MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Oospoaka ut. 11 / Tatefon uredništva 3440, uprava 24M lahaja rasen nadalje In prašnikov veak dan eb 18. ur< / Valja meaeCno prajaman * upravi aU po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi pa eanlku / Oglasa aprelema tudi oglasni oddelek »Jutra” v Ljubljani r Poitnl čekovni račun *L 11.400 99 JUTRA” Evropa in Afrika Za Azijo, kjer se stroje blok mongolske rumene rase pod vodst vom J a p o n -c e v, stopa sedaj naenkrat v ospredje zanimanja tudi Afrika. Vsa poročila, jih dobivamo s »črnega« kontinenta v Evropo soglašajo s tem, da se pojavijo med avtohtonimi afriškimi ljudstvi gibanja, ki bi se utegnila razrasti v sptoš n> upor proti nadvladi Evrope. Ni nam heba naglašati, kakšno razpoloženje je vzbudilo v Abesiniji italijansko izzivanje. Abesinci, dasi po rasi, jeziku in kulturi tuji ostalim ljudstvom Afrike in ®iižji ljudstvom severa, vidijo upraviče-Uo v Italijanih E v r o p c e in zato njihovo nerazpoloženje ne obračajo samo Proti njim, ampak tudi proti Angležem 'n Francozom. V Adis Abebi vedo pač &rav dobro, da si Italijani ne bi upali 'zzivati, ako bi Anglija in Francija rekli svoj odločni: »Mir!« Zato simpatizirajo 2 Abesinci tudi razni črnski, kakor arabski rodovi Afrike. Celo simpatije iz Afrike nekoč v Ameriko v svojstvu sužnjev odpeljanih, a danes enakoprav pih državljanov Združenih in drugih držav, so na strani Abesinije. Istočasno pa, ko dozoreva konflikt v Abesiniji, dviga glavo tudi 14 milijonov domačinov francoske severne Afrike: Tunisa, Alžira in Maroka. Ta akcija sicer jd v nobeni neposredni zvezi z Abesini-*>> je pa kljub temu zelo značilna za *Dk>šno razpoloženje Afričanov napram rjbopcem. Muslimansko arabsko prebi-t^stvo, podžigano po vedno bolj nara-/^ioči arabski nacionalni in verski za-/psti, se dviga k uporu, prireja manife-f^cije in demonstracije in preliva se ce-tudi že kri. Arabce vznemirja zlasti diihov gospodarski In socialni položaj, ki strahovito poostruje sedanja svetovij gospodarska kriza. Ponekod v Alži-■hi, Tuniziji in Maroku stradajo velike Jožice, med tem ko se milijon Evrop-I v še vedno masti. Največji odpor pa ® nastal proti Židom. Ti so prišli z Plastjo Evropcev v severno Afriko, kjer zavohali konjunkturo in jiostali — , 'avke. v njihovih rokah je pretežni del “"Sovine, industrije in še posebej denar-vp. Domačini so pri Židih prezadolže-1 in stradajo ter delajo le še za Žide. i a tod protižidovske demonstracije in Aa^Vi tzsredi, od tod celo vzklikanja dolfu Hitlerju, voditelju priti-,‘dovskega narodnega social zrna. vfabci sovražijo povsod (Palestino!) od ^eh, ki so prišli iz Evrope, najbolj Žide, so jim krvno najbližji bratje, go-v° dosti bližji ko arijci. ^sredi proti Zidom v Alžiriji, ki so I Pričeli že lani, so se te dni ponovili So Ponesli tudi na izgrede proti tistim, ki zQtja pripeljali, proti Franco- - ni- ^Popadi, ki so se izcimili iz tzgre- §i ...v Costantini, so se bliskovito raz-y ‘1 po vsej francoski severni Afriki, i °nstantini je bilo pri tem več mrtvih ^ ganjenih, a tudi drugod je tekla kri, i v vsem pa stoji — tako vsaj zatrjujejo • 1an,z" —*—— *■» — t» x _ To A ^ Ara i u j a,I1Zu — arabski Hitler Ben D ž e-v d 10 se je pokazalo zlasti pri nemirih a ®ni Abbesu, kjer so demonstrirali Slovenci in Hrvati v abesinski Klavnici Divizila SSovencev in Hrvatov s Primorskega nal gre prva v bol -Abesinska vlada o^ozor ena na Slovence in Hrvate — Posebni e^s^arti v Adis Abebi — Vznemirjenje v Parizu TRST, 23. februarja. V začetku tega tedna so bili poklicani j>od orožje v Julijski Krajini vsi vojaški obvezniki letnika 1908. Tako so doslej mobilizirani rezervisti letnikov 1908, 1909, 1910, 1911, 1912 in 1913. Zanimivo je, da so do teh letnikov v vsej Julijski Krajini mobilizirani vsi rezervisti, brez ozira, kateri edi-nici pripadajo. Po najzanesljivejših inior macijah se izve, da sta obe diviziji, ki sta bili prvi mobilizirani za vojno proti Abesiniji, sestavljeni v glavnem iz Slovencev in Hrvatov Julijske Krajine. Divizija (4 polki), ki ima garnizijo v Firezi, je sestavljena po ogromni večini iz Slovencev in Hrvatov in znaša njihovo število 75 odstotkov vseh vojakov. Znano je, da je večina Slovencev in Hrvatov hodila h kadrski službi v Firen-zo. V ferenških vojašnicah je bilo vedno več Slovanov, kakor Italijanov. V oni diviziji, ki ima garnizijo v Messini in je prav tako mobilizirana, je pa okoli 30 odstotkov Slovanov. To pomeni, da je v obeh divizijah skupaj 50 odstotkov Slo vencev in Hrvatov, kar znaša 1 celo divizijo. PARIZ, 23. februarja. Poročila, da hoče Italija uporabiti za vojno proti Abesiniji v prvi vrsti Slovence in Hrvate iz Julijske Krajine, kar pomeni gnati mladeniče narodne manjšine v klavnico, iz katere se bo malokateri vrnil, so vzbudila med tukajšnjo emigracijo in protifašističnimi organizacijami silno ogorčenje. Iz zanesljivega vira se izve, da to ogorčenje ni ostalo samo pri besedah, ampak so se storili tudi že primerni koraki, da se slovenski in hrvaški vojaki iz Julijske Krajine zaščitijo. Dobile so se že zveze z abesinsko vlado, ki je bila obveščena, da se bodo borili v prvih vrstah italijanske vojske vojaki, ki niso italijanske narodnosti, ampak pripadajo za tirani narodni manjšini. Abesinska vlada je bila zaradi tega naprošena, da to upošteva in postopa s slovanskimi vojaki, ki bi bili ujeti, drugače kakor z Italijanskimi. Poskrbljeno jfe tudi, da bodo vladi v Adis Abebi in abesinski vojski na raz- polago slovenski eksperti ter tolmači. V ta namen se bo pri vojnem ministrstvu v Adis Abebi ustanovil poseben oddelek, katerega namen bo v glavnem z letaki iz letal opozarjati slovenske in hrvaške vojake, naj se ne boje ujetništva, ker bodo v Abesiniji sprejeti kot prijatelji. PARIZ, 23. februarja. V političnih in diplomatičnih krogih vlada zaradi nove napetosti v Abesiniji veliko vznemirjenje. Italija se namreč ne zadovoljuje več z zadoščenjem in odškodnino, ampak zahteva od Abesinije tudi teritorialne, politične in gospodarske koncesije. V Pa rižu se boje, da bi vojna v Abesiniji vplivala tudi na Evropo, kjer bi mogil Nemci izkoristiti zaposlenost Italije za svoje namere proti Avstriji. Med tem pa se je Abesinija znova obrnila na Društvo narodov za intervencijo. Iz Italije se odpošiljajo v Afriko vedno nove čete. Brez male antante ne gre KONFERENCE SCHUSCHNIGGA IN BERGER-WALDENEGGA S FRANCO- SKIMI DRŽAVNIKI. PARIZ, 23. februarja. Posvetovanja med avstrijskim kancelarjem dr. Sehusch niggom in avstrijskim zunanjim mini strom Berger-Waldeneggom ter Flandi-nom in Lavalom so se pričela včeraj ob 10. uri dopoldne in so se potem nadaljevala. Razpravljali so o vseh vprašanjih, ki interesirajo tako Avstrijo, kakor Francijo. Ob 13. uri je priredil predsednik republike Lehrun obema gostoma slavnostno kosilo in sta bila ob tej priliki Schuschnigg in Berger-Waldenegg odlikovana z velikim križem častne le- gije. Pariški listi komentirajo prihod obeh avstrijskih ministrov v Pariz v splošnem zelo rezervirano, nekateri hladno, levičarski pa odločno sovražno. Značilno je v tem oziru pisenje nekaterih listov, ki pravijo, da se za zagotovitev avstrijske neodvisnosti in samostojnosti ne bodo nikoli porabila nobena sredstva, ki bi se protivila interesom sosedov Avstrije, zlasti pa male antante. Avstrija ostane samostojna lahko samo tedaj, ako jamči za njeno samostojnost poleg ostalih tudi mala antanta. Posredovalna akcija Anglije KONFERENCE V PARIZU. — POTOVANJE ANGLEŠKEGA MINISTRA V BERLIN IN MOSKVO. čv uciiruuouoaji Set, k? V*kl!ki Hitler!« Gibanje ho-v , iu!a Je v bistvu čisto nacionalni J** das* zahteva zaenkrat v pr-Drehi,, i , r a z d o 1 ž i t e v arabskega krivji:a, a ter ‘*5°n Židov, ki so za-bred,!’ r; 3e avtohtono prebivalstvo za-•bivo tako *loIx)ko v dolgove. In zani-coSki da Poznava deloma celo fran-hi *i.l , v Parizu, da je treba v sever-riSirnf V onia,no politiko temeljito komada Ji • ° bivSi n,inistrsk' predsednik sani protestira proti izko- PARIZ, 23. februarja. Kljub Sehusch-niggovemu obisku je Laval včeraj večkrat konferiral s poslaniki Velike Britanije, kakor tudi z drugimi, o realizaciji londonskih načrtov. Po vsem se zdi, da se je Anglija koncem koncev odločila za posredovalno akcijo velikega stila, seveda pod pogojem, da se Nemčija izjavi pripravljeno pogajati se o celokupnem kompleksu vprašanj, ki jih vsebuje an-gleško-francoski komunike od 3. t. m. V tem primeru bi potoval sir Simon ali pa lord Eden v Berlin in Moskvo. To bi bil obenem tudi prvi obisk aktivnega angleškega ministra v Moskvi in mu pripisujejo zato veliko zgodovinsko poslanstvo. V Londonu je ruska nota napravila namreč najboljši utis. Glavna naloga tega potovanja bi bila odstraniti nezaupanje, ki vlada med Berlinom in Moskvo, kakor tudi strah pred izolacijo ter ustvariti atmosfero popolnega zaupanja v namere Francije in Anglije. riščanju domačinov, ki poglablja prepad med njimi in Francozi. Tako nastaja tu zanimiv in pereč problem: Kaj ukreniti v tem oziru? Ali naj se nastopi za priseljene Evropce proti avtohtonim domačinom, ali za domačine proti Evropcem? Razmerje je med obe-mi 14:1. Zaradi silno nagle množitve Arabcev in zamujenih konjunktur je sko raj gotovo, da se bo Francija morala odločiti za domačine, ako bo hotela severno Afriko ohraniti vsaj politično, vojaško in nacionalnoekonomsko v svojih rokah. To pa pomeni, da bodo morali evropski. priseljenci Izgubiti svoje privilegije in mnogj tudi zapustiti pokrajine, ki bodo za evropsko kolonizacijo in s tem supre-macijo o bodočnosti za vselej izgubljene. Ako pa Afrika dozori kakor je Azija, potem se utegne kdaj zgoditi, da bo konec tudi politične nadoblasti Evrope nad »črnim« kontinentom. Ako je pa pereč ta problem že v francoski severni Afriki, kako bi bil šele v italijanski Abesiniji, če bi si jo tudi osvojila! Ne prihajajo morda Italijani v Afriko prepozno? -r. Švica središče akcii fretle internaciole BERN, 23. februarja. V nedeljo bo v vsej Švici na zahtevo komunistov in socialistov izvedeno glasovanje o zahtevah vojaških oblastev o podaljšanju kadrske službe in reorganizaciji švicarske vojske. Iz vrst vlade se o akciji švicarskih socialistov in komunistov izvejo zanimive in formacije. Tretja internacionala je baje sklenila poizkusiti najprej svojo moč v Švici. Švicarskim komunistom in socialistom je naročila izvesti ogorčeno akcijo proti novi ureditve švicarske vojske, ki naj bi dosegla odklonitev zahteve. Posebna naročila naročajo napadanje šefa vojaškega odseka in sedanjega predsednika zveznega sveta Mingerja. Ako švicarski komunisti in socialisti zmagajo, postane Švica baza za nove močne komunistične revolucionarne akcije po vsej Evropi. Na čelu akcije stoji ekstremist Nicole. DEMISIJA V BUDIMPEŠTI. BUDIMPEŠTA, 23. februarja. V političnih krogih se zatrjuje, da je madžarski notranji minister Keresztes-Fischcr odstopil. NOVA VSTAJA V AVSTRIJI? PARIZ, 23. februarja. »Petit Journal« objavlja razgovor z bivšim Hitlerjevim sodelavcem dr. Rielom, ki je dejal na vprašanje, če se pripravlja v Avstriji nov poizkus prevrata: »Da. Narodni socialisti bodo storili vse, da izzovejo na pomlad nov vihar. To vem sigurno in imam tudi zadevno točne informacije. Narodni socialisti ne žele miru v srednji Evrop' in bodo izvršili novo vstajo.« ALBANIJA SE SPET VDAJA. RIM, 23- februarja. Tu se pričakuje, da se bo albanska politika temeljito spremenila, ker se je v zadnjem času Albanija napram Italiji zelo ohladila. Ta sprememba bi se izvršila na ta način, na bi izstopili *z vlade nekateri muslimanski politiki, ki Italiji niso naklonjeni. Sprememba se bo izvršila po posojilu, ki ga je sedaj Italija dala Albani’ Dnevne vesti Proračun studenške občine sprelet DOHODKI SO PREDVIDENI NA 671.6 57 DIN IN NA PRAV TOLIKO IZDATKI. I KINO Občinski odbor studenške občine je na sinočni svoji seji, ki so se je udeležili skoro vsi člani občinskega odbora, razpravljal o proračunu za leto 1935/36. Sejo je otvoril in vodil župan g. Kaloh, ki je uvodoma naglasil, da je proračun se stavljen točno po navodilih in znamenju skrajne štednje. Izdatki so predvideni le na najpotrebnejše in na najnujnejše, pri odmeri dohodkov pa se je upoštevala pla čilna zmožnost občanov v teh hudih časih. Dohodki proračuna so predvideni na 671.657 Din in na prav toliko tudi izdatki. Pri podrobni debati so navzoči odborniki z zanimanjem temeljito obravnavali postavko za postavko. Osebni izdatki so predvideni na 106.800 Din, za kmetijstvo in živinorejo na 4.800 Din, za zdravstvo na 2.400 Din, za pokojnine in miloščine na 6.000 Din, za imovinsko varnost na 22.395 Din, za šolstvo 115.744 Din, za šol stvo v Razvanju 67.000 Din, za nakup zemljišča za sokolsko igrišče v Radvanju 5.000 Din, kot prispevek k meščanski šoli 10.000 Din, za vzdrževanje cest 45.000 Din, nadalje za socialno skrbstvo 35.550 Din, za brezposelne podpore 30.000 Din, za elektrifikacijo 30.000 Din, za postajališče na Teznem pa 15.000 Din. Dohodke proračuna pa tvori 58 odstotna občinska doklada, ki bo vrgla blagajni predvideni 58.314 Din, nadalje občinske trošarine, ki bodo dale 290.273 Din, občinske takse 35.700 Din, dohodki posestev 73.420 Din, razni nepredvideni dohodki pa 13.650 Din. Pri glasovanju je bil proračun soglasno sprejet. Nato je občinski odbor razpravljal o nakupu Scherbaumove parcele za povečanje radvanjsk. pokopališča. Sklenil je tudi deloma popraviti obrežje na Obrezki cesti v Studencih in se bodo stro ški krili iz predvidene postavke proračuna. Na Dravskem polju neprestano gori Vlanjši požar v Turnišču in velik požar v Mostečnem. V četrtek 21. t. m. ob 18.30 so bili ptujski gasilci pozvani v Turnišče pri Ptuju, kjer je, in sicer v graščinskem poslopju, izbruhnil požar. Gasilci so ogenj takoj pogasili, da je nastala le neznatna škoda. — Ko so se pa vračali v Ptuj, so med potjo z grozo opazili, da se je v smeri Sv. Lovrenc na Dravskem polju nenadoma zasvitalo nebo. Takoj so usme rili svoj gasilski avto proti svetlobi in prišli po precej dolgi in mučni vožnji na kraj velikega požara v Mostečni pri Makolah. V plamenu so bila gospodarska poslopja dveh posestnikov, in sicer Vinka Pliberška in Jožefa Brgleza. Gašenje se ■airadi pomanjkanja vode ni moglo takoj začeti in so morali vaščani gledati križem rok uničujoči element. Ptujski gasilci so takoj položili 300 m dolge cevi v potok Ložico, nakar se je pričelo gašenje. Vrlim gasilcem se je no 3-uirnem mučnean delu posrečilo požar omejiti in ogenj pogasiti. Rešili so pri tem stanovanjsko poslopje Jožefu Brglezu. Škoda je ogromna in znaša pri Pliberšku okrog 80.000 Din, pri Brglezu pa okrog 25.000 Din. Zavarovana pa sta oba le za 20.000 Din, torej je kritje malenkostno. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Razširjena pa je govorica, da je bil podtaknjen od zlobne roke. Na kraj nesreče je pri-Iiitcla edinole ptujska gasilska četa s svojo motorko,- navzoči so bili sicer nekateri člani gasilske čete iz Makol, vendar brez gasilskega orodja, ker se je gasilska četa šele pred kratkim ustanovila in še nima gasilske opreme. — Da ni prišlo iL večje katastrofe, je pripisati edino ptujskim gasilcem pod poveljstvom g. Breznika in šoferju Mahnu, ki je vodil po slabih cestah gasilski avto 48 km daleč. Nad Šušleričevo glavo se zbi-rajo novi težki dokazi Kakor pred policijo, tako Šušterič, ki je osumljen, da je usmrtil svojo ženo in 2-letno hčerkico, tudi pred preiskovalnim sodnikom odločno taji vsako krivdo in pravi, da je nedolžen. Preiskovalni sodnik je zaslišal doslej že mnogo prič, ki so vse zelo obtežilno izpovedale za njega. Ko mu je preiskovalni sodnik pred dnevi predočil razne izpovedbe, je kljub (emu odločno vztrajal pri svojem prvotnem dogovoru. Zaradi tega je odredil preiskovalni sodnik g. dr. Turato včeraj ogled na kraju zločina v Gregorčičevi ulici. Tam so se včeraj popoldne zbrali preiskovalni sodnik, državni tožilec g. Sever in nekateri uradniki kriminalnega oddelka mariborske policije. Navzoč je bil tudi notar g. dr. Bartol in sodni cenilec ter oče pokojne Ivanke Šušteričeve. Zbralo pa se je tudi nekaj strank, ki so dale Šušteriču blago, da jim napravi oble ko. Komisija je najprej natančno preiskala stanovanje pokojne žene. V kovče-su je našla v hranilni knjižici 2.000 Din, ki si jih je Šušteričeva čeprav je živela v veliki bedi, hranila najbrže še za hujše čase. Temeljito je nato komisija preiskala Šušteričevo krojaško delavnico, kjer je našla več plinskih cevi, neko pločevinasto pokrivalo in likalnik ter plinski gorilnik. Vse navedene predmete je vzela policija s seboj in bodo služili sodišču kot »corpora delicti«. Lakner in Pančur pred usmrtitvijo Jutri dopoldne bodo prepeljali iz mariborske moške kaznilnice v mariborsko jetnišnico oba morilca Laknerja in Pančurja. Ob 11. uri jima bo prečitana smrtna obsodba, v ponedeljek 25. t. m. pa bosta zjutraj ob 7. uri obešena na dvorišču jetnišnice mariborskega okrožnega sodišča. Juijtitikaciji bodo smele prisostvovati samo osebe, ki jih predvideva novi postopek o izvršitvi kazni. Javnost bo torej izključena. Narodno gledališče REPERTOAR. Sobota, 23. februarja ob 20. uri: »Profesor Žič.« Premiera. Red B. Nedelja, 24. februarja ob 15. uri: »Okence«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Veseli kmetič«. Ponedeljek, 25. februarja: Zaprto. Torek, 26. februarja ob 20. uri: »Pestri večer Smerkoljeve, Jelačina in Von-draška.« Red D. Drevi je v gledališču premiera Fe:d-manove tragikomedije »Profesor Žič«. Med vsemi domačimi premierami lanske sezone — in teh ni bilo malo! — je ta igra dosegla v Zagrebu največji uspeh. V sodobni srbohrvatski literaturi pomeni ta drama za Begovičevimi deli največ, kar je bilo doseženo, a to tudi v evropskih relacijah. To delo je na veliki umetniški literarni in scenski višini. Feldman je tu originalen motivno in v obdelavi svojega dela. Njegov dialog je dovršen. »Profesor Žič« je vsekakor dramski dogodek ob uprizoritvi v vsakem gledališču. Mariborsko uprizoritev je naštudiral J. Kovič, ki je delo tudi posloveni’ in igra obenem naslovno vlogo. Razen njega šo nastopijo Kraljeva, Starčeva, Zakrajškova, Savinova, Gorinškova, To-vomikova, P. Kovič, Nakrst in Blaž. »Okence« — nedeljska popoldanska predstava. Veseloigra češek pisateljice in igralke O. Scheinpflugove »Okence« ie spretno pisano in odrsko učinkovito dc o, ki drži s številnimi zapletenimi komičnimi situacijami občinstvo stalno v smehu. »Okence« uprizore v nedeljo popoklne po znižanih cenah. V nedeljo zvečer »Veseli kmetič«. V nedeljo 24. t. m. zvečer ponove Fallovo opereto »Veseli kmetič« prvič kot nedelj sko predstavo. Ta opereta sc po svoji nešab onski obdelavi in izredno melodi-ozni glasbi prijetno razlikuje od bučnih sodobnih »šlagerskih operet« in jo je zato tudi mariborsko občinstvo sprejelo z neprikritimi simpatijami. GRAJSKI KINO Danes sobota milijonski velcfiltf> ..PEER GVNT it Hans Albers. ___________________________ Kino Union. Danes misteriozni, vele-napeti film »Muzej živih lutk«. DRUŠTVO ZASEBNIH IN AUTONOM NIH NAMEŠČENCEV V MARIBORU poziva vse svoje članstvo, ostalo meščanstvo ter trgovske pomočnike, da se udeleže javnega zborovanja, ki bo v soboto, dne 23. februarja t. I. ob 20. uri v zgornji dvorani hotela »Orel«, kjer se bodo obravnavala važna vprašanja pokojninskega zavarovanja in bolniškega zavarovanja nameščencev. Pridite vsi polnoštevilno na shod! Kdtor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Šahovski turnir v Moskvi. Odigrano je bilo včeraj 6 kolo mednarodnega ša5 bovškega turnirja. Naš mojster Pirc tudi v tem kolu ni imel sreče in .ie Izgubi! partijo s Spielmanom. Stanje je po 6 kolu sledeče: Botwienig vodi s 5 in pol točkami, Flohr ima 4 in po! točke, Rju-min in Lasker pa vsak po 4 točke. V 7 kolu se bo srečal naš mojster Pirc s Capablanco. Nov kino na vidiku. Pred kratkim smo dobili v Mariboru nov moderen kino, kakor ga menda nima zlepa katero drugo mesto v Jugoslaviji, »Grajski kino«. Obe ta se nam pa še nov kino, tretji v našem mestu. — Oba dosedanja kina sta v sredini mista, kar je nerodno za obiskovalce desnega brega Drave posebno v večernih urah. Desni breg, t. j. okraj Studenci, Tezno, Pobrežje in Radvanje, ki je teritorialno večji kakor levi breg, po številu prebivalstva pa enak. nima pa no benega. Snuje se družba, ki hoče zato ustanoviti na desnem bregu nov kino. Dr. med. univ. METOD ŠPINDLER naznanja p« n- občinstvu, da bo otvoril s 1« mar* cem 1935 v Stros*maierjevi ulici ‘28 (banovi<>*ka hiaa) Il.nadstr., ZDRAVNIŠKO P R AK S O. Ordinacijo ob delavnikih dnevno od 12. do 16. ure (‘J. ure pop.), ob nedeljah od 10. do 12. ure Občni zbor akvaristov. Preteklo sredo zvečer so imeli mariborski akvaristi ustanovni občni zbor v lovski sobi Tscheligijevc gostilne. Otvoril in vodil ga je predsednik pripravljalnega 'dbora g. Tugomer Koser. Podal je zel > obširno in strokovnjaško poročilo, v kV.erem je pojasnil nastanke akvarijev iz početne dobe pa vse do danes. Zlasti zanimiv je bil oni del njegovega poročna, v katerem je omenjal težave in skrbi mariborskih akvaristov, ki jih je danes že lepo število in so to pokazali tudi ob prilik: lanskega Mariborskega tedna, ko so razstavili več akvarijev z dragocenimi ekso tičnimi ribami in rastlinami. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Tugomer Koser, v odbor pa gg. Lušicki, Škar get, Kleinvvachter in Toth. Ljubitelji akva rijev dobe vse podrobnejše informacije pri predsedniku g. Koserju na Aleksandrovi cesti 43, telef. 20-55. Pomanjkanje tobaka pri nas, v deželi tobaka. Prav od srca mi je govoril pred nekaj dnevi kadilec, ko je pisal v ccnj. vašem listu, da v Mariboru že dolgo nimamo neke vrste tobaka za cigarete. Tudi jaz ga sedaj že četrti teden ne morem v paketih dobiti. Med tem sem bil v Zagrebu, Ljubljani in Celju. Tam je tega tobaka ko’ikor hočeš. Le v Mariboru ga ni. Krivda torej ne leži pri tobačnem monopolu, temveč pri zakupniku glavne zaloge tobaka v Mariboru. Ta ne izda tega tobaka, ponuja pa škatlje po 5 paketov. Skoraj gotovo ima preveliko zalogo teh škatelj, zato hoče te najprej prodati in zadržuje pakete. Za nas kadilce so škatlje nepraktične, ker se tobak preveč izsuši; nanosled je pa tudi težko za 1 škat-1 jo naenkrat odšteti 40 Din, medtem ko stane paket samo 8 Din. Prosimo merodajne faktorje, da tu narede red! Drugi kadilec. Plačilo davkov. V smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih je potekel dne 15. februarja 1935 skrajni rok za pla* čilo: a) I. četrtletnega obroka: zgrada-rine, pridobnine, davka na poslovni promet in luksuz (oavšalira-iega), rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka in vojnice; b) uslužbenskega davka z izrednim doprinosom in izredno davščino za bednostni fond za mesec januar 1935. V smislu čl. 26. uredbe o zavarovanju, prisilnem izterjanju in u^iz3 terljivosti davkov z dne 19. decembra 1928, št. 146.000 (Ur. list 32/8 iz leta 1929) sc opominiajo vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom teli, kaker tudi vseh že poprej v plačilo zapadlih davko^ in taks, da jih plačajo v osmih dneh, sicer se bo uvedla prisilna izterjava v smislu čl. 30. in 59 cit. uredbe. »Službeni list« dravske banovine objavlja v letošnji 15. številki: Naredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o tečajih za strokovno izobrazbo občinskih uslužbencev; odločbo o mednarodnem vzorčnem velesejmu v Ljubljani; spremembe in dopolnitve v pravilniku o ogla-ševanju zdravi! in zdravilnih specialitet v dnevnih listih ali na drug način; popravek v uredbi o uravnavi davčnih razlik glede neposrednih davkov; odločbo kasacijskega sodišča; naredbo o uporabi v občinskih proračunih, kmetijski«1 skladom določenih prispevkov in razne objave iz »Službenih Novin«. Avtomobilizem se pri nas počasi razvija. Mnogo je vzrokov, ki ovirajo razvoj in napredek avtomobilizma v na?> državi, kjer je registriranih 7000 osebni!' avtomobilov, 2800 tovornih, 700 avtobusov in 3200 motornih koles. V naši banovini je registriranih 1350 osebnih avtomobilov, 600 tovornih, 150 avtobusov ’n okrog 1000 mtornih koles. Številke nan' povedo, kakšen drobec tvori naš avtomobilizem v primeri s svetovnim, ki beleži 36 milijonov raznih avtomobilov i*1 motornih koles. Produkcija premoga v Sloveniji. P° službenih podatkih je znašala lani prO" dukcija premoga v Sloveniji 1 milijo11 240.000 ton napram 1 milijonu 157.0$ tonam predlani. Številke za suesec ic' cernber izkazujejo zmanjšanje produkcij v primeri s predlanskim decembrom. Ob koncu lanskega leta je znašala zalo«3 premoga slovenskih rudnikov 69.752 ^ in je bila za 10.000 ton večja od predlafl' ske. Decembrska statistika zaposlenosti- Osrednji urad za zavarovanje delavce'1 je izdelal statistiko zavarovancev za la” ski mesec december. Iz nje posnemani^ da je bilo v tem mesecu v vsej naši žavi zaposlenih 547.156 delavcev in d«' lavk, kar pomeni v primeri z mesece’11 novembrom sezonsko zmanjšanje zap°' klenosti za 17.118 članov, dočim se je' primeri z decembrom leta 1933. Števil0 zaposlenih povečalo za 34.082. V prin*3' ri z decembrom 1933. izkazujejo v la’1' skem decembru porast zavarovance okrožni uradi v Beogradu. SarajeV11’ Ljubljani, Zagrebu iti Tuzli, dočim iz*3* zujeta manjši padec okrožna urada . Dubrovniku in Subotici. Med privatni111 društvenimi blagajnami izkazuje poras Trgovsko bolniško podporno drvštvo ' Ljubljani in Trgovska omladina v Be°'e gradu. Povprečna zavarovana mezda ^ znašala lani v decembru 21.81, v novej11^ bru pa 21.93. Skupni zavarovani zaS’llv žek delavstva je znašal 298 milijo110 370.000 Din. . Posebna vožnja na Dunaj. »Putnik« Pf pravlja posebno vožnjo na Dunaj k ve' ^ sejmu x »rdečim Franceljnom«. Od'1 ^ iz Maribora v nedeljo 10. marca ob / uri, povratek 12. marca eca ob 24. ^ Vozna cena z avstr, vizo 294 Din zovlak II. razreda stane 494 Din). Za^ di ve'ikega zanimanja, ki vlada za to tovanje, je potrebna čimprejšnja Prl|‘r, va. Preskrbljeno jo tudi za ceneno o?* bo. Prijave sprejema in oddaja ših^ po najnižji ceni »Putnik« Maribor, 2122, »Putnik« Celje, tel. 119 in Gornja Radgona, tel. 21. Lepa misel naših dijakinj. Učenke jjJJ razreda državne realne gimnazije v j. riboru so se odločile, da se P°d * stvom svoje razrednice ge. A. b** ve kot prve Slovenke pobite P°. siJ£-manom našega viteškega kralja AleK dra I. Zedinitelja na Oplenac, Mariborski »Večerntlu Julra 3taESBaKT53»S23 c£is^ čokolada CB^ kakao Naval krvi, tesnoba srca, zasopijenost, tesnobnost, draži jivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Spomladansko potovanje ladje »Krajca Marija« od 7. do 28. aprila 1935 po Sredozemskem morju stoji sedaj v ospredju zanimanja vsega potujočega mednarodnega občinstva. Udeleženci tega izleta bodo imeli priliko občudovati očarujoče zgodovinske kraje sol-nčne Špa nije: Malago, Cadiz in Sevillo, v katerih bo ob času Velikega tedna neobičajno velika razgibanost zaradi svečanosti, ki se v nehadkriljivem sijaju v Sevilli vršijo vsako leto. Za to potovanje ni treba posebnih viz. Udeleženci lahko poravnajo vse potne stroške že ob priliki prijave v dinarjih. Vse informacije, prijave, vse valute po najboljših tečajih: »Put-hik« Maribor, tel. 2122, »Putnik« Celje, tel. 119, »Putnik« Gornja Radgona, tel. 21. Odbora Slovenskega obrtnega društva >n društva Jugoslovanskih obrtnikov v Mariboru izjavljata, da ni nikdo od njiju pooblaščen v imenu obrtnikov nastopati na sestanku dne 19. februarja 1935 V mali dvorani Narodnega doma. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden imata nočno lekarniško službo Sa-vostova lekarna »Pri Magdaleni« na Kra Ija Petra trgu in Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. Lutkovno gledališče Sokola Matice v Narodnem domu uprizori v nedeljo, dne 34. t. m. ob 4. uri popoldne pravljično igro v 4. dejanjih »Zlati cvet — čarobni svet«. O smotrih in oblikah ženskih organizacij bo predavala v sredo, 27. t. m. ob 20. uri v Ljudski univerzi v okrilju Slovenskega ženskega društva ga. Minka Qovekarjeva iz Ljubljane. O spomenikih v Londonu bo predavala v sredo 27. t. m. v okvirju Angleškega krožka naša zelo agilna miss Oxley. Predavanje bo ob 20. uri v pritličju državne realne gimnazije, levo. Predavanje bo brezplačno. Ljudska univerza v Mariboru. »O rasah in rasizmu« predava v ponedeljek, 25. februarja priv. docent dr. Božo Škerlj iz Ljubljane. V prvem delu bo razpravljal o določitvi rasnih tipov in bo Pri tej priložnosti podal antropološko analizo Slovencev. V drugem delu pa bo razmotrival iz biološkega vidika probleme rasizma, ki tvori temelj današnjega mističnega nacionalizma. Predavatelj bo ponazoril temo z mnogimi skioptičnimi slikami. V petek, 1. marca univ. prof. dr. Veber: »Osnove novega idealizma«. Vabimo k občnemu zboru Društva jugoslovanskih državnih upokojencev in upokojenk v Mariboru,’ ki bo v nedeljo, dne 3. marca 1935 ob 8.30 uri v mali dyo rani v I. nadstropju Narodnega doma. Spored: a) otvoritev in poročilo načelstva; b) poročilo tajnika; c) poročilo blagajnika; č) poročilo preglednikov računov (absolutorij); d) sprememba pravil; e) volitev 1. predsednika, 2. 14 elanov načelstva in 4 namestnikov, 3. 2 preglednikov in 2 namestnikov za dobo enega leta; f) samostojni predlogi, ki pa morajo biti vsaj 8 dni prej predloženi odboru. Predsednik: Dr. Kron vogel. s. r. Krajevna organizacija JNS za V. okraj ima občni zbor 23. t. m. ob 20. uri v telovadnici šole na Ruški cesti. Člani in somišljeniki, pridite v čimvečjem številu! Zveza upokojenih častnikov, njih vdov in sirot v Mariboru. Letni občni zbor bo 24. februarja 1935 ob 10. uri v dvorani hotela »Novi svet« v Jurčičevi ulici. Tudi nečlani so vljudno vabljeni. Javna kuhinja na Slomškovem trgu dostavlja hrano v B in C razredu na dom. Na splošno željo v nedeljo popoldne še enkratni nastop gospoda Svengalija v »Veliki kavami«. v Gostilna »Balon«, Pobrežje, v nedeljo koncert. Se priporoča gostilničar J. Moti. Pekre najlepša izletniška točka pod Pohorjem. Prvovrstna podeželska gostilna Z o r k o se priporoča. Cena je merodajna za kakovost. Zlasti vidimo to pri testeninah. »Jajnine« na primer so najdražje, zato pa je njih kakovost izredno odlična. To vedo naše gospodinje, a tudi vsi oni, 'ki jih uživajo. V tukajšnji bolnišnici je po dolgotrajni mučni bolezni umrla v starosti 60. let gdč. Marija Hrašovec, zasebnica iz Maribora. Naporna in odgovorna je služba železniškega čuvaja. Lani 1. oktobra bi se kmalu pripetila na železniškem prehodu na Ptujski cesti na Teznem huda nesreča in je le za las manjkalo, da je odnesla posestnica Ivana Lončaričeva iz Prepolj zdravo kožo. Železniški čuvaj Ivan Has iz Studencev je v določenem času kakor običajno po danem znamenju zaprl zapornice. Naključje pa je hotelo, da je osebni vlak privozil 3 minute popreie in tako je Lončaričeva zapeljala z enovprež trim vozom čez tir, na drugem tiru pa je že zagrabila lokomotiva njen voz in ga z veliko silo treščila v jarek. Pri tem se je voz prekucnil in se je Lončaričeva lažje poškodovala. Zaradi tega se je moral železniški čuvaj Ivan Has včeraj zagovarjati pred sodnikom poedincem, ki pa ga je upoštevajoč naporno in odgovorno službo oprostil vsake krivde in kazni. Kleče je prosil za milo sodbo. Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred malim ka zenskim senatom 37-letni France L. iz Ledenika, obtožen, da je izvabil od nekaterih gostilničarjev večji znesek denarja pod pretvezo, da je trgovec z vinom in da jim ga bo dobavil naročeno količino. Tako je izvabil od gostilničarja Karla Trafenika 200 Din, od Rudolfa VVelleja v Košakih 400 Din, od Marije Vohove 300 Din, od Julčke Robičeve v Limbušu 300 Din in še od 11 drugih gostilničarjev v skupnem znesku 4.300 Din. Zaradi enakega greha je bil že kaznovan. Senat ga je spoznal za krivega in ga obsodil na leto in pol težke ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za' dobo treh let. Sodba je bila huda, čeprav je kleče prosil sodnike, naj ga milo sodijo. Nesreča ne počiva. V Smetanovi ulici stanujoča 61-letna zasebnica Josipina Ninska je pri jedi pogoltnila kost. ki ji je obtičala v grlu. Iskati je morala zdravniške pomoči v bolnišnici. Tja so pripeljali tudi 3-letno Anico Pavličevo iz Radvanja, ki je padla na stopnicah in si zlomila nogo. Zdravniške pomoči v bolnišnici pa je moral iskati tudi 19-letni posestniški sin Matija Spaninger, ki ga je nekdo napadel z nožem in mu razrezal desno roko. Na Ptujski cesti je ugriznil v desno roko popadljiv pes 7-lebno delavčevo hčerko Kristino Bezikovo. Huda nezgoda je v Spodnjih Žerjaycih doletela posestnika Feliksa Mušca, ki si je z železnimi vilami iztaknil desno oko. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 212 prašičev. Kupčija je bila slaba in je bilo prodanih 67. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 70—80 Din, 7 do 9 tednov 100 do 120 Din, 3 do 4 mesece 150—180 Din, 5 do 7 mesecev 200—280 Din, 8 do 10 mesecev 300—380 Din in leto stari 480 do 560 Din. Kilogram žive teže so prodajali 4 do 5.50 Din, mrtve pa 6.50 do 8 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 9.8 stopinj C nad ničlo ; minimalna temperatura je znašal 7.4 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 14.4 stopinjah 717.7, reduciran na nclo pa 715.9; relativna vlaga 85; od včeraj na danes je padlo 3.7 mm dežja; vreme je oblačno in dežuje; vremenska napov*d ne napoveduje bistvenih sprememb. Radio Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 2&. t. m. Ob 7.30; Zatiranje rastlinskih Škodljivcev in bolezni, predava inž. Ivo plotnik; 8: tamburaški orkester na ploščah; 8.20: poročila; 8.30: orgelski koncert (prof. Matija Tomc); 9; versko predavanje, predava Valerijam Učak; 9.85: prenos iz frančiškanske cerkve; 9.45: nekaj valčkov na ploščah; 10; Osebna higiena kmetov, predava ga. Zajc-Boško-vičeva; 10.20: operetni venčki na ploščah; 10.40: operetna ura, pojeta gdč. Cankarjeva in g. Franci; 11.40: mladinska ura (Gustav Strniša); 12: čas, radio-orkester po željah; 15: Vombergar: Idealni smučarji — veseloigra; 19.30; nacionalna ura; 20: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvon«, vmes klavirska harmonika solo, g. Poschl; 21.30: čas, poročila; 21.50: radio-orkester. — Spored za ponedeljek 25. t. m. Ob 12: kino orgije na ploščah; 12.50: poročHa; 13: čas, »Kdo nas pozna?« (potp. šlager-jev na ploščah); 18: Trebnje in okolica v pravljicah, predava Marjan Tratar; 18.40: slovenščina, poučuje prof. Kolar rič; 19.10: zdravniška ura; 19.30: nacio* nalna ura; 20: prenos opere iz Zagreba,, v odmoru čas, poročila, jedilni list, program za torek. V šoH. Učitelj: »■Mihec, povej mi ime se* salca?« Mihec: »Bolha.« DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Šestnajsti dan žrebanja V. razreda, 29. kok. dne 22. februarja, so bili izžrebani sledeč' dobitki: Din 200.000 "0452-. — Din 30.00(1 76217; -Din 10.000 8701 13376 23228 33845 .35014 36043 43952 47305 69235 7.1144 79097 80083 80286 83315; — Din 8000 3519 9310 14016 18702 27221 31050 34874 35014 38476 45587 47973 67141 68526 74034 79224 92153 94075 95409: Din 600« 10330 11379 22117 23385 34362 41414 50513 53198 63866 651*51 78447 82810 85965 90209 92009; — Din 5000 206 5912 6120 6636 6832 7776 8638 10526 15055 21953 32447 34076 43677 44416 51163 52187 54957 62392 84065 92553 99842; — Din 300« 582 4588 10757 12115 15755 21772 29217 33819 39055 51733 54078 55202 56704 61051 75113 80916 81300 82183 82515 87317 95529 97629; Din 200« 13363 29760 46285 51631 54524 63540 71922 7'8548 82671 83738 92578. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. Kulturne vesti Novo zgrešeno reformiranje NEKAJ PRIPOMB K RAZPISOM Naša najvišja šolska oblast se je pred Petimi teti odločila, da se podržavi izdajanje šolskih knjig za osnovne, meščanske in srednje šole. S posebnim zakonom 2 dne 27. sept. 1929. 1. se je nato mono-Polizacija učnih knjig vsaj teoretično u-veljavila, toda dejansko še do danes ni fclo ničesar storjenega v smislu zadevnega zakona. Nenehoma vsako leto So Prihajate na šolsko-književni trg sta-re> Predelane in nove izdaje učnih knjig faznih avtorjev. Dostikrat so morali licenci in dijaki menjati učne knjige ne sa-fiio v začetku, temveč celo sred! šolskega leta. Koliko stroškov so povzročale take neljube spremembe staram in koliko sitnosti so imeli učitelji in dijaki sami 2 'menjavanjem knjig, je lahko vsakomur Jasno že na prvi pogled. O kaki enotno-' učnih knjig in šol. zbirk ni moglo biti 'govora, kajti niti na dveh učnih zavodih V ij16111 ^ra^u navadno niso učenci vpo-fabljali med letom istih knjig in učbeni5 <>v. ampak po navadi različne avtorje in ^paje, plasti v drugih banovinah. Po-djobneje govoriti o takih primerih, bi omenilo napisati dolgo povest neprijet-ne vsebine. ^Meseca februarja tega leta pa je prosveta© ministrstvo razpisalo natečaj aa ZA NOVE ŠOLSKE KNJIGE. predložitev rokopisov novih učnih knjig v smislu določil zadevnega zakona. Najprej je izšel razpis za srednješolske u-čne knjige, pred nekaj dnevi pa natečaj za knjige naših osnovnih šol. Tako pravijo časopisna poročila! V tem članku se ne spuščamo v vprašanje, da-li je monopolizacija šol. knjig res najbolj idealna rešitev, o tem naj spregovore drugi — tudi na tem vprašanju soudeleženi zastopniki javnega življenja. Znana nam je praksa z monopolnimi zvezki!! Kakor na eni strani pozdravljamo voljo Sol. oblasti, da se končno reši vprašanje enotnosti učnih knjig v neki definitivni obliki, tako se zopet na drugi strani zanimamo kot starši in vzgojitelji Šol. mladine za vsestransko praktično reši3 tev tega problema. Toda to vprašanje ni tako enostavno in preprosto, kakor bi morda sklepal nepoučen človek iz 23 členov določil zadevnega zakona. Nikakor ne zadostuje, da se po določilih zakona razpiše toliko in toliko nagrad, da se odredi komisija za pregled rokopisov in da se nagrajeni rokopisi v eni sapi proglase kot učne knjige za posa-Imezne predmete po šolah širom države I lio bi b#a >»se p«e**eč preprosta formula, ki bi morda trenutno ugodila zakonu, ne bi pa problemu samemu veliko koristila. Pač pa je treba to vprašanje globlje pre-motriti in razčistiti še iz drugih vidikov! Na kratko si oglejmo vprašanje osnov nošolskih učnih knjig za prve štiri razrede, kakor jih predvideva novi razpis. Učni načrt osnovne šole je in mora biti baza vsem ostalim višjim učnim programom, vsaj tako bi moralo biti v .praksi, pa žal ni v celoti. Najprej bi bilo zato treba, urediti in sestaviti moderne osnovnošolske učne knjige in srednja šola bi morala graditi in oblikovati izobraževalno snov v nižjih razredih na temelju dovršene osnovne šole. Le tako bi se ohranila didaktična kontinuiteta med osnovno in nižjo srednjo šoto vsaj v prvem prehodnem Sol. letu. Ta harmo nija oziroma prehod bi se moral očrtova-ti ne samo v nastavnem planu in metodi, temveč tudi v učnih knjigah. V Šolskem tisku! V najnovejšem razpisu m nikjer opaziti tu nujne pedagoške tenden ce. Napačno bi bilo, da bi tudi v novih učnih knjigah prevladovalo dosedanje didaktično nasprotje med osnovno šolo in nižjimi razredi srednje (meščanske) Šole: prepad, ki ni utemeljen ne s splošnih (pedopsihologija) in ne s specialnih ozirov (različni šol. tipf), ki pa je dandanes vodno bolj očiten in škodljiv. Enako odločilno za vprašanje učnih knjig in njihovega pedagoškega značaja je tttdi peobksn pouka na osoowr»i šoli. Problem metode, ki jo goji osnovna šola v duhu moderne pedagogike in psihologije. Že sam zakon o osnov, šolah izrecno zahteva aktiven pouk, samodelav-nost in doživljanje učne snovi. Zato po* lagoma izgublja v osnovni šoli predmetni sistem svoje nekdanje dominantne mesto in mesto njega se uvaja takozv. skup ni ali bolje strnjeni pouk z življenjsko pojmovano snovjo in Idejo. V tem smislu mora biti zbrano tudi učno gradivo v osnovnošolskih učn. knjigali-priročnrkih in prav zato nas preseneča službeni razpis, ki zahteva šol. knjige v duhu — samostojnih predmetov in učnih strok, celo za nižje razrede. Ali res ni mogoče združevati v drugih banovinah n. pr. v III. razredu zemljepisja in zgodovine 'f enoten domoztvanstveni pouk, ko je pri nas ta praksa že davno utrjena in dobra? Ali je torej treba na tej učni stopnji dveh ražfličnih knjig za zemljepisje in zgodovino? Podoben primer je v natečaju za prirodoznanstvo in za praktična gospodarska znanja. Ali si je mogoče misliti prirodoznanstvo v osnovni šoli brez prakt. vporabljanja prirodoznanstvenih zakonov in resnic? In vendar dve različni knjigi! Nova šola teh pojmov ne loči, temveč jih spaja in ocenjuje z enotnih življenjskih stališč. I. t. d.------------ Šolski avtorji morajo fiksirati učno tvarino v svoji knjigi v obsegu in okvir, ju dokvčeneaa učn. načrta. Popolnoma ipra«tlno, če je nastavni plan pedagoško Železnica contra avtomobil? NAŠA DRŽAVA IMA SKORAJ MED VSEMI NAJMANJ AVTOMOBILOV. V naši državi Je danes krog 12.000 avtomobilov. Avtomobilizem pri nas je tekom zadnjih let v stalnem padanju. To dokazujejo tudi številke o uvozu avtomobilov: 1. 1927 je bilo uvoženih krog 900, 1. 1931 že 1000, 1. 1933 pa že komaj 52 avtomobilov, leta 1934 verjetno še manj. Vzroki: splošna ekonomska kriza, visoki davki in takse. Posledica: Sorazmerni padec potrošnje bencina, padec fiskalnih dohodkov na carini, trošarini, ushižbenskem davku, pridobnini, kriza v avtomobilski industriji in v vseh obrtih, ki imajo količkaj zveze z avtomobilizmom. Seveda je najhujša in najusodnejša posledica dejstvo, da smo glede števila avtomobilov in glede razvitosti avtomobilskega prometa med državami sveta skoro na zadnjem mestu. Tekom zadnjih let smo bili tudi priče še nekih dogodkov, ki so usodno uplivali na razvoj avtomobilizma pri nas: borbe železnice proti avtomobilskemu prometu. Vkljub temu, da vpliv avtomobilskega prometa na železniški promet pri nas niti oddaleč ni zavzel onega obsega kot v drugih državah, so vendarle naše železniške oblasti z raznimi tarifskimi u= krepi (konkurenčne cene na gotovih progah itd.) zavzele odločno stališče proti razvitku avtomobilskega prometa. Dogodki so pokazali, da so bili ti ukrepi brez vsakršnega pozitivnega efekta za železniško upravo, da pa so zelo škodljivo učinkovale na razvoj avtomobilizma. Zato so gospodarski krogi cele države ponovno pri merodajnih oblasteh pod-vzeii korake, naj bi se revidirala prometna in tarifna politika, naj bi se izločila škodljiva medsebojna konkurenca in naj bi se upostavila koordinacija železniškega in avtomobilskega prometa, ker so prometna vprašanja v najožji zvezi z vsemi ostalimi vprašanji narodnega gospodarstva, in ker borba ene prometne panoge proti drugi prizadeva težke škode celokupnemu narodnemu gospodarstvu. Gotovo je, da je železnica prevozno sredstvo, ki se še dolgo ne bo preživelo in da bo za gotove vrste prevoza, za takozvanc »masenartikle« na velike in srednje razdalje še tudi zanaprej ostala edino prevozno sredstvo. Gotovo je, da bi tudi pri »razdeljenem delokrogu« še vedno krog 80% prometa šlo po železnici. Gotovo pa je na drugi strani tudi to, da je železnica za prevoz gotovih predmetov na krajše razdalje (z ozirom na visok osnovni kapital, ki leži investiran v železnicah, z ozirom na veliko od govomost železnice, z ozirom na potrebe novih investicij itd!) mnogo predra5 ga, in da je v takih primerih avtomobil, utemeljen. Nastane pa vprašanje, če je sedanji učni načrt za osnovne šole vsaj za neko dobo še definitivno utrjen. Če se ne motimo, je bil lani predlagan za uvedbo nov »nastavni plan«, ki pa je bi! na željo strokovnih krogov umaknjen ... in zato podaljšan stari učni načrt. Že •samo to dejstvo kaže, da ne ustrez. modernim zahtevam pedagogike ne dosedanji (stari) in ne novejši (ki ni stopil v veljavo) »nastavni plan« in da lahko pričakujemo prej ali slej novih sprememb v uradnem učn. načrtu. Ali je potem u-mestno in ekonomično sestavljati nove učne knjige po starem začasnem načrtu?? Glavna je osnova! Najprej glava, potem Šele udje telesa! Tako tudi v šolskem organizmu in življenju. V natečaju se razpisujejo posebne nagrade za abecednik in slovnico v »slo* venskem dijalektu«. O slovenskih izdajali ostalih knjig za osnovne šole, (zemljepis, zgodovino, računstvo etc.) ni nobene besede v časopisnih razpisih. Najbrže, saj drugega izhoda ne more biti, je pa razpis učnih knjig za naše šole ven darle tako zamišljen, da ne izključuje materinščine v pouku in knjigi, ko je v dravski banovini okoli 860 osnovnih šol s slovenskim učnim Jezikom. Ali se motimo? Se to in ono bi lahko navedli, toda naj zadostuje za sedaj teh nekaj opazk načelnega značaja. S stališča didaktike! Po gornjih pripombah se nam torei ždi, da so nagradni šol. književni razpisi ra osnovne šo‘le pr emalo premišljeni ki nima kakor železnica stalnih prometnih stroškov (ti so pri železnici najmanj 25%!), mnogo cenejše prevozno sredstvo. To vse so nedvomno važna in za na-daljni razvoj naše celokupne prometne politike zelo pomembna vprašanja. Zato iskreno pozdravljamo, da je na dnevnem redu sej državnega tarifnega odbora, ki so se pričele 18. t. m. v Beogradu in katere vodi kot predsednik odbora naš rojak g. direktor Cugmus, tudi vprašanje reguliranja odnošajev med železnico in avtomobilom. Upamo, da bo tarifni odbor pravilno rešil to vprašanje v tej smeri, da se parola v bodoče ne bo glasila: železnica proti avtomobilu, ampak: železnica sporedno z avtomobilom. Takšno rešenje, obenem s primernimi ukrepi glede revizije dosedanje železniške tarife, zlasti v pogledu konkurenčnih cen, bo i pravično i ekonomično. V dvorani beograjskega avtomobilskega kluba je imel te dni predavanje o organizaciji avtomobilskega javnega pro meta višji tajnik ministrstva za promet dr. Dušan Mišič. Iznesel je v svojem predavanju zanimive podatke o početkih javnega avtomobilskega prometa v naši državi in o njega žalostnem umiranju, ki ga predavatelj ne piše toliko na rovaš splošni svetovni krizi, nego na rovaš dej stvu, da niso merodajni krogi imeli niti najmanjšega načrta za pravilno razvijanje in postopno napredovanje javnega avtomobilskega prometa, ampak so celo z neštetimi fiskalnimi in tarifnimi nerodnostmi ta promet naravnost ubijali. Gotovo nikjer na svetu ni avtomobili' zem v taki meri razvit kakor v Zedinjenih državah. Tani imajo nad 26 milijonov avtomobilov. Od teh jih 90% služi izključno privatnemu avtomobilskemu pro metu. Ostalih 10% je v službi javnega avtomobilskega prometa, a le majhen del teh 10% je v neposredni borbi z železniškim prometom, večji del pa posluje v krajih brez železnic in na ta način samo podpira železniški promet. Statistike raznih držav kažejo, da je tudi povsod drugod enako razmerje med javnim in privatnim avtomobilskim prometom. Zato je naravnost nerazumljivo pobijanje avtomobilske konkurence s strani železniških uprav potom raznih tarifskih mer, ker takšne mere zadenejo skoro izključno le malo število avtomobilskih podjetij, ne zadenejo pa privatne ga avtomobilskega prometa. V naši državi so podjetja, ki vrše javni avtomobilski promet, lani imela na razpolago okrog 950 vozil. 20% vseh avtobusnih prog teče sporedno z želez- in kot taki ne dajajo dovolj možnosti in garancije, da se bodo šol. avtorji odzvali s tistim duhom in s takimi uspehi, kakor-šnih bi si želeli starši in učitelji od piscev. Želja nas vseh, ki smo posredno in neposredno v stalnem kontaktu in udje šol. obrata, je, da bi nove učne knjige od govarjale vsem zahtevam moderne pedagogike in da bi bila vsaka učna knjiga v pravem pomenu besede: resnična mladinska knjiga, ki bi oplojevala duševno rast otroka in krepila pouk v šoli in doma. Odklanjamo'suhoparno »učno snov« v katerikoli knjigi; samo živa izobraževalna tvarina naj klije in raste v Šolskem tisku! Nekdanji »učbeniki« naj se umaknejo mladinskim delovnim knjigam in priročnikom. Tak namen naj opravljajo učne knjige državnih ali privatnih izdaj. V koliko bo sedanji razpis ‘ustregel tem zahtevam, bomo pa še sodili! Sicer pa nočemo biti preveliki optimisti! Albert Žerjav. Veseli kmetič FaHova opereta »Veseli kmetič«, ki j* je napisal libreto Viktor Leon, je vsebinsko in glasbeno delo iz tistih časov, ko še ni bilo revijskih- manir in »šlager-jev«, zato ima vsaj nekaj logičnega smisla, dasi jo mestoma kvari osladna sentimentalnost. Glasbeno je pa vsekakor dobra stvar in zato zasluži nove uprizoritve, četudi jo je Maribor videl že predvojno v nemškem in po osvobojen ju .v? ste venskem- -gteda+išeu. Zlasti nekatere .niškimi progami, torej konkurira železnici, dočim 80% vseh avtobusnih prog pada vertikalno na železniške proge, torej tvori nekako dopolnilo železniškega prometa ter dovaža potnike in blago iz krajev, kjer sploh ni železniških prog. Iz vsega tega sledi na eni strani, da so poskusi avtomobilske konkurence železnicam načelno pogrešne poteze, ‘na drugi strani pa, da je borba železnice proti avtomobilu samo v škodo i splošne mu narodnemu gospodarstvu i železnici sami. Sledi dalje, da se organizacija avto mobilskega javnega prometa ne sme pre partije so kar izvrstne, da izzovejo že sa me po sebi efekt. To se je poznalo tudi po načinu, kako je napolnjeno gledališče pri premieri sprejelo tega »Veselega kme tiča«. Ako bi bila režija manj šablonska in inscenacija bolj dvignjena, bi bil uspeli nedvomno še večji. G. Harastovič je v tem oziru hodil po utrtih potih, zato tudi ni pokazal napredka, ki bi bil sicer mogoč. Sicer pa vemo kako je pri nas in se je večinoma treba omejiti na sredstva, ki so na razpolago. V tem oziru bo menda pri nas še dolgo tako. Zato pa je dirigent g. Herzog vidno živel v Fal-lovi glasbi in imel prav srečen večer. Predstava je bila v pevskem in igralskem oziru na višku, kakor jih poznamo •v opereti malo. Pokazalo se je, da smo na kmetih vse bolj doma kakor v salonu in se tu razživimo in izživimo zares nevezano. Prednjačila je v tam oziru zlasti gdč. Udovičev a; tako igrati in peti je letos še nismo videli. Bila je kot Marica Podgornikova blesteča pevka in igralka. G. Sancin s svojo ulogo študenta in potem zdravnika Štefana Podgornika morda prav zaradi splošne krneč ke razigranosti svoje okolice ni mogel tako dominirati, kakor bi bil želel, dasi je bil pevsko dober in je tudi igralsko ostajal v stilu svoje uloge. Med ostalimi pevci je bil Med ven kot Lipovškov Vincenc pri premieri malo indisponiran: poznal se.uut je prehlad. G. Pavle Kovič (Podgornik) izvrsten po maski in igr?-, pa w?tpezf»joč prav dobro tudi kot puščati slučajnim podvigom privatne iniciative, ampak da se mora spraviti v. sklad z načrtno prometno politiko, ki mora biti vodena z vidikov splošnih narodnih in državnih interesov. Promet je življenjskega pomena za gospodarstvo in obrambo države.. Zato je dolžnost države, da ga s sodelovanjem gospodarskih činiteljev, t. j. privatne iniciative izgradi po jasno izdelanem načrtu. 5 tem bi se obenem ustvarili zdravi pred'-pogoji za izgradnjo -močne avtomobilske industrije v državi. V. S. pevec, je bil mestoma malo preveč sentimentalen, bolj kakor bi kot »veseli kr*1® tič« smel biti. Morda zato, ker je moval svojo ulogo preveč dramsko? „ Igralca g. F u r i i a n in g. K o š ic' kmeta Otepač in Krofač sta tudi iz i*e' znatnih ulog napravila dva karaktern0 sijajna lika. G. Gorinšek jo odpel 1,1 odigral »vaško oblast« Boltcžarja Muh® s potrebno humoristično-groteskno sti'1' zacijo in dosegel lepe efekte. Gdč. Bat' bičeva (dekla Lizika) in mala SiN^ Jarhov a (Anzek) sta s svojimi UM?' kitni nastopi splošno osvajala simpatil." Prav dober v stilu je bil tudi kmet V' povšek g. Harastovič a. V mani*1 ulogali so pa v skladu s celoto P*"a. uspešno nastopili g. Rasbcrger (P' Grumov), gdč. Starčeva (ga. Grun1®' va), g. Verdonik (poročnik HoP ’ ga. G o r i n šk o va (Friderika), ga. D r g u t i n o v i č e v a (natakarica) in ® r’ Tovornikov a (sobarica). Tudi in balet sta se uvrščala v celoto. ‘x> Kreftovi »Celjski grofje« v Pragi. Sc*, na dobrih avtorjev je uprizorila te “ v »Umelecki Besedi« v Pragi Bra* ‘ Krefta dramo »Celjski grofi«, ki je v r žiji H. Minanka dosegla — kakor čajo praški listi — popoln uspeli. KrlLc štejejo to Kreftovo delo med naibc‘1 jugoslovanske drame. Tudi režija inJP je dosegla priznanje. Obenem por^0. da bo v kratkem v Ljubljani in MarI.-je ru krstna predstava Kreftove kome ^ »Kreature«. Ob objavi repertoarja s°1 »to ;res -obljubili Skrivnosti človeškega značaja in usode Z OZIROM NA PREDAVANJE G. PROF. DR. BUJASA V LJUDSKI UNIVERZI. Po dolgoletnem, temeljitem študiju in prepričevalnih skušnjah si dovoljujem, da cenjenemu občinstvu, ki je za omenjeno predavanje pokazalo toliko zanimanja, sporočim marsikaj važnega iz svoje prakse. Ni človeka in ni položaja, bodisi prijateljstvo, zakon, podjetje, vzgoja otrok (malih in velikih), bolezen, študij, ki bi ne potreboval zanesljivega kažipota, da mu razjasni preteklost in razvozla bodočnost. Seveda tega ne pričakuj od vede, ki ne vpošteva posmrtnega življenja in je usmerjena enostransko, pač pa nam nudi vpogled v vse to astrologija, ki je ta ko stara ko vse religije in človeška misel sploh. V najstarejših svetih knjigah, med katerimi je tudi »Knjiga Jobova«, že nahajamo sledove o astrologiji, in skoro vse v zgodovini pomembne osebe, bodisi Egip čani, Indijci, Arabci, Grki. Rimljani, Germani in Slovani, so se oklepali te stare, visoke vede, stoječe v tesni zvezi z božjim zakonom prirode. Le na podlagi vztrajnega in temeljitega študija zamore vesten astrolog, ki vse stransko obvlada tehniko svoje vede, določiti na podlagi natančnih rojstnih podatkov življensko usodo. Konstelacija zvezd, kakoršna je ravno v trenutku rojstva, jasno kaže sposobnosti, ki jih ro= jenček lahko razvija v življenju ter določa čas, kedaj se izvrše napovedani dogodki. Bilo bi jako napačno, ako bi trdili o človeku, rojenem n. pr. v znamenju dvojčkov ali device in čegar vladar je Merkur, da bo dotični ali dober trgovec ali prefrigan tat, kar je omenil in pokazal z znano kretnjo g. prof. dr. Bujas v svojem predavanju. Znamenje dvojčkov vpli va ra duha in. pospešuje pravosodstvo, novinarstvo, literaturo, govorništvo, trgovino, daruje rojenčku ljubeznjivost in dobro podlago za značaj sploh, toda katera sposobnost iz navedenih prihaja naj- bolj v poštev, je odvisno od različnih zvez s planeti, ki so lahko dobre ali slabe. To potrjuje tudi dejstvo, da niti usoda dvojčkov, ki sta rojena v istem znamenju, v istem dnevu, mogoče le v četrturni diferenci časa, v isti geografski legi ni enaka. Ako se pa že med dvojčki opaža tako velika razlika usode, kaj šele pr* osebah s še različnejšimi rojstnimi podatki! Nesmisel je torej, da bi metali vse ljudi, rojene pod istim znamenjem, glede značaja in usode v isti koš. To so resne zadeve, ki potrebujejo resnega študija, da se izračuna življenjska prognoza. Podobno je tudi z grafologijo, frenolo-gijo, hiromantijo itd. Izmed vseh teh ved je vendar astrologija r.ajzanesljivejša! --Ako tedaj nasprotniki ne priznavajo astro logije v njenem pravem pomenu, s tet*1 še nikakor niso dokazali, da je napačna ali neresnična. Astrologinja mmc. Felicitas. Sv. Lenart v Slov. gor. Jadranski večer. V soboto, dne 16. t* m. se je vršil pri nas Jadranski večer, ki ga je priredila naša podružnica J®. Reči moramo, da je bila to ena naših najbolj uspelih prireditev v zadnjem času. Velika dvorana našega Sokolske^ doma je bila prav okusno okrašena. Ve5 oder je bil odet v modrino. V ozadj*| odra je bila velika jadrnica z razpetim' jadri. Splošno pozornost je vzbujal velik 6 metrov dolg morski volk. Med udeleženci večera, ki jih je bilo kakih 120, Jc vladalo ves čas prav animirano razpoloženje. Organizacija večera in vse drug° je bilo prav zadovoljivo. Mnogo je pri' pomogel k temu lepemu uspehu tega v6' čera izborni »Triglav-jazz« iz Maribor J' Moralni uspeh prireditve je bil v vsakem oziru dosežen. Prepričani smo, da je tj*' di materialno prav povoljen. V Mar!Soru, 'dne 23. II. 1935. VlariBorskf »V c c e r 11! ti« 'futra Slran Alphoose Dandet: GREH ZEJSIE ROMAN. 18 MaJa glava z lasmi citronove barve se je vzravnala z zlobnim nasmeškom: »Menda si ne boste usodili obdolžiti Charlexisa ugrabitve vaše sitiahe? Moj sin ima komaj osemnajst let in je še v šoli...« Rrav tedaj so se odprla vrata in med dvermi se je pred dolgo vrsto sob pojavil ko iz groba vstali žalostni lik generala. ki se je s težko muko naslanjal ua svoj naslanjač in pozdravil gospo Feni-ganovo s sirovimi besedami: »Dodajam še. draga gospa, da je naš nedolžni sinko odšel z izposojenimi sto tisoč franki, katerim jih bo treba vsaj še toliko dodati, dočim se njegova Danaja ponaša s tem, da je pobegnila le s srajco. ki jo je imela na sebi.« Med tem ko je govoril, so odsevali njegovi od hudobnega nasmeška nekoliko povešeni brki v starinskem zrcalu nad kaminom malega salona in videlo se je tudi. kako maha učitelj .lean za velikim naslanjačem obupno z lokom Svojega čela. Gospa Feniganova je vstala in dostoianstveno odliaiaioč rekla: »Zaželite svojemu sinu, da se nikoli ne sreča z mojim!« General je vztrepetal, a ga je vojvodinja spet pomirila. »Ne skrbi!... Eden na Seine-etOise, a drugi na potu v Indijo — za njiju ni nevarnosti, da se še kdaj srečata.« Ko pa je kočija gospe Feniganove izginila, so vendar poklicali gospoda Alexan d ra. »Ukazujete, general?« »Pazi stalno na Richarda, razumeš? ^ko kam odootuje, pojdi za njim in nas 'i vsem obveščaj!« Vojvodinja je dodala: »Kar tiče stroškov mojega sina, obrnite se naravnost name, kadarkoli bo kaj zahteval.« Stari oskrbnik se je priklonil do tal in prišel iz tega gradu mrtvaške lepote. Med tem se je Richard, stiskajoč svo-'n široka pleča, sprehajal z jeznimi koraki gori in doli po salonu v Uzellesu, noslušajoč pripovedovanje svoje matere, ki je prav tako vsa divja sedela v naslaniaču. noloživši starinski klobuk s trakom na kolena. Stisnil }e zobe in poslušal vse dokler ni umolknila, potem je pa nenadoma stopil k njej, jo dvignil, privil na prsa in dejal z nekim izlivom nežnosti, ki je bil pri tem mirnem in hladnokrvnem človeku tako redek: »Sedaj je vse končano; imaš prav: ta ženska je ničvrednica; naj gre kamor hoče, mi ne spregovorimo o njej niti besede več.« Tako je govoril v iskrenosti svoje jeze, med tem ko ga je istočasno mučila misel, da mu je Lydijo odpeljal šolarski mlečnozobec. Tedaj je prvič občutil vso smešnost in strahotnost svoje nesreče in se čudil, kako je mogel tako dolgo trpeti poleg sebe to bolestno in »histerično ženo«, kakor mu je o njej zatrjevala njegova mati. Ona je seveda vse to odobravala z odkritim veseljem, da je dobila pri njem zopet svoje staro mesto. »Sami smo si krivi, sin moj... ker smo jo sami šli iskat v sirotišnico med najdenke. Dosti neprijetna stvar je imeti sorodnike in se tega vsak ogiblje, toda vendar, pride ti v hišo žena brez staršev in brez človeka, ki bi poznal njeno v skrivnost neznanega zavito rojstvo, pa ima na sebi vse mogoče podedovane madeže. Ta ženska si je domišljala, da je plemenite krvi... To so ji že v samo= stanu vtolkli v glavo. Pa bodi karkoli. njena plemenitost je prinesla v njene žile dosti smradu. Daj, objemi me in ne misli več na to!« Poizkušal je ne več misliti na njo; vsak dan je muči! svoje telo z napornim delom, da je potem zvečer stisnjenih pesti zapadel v spanec. Ko bi se bil poroči! z žensko, ki bi bila po duši sorodna n^govi materi, ki bi se kakor ona vsa posvetila sadovnjaku, perutnini in perilu, bi bil mogel Richard s spremembo zunanjega načina življenja zadušiti svojo bol. Toda Lydija, ki ni imela otrok in se ni bavila z gospodinjstvom, je povsod spremliala svojega moža, hodila je z njim na lov in ribolov, da je naletel sedaj povsod, na vseh svojih potih, tudi ako se jim je hotel izogniti, na žive spomine na nio, kakor na sence izgublja ne lastne sreče. Prvič po ženinem begu je vrgel mrežo nekaj metrov daleč od brega med Risom in Juvisyjem. Na tem mostu se je v mirni in bistri vodi odražala hiša s slamnato streho in visokimi štirioglatimi okni, ki je stala tik poti in služila voznikom in popotnikom za prenočišče. »Da nisem zavozil preveč med travo?« je dejal Churchin, ki je veslal v čol nu svojega gospodarja, ko ga je videl tako nepremičnega. (Se bo nadalievalo.) Od siromašneoa čuvaria do moža miironarke NAJBOGATEJŠI PAR AMERIKE. - ONA .IE IMELA DENAR IN LEPOTO, ON LEP ZNAČAJ IN MOČ. — IMEL JO JE BRANITI PRED UGRABITELJI. PO= STAL JE UGRABITELJ NJENEGA SRCA. Takšne dogodivščine se razpletajo še saimo v čudovitem ameriškem svetu. — Zgodba, ki jo navajamo, se.tiče hčerke »kralja tobaka« Doris Duke in njenega moža Jamesa Cromwella. Kdo je bila ona? Ko je umrl »kralj tobaka« James B. Duke. je zapustil hčerko Doris, ki je bila stara komaj 13 let. Oče je v svojem testa mentu dobro in modro poskrbel za svojo hčerko. Zapustil ii je vsoto 80 milijonov dolarjev, ki so bili tako pretkano zavarp Vani. da je ta vsota navzlic najrazličnejšim bančnim in borznim špekulacijam neprestano rasla. V opor. je stalo črno na belem da bo hčerka dobila na razpolago nrvo nolovico dediščine v denarju šele Po izteku 21. leta, a ostaneh v naslednjih pet oziroma desetih let. Oče ji je zapisal, da se mora tudi milijonarjeva hči Privaditi štednji z denarjem. Medtem pa se je zgodilo da je nastala v Zedinjenih državah ameriških epidemija ugrabiteljev posameznih oseb, ki so bile znane kot bogate in premožne. Neznani kriminalni ljudje so v ve-likem pošiljali tem premožnikom grozilna in izsilievalna pisma. Tudi Doris je prejemala takš-na pisma in pričela se je bati za svoje življenje in denar. Doris je zadevo modro uredila. Kdo je bil on? Spoznala je neznanega in skromnega trgovca Jamesa Cromwella, ki se je mo-Sel edino s tem ponašati, da je njegov oče delal pri bogatem Morganu. Naproša je Doris tega Cromvvella. ki je slovel zaradi svoj; moči. da naj bi ji bil za stalnega čuvaria in branilca Crntmwe1' je ponudbo sprejel. Pri tem je mlada, leoa in boscata Doris, stara sedaj 22 let. začela vedno bolj ceniti in občudovati Značaj svojega stalnega spremljevalca, ki je imel nalogo, da bi jo branil pred morebitnim napadom, pa tudi njegova moč in mišice so ii imponirale. Tako se ie polagoma snletla med obema mladima človekoma liubezen. Sledila je zaroka in kmalu zatem poroka. Vse se je izvršilo v popolni tišini. Seveda je tudi v Ameriki zbudila ta poroka veliko zanimanje, saj se je čuvar in branilec prelevil v — nanadalca, ki je z uspehom osvoii! srce naihogatei-<šega dekleta v Ameriki. Sedaj sta ta rai' bogatejša zakonca Amerike nastomfa noročno potovanje po svetu. Ameriški časniki pa so polni te zanimive zgodbe, kakršnih je tudi na novem kontinentu ma lo. Novoporočencev re moti niti najmanj okolnost, da je Cromwel1 Ifi ’et stareiš’ od svoje ljubke in bogate ženke. bi se \ saj skozi avstralsko radiofonsko postajo oglasil, da bi tako cula njegov glas, če ji f- ni Rog dal. da bi videla njegove lepe oči. To zadnjo željo so ji izpolnili. V njeno sobo so montimi; zvočnik in tik pred smrtjo ji je iz dal;.-je Avstralije poslal tople pozdrave njen vnuk. Kmalu nato je zatisnila oči. ZADNJA ŽELJA. V Londonu je pred kratkim umrla vdo va nekega bogatega industrijama. Njen edini sin se je že pred desetimi leti preselil v Avstralijo in postal tam ravnate ' bogate izvozniške dr"~be. Tudi se je v Avstraliji oženil in dobil pred leti sinčka. Naisrečneiša želja osam’.' ne vdove je bila pogledati vsaj enkrat pred smrtjo mlademu vnučiču v sinje oči, o katerih ji je toliko pisa’n nieceova srečna mati. Nenadoma pa je zbolela in tako ;e tudi njena poslednja želja, da bi videla otroka svojega sina, splavala po vodi. Ko je ležala na smrtni postelji, je zaprosila angleško radiofonsko oddajno post- - nni hi dovoMIn ničnemu vnuku. c’a Petrolej iz premoga. V Billinghamu na Angleškem grade tvornico, ki bo producirala petrolej ;z angleškega premoga. Tvornica bo dogo-tovljena še letošnjo pomlad in bo pričela takoj obratovati. Njena kapaciteta je ore računana na 135 milijonov litrov petroleja na leto. Tolažba Bolnik: »Vi torej upate, gospod doktor, da mi boste vrnili zdravje?« Zdravnik: »Seveda, vaša bolezen je moja specialiteta in v nji imam bogate izkušnje. Ravno imam bolnika, ki ima isto bolezen in zdravim s:a že 10 let.« Tezno Krajevna organizacija JNS ima svoj občni zbor v soboto 23. t. m. ob 20. (8.) uri v gostilni £ beder na Ptujski cesti. Poleg običajnih poročil bo poročal o delu občinskih odbornikov član uprave g. Šabeder. Obišče nas tudi narodni poslanec g. Krejči. Tezenčani, pridite! nem domu. Izpiti se bodo vršili čez 14 dni v Mariboru. Priiavljenci se naj oglasijo v sredo zvečer pred predavanjem pri predavatelju. Načelnik. Tečaj za vaditelje sokolskih čet. V Ptuju se vrši tritedenski vaditeljski tečaj za vaditelje sokolskih čet, ki ga vodi župni načelnik br. Koimac, Pri delu mu pomagajo člani župnega T. O. in zvezni pred-njak br. Kavčič ter župni prednjak br, Vekoslav Princ. V tečaju je 41 tečajnikov in večinoma vsi so kmečki fantje, le nekaj je obrtnikov. Vsi z zanimanjem sle dijo predavanjem. S tem tečajem se bo zopet povečal kader sokolskih vaditeljev na deželi s kmečkimi fanti, ki sami najbolje poznajo razmere na vasi in bodo znali usmeriti delo v pravcu, ki se jim bo zdel najprimernejši. Jutri zvečer bo tečaj končal s poslovilnim večerom. $Dort Sokolstvo Tečaj za smuške sodnike. Da izpopolni vrste smuških sodnikov, priredi v prihod njem tednu meddruštveni odbor trivečer ni tečaj za tiste, ki nameravajo napraviti zvezne sodniške izpite! Na ta tečaj opozarjamo predvsem vse prednjake smučarje in tudi vse smučarje Sokoe. Prvi večer predavanja bo v sredo 27. t. m. ob pol 19. uri v župni sobi v Narod- Okrožni odbor LNP, službeno. Službujoči odbornik pri prijateljski tekmi SK Železničar : SK Svoboda, ki bo jutri popoldne na igrišču SK Železničarja, bo g. Ilovar; pri prijateljski tekmi ISSK Maribor : SK Rapid, ki bo jutri popoldne na igrišču v Ljudskem vrtu, bo pa službujoči odbornik g. Kurnik. Tajnik. Zbor nogometnih sodnikov, službeno. Prijateljsko tekmo SK Železničar : SK Svoboda sodi g. Bizjak, prijateljsko tekmo ISSK Maribor : SK Rapid pa sodi g. Nemec. Sodniškim kandidatom, starim in novim, se sporoča, da se morajo letos na novo prijaviti, nakar se jim izstavi izkaznica za tekoče leto. Poročilo o občnem zboru ZNS je na vpogled zvez nirn sodnikom na seji OOLNP v ponedeljek 25. t. m. Poverjenik. Boks-matcha Svoboda : Slovan drevi ne bo. Zaradi odpovedi SK Slovana za drevi napovedanega boks-matcha v kazinski dvorani ne bo in se bo vršil prihodnjo soboto. Ceni. občinstvu sporočamo, da smo naše delavnice preselili iz Koroške ceste v lastne prostore CANKARJEVA ULICA 6 (ooltg veletrgovine ITaka) Trgovina na drobno pa se nahaja še vedno GOSPOSKA ULICA 13. Z odličnim spoštovanjem KARO industrija čevljev Stran 6 Mariborski »V e 5 e r n i k« Jutr. V Mariboru, cine 23. IT. 1935. Fozor! V iorek zefie leden ričnab del pri Mali Razno ZIMA JE TU! Vaših koles ne rabite več, zato se vam nudi prilika, da jih pustite temeljito osna-žiti emajlirati, poniklati, vse krogljične ležaje zbrusiti, tako, da bodo do prinodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. 5509 VSA TAPETNIŠKA DELA in popravila izvršuje najceneje Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8. 718 JOS riCHV IN DRUG. Konces. eiektrotebnnično po Ujetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstaJacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon kurečnih cenah POROČNE PRSTANE srebrni Din 10.—. duble Din 14.—, 14-karatno zlato Din 70.— naprej. Izvršujem popravila. kupujem zlato. Ignac Jan, urar v gradu- 422 SPREJMEM ABONENTE na domačo hrano. Razen drugih jedil nudim specijalitete: ribe. bržolo, ražnjiče, čevapči-če^ vse vseže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Večkrat v tednu primorske »meneštre«, rižoto, makaroni s fižolom. Točim črno. pristno dalmatinsko vino po Din 8.— liter, dobro štajersko po Din 12.—. Gostilna »Rotovž«, A. Vicel. Rotovški trg 8. 501 HALO! HALO! Gostilna »Triglav« sprejme abonente po najnižjih cenah. V soboto in nedeljo domača zabava s koncertom. Specijal na jedila in pristna raznovrstna vina. Postrežba točna. 739 NAZNANJAM cenjenemu občinstvu, da je zopet v prometu avtobus na progi Maribor — Kungota — Svečina. Cene so znižane in znašajo za eno turo do Kungote 8 Din in do Svečine 12 Din. Iste cene veljajo tudi za povratno vožnjo. Odhod iz Maribora pri gostilni »Pri grozdu« ob 13. uri. Ob praznikih in nedeljah dvojni odhod in sicer ob 13. in 19. uri. Se priporoča lastnik Slavko Vasle- 752 Prodam POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t. APNENI PRAH čilski soliter, sečnina ter vsakovrstna umetna gnojila za gnojenje drevja in vrtov oddaja Kmetijska družba, Meljska cesta 12, tel- 2083. 678 DOBRO OHRANJEN PIANINO naprodaj 3500 Din. Magdalen-ska ul. 17, stanovanje 2. 726 DANES. SOBOTA v »Grajski kleti« koncert. — Odprto do 3. ure zjutraj. 763 Posesa STAVBENE PARCELE lepe, na solnčni legi, 730 nr, ob Mejni ulici prodam. Cena se izve v Prešernovi ul. 5, Pobrežje. 748 PRILOŽNOST. Lepe stavbene parcele v sredini Studencev poceni naprodaj. Vzamem tudi hranilne knjižice. Oddam tudi 10 vozov gnoja. Schick. Tržaška cesta 20-1. 750 STAVBENE, VOGALNE PARCELE lepa lega, naprodaj. Studenci, Radvanjska cesta 6. 755 POCENI NAPRODAJ 2 omari, postelja, nočna omarica in 3 sodi 156, 68, 76 lit. Ruška 8, pri hišni gospodinji. 727 MALO TRGOVINO poceni prodam ali oddam v najem. Vprašati pri Brusu, Maribor, Mlinska ul. 9, dvorišče. _________________ 738 DOBRO STARO VINO (rizling) od 5 litrov naprej o Din 8.— pri Klemenčiču, Sv. Peter. Steklenice se lahko oddajo v Gosposki ul. 46/11, vrata 6. 757 Sianovanie BOLJŠEGA DELAVCA vzamem na hrano in stanovanje. Meliska cesta 58, v gostilni. ________________707 OPREMLJENO STANOVANJE. sobo in kuhinjo, oddam, naprodaj tudi pohištvo. Meljska c. 59._________________ 734 SPREJMEM NA HRANO IN STANOVANJE. Koroščeva ul. 5-II, vrata 9. 740 KRASNO DOSMRTNO STANOVANJE dobi, ki mi posodi nekaj denarja za dogotovitev hiše do 10.000 Din, event. odplačam tudi v gotovini. Vknjižba na prvo mesto. Naslov v upravi »Večernika«. 745 DUNAJSSCI Sl SOLIDNEGA FANTA sprejmem kot sostanovalca. Loška ul. 5, vrata 7. 751 Prodam poceni novo, dvovrstno DIATONIČNO HARMONIKO. Ivan Praznik, Jezdarska ul. 8 741 Sobo odda SPREJMEM DVA GOSPODA v sobo s posebnim vhodom, s hrano Din 400,— mesečno. Strossmajerjeva ul. 9. 732 MALO POSESTVO v bližini Maribora na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 759 lokal DOMAČA VESELICA v nedeljo v gostilni »Novi svet« v Studencih. Točijo se prvovrstna domača in dalmatinska vina. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. 749 SKLADIŠČE V CENTRU. pripravno za garažo ali delavnico, oddam. Vprašati Gosposka ul. 11, hodnik, desno. 730 SOBO ODDAM. Palača pokojninskega zavoda Verstovškova ul. 4-1, desno. 737 MIZARSKO DELAVNICO, pripravno tudi za drugo obrt, kakor tudi stanovanje v Vojašniški ul. 12 oddam s 15. marcem. 731 OPREMLJENO SOBO oddam. Taborska ul. 8, Pukl. ___________ 738 ___________ SOBO. lepo meblirano, poseben vhod oddam takoj uradniku ali oficirju. Stritarjeva ul. 5, pivo nadstr. 739 OPREMLJENO SOBO oddam boljši osebi. Stolna ul. 1. 742 Edin* slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske obiasti je,.Veternik". Z« to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju oiito nalogo poskrbeti za to, da bo rao el uspešno vršiti sveje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le ted^j, ako »Večernih “ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujeta ali iščejo, morali oglaševati v ,Ve-černlkovih" malih oglasih. »Vežernik" dela za Vas, delajte Vi zanj! OPREMLJENO SOBO s kopalnico takoj oddam. — Tomšičev drevored, Lešniko-va ulica 4. 747 SOBICO oddam dvema gospodičnama z vso oskrbo za 350 Din. Aleksandrova cesta 64, vrata 6. 756 GOSPODA sprejmem na stanovanje. Einspielerjeva ul. 26, Melje. 754 DVA BOLJŠA GOSPODA sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Večernika«. 760 Službo išie AILADA, POŠTENA ŽENA. z znanjem slovenskega in srbo-hrvatskega jezika, išče mesto postrežnice za takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Ve černika«. 736 Službo dobi SLUŽKINJO ZA VSE sprejme takoj starejši gospod. Starost 40 do 50 let. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Takoj«. 766 2gublieno IZGINILA mi je na trgu črna, ročna torbica s prosto železniško karto na ime Marija Križaj in rožnim vencem. Najditelj se naproša, da stvari vrne proti nagradi upravi lista. 764 (WIENER-MESSE) 10. do 16. marca 1935. (Rotunda do 14. marca). Luksuzni in praktični predmeti (pohištvo), reklamni sejem FRANCOSKA KOLONIMLNA RAZSTAVA tekstilni in oblačilni sejem, pletenine, krzna POSEBNA RAZSTAVA RAZVOJ GOSPODARSTVA tehniški sejem (gradbeni in cestno gradbeni sejem), pisarniške potrebščine, izumi mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles, lovska in strelska razstava RAZSTAVA ŽIVIL Poljedelska in g-ozdarsko-jfospodarska razstava Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. — Ogrski prehodni vizum se uda proti predložitvi sejmske izkaznice na meji. — Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Da Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. — Vsakovrstna poiasnila in sejmske izkaznice (a Din 50'—) dobite pri „W!ENER-S*Eš E“ A. G., WtEr* X . in pri častnem zastopstvu v Mariboru: Podr Ljubljanske kred. banke Tujsko-prometna zveza, Aleksandrova 35 Gostilna ^.Balkan i* v nedeljo pojedina piščancev, pečenih klobas ter najboljša sortirana vina, kakor muškatni silvanec, rizling itd. 765 POSOJILNCA R. Z. Z O. P. MARIBOR, umom* DOM USTANOVLJENA LETA 1882 , k k. IIRmBI IH®! Stanje hranilnih vlog 60 milijonov Din Rezervni Sklad 9,668.000 Din Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Prodamo po ugodni ceni 27 |)| prvovrstnega jeru* zalemskega vina lanskega letnika. Ponudbe na Obrtno banko, podr,L?u4©r,n®r ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦h Jabo.ka Škart 1 kg Din 2*— Eksport Kora zija Aleksandrova cesta 43/1. SELITVE ■■■> HHH ■ W Hn s pohištvenimi in odprtimi vozovb kakor tudi V$k8adiŠ2@nfa izvršuje najceneje Prva lUgOS&* transportna d. d. SCHENKEP & CO, Telefon 20-44 MARIBOR, MELJSKA CESTA štev. v Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske uUee RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Majboll vama nalotba denarja. ker Jamči »a vloga pri te/ hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem in « vso svojo davčno ntoijo — — Hranilnic* izvršuje vse v denarno stroko spadajote posle ločno in k u I a n t n o Spre jema %?•££}«££ Podružnica: CELJE Saa&taS Izdaja konzorcij »Jutra« v Liubliani; predstavnik izdaiatelio in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru,