572
Dr. Fr. L.: Izprehod na Notranjsko.
1827.—1843. Vilibald Tacher, ob jednem gvar-dijan in Častni meščan ptujski.
1843.—1845. Paul Kaneler, rojen na Hajdinu.
1845. —1846. Maksimiljan Majerič, rojen v Kicaru,  občina te župnije.
1846.—1847. Ludvik Pečko, Varaždinec, ob jednem gvardijan ter pisatelj kronike tega samostana.
1847.—1848. Alojzij Kremser, ob jednem gvardijan.
1848.—1854.   Vilibald Tacher.
1854.—1868. Maksimilijan Majerič, ob jednem gvardijan.
1868.—1879. Karol Cučko, rojen na SČavnici, župnije sv. Jurija.
1879.— 1891. Benko Hrtiš, rojen pri sv. Lovrencu na Dravskem polju 1. 1833.
1891.—¦? Klement Šalamun, rojen v župniji sv. Bolfanka pri Bišu 1. 1839.        (Dalje.)
Izprehod na Notranjsko,
(Spisal  dr. Fr. L.) (Dalje.)

WT           Pot   ie   šla   vedno
navkreber in bila dokaj :" J&JHf'3k-                         dolga.    S Fužin  seveda
.^               vozijo  v  Ajdovščino  in
?TVl.            tudi mnogo hodijo. Dru-
,JL     -MUHI            gaČe je pa naprej.  Steza
'••    ^»^^I^B^Sp         se   suče   okrog    gorske
JI  \           rebri,  pa še vedno prav
~'-~r             'J a»^-,:..       polagoma.   Tukaj  je še
*-'•-*¦?!*»*.     senožet,   in   srečal  sem jjKl.   ^            kosce, ki so kosili uborno
seno    —   bilo    je    dne Pot na Otlico.                10. vel. srpana, god sve-
tega Lavrencija. Ubral sem urno pot naprej in tako sem skoro po dveurni hoji došel svojo potno družbo. Tu smo
počivali in ob tem ozirali se nazaj in naprej. Zgornjo Vipavo, kolikor smo je obhodili doslej, zakriva že hrbet našega Kovka, po katerem se vspenjamo: tem lepše pa se pred nami razgrinja dolenja Vipava na desni in levi goriške ceste. Od Lozic namreč do Sturij se razteza vipavska dolina od jugovshoda proti severozapadu, od Sturij naprej pa se vije zapadno proti Gorici. In ta  del  je  bil sedaj  pred  našimi  očmi.
Prav lep prizor se nam ponuja tukaj na sredi gorske poti. Bližnja vipavska dolina se vidi prav razločno, daljne gore se pa zavijajo v tanko meglico — poletni dim. Blizu sebe ne vidiš drugega kakor pečine, večje in manjše skale,  peščena brda,  semtertje kako travico.
Udarimo jo naprej! Pot ni gladka in položna, pa tudi ne preveč razdrta in strma. Ob vročini je hoja todi gori dovolj huda, zlasti popoldne, ko se solnce upira naravnost v tvoj hrbet; nevarna pa je samo ob burji ali ob hudem mrazu in snegu, kakor sta v predlanski zimi dva možaka tukaj  našla nesrečno smrt.
Četudi je pot pusta in utrudljiva, vendar hodijo jako pogostno po njej bližnji Gorjani. Todi gre glavni gorjanski promet s ptujim svetom. Gorjan, moški ali ženska, oprta si doma zjutraj na vse zgodaj svoje breme drvali koš bukovega oglja, in hajdi v Ajdovščino! Četudi nese težko, vendar ne Čuti teže, da si le prisluži bore novčiče. A ne nabira si zakladov s takim delom, pri katerem trpi kakor tovorna živina, marveč le kruha si služi, katerega mu ne dajejo njegove domače skale. V Ajdovščini namreč proda drva ali oglje, za skupiČek pa kupi turščiČne moke ali soli, in s takim bremenom se vrača domov. Ob deveti ali deseti uri dopoldne je ob poletnem Času naš Gorjan že zopet doma in gre takoj na drugo delo. Veselilo me je iz srca, da sem se tudi sam potil po tisti poti, po kateri se pote ubogi naši