc I
lzka|« vsak« intK. ttarotnina: n Mlo lat* O bi ao*— pol teu „ IS — n lnozem*tve M oeio leto Din sr— knaratl pa tiri tu. . P temnim vpraianjem na) n priloži znamko u odgovor. — Netrankirana platna ae m (prejemaj*.
Glasilo
Kmetske Stranke-.
Vsakdo vCIr^l vse sadove f avo|ega dela ln mortjlvotll t
' H"
Rokoptai aa n* vrata]*. — P lata la tofl *e v Ljubljani. — Uredništvo In uprava J* * Ljubljani * Kolodvorski ulici It. 7. — Tole«** »ter. it. UM. — Računi pri poštni hranilnici M. M.1M. i ,
HHauinmsaMRB«

Ze zopet kri!
Slovenska kri na zagrebških tleh. — Nedolžna žrtev. — Kdo je kriv?
Na dan 1. decembra — na praznik »uje- i dinjenja« in »osvobojenja« — je v Zagrebu tekla zopet kri! Je tako, kakor da bi bila sedanja vlada vkleta, da brez krvi ne gre in ne gre...
Kakor danes vsi vemo, se nahaja sedanja vlada v hudi stiski zaradi vnanjega sveta in, seveda, zaradi denarja, ki bi ga rada vlada dobila zunaj. Da pa pokaže vnanjemu svetu, < kako smo mi vsi: Srbi, Hrvati in Slovenci \ danes zadovoljni, je porabila priložnost z državnim praznikom, da bi svetu dokazala, kakšen vesel in zadovoljen narod da smo in da je vse, kar govore Hrvati, samo prazna beseda...
Na ta način je ministrstvo za notranje zadeve — minister je dr. Korošec! — izdalo ukaz, da morajo podrejene oblasti vse sil« napreči, da bodo »podaniki«, — da, čujte in strmite! — »podaniki« (ne »državljank!) slovesno obhajali državni praznik. Policajem in iandarjem je bilo naročeno, naj dobro pazijo, kdo bo imel na ta dan odprto svojo delavnico, ker bo izgubil »potent«, kdor bi delal! Orožniki pa naj kmete gonijo s polja domov! Itd.
Tako so zapovedali g. dr. Korošec. Vsak pa si sam lahko misli, koliko je vredno prisiljeno praznovanje in zapovedano navdušenje. To pa posebno v Zagrebu, kjer je narod še do danes po pravici razburjen, ker še do danes za svoje žrtve ni dobil niti toliko zadoščenja, kakor ga mora dobiti lastnik lovskega psa za svojega ubitega ali povoženega cucka, nikar pa za človeka!
Ravno ko bi se imela začeti slovesna sv. maša v Zagrebu, so spustili trije fantje z zvonika Markove cerkve tri črne zastave! To je vzbudilo med ljudmi silno razburjenje. Policija je takoj prijela tiste tri fante in jih odpeljala. Množica pa, kakor je že pri takih prilikah navada, je kričala in se drenjala in v splošnem nemiru je počil strel in še eden in tako naprej...
Na voglu Jelačicevega trga in Petrinjske ulice pa se je že borila s smrtjo prva žrtev: Slovenec Stanko Petrič, 16-letni brivski pomočnik ... V pondeljek je bil pokopan.
Tako je tekla na zagrebških tleh tudi slovenska kri! Naj bo ta slovenska kri najtrdnejša vez, ki veže in bo vezala oba naroda, Slovence in Hrvate, v skupni borbi proti bel-grajski cincariji do končne zmage!
Najboljši zaključek tega članka pa naj bodo besede Sv. Pribičeviča, voditelja samostojnih demokratov, ki je rekel časnikarjem v Zagrebu po tem žalostnem dogodku sledeče:
»Jaz sem pred vojno prepričeval Srbe in Hrvate na Hrvaškem, da vlada v Beogradu idealna svoboda. Danes mi je sram enega in drugega, ker se je v teku zadnjih 10 let pokazalo, da je današnji Beograd zelo temna točka v Evropi in da tam caruje samo režim nasilja in reakcije.« U In mi dostavljamo: Tak© j«!
Vabilolna delo asa stranko tii ^Kmetski Ust".
V dobi, ko imamo ustavo, katere prvi, torej temeljni člen ustave jamči, da smo parlamentarna država, in dokler imamo volilni zakon, ki daje vsem državljanom enako volilno pravico, je vsakega nad enaindvajset let starega moškega, ne samo pravica, nego dolžnost zanimati se za vse javne posle, to je: politiko. Narod s svojim glasom (kroglico) odločuje o vseh javnih skupnih zadevah, ln če je dobro poučen o vsem ter pravilno in pametno ter svojemu stanu in interesni sferi, v katero spada, dobro organiziran v njegovim koristim odgovarjajoči stranki, potem njegov glas ob volitvah tudi nekaj koristi in zaleže, koristi in zaleže njemu, pa tudi vsej okolici in sloju, kateremu pripada. Če pa radi ne-poučenosti, zapeljanosti ali česarkoli odloči o volitvi s svojo krogljico zoper svoj stan, zoper svoje koristi, potem dela s svojim glasom samo škodo sebi in drugim. Če bi n. pr. pri zadnji volitvi v oblastne skupščine slovenski volilec drugače glasoval in bi ne dal večine takim gospodarskim korifejam kakor so dr. Milavci, Jarci, Mazovci, Lebingerji, Strnadi ter različni kaplani Tomazini, pa bi danes oblastni proračuni ter vrtoglavi davki te korporacije drugače izgledali. Od takega glasovanja ima volilec le škodo, dr. Marko pa izredno veliko korist s svojo ogromno plačo. In če bi bil slov. volilec pri državnozborski volitvi 11. septembra lanskega leta tako odločil, da bi bil dal vsaj polovico manj kroglic g. Korošcu, bi danes naša država ne visela v tako težki krizi, ustava bi bila že nova, svobodna Hrvatska in Slovenija zajamčeni in koliko gorja in težav bi bilo prihranjenih. Tako pa je Korošec dobil od slov. ljudstva vso politično moč — seveda da bo branil vero — danes pa edini drži pokonci vladino večino, ki je dala iz svoje srede morilce in muči-telje hrvatskega naroda. Vsak slovenski volilec, ki je dal kroglico lani 11. septembra g. Korošcu, je glasoval zoper koristi svoje in cele Slovenije.
Nedvoumno je, da večina slovenskega naroda tega neče, kar dela sedaj g. Korošec in ravno tako točno je, da tudi takrat ni želel slov. volilec tega, do česar je danes SLS pri-tirala. Toda večino je dobila pod zlaganimi gesli, največ pa vsled nepoučenosti. Ne-poučenost pa prihaja od tod, da mora največji del našega kmetskega naroda citati samo »Domoljuba« ali pa »Slov. Gospodarja«. Vse drugo čitati je velik smrtni greh. In kjer je politična zavednost že tolikšna, da to ne zaleže, tam pridejo druga sredstva: preganjanje, bojkot, ali celo kazanje s prstom iz prižnice. Zato je naš boj težak, trd in korak našega napredka počasen. Ali kolikor je težji in trši toliko je slajši, in kolikor je počasnejši, toliko je trajnejši uspeh. Naš cilj, da bodi kmet sam sebi gospod in gospodar in da imej prvo besedo tudi v vseh javnih poslih, kakor ima tudi prvi delež v delu, je tako svet in vzvišen, da zanj nikak napor ne more biti muka in trp-
ljenje, marveč samo slast in uživanje. Samo ta cilj imejmo pred očmi, pa ne bomo videli ne hudobij nasprotnikov, ne njihovega števila.
Vsak uspeh more biti le posledica dela.
Slučajni uspehi brez dela in napora niso trajni. Zato delajmo! Delajmo vsi, kakor kdo more in zna. Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača! Zdaj smo zopet v adventnem času, ko ni nujnega dela na kmetiji, ko so večeri dolgi in dnevi kratki. Najboljši čas je to za pomenke med kmeti. Kdor ima dar zgovornosti, ta naj razširja naš nauk, naš program, načela naše stranke med svojimi sosedi. Od hiše do hiše, od vasi do vasi, od občine do občine. In tudi dalje! Hrvatje iz Zagorja gredo celo na dalmatinske otoke, Bosanci v Banat, Sremci v Liko. Zato je ves hrvatski kmetski narod tako zaveden, da ga ne stre in ne omaje nobena sila. Kdor nima zgovornosti za razvijanje programa in organiziranje, ta naj vsaj nabira naročnike Krnet-skemu listu, Kmetijski Matici, Grudi. Zdaj je tudi čas, da se izvrše občni zbori kraj. organizacij naše stranke. Kjer jih še ni, takoj ustanovite nove! Vsak zaveden slov. kmet mora imeti to zaslugo, da je ustanovil vsaj eno kraj. organizacijo naše stranke! Kjer še ni društva kmetskih fantov in deklet, tam ga takoj ustanovite! Kolikor večji je napor vaših nasprotnikov, da vam delo onemogočijo, da vam zasejejo ljuliko, toliko močnejši in vstrajnejši bodite! Tako boste imponirali nasprotnikom! Pa tudi lahko delate z vso brezobzirnostjo zato, ker je prihodnjost gotovo naša.
Kmetska misel zmaguje po celem svetu.
Le poglejte v Rumunijo, na Češko, Poljsko. Tudi zapadne države, ki so doslej smatrale kmetsko gibanje za neko vrsto boljševizma, so začele širiti kmetski pokret. Zato tudi, ne vem kako surovo divjanje naših nasprotnikov tega ne bo zaustavilo v Sloveniji.
Za kmetski sklad.
Stranka potrebuje sredstev, da more živeti, a živeti mora, če hoče delati. Zlasti vam priporočam strankin tiskovni sklad sedaj, ko jaz sam kot reduciranec ne morem stranke tako izdatno podpirati kakor sem to delal doslej. Ne smejo pa Koroščevi plemeniti fantje triumfirati, da so z odvzetjem dnevnic oškodovali tudi kmetski pokret. Vsak zaveden slovenski kmet naj si v ta namen odtrga vsaj en liter vina ali pol mernika krompirja in vsaka kmetica, ki je kaj ponosna na svoj stan, vsaj pet jajc. V vsaki vasi organizirajte nabiralce za tiskovni sklad in pobirajte naročnino na »Kmetski list«. Obiščite tudi take, ki so doslej stali ob strani, ki niso ravno naši, pa vsaj tudi ne preveč nasprotni. V vsako vasico mora naš list. če ga ne zmore eden, naj ga naročita dva, trije! Prečitanih listov ne zametujte, dajte jih naprej, da čitajo še taki, ki se niso še tako daleč uživeli v svoje dolž-
£La&ur je SLS na vlaii, teče aeAoižna kri irfmov kmetov m Aelavest.
dM*^"***««	...........lih iliMI mnHilllll li M...... II m II III« lil IIP 1...................mil—mlM —	■■!— I—II—MM— IIIMHIIMMIH —IIIMimu—pmii 1,11 i ............. II i Ml—i	»lil ■!! Ml^	r-J--
nosti, da morajo biti poučeni I »Kmetski list«
to od vas pričakuje, ker ve, da to v polni meri zasluži. Med vsemi slovenskimi listi, je »Kmetski list« najbolj borben, brezobziren in dosleden v svojih stremljenjih. Majhen, toda hud. Ce bi vedeli, dragi prijatelji, kako se nasprotniki tepo zanj. V Jugoslovanskem klubu je bil nekoč izginil z mize. Najbrže ga je odstranil eden od pokrtačenih poslancev, da bi se mu klubski tovariši ne smejali. To je bilo iskanja in skakanjal Če pa je že pri nasprotnikih tako priljubljen, kako mora biti pri vas, ko vam je kmetom pač edini resnični prijatelj.
Mi nimamo škofov še na svoji strani, da
Kdo? Naši klerikalci pač, z »največjim Slovencem« dr. Korošcem na čelu.
Mi smo našteli v teku časa, odkar se nahaja SLS na vladi, že precej političnih polomij »edine zastopnice slovenskega naroda«, toda najnovejša polomija je pa še prav posebno debela!
Gre se namreč za novi šolski zakon. Ta zakon je izdelalo ministrstvo prosvete, kar je pač njegova naloga. Predno pa more biti kakšen zakonski načrt predložen parlamentu, pride še pred ministrski svet, kjer je še vsakemu ministru, posebno pa še predsedniku, dana možnost, da proti posameznim točkam zakonskih načrtov protestira, če mu niso po volji. Če pa ministrski svet pritožbe posameznega ministra ne upošteva, ima dotični minister še vedno možnost, da poda ostavko ter s tem izzove krizo vlade, ker pa gospodje ministri vladnih kriz nimajo radi, zato se navadno rajše že prej med seboj poravnajo.
Tako je bilo tudi z načrtom novega šolskega zakona. Tudi ta je bil predložen ministrskemu svetu, ki mu je predsedoval dr. Korošec, šef SLS, in na tej seji so vsi gospodje ministri z dr. Korošcem in s hrvaškim klerikalcem Baričem vred odobrili soglasno načrt novega šolskega zakona. Da je bil ta načrt res soglasno odobren, torej tudi z glasovi dr. Korošca in g. Bariča, se vidi iz besedila kraljevskega ukaza z dne 26. oktobra 1. 1928, kjer se izrečno naglaša, da se ta zakonski načrt ravno zaradi soglasnosti sklepa ministrskega sveta predlaga parlamentu v odobritev.
Ne more biti torej nobenega dvoma o tem, da sta tozadevni sklep ministrskega sveta podpisala tudi oba klerikalna ministra dr. Korošec in g. Barič. Kralj se menda v svojih ukazih ne bo lagal!
Kaj je podpisal dr. Korošec?
Sedaj pa si poglejmo besedilo nekaterih paragrafov iz načrta novega šolskega zakona, ki ga je podpisal šef SLS dr. Korošec.
Člen 45. pravi: »V vseh učnih predmetih osnovne šole redoma poučujejo državni učitelji.
Ako na kakšni šoli ni učitelja one vere, kateri pripadajo učenci, bo poučeval verouk duhovnik dotične vere, ki ga odredi minister prosvete na predlog kompetentnega duhovnega oblastva.«
Člen 21. pa' določa dolžnosti občin za šolo. Občine so dolžne:
1.	Dati potrebno zemljišče za šolo, šolsko dvorišče, igrališče, šolski vrt (na deželi tudi za učitelje) in učiteljska stanovanja, vse to v bližini šole in vzdrževano v dobri ograji;
2.	zgraditi in v dobrem stanju vzdrževati šolska poslopja, v katerih morajo biti: potrebne učilnice in delavnice, po možnosti dvorana za šolske svečanosti, ki bi služila tudi kot telovadnica, potrebne pisarne in zbo-rovalnica; stanovanja za učitelje in za sluge; S
3.	nabavljati pohištvo in učila za šolo, a
bi duhovščini ukasovali a prižnice ngitirati zanj. Zato moramo to storiti sami. Druge stranke imajo svoje »praznike«, »partijske dneve«, »zabave« in druge prireditve, imajo banke in bogate gospodarske organizacije, da se vzdržujejo. Če bi vi videli, kako se gospoda gnete okrog blagajn v Beogradu na partijskih prireditvah. In kako zopet vsakega »pregledajo«, če je njihov in »koliko« je njihov.
Mi vsega tega nimamo. Imamo pa pošteno srce, zdravo pamet in krepko voljo in zato vemo, da bomo zmagali. Na delo torej, prijatelji, vsepovsod, na delo za stranko in »Kmetski list«.
Ivan Pucelj.
za siromašne otroke tudi knjige in šolske potrebščine;
4. dajati kurivo za šolo, učitelje in šolskega slugo.
Ako bi katera občina ne vršila teh dolžnosti, jo bo prosvetno oblastvo v to prisililo.
Člen 26.: Vsaka kmečka občina mora imeti toliko predpisanih stanovanj za učitelje, kolikor ima šola posebnih razredov. Stanovanja morajo biti v bližini šole.«
Vidite, to je podpisal dr. Korošec in s svojim podpisom vse to tudi odobril! On sam, vodja katoliške SLS, je torej odobril s svojim podpisom, naj verouk poučujejo posvetni učitelji namesto duhovnikov, če so le iste vere kakor otroci; in on sam, »voditelj kmečkega slovenskega naroda«, je odobril s svojim podpisom načrt zakona, ki bi veljal slovenske kmečke občine stotine milijonov dinarjev!
Kaj pa pravi »Domoljub«?
Mi smo povedali že zgoraj, da se kralj v svojih ukazih ne laže in da je torej dr. Korošec ta načrt res podpisal in ga dovolil predložiti kot predsednik vlade kralju na predhodno odobrenje, tako da pride potem načrt zakona lahko pred parlament.
Kaj pa trdi naš dragi »Domoljub«, ki ga urejuje katoliški duhovnik?
Poslušajmo: »Liberalci so poslali v Beograd zahtevo, naj se v novi šolski zakon sprejme določba, da duhovnik ne sme več prestopiti šolskega praga in da krščanski nauk poučuje — učitelj.
Vrhu tega zahtevajo, da naj ljudstvo zida učiteljem sijajna stanovanja, menda zato, da bodo brezverski učitelji trgali otrokom vero in poštenje iz src!«
Nimamo namena braniti »liberalcev«. Ampak zato, da se izve nepopačena resnica, pribijemo še enkrat, da je vse tiste točke novega načrta šolskega zakona, ki jih grešni »Domoljub« vali na »liberalce«, podpisal in s tem tudi odobril klerikalni ministrski predsednik dr. Korošec in njegov klerikalni ministrski tovariš g. Barič. Kralj se ne laže v svojih ukazih!
»Domoljub« pa vsega tega noče povedati (da je dr. Korošec ta zakonski načrt načrt podpisal in s tem tudi odobril), ampak pravi le, »da so liberalci tako zahtevo v Beograd poslali«!!
Ta modrost »Domoljuba« je res modrost, ki ji ni para! Kaj pa briga vlado in kaj briga dr. Korošca, kaj pošiljajo »liberalci« s Kranjskega v Beograd? Ti lahko pošljejo v Beograd na vagone takih zahtev ali pa na vagone kisle repe — eno in drugo vlade in predsednika vlade nič ne briga!
Čisto drugačna pa je stvar, če vlada ali predsednik vlade kakšne zahteve (pa magari da prihajajo od kranjskih »liberalcev«) upošteva, če jih sprejme v zakonski načrt in f če jih klerikalni predsednik vlade dr. Koro-i šec sam podpiše in jih nese celo kralju v podpis! To je pa ž® nekaj, kar zaleže! Zato niso
Današnji številki „Km£tskega lista'1
smo priložili
položnice
vsem cenj. naročnikom ter prosimo vsakega posameznika, da poravna svojo naročnino za prihodnje leto, ako mu je le možnost dana,
do konca decembra. Naročnina listu ostane kakor doslej samo 30 dinarjev za celo leto.
»liberalci« krivi tega zakonskega načrta, ampak tisti, ki je ta načrt na merodajnem mestu predložil s svojim podpisom vred na podpis! To je resnica, ki je vse »Domolju-bovo« zavijanje ne spravi s sveta!
Kaj dokazuje ta dogodek?
Dogodek z načrtom novega šolskega zakona dokazuje, da se nahaja dr. Korošec s svojo SLS v Beogradu v popolni sužnosti in odvisnosti od beograjske gospode in da brez dovoljenja te gospode niti kihniti ne sme. On mora na slepo vero vse podpisati in odobriti vse, kar mu beograjski pokvarjenci diktirajo in komandirajo, ali pa mora — iti!
Sedaj je šel v svoji vladoželjnosti celo tako daleč, da je zatajil to, kar slovenska duhovščina, ki je glavni steber SLS, v prvi vrsti od države zahteva: da naj učijo verouk v šoli duhovniki! To je storil menda zato, da bodo še naprej lahko govorili njegovi agitatorji po deželi nepoučenim ljudem, »da je dr. Korošec prvi za kraljem ...«
Prav lahko pa je mogoče, da se bodo klerikalci začeli izgovarjati, da so zgoraj omenjene točke šolskega zakona »vtihotapijene«! Enkrat so se že tako lagali, namreč ko ao sprejeli predlansko leto znani § 82. v finančni zakon, ki ga je bila zlasti Trboveljska družba silno vesela, nekoliko bolj kislo pa so se držale številne slovenske kmečke občine in okraji! V danem slučaju pa niti izgovor s »tihotapstvom« ne bo držal, kajti dr. Korošec je bil kot predsednik vlade sam tisti, ki je kralju sam nesel ta zakonski načrt v podpis in samo on in edino on je odgovoren za to, kaj je položil kralju na mizo! če se bodo torej klerikalci izgovarjali s »tihotapstvom«, bodo s tem samo dokazovali popolao nesposobnost dr. Korošca in svojih ljudi r Beogradu. Če hočejo to dokazovati — nam bc prav!
Slovenskim duhovnikom, zlasti pa klerikalnim zaupnikom na deželi svetujemo, naj si pri prihodnjih volitvah dobro pogledajo ljudi, katerim bodo izročali varstvo katoliške vere in varstvo kmečkih interesov. Od dr. Korošca podpisani načrt novega šolskega zakona dokazuje, da je dr. Korošec pač dober varuh svojega ministrsko - predsedniškega stolička, za obrarabo katoliških šolskih interesov je pa bolj »dritte«.
Denar naložite
najboljše in najvarnejše pri domačem zavoda
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
V LJUBLJANI
registrovana zadruga i neomejeno zavezo
Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1.
Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun brez odpovedi po 6%, proti šesttedenski odpovedi po 7% in proti trimesečni odpovedi po S%.
Stanje vlog Din 20,000.000-—. Jamstvo za vse vloge presega večkratno vrednost vlog.
iiobro ga lomijo...
RadilcallfaJ
Predvojna zgodovina radikalne stranke je lepa in slavna. Po vojni pa je dobila ta stranka mnogo sumljivih značajev na vodilna mesta, nebroj korupcijonistov; vsi dobri stari voditelji pa so pomrli. Vrhutega je to strogo srbska, samo srbijanska in celo velikosrbska stranka, ki se bori le za hegemonijo Srbi-jancev. Navzlic temu se hoče razširiti po celi državi. V ta namen uporablja državno oblast in državni denar. Dasi voditelji te stranke smatrajo Hrvate in Slovence le za »brate« druge klase, vendar vabi v svoj krog tudi Slovence in Hrvate. Hvala bogu, do sedaj s prav malim uspehom! Dobijo pa se povsod bele vrane in tako se je tudi srbijansko-hege-monistični radikalni stranki posrečilo nabrati nekaj pristašev med Slovenci in Hrvati. So med nami ljudje, ki mislijo, da o teh ljudeh ni vredno niti javno govoriti. In nek star somišljenik mi je nekoč po shodu v šali dejal: »Kaj hočete, nekaj za sorto jih moramo tudi pri nas imeti, saj je bil tudi Noe vzel v svojo barko v to svrho po dva magarca!« Jaz sem drugačnega mnenja. Bogu treba reči bog in hudiču hudič, radikalom pa kakor zaslužijo! Kar se je v Sloveniji in Hrvatski nateplo v to stranko, o tem je samo eno mišljenje: ali so to storili iz špekulacije ali pa iz neumnosti. Ne prvi. ne drugi ne smejo imeti v narodu prve besede, drugače nastaje zlo. Morda je še nekaj tretjih. To so ljudje brez političnega pos^ha, ki sredo v politično stranko ali zaradi priiateljstva ali družbe ali ljubega miru. Kar je bilo takih v slovenskih ali hrvatskih radikalnih vrstah, je tudi že spregledalo in se vrnPo v hrvatske ali slovenske stranke takoj po 20. juniju. Kar jih je še ostalo, te treba še sedaj pravočasno posvariti in poučiti. Kdor ni šel v ta cirkus iz špekulacije ali pa neumnosti, temu bo lahko popraviti napako, kdor pa je šel iz gori navedenih razlogov, ta bo vztrajal še po 20. juniju in delal ali vsaj poskušal delati škodo pravi slovenski in pravi hrvatski politiki, ki more biti samo ena in vedno nasprotna politiki srbijanske radika-lije. Kdor je dandanašnji v Sloveniji še radikal, ta je škodljivec slovenskega naroda. In zoper te se mi borimo in se bomo borili! Kjerkoli jih najdemo! Najti pa jih je težko, ker skrivajo svoje »prepričanje«, kakor gad noge. Časih pa se ne pokažejo samo noge, nego celo kopita. In solnce ne sije samo zato, da dela svetlobo, nego tudi zato, da dela senco.
V Ljubljani živi novinar, ki je dopisnik beograjskega »Vremena«, ki je radikalski organ, in zagreških »Novosti«, ki niso radikalski organ. V oba časopisa poroča stalno in v oba tako. kakor je treba ustreči publiki in gospodarjem. In dolgo časa so bili vsi trije zadovoljni. Zgodilo pa se je, da je ta dopisnik poročal v zagrebške »Novosti« o dogodkih v Ljubljani tako, kakor ni poročal v »Vreme«. Ali >Novosti« so bile zadovoljne, dopisnik tudi in »Vreme« tudi ni bilo nezadovoljno. Nezadovoljen pa je bil naenkrat ljubljanski gospod veliki župan. Ali sam iz sebe ali zaradi telefonske zveze, ki jo ima s tajništvom SLS, ne bomo preiskovali. In je jako nezadovoljen s poročilom v »Novostih« povabil k sebi g. dopisnika ter mu je zagrozil — vi mislite, da bomo zapisali: z odgonom, jok! nečemo mi uradnih popravkov od g. Vodopivca! — nič mu ni zagrozil, nego mu je predaval (on je tudi vseučiliški profesor, hvala bogu!) o koristnosti naprave odgona. vračanja v domovinsko občino in to s političnega, socijalnega in kulturnega vidika. Lepo in očetovsko ter celo radikalsko-kolegijalno je govoril. Baš tu pa začenja nesreča. Novinar je novinar in najlepše se piše zoper policijo, pa naj človek pripada že katerikoli hoče stranki. Te pravic« se je poslužil tudi naš novinar. Pa se Je 1#|K) razjedi, da je uja§al take vesele »vesti«
za svoj posel, pa je gospoda Vodopivca ne-milosrdno razkrinkal. Kaj bo meni grozil z izgonom, meni radikalu št. 440, on radikal-Vodopivec št. 238? V Beogradu, da so še hujše številke, ki nikoli ne bodo dopustile, da bi številka radikalije 238 požrla ali pa po od-gonu vrnila v I&ško radikalno št. 440! In kakšna da je to kolegijalnost in partijska disciplina, če si št. 238 lahko dovoli kaj takega zoper št. 440?
In ko smo brali borbo med številkami 238 in 440, smo se spomnili sličnih institucij, ki tudi največ s številkami operirajo, kakor v Lepoglavi, Sremski Mitrovici, Mariboru. Tudi nam je o tej priliki splaval spomin na tisto medvojno dobo, ko so nam žene pisarile v strelske jarke, kako se doma izdajajo »Brotkarte«, »Zuckerkarte« itd.; vse na številke. Bog ve, če je g. Vodopivec imel med vojno »Brotkarto« ravno te številke? Vse, kar se da premišljevati v zvezi s številkami, nam je padlo v spomin.
Gospod veliki župan velike naše oblasti je torej radikal št. 238. Dala nam ga je soln-čna Goriška. Kakor rečeno: močno solnce pa dela močne sence in naša št. 238 je iz te strane. Tudi g. Gabršček ga je pohvalil. Toda s pomočjo št. 238 in pa siušalca pri telefonu, ki je brezhibno spojeno S tajništvom SLS, vlada in velikožupanuje v Ljubljani, prepoveduje shode po Franc-Jožefovem zakonu iz leta 1867. mimo ustave in njenega člena 14. vsem opozicijonalcem ter istočasno razlaga na univerzi — pravo.
Gospod Vodopivec je radikal, ima številko 238, je zaradi tega tako zaslužen mož, da j je naš veliki župan itd.
•e neprestano suče okrog solnca.
Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja Izkoristi 7 prednosti, katere ima
*Sdikhfi
Krpe nt in;
MZ/o^lpU,
Ali nismo Slovenci res ponosen, politično zaveden in resnično kulturen narod v evropskem smislu, da vse to prenašamo?
Ivan Pucelj.
IKmefom^davkef^gospoditeater I
Ljubljanska oblast kupila dramsko gledališče in hišo Kranjske hranilnice. — Kdo bo plačal kupnino v znesku 5,460 000 Din?
kupčijo nič pridobila in tudi nič izgubila. Prav pod istimi pogoji se je igralo v drami pred kupčijo, kot po kupčiji. Prav bi bil storil oblastni odbor, če bi bil nasvetoval Kranjski hranilnici naj ponudi svoje gledališče v nakup državi. Menda bi v času, ko je največji Slovenec ministrski predsednik, ne bilo težko pripraviti države do te "kupčije. Če se v Beogradu igra v gledališču, ki se vzdržuje na državne stroške, torej na stroške nas vseh, potem bi bilo menda tudi v Ljubljani tako prav, saj Slovenci sorazmerno plačujemo največ v državno kaso. Ne moremo razumeti, zakaj še z nakupom gledališča obremenjevati že itak obubožano ljubljansko oblast. Vsi naši protesti niso zalegli nič, klerikalna večina v oblastni skupščini je kupčijo potrdila.
Tudi z nakupom hiše Kranjske hranilnice se ni gospodarilo modro. Staro hišo hočejo prezidati za skupščinske prostore. Mi že imamo skupščinske prostore, to je deželni dvorec, v katerem se nahaja sedaj slovenska univerza. Nočemo preganjati nje, ali istina je, da je univerza v dvorcu le zasilno nameščena. Če že žrtvujemo velike denarje za nakupovanje starih hiš, katerih popravila stanejo ogromne denarje, ali ne bi bilo pametneje, da ta denar žrtvujemo za novo univerzitetno poslopje, ki bi v vsem odgovarjalo svoiim namenom, univerza pa nam bi izpraznila deželni dvorec, ki je urejen specijelno za oblast. Tako bi imela oblast in univerza njih namenom odgovarjajoče prostore. K zgradbi univerze pa bi prisilili tudi državo, da prisoeva k zgraditvi svoj del. To je država dolžna storiti. Oblast pa bi še par let potrpela v prostorih, v katerih je sedaj. Tako gospodarstvo bi bilo pametno; a vemo, sedanjim oblastnikom je vsak nasvet in predlog odveč, ker imajo večino, ki izglasuje vse, kar oni hočejo.
Davkoplačevalci pa naj prevdarijo, že Je tako gospodarstvo niim t korist.
Oblastni odbor ljubljanski je predložil oblastni skupščini predlog, da naj oblast kupi od Kranjske hranilnice ljubljansko dramsko gledališče in hišo, v kateri je nastanjena do-sedaj sama Kranjska hranilnica, za 5,460.000 dinarjev. Nakup dramskega gledališča je utemeljil dr. Adlešič s tem. da mora oblast skrbeti za slov. kulturo. Sedaj pa poglejmo kako stvar v resnici stoji. Kranjska hranilnica je banka, ki jo je oblast ustanovila z namenom, da svoje denarno poslovanje vrši preko zavoda, na katerega ima oblast absoluten vpliv. To je čisto v redu, ker je tako poslovanje najceneje za oblast. Kranjska hranilnica je pa drugače popolnoma samostojen zavod, čigar upravo vodi upravni svet. Ta hranilnica ie lastnik dramskega gledališča v Ljubljani (preie nemško gledališče). V tem gledališču vzdržuie država slovensko dramo. Država od gledališča ne plača menda nobene najemnine, zato ta hiša tudi ne nese nič. Tako je bilo tudi preje, ko je imela Kranjska hranilnica še druge gospodarje. Vsled tega je tudi bivša Kranjska hranilnica vedela, da mora stroške za zidavo tega gledališča na svojem premoženju odpisati. Oblastna Kraniska hranilnica ie pa stvar zasukala drugače. Ponudila je oblasti, nai ona dramsko gledališče kupi, ker ne nese nič. medtem ko bo z denarjem, ki ga dobi gledališče, lahko delala kupčije. Kie bo na oblast vzela denar za nakup gledališča? Davkoplačevalci oblasti bodo plačali kupnino, davkoplačevalci bodo pa prišli v posest poslopja, ki ne nese nič. stroškov za vzdrževanje bo pa vedno dovolj. Gospodarji Kranjske hranilnice so napravili dobro kupčijo, prodali so nekaj, kar ni povečavalo njihovega premožen ia, gospodarji čez gospodarstvo oblastnih davkoplačevalcev pa zelo slabo, ker so kupili nekaj, kar bo njim delalo samo nove stroške. Reklo se bode, da se mora tudi za slovensko kulturo kaj storit!. Slovenska kultura ni s to
POLITIČNE VEST!
Pohvala iz nevolje.
Da bi nas pohvalilo eselesarsko časopisje se skoro nikoli ne zgodi, če pa se že zgodi, potem je tak slučaj ali po nesreči ali pa iz nevolje. Časih ga pa le doživimo, čeprav jako redko. Taka sreča nas je doletela prejšnjo sredo, 28. novembra. »Slovenec« je ves divji zaradi silnih davkov, ki jih nalagajo njegovi gospodarni poslanci ubogemu slovenskemu ljudstvu. Po deželi vre in najbolje zabiti Ko-roščevi backi so že siti takega političnega »dela«. Godrnjanje je že zašlo v farovže in zato so pri »Slovencu« precej nervozni. Nič ne pomaga dolžiti »liberalce« za grdo in lepo vreme, ljudje pač dobro vedo od kod vsa nesreča. Da bi »Slovenec« vsaj malo opral svoje zamorce, piše v 273. številki o državnih davkih v letih od 1924. do 1927. leta. Posebno demokratom bi rad prisil na grbo vso odgovornost, ker so bili v letu 1924. in 1925. nekaj časa v vladi s sedanjimi klerikalnimi zavezniki radikali. In zato vpije v navedeni številki z najdebelejšimi črkami, kar jih premore, da je Slovenija plačala leta 1925. direktnih davkov 295 milijonov dinarjev, leta
1926.	pa samo 226 milijonov, torej za celih 69 milijonov manj, nego prejšnje leto, takoj prihodnje leto pa že zopet en milijon več, za leto 1928. pa še ne ve »Slovenec«, ker še ni končano. Kaj sledi iz tega? Leta 1926. je bila v vladi Slov. kmetska stranka in osem mesecev je bil minister tov. Pucelj in takoj so padli davki za 69 milijonov dinarjev. Leta
1927.	pa so prišli klerikalci, pa so že spet poskočili za en milijon dinarjev. Koliko pa so poskočili davki letos, ko je Korošec predsednik vlade, bomo pa šele drugo leto izvedeli. Mi smo »Slovencu« vseeno prav iz srca hvaležni, da je tako krepko in neustrašeno pohvalil našo stranko in tov. Puclja, čeprav je to storil po nesreči in iz nevolje. Resnično je pa le, da je bilo tako in zato drži! Hvala!
šiba božja.
Časih so imeli klerikalci za agitacijo lepše čase. Proglasili so se za avtonomiste, vse druge pa so ozmerjali s centralisti. Oni so bili zato angelčki, ki hočejo razlivati po svetu samo med in mleko, vsi drugi pa smo bili hudobci, ki smo jih pri tem prijetnem in vsem ljudem dopadljivem poslu samo ovirali. Še več! V kolikor tega medu in mleka ni bilo smo bili mi odgovorni. Če je ob košnji, žetvi ali trgatvi deževalo, je bil kriv Pucelj in Slovenska kmetska stranka, če je bilo pa lepo vreme, je pa to bila zasluga g. Korošca in SLS; če je bila suša, je takisto odgovarja1 Pucelj, kakor tudi za povodenj, če je pa bila za eno ali drugo stvar ugodna letina, zasluga je bila nesporno na strani SLS in njenih pobožnih parlamentarnih fantov. Kar so ljudje radi slišali, to je bilo po zaslugi Koroščevih parlamentarcev, kar je bilo količkaj neprijetno, to je zagrešil ali Pucelj ali Žerjav ali celo Radič. Tako je šlo leto za letom. O, blaženi časi, zakaj ste tako naglo minuli? Zdaj pa je g. Korošec ministrski predsednik vlade in SLS neomejena gospodarica v državi in ■deželi. Le naj kdo samo kihne, če slučajno je državni kruh, pa bo že naučil se kozjih molitvic! Saj so še poslance iz KDK reducirali, pa bi državnim uslužbencem prizanesli?!
Vse kar se dela odnosno ne dela, vse zlo in gorje, za vse nosijo odgovornost tisti* ki so gospodarji. Ali kaj beremo? Niti za to nečejo biti odgovorni, kar sami počnejo. Toda Bog, ki je neskončno pravičen, ki dobro plačuje in hudo kaznuje, strašno vihti nad njimi svojo gajžlo, neusmiljeno »U pravično pritiska svojo Stbo in vsak
dan nudi novih snovi, da se razgali in razkrinka hudobna, lašnjiva in licemerska SLS. Vlada g. dr. Korošca je predložila narodni skupščini šolski zakon. Kako se to dela? Resorni minister — v tem slučaju minister pro-svete — izdela zakonski načrt ali osnutek in ga najpoprej predloži ministrskemu svetu v rešavanje. Zlasti če je vlada sestavljena iz več strank in imajo te stranke po svojih programih različna mišljenja o takih zakonih, je debata dolgotrajna in dostikrat zelo trda. Tudi se dogaja največkrat, da se pogledi na pojedina načela, ki prihajajo v poštev, tako križajo, da se zakonski načrt ne sprejme. Take skušnje je doživljal tov. Pucelj pri zakonih o ribolovu, o zadrugah, o kmečkem kreditu, o kmetijskih zbornicah, o podeljevanju koncesij za izkoriščanje vodnih sil itd. Kar je izdelal v strogo kmečkem duhu, gospoda ni sprejela in zakonski načrt je romal v arhiv. Kadar pa se zakonski načrt v ministrskem svetu soglasno sprejme, zaprosi resorni minister kralja za predsankcijo. Če se le en minister upre in ne soglaša z vso vsebino predloženega zakona, resorni minister ne sme zaprositi predsankcije. Če pa.jo navzlic temu zaprosi, se to zgodi le tedaj, če je predsednik vlade bolj za zakon, nego za nasprotujočega ministra. V tem slučaju, seveda nesogla-šujoči minister gre, zakon pa se sprejme. Absolutno nemogoče pa je, da bi prišel zakonski načrt v narodno skupščino na rešavanje, če mu je nasproten predsednik vlade. Tako je mogel tudi zakonski načrt o nar. šolah priti v narodno skupščino šele, ko ga je Korošec, doktor svetega pisma, dobro preštudiral in popolnoma odobril. Takšna je pač šiba božja, ki pada sedaj po klerikalcih! Oni pa bi radi pred udarci te šibe zbežali. In »Domoljub« in »Slovenec« to pot nimata pri rokah niti Žerjava niti Puclja za izgovor. Sami so skuhali, sami naj pojedo! Ali ker je prevroče, so znašli, da je temu kriva UJU. Mi ob tej najnovejši šibi in gajžli božji, ki tako neusmiljeno pada po lažnjivih in klevetniških grbah, kličemo samo: Ne UJU, nego oje j, ojej!	♦	,
Beograjski Salomoni.
IZ STRANKE
Vsej gorenjski javnosti! Sklicujemo sporazumno z vsemi prizadetimi stanovi na podlagi soglasnega sklepa na zadnjem shodu na Bledu velik shod v Radovljici v Sokolskem domu ob 3. uri popoldne. Poleg oblastnih poslancev bodo še zelo važna poročila narodnih poslancev Puclja in« dr. Kramerja i. dr. Vsled tega je ta shod obvezen za čim večjo udeležbo vseh prizadetih krogov. Vsi podvojite agitacijo, nobena vas naše Gorenjske naj ne bode, ki bi ne bila zastopana. Za pristaše KDK pa velja iz vse Gorenjske strankina disciplina. Po zborovanju pa nam bode pripravil naš Jakob Špicar posebno za ta dan izbrano predstavo, zato naj nihče ne zamudi. Za radovljiški okrajni odbor SKS: Ivo Ažman.
MLADINSKI VESTNI K
* _..
Pozor! Zveza društev kmetskih fantov in ieklet v Ljubljani opozarja vsa naša društva kmetskih fantov in deklet, da se nahaja tajništvo Zveze in uprava »Grude« s 1. decembrom 1928 v Šelenburgovi ulici 7/II., desno, t. j. v poslopju Jadransko-podunavske banke in nasproti glavne pošte. Vsa pisma in dopisi naj se od tega dne pošiljajo na novi naslov.
Zveza društev kmetskih fantov in deklet
v Ljubljani sklicuje za 8. decembra 1928 ob 10. zjutraj sejo širšega odbora v tajništvu Zveze, Šelenburgova ulica 7/II., desno. Vsako društvo naj sigurno pošlje svojega delegata. Dnevni red objavimo v prihodnj ištevilki »Kmetskega lista«. Društva prejmejo pismena vabila.
Celje. V nedeljo, dne 16. decembra se vrši v Celju sestanek društev kmetskih fantov in deklet za mariborsko oblast ob 9. uri dop. pri tov. Šribarju v Gaberjih. Prosimo vse člane in tudi nečlane, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Razpravljalo se bo o našem delu in o delu Zveze ter o ustanovitvi podzveze v Mariboru. — »Detelja« in »Zimzelen«.
Orlavas. Tukajšnje društvo kmetskih fantov in deklet »Zimzelen« priredi na praznik, dne 8. decembra t. 1. Miklavžev večer v dvorani gostilne Kapus na Groblji ob Savinji. Spored: 1. Prihod sv. Miklavža, sv. Antona Puščavnika in ostalega spremstva. 2. Nagovor zbranim zemljanom. 3. Obdarovanje starih in mladih. Po obdaritvi prosta zabava. Darila za sv. Miklavža se sprejemajo pred prireditvijo ali v gostilni Kapus. Začetek ob 6. uri zvečer. K mnogoštevilni udeležbi uljud-no vabimo. — Odbor.
Žabnica. Dramatski odsek »Gasilnega društva« v Žabnici priredi v petek 7. decembra ob 8. uri zvečer, v soboto ob 4. uri poo. in v nedeljo ob 4. uri Cankarjevo igro: »Pohujšanje v dolini Šentflorijanski«. Pri predstavi sodeluje tudi godba- Pričakujemo obilne urlplpzhe.
Kdor hoče imeti dobro pitane prašiče,
mora uporabljati .Težakovo olje za ilvlno".
Naroča s«:
H, TEŽAK, Zagreb, GunduliČ«va 13
DOPISI
Zg. šlška. Dne 30. novembra smo imeli volitve župana. Najnovejše izmed vsega je to, da je g. župan dobil še pred volitvami migljaj od zgoraj, ki je seveda tudi blagodejno učinkoval. Tako sta se pobotala dva dosmrtna sovražnika. Demokratje in klerikalci so se spravili vsi v eno skledo. Hudomušneži pravijo, da je prišlo tako povelje. Naša občina zida novo šolo, pravijo najmodernejšo v Jugoslaviji. Do tu vse v redu, samo namesto, da bi zidali poleti, zidamo pozimi. Imamo tudi izborno regulacijo, vse se zida po načrtu. Vsaka nova hiša je v drugi smeri. Ceste, ki so projektirane na 16 m, se zidajo na 10 m, nekatere se celo opustijo, vse moderno. Človeku se zdi, da je ta ves uspeh dalekovidnosti in sad dolgoletnega dela. Občani pričakujemo od novih gospodarjev mnogo uspešnega dela ter veliko podpore za zidanje nove šole. Upamo, da ne bo samo 500 Din. Da se osveži spomin, pripominjamo, da so ravno pristaši teh dveh danes koaliranih strank v naši občini pred nedavnim časom pobirali podpise proti zidanju nove šole. Seveda njih govorniki in gromovniki I niso šli po kostanj v žerjavico, ampak so po- ! si al i druge. Poleg vsega napredka bi morda začeli misliti tudi na potrebno poboljševalni-co za zloglasne šiškarje, da bi ne delali nadlege drugim. G. županu pa priporočamo naj g. \ Žerjava bolj pravilno informira o šišenskih j razmerah. Harpo, pa s klerikalci!
Iz Črnomlja. Sporočamo kako postopa oblastni odbor z denarjem, ki ga iztisne iz davkoplačevalčevih žepov. Godi se tako naj-brže povsod, a jaz poročam to, kar vem. Tu so dobili nekateri cement za gnojne jame. Dobil ie 2000 kg cementa mož, ki ima gnojno jamo že zdavnaj napravljeno, ker ni cementa rabil, ga je v Črnomlju prodal. Če pa prosi kdo, ki je res podpore potreben, ne dobi nič. Zato naj oblastni odbor nas pusti tudi pri davkih v miru, doklade naj nalaga samo svojim izvoljencem. če se ne bosta uvedla red in pravica, potem ni treba hoditi med nas ljudem, ki nočejo priznati vsem enakih pravic.
Radovljica. Tov. Ažman oproščen vsake krivde in kazni. Kdo ne pozna nasilja, ki se je izvršila po naročilu SLS nad tov. Ažma-nom, županom iz Lesc. Tik pred kmetskim praznikom je bil odstavljen kot .župan. V >Slovencu< je bilo pisano, da oblastni odbor ni za to vedel. Znano pa je, da je srezko poglavarstvo v Radovljici zahtevalo od sodišča obvestilo, kaj je z Ažmanom in ker je bila v resnici ovadba vložena, je bil tudi odstavljen. V četrtek, dne 29. novembra pa je bila po^ mnogobrojnih pričah in zaslišavanjih iz- , rečena oprostilna razsodba. Tov. Ažmanu je zadoščenje vrnjeno in podli obrekovalci so javno ožigosani. Nasilje, laž in obrekovanje so še edina sredstva, s katerimi se bori SLS, toda končno zmaga vedno 1© pravica in poštenje. Tov. Ažmanu iskreno čestitamo!
Sovodenj. Po dolgem času sem zopet zbral toliko gradiva, da ga pošiljam bralcem »Kmetskega. lista«. Smo v hribih zapuščeni, obloženi z raznimi težkočami že radi tega, ker smo tik ob italijanski meji. Tudi politično življenje je precej živahno. Kot prvo politično besedo moram povedati mišljenje pristašev SLS o »Domoljubovi« resnicoljubnosti. Nedavno sedim v neki tukajšnji gostilni in poslušam stare možake, povečini klerikalce. sKakšne časopise bereš ti?< vpraša prvi. — »Jaz berem »Domoljuba«,« mu odgovori drugi, »Domovino« pa dobim na posodo.« — Tedaj pa se zgrozi eden teh »Domoljubovih« bralcev. »Ta »Domoljub« pa že tako laže,, pravi, da je 50,000.000 dinarjev manj davka, jest sem jih pa plačev 40 dinarjev več.« Pa te besede slišim od mnogih, ne le od enega. Tukaj te vidi, da celo še njihovi pristali ne-varjasa^jo več klerikalnim obljubam in nji-
hovemu lažnjivemu čtiru. Še mnogo bi pisal
o politiki tukajšnjega kraja, pa se bojim, da bi bil radi mene list zaplenjen; zato bom pisal le bolj privatne stvari. Kolikor toliko pa še pripomnim, da naše kmečko ljudstvo ni sploh nič zadovoljno z sedanjo dr. Koroščevo vlado, sploh zato ne, ker je klerikalcev sama bahavost in širokoustnost, drugič pa zato ne, ker se veže SLS z morilci — s Puniši Račiči. Kdor se s takimi ljudmi veže, ga noben kulturen človek ne more spoštovati in biti z njim zadovoljen. — Oblastni davki se nam tudi obetajo »manjši«, to je razvidno iz proračuna za leto 1929—1930. — Naše »Društvo kmečkih fantov in deklet« v Sovodnju se jako lepo razvija. V nedeljo, 11. novembra 1.1. smo imeli predavanje o temi: Kaj je država, cilj države, ustava države itd. Predaval je tov. Dolfe Šauer, tajnik Zveze društev kmečkih fantov in deklet v Ljubljani. Želimo še mnogo sličnih predavanj. S tovariško-kmetskim pozdravom	Eržen Franc.
ČUVAJTE Ksrcel^
ZATO
da boste sveži in zdravi, kupujte prvovrsten pridatek h kavi ter zahtevajte povsod
kolinsko
cikorijio;
ki daje kavi fin okus, barvo in izdatnost. Pri nakupu pazite, da dobite samo prave takšnele zavitke:
Sv. Križ pri Kostanjevici. Tu se je vršil dne 19. novembra t. 1. vinski sejem. Na sejmu je bilo razstavljenih 243 vrst vina, kar je predstavljalo za konzum 3200 hI vina. Cene vinu gibale so se od 5 do 6 50 Din za liter-Za izbrana in sortirana vina pa tudi 7 do 9 dinarjev za liter. Kupcev je bilo precejšnje število, ki so nakupili ca. 700 hI vina. Sejem je bil tu prvi te vrste ter imel, kakor vsako novo rojstvo, svoje nedostatke. Videlo se je, da vinogradniki niso sledili nasvetom sejm-skega odbora, s čemer so škodovali ugledu razstave in sebi. Najdejo se tudi ljudje, katerim ta sejem ni bil povsem všeč, češ da je sejem cene vin znižal, kar pa je popolnoma neosnovana trditev. Cene vinu ravnale so se po kvaliteti vin, na eni strani, na drugi pa tudi po potrebi posameznih vinogradnikov.
Vače. Zdi se nam potrebno, da tudi mi Vačani izpregovorimo nekaj besed v »Kmetskem listu«. Na Vačah kot naprednjaki smo sedaj nazadovali, tako, da imamo samo enega duš. pastirja namesto dveh, in sedaj je končnoveljavno odločeno, da pri tem ostane. Pred kratkim se je pa zgodil še ta-le zanimiv slučaj: Neka tukajšnja poeestnica, jako pobožna ia verna Sena, je kupila pred kratkim 5aao» n v burno	fctp sv. Amfenui in
vrhu tega se posebno darovala za cerkev 500 dinarjev. Župnik je ta kip- blagoslovil in ga dal postaviti k stranskemu oltarju. Te dni pa je župnik svetnika brez obzirov odstranil iz cerkve. Imenovana žena je jako usmiljena in je dala v svoji hiši stanovanje nekim ubož-nim ljudem, ki župniku niso po volji, in vsled tega se je župnik maščeval nad svetnikom. Naši vaški fantje so iskali svetnika pred cerkvijo in ga niso našli. Dotična žena pa bode zahtevala, da g. župnik pove, kam je dal svetnika, kateremu bo dala sezidati kapelico, da bode v miru. Na kapelici bo zapisano: Sv. Anton, za katerega ne mara g. župnik in ki ne sme biti v cerkvi. — Vačani.
Sv. Jurij ob j. ž. V nedeljo, dne 18. t. m. je priredilo društvo »Ljudska knjižnica« v šolski telovadnici igro »Srenja«. Ker so vsi igralci dobro igrali, se je igra ljudem dopadla. Bilo jih je prav lepo število, posebno iz okolice. V prejšnjih časih, ko še ni bilo odra v šoli, so morala društva prirejati igre po raznih gostilnah. V Sv. Juriju je še sicer ena dvorana z odrom v Kat. domu, a tja ljudje, ki niso klerikalci, ne zahajajo radi, ker je pač vse zagrizeno klerikalno. Šola pa je nestrankarska in je torej edino pravilno, če se v šoli vršijo prosvetne prireditve, ker le tu so dostopne vsem. Pri kakšni prireditvi v gostilni so ljudje skoraj prisiljeni, da so tam pili. Drugi zopet so šli samo zato k igri, ker so upali najti tam pivske bratce. In premnogokrat se je razvilo iz prosvetne prireditve pravo pijančevanje. Na prilično enak način se še danes končujejo v Katoliškem domu prireditve. Še dolgo v noč se sliši čudno petje in vpitje tistih, ki so bili preje pri igri. Vemo, da ni namen ne Orla niti Izobraževalnega društva, da se na tak način zaključujejo njih izobraževalno delo. Dvorana je pač v gostilni! Pač pa se čudimo, zakaj klerikalci tako besnijo proti res izobraževalnim prireditvam v šoli.
Iz brežiškega okraja. V neprecenljivo dobroto si štejejo pristaši SLS razne podpore, katere deli oblastni odbor za gnojnične jame. Če bi pa ljudje nekoliko natančneje premišljali o oblastnih davkih, bi prišli do zaključka, da so pri teh silno na zgubi. Kmet, ki redi tri ali štiri glave živine in toliko prašičev, dobi podpore največ od 1000 do 1200 Din. Ako ima dotični kmet 20 do 25 hI vina, katerega mora prodati za 1 Din ceneje, ker se kupec izgovarja na oblastno trošarino, je pri tem kmet toliko na zgubi, da bi lahko zgradil dve gnojnični jami. Večinoma so dobivali podpore najhujši priganjači SLS, a plačajo tudi oni, ki jam sploh ne potrebujejo, ker morajo borih par hektolitrov prodati po sramotno nizki ceni, da s tem denarjem le za silo žive. Ker je danes vsa kmetska produkcija tako silno obdavčena, ni izključeno, da se zatrošarini še gnojnica, katero bo kmet iz tistih gnojničnih jam dobival. Gospodje, slanca bo padla in umorila sadike, katere rodijo tako neokusen sad.
Iz Gornjega grada. Preteklo nedeljo je bilo potom županstev pri cerkvah razglašeno, da se morajo prijaviti žepni vžigalniki v svrho žigosanja in plačila takse. Kam plovemo — ljudje božji! Kaj vse si izmišlja vlada, da še globlje posega v žep ubogega kmeta in delavca! Gospodi v vladi je dobro znano, da brez vžigalnih sredstev narod ne more biti, zato so baš na nje naložili neznansko visoko takso. Od posojila, katerega so dali Švedi, da se more vlada še par tednov držati, imamo že tukaj posledice. Kje naj jemlje ubogi narod denar, to je pač Koroščevi vladi de ve ta,briga. Kmetje-delavci-obrtniki! Zapomnimo si dobro, kdo sedi na vladi danes, ko se nas na vse mogoče načine odira in izmozgava, ker kakor je že navada, bodo klerikalci pri prihodnjih volitvah lagali, da niso oni prav nič tega zakrivili, ali da celo niso bili takrat v vladi. Naš
poslanec Pušenjak sedi celo v finančnem od-1« S« v
flefckrvffflet) tsfemanje ljudstva, K«, prav ra»
bora, zato te le v veJJJl meri odgovoren za
doveden sem kaj vse si bode ta gospod izmislil v zagovor za to nesrečno, ubogi narod uničujočo politiko. Zadnji čas je, da se nam odprejo oči, ker zna sicer biti prepozno. Ne verjemimo več praznim obljubam klerikaliz-ma, ki nas vodi v našo lastno neizogibno pogubo. Dvanajsta ura za kmečki narod se bliža! Zdramimo se! Naženimo pri prvih volitvah roparje naših žepov, da nam ne prodajo še poslednjih hlač! — Kmet.
Iz Luxemburga. Naš zvest pristaš Miha Žolger je odšel na Francosko za delom, kjer ga ni našel. Od tu je odpotoval v Luxe*nburg, kjer je delo takoj našel in dobro zasluži. Na Slovence je povsod naletel. Slovenci uživajo v onih krajih sloves kot marljivi in dobri delavci. Za delo jih podjetniki raje vzemo kot delavce drugih narodov. Ako potuje kdo v inozemstvo, naj posebno gleda, da bo imel vizume v redu za vfee države kamor misli potovati. Na koncu dopisa pošilja tov. Žolger vsem bralcem »Kmetskega lista« tople pozdrave.
Listnica uredništva. Ljubno v Sav. dolini. A. S. Proti tiskovnemu zakonu.
po znižanih cenah
kakor: rokavice, nogavice, žepne robce, kravate, fino damsko, moško in otroško triko-perilo, dišeče milo, torbice, čipke, potrebščine za šivilje, krojače, tapetni-ke, čevljarje in sedlarje nudi
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
NOVICE.
Hrvati se ne udeleže glavne razprave proti morilcu Puniši Račiču, tako je sklenilo predsedstvo HSS. Ta svoj sklep utemeljuje predsedstvo HSS s tem, ker preiskovalni sodnik ni vodil preiskave tudi proti glavnim političnim in intelektualnim (duševnim) krivcem umora. Predsedstvo HSS izjavlja, da bi se morala voditi preiskava tudi proti bivšemu predsedniku parlamenta dr. Pericu, bivšemu finančnemu ministru dr. Stojadinovicu, posl. Drag. Bojoviču ter proti ministru dvora Drag. Jankoviču. Predsedstvo HSS je pozvalo tudi družinske člane umorjenih poslancev, da se razprave ne udeleže. Razprava se bo menda vršila koncem tega meseca.
Nettunske konvencije stopijo v veljavo 14. decembra t. 1., to je mesec dni po izmenjavi potrjene pogodbe.
Vžigalniki in kresilni kamni. Kakor znano, je pod vlado dr. Korošca treba dati vse vžigalnike žigosati in pri žigosanju od njih plačati takso 50 dinariev. Sedaj javljajo, da je rok za prijavo podaljšan do 15. decembra 1928. Kdor bi do takrat vžigalnika ali kremena ne prijavil, bo strogo kaznovan kot tihotapec.
Vžigalice smo zastavili za posojilo Švedom. Raznesle so se govorice, da bodo vžigalice podražili za 50 par pri škatli. Koliko je na tej govorici resnice, nismo mogli ugotoviti.
Razpis zdravniških služb. Oblastni odbor ljubljanski razpisuje službo okrožnega zdravnika s sedežem v Starem trgu pri Črnomlju. Mariborski oblastni odbor pa službo okrožnega zdravnika za Guštanj.
Zagrebška oblast pobira 5 Din trošarine na alkohol od hektoliterske stopnje. Špirit se vedno zaračunava kot 80%. zato se tam plača od 1 litra špirita le 4 dinarje trošarine, v Sloveniji pa 17 dinarjev.
Velika tatvina. V sredo 28. nov. ponoči so v Šmarjeti pri Novem mestu tatovi udrli v trgovino g. Mole-ta in so odnesli deset tisoč dinarjev in veliko najboljšega blaga.
Italijansko nasilje. Zadnje dni so Italijani tako poostrili mere proti primorskim Slovencem, da jim ni več za prestati. Ustavili so zadnji slovenski list »Goriško Stražo«, proti uredniku dvignili obtožbo, aretirali so več kmečkih fantov in jih obtožili veleizdaje itd. Vse svoboščine so ukinjene, pouk v šolah je samo italijanski, celo verouk so v slovenščini odpravili. Naše ljudi pritiskajo na vse načine, da bi jih prisilili zapustiti svojo rodno grudo. Koroščeva vlada pa vse to mirno gleda in je povrh sprejela celo Nettunske konvencije in ž njimi izročila še Dalmacijo in Slovenijo Lahom v roke.
Zopet požig na Bledu. To pot je zlobna roka podtaknila ogenj v gospodarskem poslopju Jožefa Pintarja. Poslopje je popolnoma pogorelo z vsem gospodarskim orodjem. Čudno je to, da zločinske požigalske bande ne morejo izslediti, ko že več let izvršuje svoje brezvestno delo po Gorenjskem.
Nesreča. V soboto doooldne je v Minč-nem pri Dolu pri Laškem 30-letni Ivan Ahčan šel gledat svoj gozd. Na sosedni parceli sta dva delavca sekala drevesa, pri čemur se je smreka naslonila na drugo še ne podžagano. Ravno, ko je prišel Ahčan do tega mesta, je nasekana smreka padla na tla in pri tem težko poškodovala Ahčana.
Mrtvec v vagonu. V vlaku, ki vozi iz Splita v Zagreb, je umrl v nedeljo delavec Anton Dvornik h Splita. Peljal se je v zagrebško bolnico, a je med potjo umrl vsled močnih želodčnih krčev.
Aneleški kralj na smrtni postelji. Zdravje angleškega kralja je v zadnjem času hitro hiralo in na koncu je pritisnila še pljučnica ter močna oslabelost srca. Vsak čas pričakujejo katastrofo. Oba kraljeva sinova, ki se mudita že dalj časa v Afriki, so brzojavno poklicali v London.
Strahovito neurje v Angliji in Franciji. Pretekli ponedeljek je razsajala strahovita nevihta v zapadni Franciji in Angliji ter na I Atlantskem oceanu. Potopilo se je 21 parni-i sov in le malo moštva so mogli rešiti.
PODLISTEK
Alfonz Kamel:	r 7 r?! F '
Spomini.
»Zivjo, oče Jure, ako bi ju vi ne ustrelili, bi šel jaz počakat to pasjo mrcino ter bi ji na solil zrnja tja v rebra,« se razveseli učitelj.	' r' *
Ive skoči k grmu, odmakne veje in ogleduje ubita psa. »Vedel sem, da sta Zidančeva, eden je Blažov, ta rujavi je pa Franetov; kapitalna strela, oba sta zadeta v pleča.«
»Kaj -srnjaka niste videli oče? Jaz bi ga lahko streljal in ubil, da ni bilo teh preklicanih psov.« pritakne učitelj ter si prižge cigareto ter sede na tram, ki je ležal ob poti.
»Videl sem ga, a je bilo že prepozno za strel, tudi sem se preveč razjezil na Psa, na srnjaka sem bil skoraj pozabil. Storil bi ne vem kaj, da sta tudi gospodarja teh psov kje blizu. No, ra enkrat smo odpravili, skoraj sem pa bolj vesel psov, kakor srnjaka. Vi ne veste gosood učitelj, koliko škode sta mi naredila baš ta dva psa, da ne govorim o njih gosnodarjih. Kaj se hoče, ko sem pa "brez moči. Ako jih orožniki prav na licu mesta ne zasačiio, se jim ne more do živega. Pomislite, zadnjič so orožniki dva ujeli, eden je bil celo štirinajsfeten smrkovec, a do danes ni bilo še čuti, da bi bila kaznovana. Sicer so jima pobrali puške, pri mladiču so jih našli kar tri in sedaj čakajo sodbe, ki je nikoli ne bo. Kajne, zares lepe razmere!«
>Prl Frlcelnu so našli orožniki vse polno kož, pravilo, da celo od jelena,« pristavi Se
zraven Ive, ki je iz dna duše sovražil oba divja lovca. »Tak red je pri naših sosedih in od ljudi slišim, da se zakupniki lova sploh ne brigajo za lov, ni jim mar, ako divji lovci vse potolčejo. Pa zakaj bi se sploh zanimali za lov, ko jih pa skoraj nič ne stane. Meni sicer ni podrobno, znano, koliko plačujejo najemnine za lov, vem pa zagotovo, da je bil njih lov zdražen še pred vojno ter da znaša zakupnina še danes samo par desetakov, in to za kompleks, ki našega petdesetkrat odtehta. No, da, gospoda že ve kako je prav! Žalostno je le, da se udriha vedno po nas kmetih, češ, nismo pravi lovci, sploh, da nimamo smisla za lov. Pa vendar se dobi tudi med nami ljudi, ki bi lahko tekmovali z vsakim gospodskim lovcem, kar se tiče lovske pravičnosti; ravno tako je tudi mnogo onih »boljših«, ki so slabši, kakor vsak divji lovec. Vem, gospod učitelj, da ste tudi vi mojega mišljenja, poznam vas dobro, zato sem prepričan, da me ne boste sodili napačno, ko stresam te-le opazke.
Oni dan pa se je govorilo, da se je nekoč odpravljal zakupnik sosednjega lova na lov, a ko je zvedel po »prijatelju«, da se odpravljajo tudi divji lovci, je ostal lepo doma. Drugi pot zopet, ko je niegov sin čakal srnjaka, mu pride nasproti divji lovec-domačin in se postavi ravno k istemu grmu, za katerega se je skril zakupnikov sin. Na ta način sta čakala oba, toda s to razliko, da je divji lovec čakal srnjaka, a zakupnik divjega lovca, da bi se — odstranil. Zakupnikov sin je imel moderno trocevko, divii lovec pa samico na »kapsek. Škoda, da bi še več govoril, ko vse nič ne pomaga k 8» je razvnemal o?te -Jure, pri t»ia p« s	neusmiljeno
sekal po bližnjem grmu, kakor da hoče pre-tepsti vse divje lovce.
Solnce se je v tem dvignilo že precej visoko, tudi vročina je jela pritiskati vedno bolj.
»Pojdimo do Vlake, tam hočemo za-jutrkovati in si nekoliko odpočiti,« meni oče Jure ter vstane.
»Ti Ive, zavleci še ona dva psa med skale, bosta vsaj lisicam za priboljšek; da je v zimi, bi ju zastrupil.«
Ive hiti izvršiti očetovo povelje in zavleče oba psa par streljajev daleč v hosto.
Ko se vrne, se vsi trije oprtajo ter krenejo proti Vlaki, kamor dospejo po dobri uri hoda. Tu se vstavijo v hladni senci, si razprtajo nahrbtnike, puške pa obesijo na vejo, ki jo je pripravil v ta namen oče Jure. Iz nahrbtnika vzame vsak svojo malico, se vleže v mehki mah in miza je bila kmalu gotova. Ker so naši lovci utrujeni, s slastjo použivajo skromno jed, ki jo zalivajo s hladno studenčnico.
>Vi, oče, ste gotovo že precej srniakov spravili na oni svet?« vpraša učitelj Hostarja, m a steč se s precej debelo klobaso.
»Sem jih, gotovo sem jih, a zadnja leta jih nisem dosti; nimam vec onega veselja, kakor pred vojno, sploh pa tudi ni več divjadi. Ko sem bil še mlad, tedaj je bilo mnogo več divjačine kakor sedaj. Nikoli nisem šel skozi gozd, da ne bi videl srnjadi ali jelenjad!, da celo po več kosov skupaj. Zadnja leta se je pa vse nekam uničilo, deloma po volkovih, a največ še po divjih lovcih. Kjer je bilo prej po deset do dvanajst kosov, opaziš sedaj po dva, tri. Košut "m jelenov pa sploh ni v^č v malem kraju.« (Dalje prihodnji«!

Razglas. Županatro meatne občine Kamnik razglaša, da se bodo prihodnje leto (1929) vršili sejmi vsak drugi torek v mesecu. Kramar-ski in živinski sejmi v 1.1929: 8. januarja, 12. marca, 11. junija, 13. avgusta, 8. oktobra, 10. decembra. Živinski sejmi: 9. aprila, 14. maja, 9. julija, 10. septembra, 12. novembra. Ako pade sejmski dan na praznik, se vrši dotični sejem prvi prihodnji delavnik.
Bolgariji preti državljanska vojna. Ma-cedonska organizacija je pričela zadnje čase razvijati nenavadno nasilje nad pristaši ubitega generala Protogerova, bivšega vodje Ma-cedoncev. Ne mine skoro dneva brez kakega atentata ali uboja. Sama bolgarska vlada je glede macedonske organizacije in njenega postopanja razdvojena. En del je za naj-ostrejšo borbo proti organizaciji, drugi del vlade na čelu z vojnim ministrom Vlkovom jo pa ščiti in zagovarja. Na pritisk inozemstva se je vlada odločila z oboroženo silo preprečiti nasilja macedonske organizacije. V to svrho je odposlala večje število vojaštva v Petrič, kjer se nahaja glavni tabor makedon-stvujočih. Ljudstvo beži na vse strani iz onih krajev, kjer so zbrani Macedonci.
Bombni atentat v sobi grškega društva v Londonu se je izvršil pred par dnevi. Eksplodirali sta dve bombi ravno v trenotku, ko je oiia soba polna članov društva. Vsi so bili težko ranjeni, a dvorana popolnoma razrušena.
Pred poroto ustreljen. Te dni se je zagovarjal pred praško poroto mladi arnavt Alcibijad Bebi, kateri je lansko leto ustrelil v Pragi albanskega poslanika Cena-bega. Porotni obravnavi je prisostvovalo večje število Albancev, med katerimi je bil tudi sluga bivšega poslanika Cena-bega. Kar naenkrat je med krajšim odmorom razprave planil Vuci-trna, tako se je sluga pisal, v sodni dvorani pred morilca Bebija in ga s sedmimi streli na mestu ubil. Nabito polna sodna dvorana je bila na mah izpraznjena in porotniki so zbežali na vse strani.
Črna roka. V Vršcu v Bana tu se je pojavila izsiljevalna tolpa, ki pošilja meščanom grozilna pisma. Izsiljevalci so od posameznih meščanov zahtevali večje vsote. Pisma imajo na mesto podpisa narisano črno roko. Naslov-ljencem izsiljevalci groze s smrtjo, če ne dobe od njih v določenem času zahtevanega denarja. Grozilno pismo je dobil med drugimi tudi državni pravdnik dr. Isa Agular. Od tega >črna roka« zahteva 200.000 Din. Nadalje zahteva >črna roka« od tvrdke Valentin Neu-komm 100.000 Din. V vsakem pismu je določen tudi čas in kraj, kjer naj se zahtevana vsota odda. Policija sedaj išče predrzne izsiljevalce.	-»eiHflH
General se je zgubil. Predlanskim je poslal neki general svojega sinčka v zagrebško bolnico. Po ozdravljenju so sinčka iz bolnice odpustili, generalu pa poslali račun. Toda med tem je bil general premeščen in bolnica se je obrnila na domovinsko občino generala, da bi zvedela njegov naslov. Ta je odgovorila, da biva general stalno v Beogradu. Tedaj se je bolniščnična uprava obrnila z natančnim popisom generala v Beograd. Beograjska občina pa na dvakratno vprašanje ni mogla najti iskanega generala in bolnica še danes ne more najti generala, da bi mu predložila račun.
Zločin blazneža. V nekem ameriškem mestu je živel 18-letni Wiliam C. Hess, znan kot praznoverju podvržen mladenič. Vdrl je v stanovanje 59-letnega farmerja Nelson Reh-meyerja in zahteval od njega, da si pusti odrezati šop las, češ da trpi njegova rodbina pod prokletstvom, a rešiti jo je mogoče samo s farmerjevimi lasmi. Ker se je farmer upiral, ga je mladenič privezal na stol in ga do nezavesti pretepel. Nato ga je polil s petrolejem in zažgal. Policija je morilca takoj aretirala.
TEDENSKI KOLEDAR.
9. decembra, nedelja: Leokadija.
10.	decembra, ponedeljek: Judita.
11.	decembra, torek: Damaz.
12.	decembra, sreda: Maksencij.
13.	decembra, četrtek: Lucija.
14.	decembra, petek: Spiridijon .
15.	decembra, sobota: Kristina.
SEJMI.
9. dec.: Mokronog, Buče, Vrenska gorica.
10.	dec.: Litija, Sv. Jurij ob juž. žel.
11.	dec.: Metlika, Novo mesto.
13.	dec.: Gor. Logatec, Mengeš, Radovljica, Studenice, Jurklošter.
14.	dec.: Mišji dol.
15.	dec.: Žirovnica.
VALUTE. Dati moramo za:
1 nemško marko......Din	13-56
1 švicarski frank......Din	10 94
1 avstrijski šiling......Din	8-—
1 angleški funt.......	Din	276-—
1 ameriški dolar.....•	Din	5688
1 francoski frank......Din	2-22
1 češkoslovaško krono ....	Din	1-68
1 italijansko liro......Din	2-98
«■■11———iiimmmi—iiiiim——11— MMMln m mimmiiM imiiliiirtiH—i»i
Strahovit potres v Južni Ameriki. V Južni Ameriki je nastal 1. decembra silen potres. Ker so bile vse telefonske in telegrafske zveze pretrgane, še ni bilo mogoče dobiti točnih podatkov o obsegu katastrofe. Znano je le, da je več mest popolnoma porušenih. V mestu Talca je pod ruševinami zgubilo življenje več sto ljudi. Na več krajih je zemlja široko raz-pokana in iz razpok uhajajo strupeni plini in goreča lava. Na potresnem ozemlju sta se pojavila dva nova ognjenika, iz katerih se vali gost dim in celi potoki lave. Potresno ozemlje je zelo široko in se razteza čez polovico Južne Amerike.
Japonska gradi največje bojne ladje na svetu. Prva bo spuščena v morje še ta mesec, a ostalih 24 bo izgrajenih tekom prihodnjih par let.
Še kratek čas, sicer bo prepozno. Knjige Kmetijske Matice so skoro dogotovljene, a mnogo starih naročnikov in tudi poverjenikov se še ni odzvalo našemu pozivu. Letošnje knjige, ki bodo izvanredno lepe in obširne, so tiskane le v malo večjem številu, kakor je število prijavljenih naročnikov. Dolžnost odbornikov naših krajevnih organizacij, njenih zaupnikov ter sploh vseh pristašev kmečkega gibanja je, da se sedaj takoj pobrigajo za čim večje število naročnikov Kmetijske Matice! Na preganjanje in zlasti na prizadevanje kmečkih nasprotnikov, da bi še naprej obdržali našega kmeta v temi neizobraženosti in ga nato kot krotko 'jagnje strigli, odgovorimo z širjenjem prave kmečke izobrazbe! Zato nabirajmo naročnike za Kmetijsko Matico! Najboljši poverjeniki, ki bodo nabrali največ naročnikov, bodo dobili nagrade.
strokovnega pouka tudi vso oskrbo v internatu zavoda, zdravniško pomoč in zdravila v slučaju bolezni, so zavarovani proti morebitnim nezgodam v obratu in prejmejo tekom učne dobe še 1 par močnih čevljev, 2 beli bluzi in 4 bele predpasnike za delo. — Vzdrževaliuna na zavodu znaša na mesec 750 Din, šolnina pa za ves tečaj 1000 Din. Vzdrževalnino in šolnino je plačati vnaprej pri blagajni specijalne kmetijske šole za mlekarstvo v Skofji Loki v dvelv obrokih in sicer I. obrok do 10. januarja in 11. obrok do 10. junija 1929. Prosilci ljubljanske oblasti so oproščeni plačevanja šolnine; plačevanja vzdrževalnine pa jih lahko oprosti deloma ali pa popolnoma ljubljanski oblastni odbor. Prosilci izven ljubljanske oblasti pa plačujejo šolnino in vzdrževalnino ali sami ali pa so štipendisti svojih samoupravnih teles odnosno ministrstva za poljedelstvo in vode. Ljubljanski oblastni odbor jih eventuelno tudi lahko oprosti od plačevanja šolnine 11000 Din). — Sprejemni pogoji so ti-le: 1. Državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 2. Z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. (Prosilci z dokazano daljšo prakso v mlekarstvu, dalje prosilci absolventje kmetijskih šol m odlični učenci osnovnih šol uživajo prednost pri sprejemanju. 3. Starost nad 17 in ne preko 25 let. 4. Moralna neoporečenost. 5. Pri nedoletnih prosilcih dovoljenje staršev ali njih namestnikov za obiskovanje mlekarsko-sirarskega tečaja v Skofji Loki.
6.	Popolno fizična usposobljenost; predvsem se zahteva, da prosilci ne bolehajo na tuberkulozi ali kateri drugi prenosljivi bolezni. Prosilci, ki se hočejo
i vzdrževati iz lastnih sredstev, naj vlože najkasneje | do 29. decembra 1928 prošnje za sprejem na mlekarsko sirarski tečaj neposredno pri upravi oblastne i specijalne kmetijske šole za mlekarstvo v Skofji Loki. J Prosilci pa, ki si obetajo podpor od samoupravnih I oblasti odnosno od ministrstva za poljoprivredo in vode, naj vlože prošnje za sprejem posredno pieko svojih oblastnih odborov odnosno ministrstva za poljoprivredo in vode. Prosilci si morajo torej oskrbeti izjavo navedenih oblasti in ministrstva za poljoprivredo in vode, s katero se te oblasti zavezujejo plačevati šolnino in vzdrževalnino za svoje prosilce. Uprava specijalne kmetijske šole za mlekarstvo izbere končno iz vseh na ta način dospelih prošenj za sprejem 15 mest in obvesti o tem zadevne oblastne odbore in ministrstvo za poljedelstvo in vode ter sporoči sprejetim učencem sprejem na mlekarsko-sirarski tečaj neposredno na njihov naslov. Vsem prošnjam za sprejem je priložiti: 1. Domovnico. 2. Zadnje šolsko izpričevalo in evetnuelno potrdilo o praksi v mlekarstvu. 3. Rojstni in krstni list. 4. Nravstveno spričevalo. 5. Dovoljenje staršev ali njih namestnikov za obiskovanje mlekarske šole. 6. Zdravniško spričevalo s klavzulo, da prosilci ne bolehajo na tuberkulozi ali kateri drugi prenosljivi bolezni.
7.	Izjavo, da hočejo plačevati šolnino in vzdrževalnino. (To izjavo lahko zabeležijo tudi na dovoljenju staršev za obisk mlekarsko-sirarskega tečaja.) Štipendistom samoupravnih teles ali ministrstva za poljedelstvo in vode zabeležijo to izjavo v prošnjo za sprejem njihovi oblastni odbori odnosno ministrstvo za poljedelstvo in' vode. 8. Spričevalo o ubo-štvu, podpisano po pristojni davčni oblasti, odnosno davčnem uradu. Na prošnjah prosilcev mora biti točno navedeno njih sedanje bivališče. Točnejša določila o strokovnem pouku, sprejemnih pogojih in življenju v internatu obsega prospekt in učni načrt za specijalno kmetijsko šolo za mlekarstvo v Skofji Loki, s katerim razpolagajo vse samoupravne oblasti in ministrstvo za poljedelstvo in vode.
Moko, krmila in vseh vrst Specerijo
—— kupiš najbolje ————
pri Ivan Kralj prej Spreitzer-Taižar
Stari trg 30.
Za Božič Izjemno ugodne cene T
Otvoritev mlekarsko-sirarskega tečaja na obl. specijalni kmetijski šoli za mlekarstvo v Skofji Loki.
Uprava oblastne specijalne šole za mlekarstvo v Skofji Loki javlja tem potom, da se otvori na oblastni specijalni kmetijski šoli za mlekarstvo v Skofji Loki (Slovenija) dr>e 10. januarja 1929 nov desetmesečni odnosno celoletni mlekarsko-sirarski tečaj. Strokovni pouk na šoli je teoretičen in praktičen. Teoretični pouk obsega 15 predmetov, med njimi 10 strogo strokovnih predmetov (iz mlekarstva) in iz splošno kmetijske stroke. Obiskovalci mlekarsko-sirarskega tečaja v Skofji Loki uživajo na mlekarski šoli poleg
Tržne cene.
Cene »o v dinarjih.
Žitni In drugi pridelki:
plenica............1
rž..............1
Ječmen............1
oves.............1
proso.............1
koruza (nova, sulena) ...... 1
ajda.............1
fižol, ribniCan.........1
krompir............1
Seno In slama i
sladko seno..........1 4
kislo seno...........J q
slama ............1 q
Goveja živina t
voli I.......
voli II.......
voli III.......
teleta ......
Prailtl:
6—8 tednov stari...... komad
B—4 mesece stari...... komad
E—7 ineBecev stari..... komad
žive teže 1 kg žive teže 1 kg ilve tete I kg tive teže I kg
debeli debeli Perutnina:
pilčanec kokoi
žive teže 1 kg mrtve teže 1 kg
komad komad
Mleko, maslo, alr, JaJcai
, mleko.........
smetana........
tajno maslo.......
surovo maslo......
bohinjski sir.......
sirček.........
I jajce..........
; Kurivo s
trda drva..........1 m*
j mehka drvi.......
1 lit. 1 lit. l kg 1 kg 1 kg 1 kg komad
1 m*
300--	do 305 ■—
300 -	do U5--
31)0'—	do 325- -
290 —	do 320 —
250'—	do 300*—
300*—	do 3 0-—
250*—	do 300"—
600-—	do 860*—
125*—	do 200 —
150*— do 160-— 75-— do 120"-60- do 75-
8-25	do 8-50
7"—	do	8- -
5-50	do 6-7J
10 —	do	11-—
200 — do 300*—
360"—	do 450 —
480-—	do 500 —
10-—	do 1250 16-— do 18"—
10— do 55 —
28-— do 40-
2-50	do	3 —
12 -	do	16
48 —	do	65
40 —	do
28—	do	32
8-~	do	10 -
150	do	2-
125 — do 1M" «0 - do 120-

Za tiskarno »Merkur«: 0. MICHALEK, Ljubljana.
Ljubljana
Telefon St.2140, 296S Poit. tek. raC. 13.853
Stritarjeva ulica št. 2 L,
. —___. a.__«.._ a____..II ...Ulimlak
(vogal Prad Škofijo 1, nasproti magistrata)
ilro-raCun Narodni banki
Nakup ta. predaja v.h.t ta. davi«. »praj.maal. *o8 a. taka«, ra*M. k. kr-Ma«	TllZSZJEZ
MvaraaJ, gar.ncljskik ia kradltalta pisem, podeljevaaja kradltav ta. toirrlavaaja »sok taaafaita poslov pa aaJku»aatt.ajsH. p p
nnjtrpetncjil
STROJI In KOLESA ao:
^Adler"
xa dom, obrt ln industrijo, v raznih opremah. — Istotam švicarski
stroji MDubIed". stroji MUranla". Ugodni plaillal pogoji. Vatlstu garancij«.
Tovarniška zaloga: >
Josip Peteline, Ljubljana
bUiu Prelernovego spomenika ob -vodi.
Vodjaza trgovino
e kmetijskimi potrebščinami a e i š 5 e za večjo gospodarsko korporacijo v Ljubljani. Predpogoj višja trgovska izobrazba in večletna praksa. — Istotam ee sprejme
trgovski pomočnik
s primerno trgovsko izobrazbo in prakso s kmetijskimi pridelki. Lastnoročno pisane prošnje z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnih zahtev je vložiti do 15. decembra t. 1. na: Poštni predal št. 135 Ljubljana.
Sijajen mM za vsakega!
MmnrttMr-^«*«!!. Din
50 razglednic za 15 100 razglednic za 25 500 razglednic za 100 1000 razglednic za 150 50 različnih detektivskih in pustolovnih romanov za 60 Din razpošilja B. KRIŽMAN, Ljubljana. Poštni predal štev. 172.
Naročajte Kmetijski koledar!
(~i ■) v	J si nabavi pred zimo
varčen gospodar, dobro in trpežno biago
za obleke in perilo, katero gotovo najde v veliki zalogi in izbiri ter dobri kakovosti pri obče znani priporočljivi
tvrdki R. ZMiklauc „£ri škofu*
JCingarjeva ulica. JCjubljana iBred Škofijo 3.
Vrgovina obstoji že 59 let ter drži v zalogi blago samo I dobrih kakovosti iz prvovrstnih tovarn kakor pred vojno. - 'Gvrdka pošilja blago na željo tudi po pošti. - -
Izšla je
Blasnikova
UELIKA PRATIKR
za navadno leto 1929,
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes c najbolj obrajtan. ^
Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah.
»VELIKA PRATIKA« je najboljši in najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po ^ dopisnici pri:
1. Blasnika nasL
«	t>	O J
tiskarna in litografični zavod
LJUBLJANA, Breg 12
MIH II
LJUBLJANA, MESTNI TRG 15
e	Ca nialo!
i
K,
JfiT iUerikmlci ao »• rotino asavessitifl morilcev.

Ptuj. — III. oblastna vinska raastara ln vinski
sejem ▼ Ptuju se vrši v dneh 8., 4. in 5. marca 1929. Ker je letošnja vinska letina izpadla kvantitativno in pri poznih trgatvah tudi kvalitativno prav ugodno, bo ta razstava brez dvoma nudila vsem zanimancem veliko izbero dobrega vina po zmerih cenah.
Žepni kmetijski koledar za 1. 1929 je že izšel v novi redakciji. Gledalo se je na to, da bo kar najbolj poraben za dnevne potrebe. Že prihajajo priznanja, da je ta žepni koledar prav zares dober. Tako nam piše med drugimi tov. Bučar iz Kostanjevice sledeče: Koledar, ki mi ga je poslala »Kmetijska tiskovna zadruga*, je prvi praktični kmetijski koledar po vojni. Knjigovodstvo zaenkrat popolnoma zadostuje in nadomešča 1927. leta od »Kmetijske družbe« izdani gospodarski zapisnik, ki ga potrebujejo ekonomi. -— Na
rw pravilnem izboljšanju koltdaitea Vam moram lasti t a ti in le škoda, da urednik ni naveden. — Tovariši! Naročite si takoj po dopisnici »Žepni kmetijski koledar za 1. 1929« pri »Kmetijski tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Kolodvorska ulica Št. 7.
Zbirka zakonov za upravno službo. — Izdaja dr. Oimarja Pirkmajerja. 1. zv.: Zakon o posesti in nošenju orožja, njegova razlaga in tozadevni pravilniki ter zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Samozaložba. Komisijska prodaja Tiskovne zadruge v Ljubljani. Strani 221. Cena v platno vezani knjigi Din 65—, poštnina Din 2-—. — Sedaj je izšel prvi zvezek Zbirke zakonov za upravno službo in sicer Zakon o posesti in nošenju orožja, pravilnik k temu zakonu, pravilnik o izvajanju in prodaji orožja in streliva ter zakon o zaščiti varnosti in reda v državi. Posamezni členi zakona so dobili po piscu.
ki je na ustvarjanju zakona sam sodeloval ter imel priliko v podrobnosti spoznati voljo zakonodavca, obširna pojasnila, tako da bo ostalo pri praktični uporabi zakona glede njegovih določb le malo dvo-I mov ali nejasnosti. Ta komentar ima svojo neprecenljivo vrednost v tem, da bo omogočil enakomerno uporabo zakonskih določb na praktične slučaje in ( to v duhu zakona samega ter bo na ta način preprečeval samovoljo posameznih organov, njim samim pa pomagal iz marsikake zadrege, dajajoč jim jasna navodila in točna pojasnila. Nabavo te knjige priporočamo zlasti organom političnih oblastev in občinam, sodnikom, odvetnikom, vsem organom javne varnosti in drugim interesentom. Drugi zvezek, ki v kratkem izide, bo obsegal zakon o državljanstvu, tozadeven pravilnik in komentar. Zbirka se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Prometna banka t
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5
Velika zaloga
SUKNENEGA BLAGA
sa moške in lenske obleke. — Lep}> izbira svilenih rut in Serp. — Krojači in šivilje, pišite po vzorce!
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D.
LJUBLJANA
jmfaja p« najugodnejših eenah fca
samo na dabolot PiiaOft domači ln inozemski sa de-mmio kurjavo ln industrijske »vrhe.
Kovaikl premog vseh nit KokS, lirarniški, plavžarski in plinski. Brtkati.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani! Miklošlfeva cesta 15/L
la portiand- cement
v papirnatih in juta-vrečah vedno v zalogi najceneje pri
»EKONOM«
Osrcd. gosp. zadruga
Ljubljana
Kolodvorska ulica 7