Nariši nov dan v Gorici UMA]»*» UWA Düberdüb in Sovo-Jnjs »Ym.trecíím ¡I Doberdob, Sovodrije, Ronke,, Slandrežh Gori ca > Tržič Povsod\ kjer nas potrebujete. Primorski /n v* • Gretja ni samo finančni problem Vlasta Bernard Skupna evropska valuta obhaja svojo prvo okroglo obletnico na najslabši možni način. Kakšne bodo posledice grške drame in ogroženega ravnotežja javnih financ v nekaterih drugih članicah območja evra, je danes težko napovedovati, tako kot je bilo pred letom in pol težko predvideti zlom ameriške banke Lehman Brothers, ki je sprožila svetovno finančno in gospodarsko krizo. Mrzlično sestajanje predstavnikov finančnih institucij in evropskih vlad daje sklepati, da se bo rešitev za Grčijo tako ali drugače našla, če ne zaradi drugega, že zato, ker je treba preprečiti širitev požara na hiše v soseščini. Žal je grška kriza izbruhnila ravno v času, ko si Evropa še ni opomogla od globalne krize in recesije, ko so državne blagajne članic območja evra izčrpane, državljani pa ne samo razočarani, ampak celo jezni na skupni evropski dom. Ja, dom. Ko se je pred desetimi leti rojeval evro, smo govorili o tem skupnem domu kot o lepi prihodnosti, brez meja, z eno samo valuto, z močnim gospodarstvom, ki naj bi postalo največje na svetu. Kjer so danes tiste iluzije? Evropa je v tem desetletju izdala samo sebe in zaupanje svojih državljanov. Komaj je zapihal veter krize, so bile parole o skupnem domu pozabljene in države so mimo skupnih pravil začele razmišljati -in ukrepati - le za svoje »nacionalne interese«. Predlogi za skupen evropski boj proti krizi so se izjalovili, vsak je začel vleči svoj voz, glas Bruslja pa se je stanjšal do mere, da ga skoraj ni več slišati. So evropske institucije spale, ko so jim Grki servirali lažne račune? In kaj je počela Evropska centralna banka, ki je pristojna za skupno monetarno politiko 16 držav članic območja evra? Grčija je šla mirno svojo pot, ne ozirajoč se na pozive Bruslja je ne samo opustila nujno potrebne strukturne reforme, ampak je celo ukrepala v nasprotno smer. Ko je Evropa ugotovila, da je v Atenah nekaj narobe, je bilo že prepozno. Zdaj pol Evrope krivi Nemčijo in Angelo Merkel sebičnosti. Ravno Nemci so bili največji nasprotniki lahkega širjenja evra na države, ki niso bile sposobne izpolnjevanja in ohranjanja strogih maastrichtskih kriterijev. Zdaj bi se lahko hvalili, da so imeli prav. Pa ne bo tako. Tudi Berlin bo plačal svoj delež za rešitev gorečih Aten, tako kot bosta plačali Italija, Slovenija in vsi ostali. Denar bodo državniki seveda pobrali iz žepov davčnih zavezancev. Za ceno izgube konsenza, ki jo bo nadražje plačala ravno Evropa. dnevnik ČETRTEK, 29. APRILA 2010_ Št. 101 (19.808) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € finančna kriza - Po oceni IMF naj bi Grčija potrebovala 120 milijard evrov posojila Nemčija od Grčije zahteva dodatne varčevalne ukrepe Bonitetna agencija Standard&Poor's znižala oceno za državni dolg Španije slori - Včeraj 34. občni zbor Zdrav inštitut, ki želi biti integriran v raziskovalno realnost TRST - Slovenski raziskovalni inštitut je imel včeraj v tržaškem Narodnem domu 34. občni zbor, ki je bil volilnega značaja. Udeležili so se ga tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, državni sekretar Boris Jesih in generalna konzulka Vlasta Pelikan, ki so si predhodno tudi ogledali Slori-jeve prostore na Trgu Giotti. Poročila predsednika, ravnateljice in blagajnika so pokazala na razvejano dejavnost inštituta in tudi na njegove »zdrave« račune. Člani so ob koncu zborovanja izvolili člane novih upravnih in nadzornih organov. Na 8. strani BERLIN/ATENE - Grčija naj bi po besedah generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada Strauss-Kahna za servisiranje dolga in pokrivanje javno-finančnih potreb v treh letih potrebovala do 120 milijard evrov. Nemška vlada naj bi ocenjevala, da bo potrebno pomoč Grčiji s 45 milijard evrov povečati še letos. V Berlinu so sicer zadržani do prehitrega sprejema zakonskih podlag za posojila in od Grčije zahtevajo dogovor o nadaljnjih varčevalnih in reformnih ukrepih za prihodnja tri leta. Bonitetna agencija Stan-dard&Poor's (S&P) pa je včeraj znižala oceno za dolgoročni državni dolg Španije. Na 21. strani Špetrski dvojezični šoli še grozi razdelitev Na 3. strani NAPA na predstavitvi v Bruslju Na 4. strani Ekološko streljanje na Repentabru? Na 7. strani Trst: v krajinski komisiji še brez Slovenca Na 8. strani SDAG lani s skromnim dobičkom Na 14. strani Italijanska dnevnika bodo tiskali v Štandrežu Na 14. strani rim - Dobra novica Finančno kritje za slovenske TV oddaje RAI RIM - Nova konvencija med italijansko vlado in državno radiotelevizijsko družbo RAI, ki je bila podpisana pred nedavnim in med drugim omogoča vidljivost slovenskih televizijskih programov RAI tudi v videmski pokrajini, potem ko je le-te od leta 1995 mogoče gledati le na Tržaškem in Goriškem, je dobila tudi finančno kritje, saj jo je finančni minister Tremonti v prejšnjih dneh tudi sam podpisal, zdaj pa dokument čaka na potrditev računskega sodišča. Na 2. strani 1NOVAK SPC d.o.o. Cesta na Polane 1, 6210 Sežana Tel: 00386/5 73 12 490 Fax:00386/5 73 12 482 WWW.renO-Sezana.Si umik: od 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 sobota zaprto MARINI G H I c^mfe^/o/tá J Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Četrtek, 29. aprila 2010 ALPE-JADRAN / RIM - Podpis finančnega ministra Giulia Tremontija Konvencija o slovenskih TV oddajah RAI ima končno tudi finančno kritje Sporočilo iz predsedstva vlade - Nova konvencija omogoča vidljivost tudi v videmski pokrajini RIM - Nova konvencija med italijansko vlado in državno ra-diotelevizijo RAI, ki končno omogoča vidljivost slovenskih televizijskih oddaj RAI tudi v videmski pokrajini, ima tudi finančno kritje, ki ga je s svojim podpisom v prejšnjih dneh namreč zagotovil tudi finančni minister Giulio Tremonti. Vest so nam včeraj sporočili iz kabineta senatorke Tamare Blažina, kjer so prejeli sporočilo v tem smislu iz urada za založništvo in medije pri predsedstvu vlade. Zdaj bo konvencijo lahko potrdilo tudi računsko sodišče in se bo potem lahko začela izvajati. Novica o novi konvenciji, ki sta jo v imenu vlade in RAI podpisala vodja urada za založništvo in medije pri predsedstvu vlade Elisa Grande in predsednik upravnega sveta RAI Paolo Garim-berti, je prišla v javnost pred dvema tednoma. Dokument osvaja servisno pogodbo med družbo RAI in ministrstvom za komunikacije, ki že določa vidljivost slovenskih televizijskih programov italijanske državne televizije povsod tam, kjer živi slovenska manjšina. Do zdaj pa je bilo te programe, katerih oddajanje se je začelo leta 1995, mogoče videti le na Tržaškem in Goriškem (in še tam ne povsod). Nova konvencija končno omogoča vidljivost tudi na Videmskem, čeprav je bilo finančno kritje (ki je zadevalo celotno konvencijo in ne samo vidljivost oddaj v videmski pokrajini) pod vprašanjem do Tremontijevega podpisa. Prejšnji teden pa je na srečanju s predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko deželni odbornik za šolstvo in kulturo Roberto Molinaro napovedal, da bo Dežela Furlanija-Julijska krajina dobila pristojnosti za rešitev vprašanja vidljivosti programov. Oddajnik na Karkošu, ki bo zagotavljal vidljivost slovenskih programov RAI tudi v Benečiji SVET EVROPE - Na zasedanju parlamentarne skupščine SE Komisar za človekove pravice Hammarberg v svojem poročilu tudi o Romih v Sloveniji Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg je novembra 2006 v Sloveniji v postojnskem centru obiskal tudi romsko družino Strojan (v sredini takratni minister Milan Zver) STRASBOURG - Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg je v okviru zasedanja Parlamentarne skupščine SE v Strasbourgu včeraj predstavil poročilo za leto 2009, v katerem je glede vprašanja Romov in izbrisanih omenil tudi Slovenijo. Parlamentarci SE bodo zasedanje nadaljevali tudi danes, ko bosta na tnalu predvsem BiH in Belorusija. Kot je za STA povedala vodja delegacije državnega zbora v PS SE Darja Lavtižar Bebler, je Hammarberg med predstavitvijo poročila izpostavil lanski obisk v Sloveniji, med katerim se je seznanil seznanil z razmerami, v kakršnih na nekaterih območjih v Sloveniji živijo Romi. Teh razmer po besedah Lavtižar Beblerjeve, ki je sicer sodelovala v razpravi, ni vrednostno omenjal, navezal pa se je na problem izbrisanih in ocenil, da na njegovo veliko veselje Slovenija vendarle poskuša razrešiti to vprašanje. Poleg Lavtižar Beblerjeve na tokratnem zasedanju kot člana delegacije DZ v PS SE sodelujeta še Jakob Presečnik in Andreja Rihtar. Slednja je bila kot članica odbora za kulturo, znanost in izobraževanje Parlamentarne skupščine Sveta Evrope izvoljena za predsednico pododbora za kulturno dediščino pri tem odboru. V četrtek bodo parlamentarci SE med drugim razpravljali tudi o ustavnih spremembah v BiH in o razmerah v Belorusi-ji. Glede BiH je povod za razpravo po besedah Lavtižar Beblerjeve predvsem dejstvo, da je Evropsko sodišče za človekove pravice pred časom izdalo sodbo, v kateri je poudarilo, da mora BiH v večji meri upoštevati vlogo in položaj drugih nacionalnih manjšin, ne zgolj nacionalnih entitet. (STA) EVROPSKA UNIJA Vajgl izpostavil pomen sredozemske univerze BRUSELJ - Zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta je včeraj v Bruslju razpravljal o Uniji za Sredozemlje, v kateri je eden ključnih šestih projektov Evrosredozemska univerza s sedežem v Sloveniji. Evropski poslanec Ivo Vajgl je v razpravi izpostavil pomen te univerze za visokošolsko sodelovanje v Sredozemlju. Na pobudo Vajgla, ki je tudi poročevalec v senci o Uniji za Sredozemlje, je odbor tudi potrdil pomen evrosredozemskega sodelovanja na področju visokega šolstva ter posebno vlogo Evrosredozemske univerze (Emuni) v tem procesu, so sporočili v poslančevi pisarni. Slovenski evropski poslanec je ob tem poudaril, da lahko projekt Unije za Sredozemlje pomembno prispeva k izboljšanju prometnih povezav na morju, energetske infrastrukture, zmanjšanju onesnaževanja v Sredozemskem morju ter k boljšemu razumevanju med različnimi kulturami.Vajgl obžaluje, da je napredek na vseh teh področjih žrtev neuspešnega reševanja palestinskega vprašanja. "Če želimo, da Unija za Sredozemlje izpolni pričakovanja, moramo veliko truda vložiti v to, da se mirovni proces premakne z mrtve točke. Verjamem, da lahko pri tem EU odigra vidnejšo in pomembnejšo vlogo kot v preteklosti," je poudaril. Raven medsebojnega razumevanja in strpnosti lahko po njegovem mnenju pomembno dvigne tudi visokošolsko sodelovanje v evrosredozemskem okolju, zato je to tudi izrecno izpostavil v svojem nastopu pred odborom. Ker je Evrosredozemska univerza s sedežem v Sloveniji pri tem po Vajglo-vih besedah ključnega pomena, si želi, da bi lahko ta univerza v prihodnje še okrepila svoj izobraževalni program, seveda ob nujni podpori vseh svojih članic. Evrosredozemska univerza s sedežem v Piranu in dejavnostmi v vsem evrosredozemskem prostoru je bila ustanovljena junija 2008, trinajst let po prvi pobudi za njeno ustanovitev. Je najvidnejši od šestih prednostnih projektov Unije za Sredozemlje, ki je bila ustanovljena julija 2008 v Parizu in katere idejni oče je francoski predsednik Nicolas Sarkozy. (STA) IZOLA - Občinska proslava dneva upora Župan Klokočovnik: Izolani so bili sestavni del protifašističnega boja KOROŠKA - Varčevanje deželne vlade Boj proti zaprtju dvojezične kmetijske šole v Dobrli vasi SJKpri kmetijski zbornici vložila zahtevo proti zaprtju šole IZOLA - Občina Izola je na predvečer slovenskega državnega praznika, dneva upora proti okupatorju, organizirala občinsko proslavo v izolskem Parku Pietro Coppo. Slavnostni govornik na prireditvi, župan dr. Tomislav Klokočovnik, je poudaril, da je tokratni praznik namenjen počastitvi slovenskega odporništva in protifašističnega boja, obenem pa poudaril, da so bili sestavni del odpora in samoobrambe tudi Izo-lanke in Izolani. Veličino narodno-osvobodil-nega boja se v Izoli dodatno spominjajo tudi z obeleževanjem občinskega praznika v mesecu juliju v čast odporniški akciji Izola-nov, ki so se v tistem času odločili, da stopijo med partizane. Župan je ob koncu poudaril, da se danes spominjamo poguma slovenskih partizanov, ki so se za upor odločili v prvi vrsti iz iskrenega domoljubja in vere v boljšo in pravičnejšo prihodnost. V kulturnem delu programa so sodelovali Moški pevski zbor Izola, Pi- halni orkester Izola (na posnetku) in Marjetka Popovski ter Franc Plahuta. CELOVEC - Boj za ohranitev edine dvojezične kmetijske šole v okraju Velikovec, strokovne-kmetijske šole v Dobrli vasi, se nadaljuje. Predstavnika slovenske Skupnosti južno-koroških kmetov (SJK) Štefan Domej in Franc Jožef Smrtnik, slednji je tudi župan občine Železna Kapla, sta na zasedanju kmetijske zbornice v Celovcu vložila predlog, v katerem pozivata deželnega svetnika Josefa Martinza, naj ne zapre te strokovne kmetijske šole. Martinz je namreč napovedal, da je dežela zaradi varčevalnih ukrepov prisiljena šolo zapreti najkasneje leta 2012. Skupnost južnokoroških kmetov v svojem pozivu za ohranitev Strokovno-kmetijske šole v Dobrli vasi mdr. poudarja, da ta deluje ob av-strijsko-slovenski meji in je najbolj primerna, da v okviru čezmejnega sodelovanja razvije enkratno šolsko ponudbo nadregionalnega pomena, s čimer bi hkrati predstavljala tudi velik potencial za prihodnost. Napoved deželnega svetnika za kmetijstvo Josefa Martinza (ljudska stranka - OVP) je takoj, ko je zato izvedela javnost, izzvala številne kritike. Poleg Skupnosti južnokoroških kmetov, ki se je obrnila tudi na zveznega kmetijskega ministra hrvaške narodnosti Nikija Berlakovica (OVP), je načrt ostro kritiziral tudi podpredsednik Deželnega šolskega sveta za Koroško Rudolf Altersberger, prav tako predstavnik Zelenih v okraju Ve-likovec. Altersberger je v sporočilu za javnost opozoril na pomen kmetijskih strokovnih šol na Koroškem (skupno jih je enajst), še posebej pa je izrazil začudenje, ker je šola v Dobrli vasi edina, ki jo hoče zapreti Martinz. Podpredsednik Deželnega šolskega sveta za Koroško se tudi sprašuje, če šola v Dobrli vasi mogoče ni bila izbrana po jezikovnem kriteriju, zaradi svoje dvojezičnosti, saj v tej šoli poučujejo tudi slovenščino. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. aprila 2010 3 ŠPETR - Zasedanje špetrskega občinskega sveta o prihodnosti dvojezične šole Enotnost šole v prehodnem obdobju še ni zagotovljena Večina le delno sprejela predlog sklepa opozicije - Stari sedež šole bodo podrli - Montažna šola? ŠPETER - Negotova usoda dvojezične šole v Špetru je bila na dnevnem redu torkove seje špetrskega občinskega sveta. Svetniki opozicijske »Špetrske občanske liste« so predstavili predlog sklepa z naslovom »Ohranitev šolskega sedeža v Špetru in zagotovitev enotnosti njene didaktično-peda-goške ter izobraževalne strukture«. Večina je sklep sicer podprla, črtala pa je prvi člen, ki je bil za bodočnost dvojezičnega šolskega centra najbolj pomemben in s katerim bi se občinska uprava obvezala, da bo poskrbela za to, da tudi v tem prehodnem obdobju šolska dejavnost ne bi bila razdrobljena. Občinski svet je torej po posvetovanju med večino in opozicijo odobril sklep, ki pa je izgubil svoj prvotni namen, še vedno pa ostaja tudi nevarnost, da bi v bodoče del dejavnosti dvojezične šole potekal v drugih občinah Nadiških dolin. Špetrska uprava se bo sicer zavzela za to, da bi bile lahko vse stopnje šole (vrtec, osnovna in nižja srednja šola) čim prej spet v istem poslopju, da bi na tak način preprečili morebitno zmanjšanje števila vpisanih in omogočili didaktično-pedagoško homogenost vseh učencev in dijakov. Poleg tega bo tudi preverila, če so v študentskem domu in na sedežu psiho-pedagoškega ter jezikovnega liceja na razpolago dodatni razredi za vrtec oziroma osnovno šolo. Cilj Občine Špeter pa je, kot je povedal župan Tiziano Manzini, zgraditi nov sedež za dvojezično šolo, dokler ta ne bi bil dokončan, pa bi lahko pouk potekal v montažni šoli, ki bi jo postavili tja, kjer zdaj stoji staro poslopje. Slednjega nameravajo podreti. Med sejo je bilo slišati, da bi montažna šola stala približno 800.000 evrov, gradnja nove pa vsaj štiri milijone evrov. Vodja opozicije Simone Bordon je predlagal, da bi za dvojezično šolo uporabili prostore študentskega doma, podžupan Mariano Zufferli pa je v zvezi z montažno šolo dodal, da bi bil v njej Sedež špetrske občine, kjer se svetniki večine niso želeli obvezati, da se dvojezična šola tudi v prehodnem obdobju ne bo razdrobila nm prostor le za vrtec in osnovno šolo, medtem ko bi se nižja srednja šola preselila v bivše učiteljišče. Svetnik Giuseppe Marinig je v zvezi s tem opozoril na nevarnost, da bi vsi pozabili na gradnjo nove šole, ko bi se učenci preselili v na papirju začasne strukture. Občinski odbornik Aurelio Massera pa je poudaril, da sta možni rešitvi tudi selitvi v Pod-bonesec in Sovodnjo. O vsem tem bodo vsekakor kmalu spet razpravljali. 10. maja bo Špeter obiskala 6. komisija deželnega sveta, ki je pristojna za šolstvo, za 13. maj pa je že sklicano srečanje med občinsko, pokrajinsko in deželno upravo, vi-demskim prefektom, deželno šolsko ravnateljico ter ravnatelji šolskih zavodov, ki so v zadevo neposredno vpleteni. (NM) DEŽELA FJK Za brezplačno posojilo učbenikov 3,5 milijona € VIDEM - Na predlog deželnega odbornika za šolstvo Roberta Molinara je deželni odbor Furlanije-Julijske krajine včeraj med drugim namenil tudi 3,5 milijona evrov za brezplačno posojilo učbenikov v šolskem letu 2010/2011. Učbeniki so namenjeni učencem v deželnih šolah prve stopnje in prvih dveh razredih druge stopnje. Višina prispevka na učenca znaša glede na razred, ki ga učenec obiskuje od 100 do 200 evrov. Skupni znesek pa so določili na podlagi razdeljenih učbenikov v preteklih letih in na podlagi ocene novih potreb. Deželne šolske oblasti menijo, da je treba vse učence v Fur-laniji-Julijski krajini obravnavati na enakopraven način in v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, ki pa ne smejo biti manjša od 70 odstotkov celotne potrebe po šolskih knjigah. 4 Četrtek, 29. aprila 2010 GOSPODARSTVO pristanišča - Predsedniki pristanišč Koper, Trst, Benetke in Ravenna v Bruslju Pristanišča združenja NAPA so se predstavila institucijam EU Jadranska je najkrajša in okolju najprijaznejša pot z Daljnega vzhoda do evropskih trgov BRUSELJ - Pristanišča Koper, Ravenna, Trst in Benetke so v Evropskem parlamentu v Bruslju, kjer so bili gostje poslanca Antonia Cancia-nija in poslank Debore Serracchiani in Tanje Fajon, predstavili združenje NAPA (North Adriatic Ports Association) in tako javno naznanili realizacijo logistične platforme za vstop na evropske trge. Severnojadranska pristanišča se tako tudi uradno obvezujejo pred Evropsko unijo, da bodo sodelovala pri promociji ozemlja in razvoju pomorskih dejavnosti in logistike prek severnega Jadrana. V skladu s smernicami EU, ki promovirajo realizacijo hubov pristaniškega sistema, se nadaljuje pot, ki so jo z ustanovitvijo združenja NAPA marca začela pristanišča Koper, Ravenna, Trst in Benetke. Njihov cilj je močnejši in odločnejši nastop na mednarodnih trgih z namenom, da se severni Jadran uveljavi kot evropska logistična platforma za transporte v srednjo in vzhodno Evropo. Srečanje v Bruslju je bila priložnost za predstavitev nekaterih razvojnih projektov članic NAPA, ki so bodisi v fazi realizacije ali v fazi projektiranja. Njihova skupna vrednost znaša 3,4 milijarde evrov, od katere se predvideva udeležba 2,2 milijarde privatnih sredstev in 1,2 milijarde evrov javnih sredstev. Cilj je zagotoviti konkurenčnost pristanišč. Med projekti v izvajanju je na primer logistična platforma in obnova pomolov v Trstu (642 milijonov evrov), v Benetkah terminal pomorskih avtocest in kontejnerski terminal z bližnjim distriparkom (850 milijonov), pomol III in kontejnerski terminal v Kopru (500 milijonov) ter poglabljanje kanalov in širitev železniške infrastrukture v Ravenni (470 milijonov evrov). Z razvojem infrastrukture želijo severnojadranska pristanišča še povečati kakovost svojih storitev za transporte in distribucijo blaga iz Daljnega vzhoda na srednje- in vzhodnoevropske trge ter obratno. Razvoj je usmerjen tako v kapacitete za tovorni kot tudi za potniški promet. Revizija evropskega TEN-T omrežja je ključna za razvoj evropskih pristanišč. Združenje NAPA prispeva k večji konkurenčnosti evropskega logističnega sistema, hkrati pa tudi k zmanjšanju izpustov Predstavniki štirih pristanišč ob podpisu ustanovnega sporazuma za združenje NAPA arhiv CO2, kot jih opredeljuje Strategija EU do leta 2020. Kot je povedal predsednik beneške pristaniške oblasti Paolo Costa, med transportom blaga iz Port Saida do srednje Evrope skozi severnojadranska pristanišča nastane 143 kg CO2 izpustov na kon-tejnersko enoto (TEU), medtem ko skozi Hamburg nastane 188 kg CO2/TEU izpustov. Krajša je tudi transportna pot, saj blago do Rotter-dama potrebuje osem dni, čez severni Jadran pa dva dni. »Bili bi neumni, če ne bi izrabili take priložnosti,« je komentiral Costa, ki ni samo prvi mož beneškega pristanišča, ampak tudi predsednik delovne skupine, ki jo je Evropska komisija zadolžila za pripravo gradiva, ki bo služilo za revizijo prioritetnih projektov za trans-evropske transportne mreže. Včerajšnja predstavitev naveze štirih severnojadranskih pristanišč v Bruslju se je v dopoldanskem času nadaljevala s tehničnim seminarjem, pozno popoldne pa so imeli predsedniki oziroma predstavniki pristanišč v Kopru, Trstu, Benetkah in Ra-venni sprejem v evropskem parlamentu. Koprsko pristanišče je zastopal predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko, tržaško predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciol-li, beneško pa že omenjeni predsednik Paolo Costa. obračuni - Drevi skupščina v Gorici KB 1909 bo delničarjem podala solidne rezultate GORICA - Danes ob 18. uri bo v goriškem Kulturnem domu skupščina delničarjev družbe KB1909, na kateri bo upravni odbor predstavil poročilo o lanskem poslovanju in rezultate, ki sta jih družba in skupina ustvarili v letu 2009. Družba je lansko poslovno leto, ki ga je zaznamovala gospodarska in finančna kriza, sklenila s čistim dobičkom v višini 3,843 milijona evrov, medtem ko je skupina ustvarila 5,406 milijona evrov čistega dobička in skupni promet v vrednosti 96,418 milijona evrov. S temi rezultati in glede na kapitalsko trdnost skupine (35,789 milijona evrov), ki jo je 31. decembra lani sestavljalo 33 družb, bo upravni odbor skupščini delničarjev predlagal razdelitev dividende za prednostne delnice, in sicer v višini 0,197445 evra za delnico. Donosnost prednostnih delnic (največ, 615.384, jih ima deželna finančna družba Friulia) znaša tako 6,07 odstotka njihove nominalne vrednosti (3,25 evra). Imetniki rednih delnic pa po predlogu upravnega odbora ne bodo deležni dividend, ker bo šel večji del dobička (3,043 milijona) v izredne rezerve oziroma za povečanje kapitala družbe. Če bodo delničarji predlog sprejeli, se bo kapital zvišal na 35.843.860 evrov, kar pomeni, da bo redna delnica vredna 3,88 evra. Delničarji KB1909 bodo na nocojšnji skupščini v Gorici odločali tudi o novi sestavi vodstva družbe, kajti s sprejetjem bilance za leto 2009 se izteče triletni mandat sedanjemu upravnemu in nadzornemu odboru, ki ju vodita predsednika Boris Peric in Maria Marc. Na dnevnem redu občnega zbora je med drugim tudi imenovanje revizorja za obdobje treh let. Za revizorja je upravni odbor predlagal družbo Deloitte&Touche Spa. obračuni - Jutri v Zgoniku letni občni zbor članov Poslovanje ZKB je tudi lani raslo, kriza se pozna le pri dobičku TRST - V zgoniškem športno-kulturnem centru bo jutri ob 19. uri letni občni zbor Zadružne kraške banke (ZKB), 102. po vrsti, na katerem bo vodstvo banke člane seznanilo z lanskim poslovanjem oziroma rezultati in jih povabilo k sprejetju letnega poslovnega obračuna. Poleg sklepov v zvezi s plačilno politiko do članov upravnega odbora, uslužbencev in zunanjih sodelavcev, kot to predpisuje zadružni statut, in glasovanju o nagrajevanju članov vodilnih organov pri opravljanju mandata, bodo morali udeleženci občnega zbora izvoliti štiri nove člane upravnega odbora. Kot nam je povedal predsednik Sergij Stancich (ki je tudi sam med tistimi, katerim zapade mandat), bodo izvoljeni trije člani upravnega odbora na mesto tistih, ki jim zapade mandat, in en dodaten, kot se je zgodilo že na lanskem občnem zboru. Predlog v tem smislu bo moral prej odobriti občni zbor, banka pa bo tako po dveh letih ponovno dobila 11-članski upravni od- Sergij Stancich arhiv bor, kot ga je že imela v preteklosti. »Zvišanje števila upraviteljev je potrebno zaradi razvoja oziroma širitve dejavnosti naše banke. V zadnjih petih letih smo dosegli največjo rast med zadružnimi bankami v Furlaniji-Julijski krajini, in to tudi ob upoštevanju, da so se nekatere banke združile,« nam je pojasnil Stancich. Glede poslovnih rezultatov lanskega leta (čisti dobiček znaša skoraj 1,18 milijona evrov) je Stancich priznal, da se gospodarska in finančna kriza pozna predvsem pri dobičku (zaradi zmanjšanja obrestnih škarij), ki je nižji od predlanskega, medtem ko obseg dela ni utrpel krčenja. »Mi nismo omejevali kreditne dejavnosti, kot so to delale druge banke, kredite smo dajali, le da smo bili še bolj pozorni na bonitete posojilojemalcev,« pojasnjuje prvi mož kraške banke. Ob tem je dodal, da dobiček izhaja iz rednega bančnega poslovanja in ne iz plusvalec, ki bi jih ustvarili s prodajo finančnih naložb, kot so to delale nekatere druge banke. Kaj pa načrti, je predvidena nadaljnja širitev mreže? V drugi polovici leta bi bilo možno odprtje še ene nove poslovalnice v središču Trsta, napoveduje Stancich, vendar bo uresničitev tega načrta odvisna od gibanja poslovanja. »Strateški načrt obstaja, imamo dovolj prostora glede na premoženjske indekse. Smo zdrava banka z zdravimi računi, v kateri imamo kljub zvišanju obsega problematičnih posojil, vse pod nadzorom,« nam je pred jutrišnjim občnim zborom zagotovil predsednik ZKB Sergij Stancich. Možnosti za izraelska vlaganja v Trstu TRST - Vlaganje na področju visoke tehnologije v Trstu je samo ena od konkretnih možnosti sodelovanja med Trstom in Izraelom, o katerih je tekla beseda med obiskom podpredsednika itali-jansko-izraelske zbornice Stefana Bottija v Trstu. Prvi sestanek je imel Botti s predsednikom tržaške Trgovinske zbornice Anto-niom Paolettijem, nato pa je obiskal Center za molekularno bio-medicino v AREA Science parku in se na koncu na zbornici udeležil bilateralnih srečanj s predstavniki podjetij, ki se zanimajo za sodelovanje na junijskem sejmu Ilsi-Biomed v Telavivu. M-Cube na Kvirinalu TRST - Predsednik tržaškega tehnološkega podjetja M-Cube Ma-nilio Romanelli se je včeraj skupaj s predsednikom republike Napo-litanom udeležil odprtja razstave o zakladih Kvirinala. M-Cube je tehnični sponsor razstave, ki bo na Kvirinalu odprta do 30. junija. EVRO 1,3245 $ -q,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. aprila 2G1G valute evro (povprečni tečaj) 28.4. 27.4. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,3245 124,48 1,3290 124,70 9 0715 ruski rubel mniickn niruia 9,0401 38,8205 59 1320 38,7900 59,0670 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hntsncrU'! ti int 7,4423 0,87080 7,4422 0,86705 Ul 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ jltu^iriii iiLuui^'j Klijjp nJ ra&sJlrgfr h/-j"jljijjiy V3i'jpuiiri u]! Vse ugodnosti in popLK-te Planet Tui Festo sj oglejte ra spletni strani www.planet-tu-3 sir v posebnem akcijskem letaku in na plakatih pred lokali v Hanelu Tuš Koper. REVIJE ZA MLADE IN OTROKE Aprilski Pastirček v velikonočnih tonih in barvah Zgodbe in pesmi, veselje in smeh so protagonisti aprilske številke mladinske in otroške revije Pastirček, ki nas je tudi s tokratno vsebino popeljala v svet duhovnosti in dobrih del. Ker je letošnji april minil v znamenju praznovanja praznika življenja, velike noči namreč, je precejšen del revije namenjen prav temu prazniku, za katerega je značilno, kot v uvodnem pozdravi pravi urednik Marjan Markežič, da se veselimo s sorodniki in prijatelji in da poskusimo premagati težave in slabe navade. Aprilskega Pastirčka ni mogel nihče bolje uvesti kot pesem Vstajenje, ki je nastala pod peresom Vo-jana Tihomirja Arharja. Med pesmicami naj omenimo še pesem Barbare Rustja Bele cvetice, ki govori o pomladanskih cvetlicah, redna sodelavka Pastirčka Berta Golob pa je prispevala dve pesmici, in sicer pesem z naslovom Čas, v kateri avtorica razlaga, kaj sploh je čas, Aprilska pa je naslov uglasbene pesmice, ki jo je uglasbil Dominik Krt. Zanimivo celoto, ki gotovo motivira otroke za učenje novih pesmic, dopolnjujejo še krajše živalske pesmice Vojana Tihomirja Arharja, ki v tej številki opeva orla, papagaja, kukavico, polža, pa kobilico, ježa in martinčka. Pripoved Jezusova velika noč z različnimi fotografijami je odlično izhodišče za pogovor o pomenu Velike noči in odnosih med ljudmi. O Jezusovi pomirjevalni in zdravilni moči govori tudi duhovni prispevek na četrti in peti strani, rubrika Potujemo po sveti deželi pa nam tokrat prinaša veliko zanimivih podatkov o Jeruzalemu, kraju Jezusovega trpljenja, obsodbe, križeve-ga pota, križanja, smrti in vstajenja od mrtvih. O lepem in zglednem vedenju govori rubrika nasprotij, katere jedro v tokratni številki predstavlja dilema, kako se počutimo, ko se zjutraj zbudimo brez negodovanja, in kako se počutimo, ko stalno negodujemo. Pujsek Bine, ki je plod domišljije Danile Kamjanc, se je tokrat lotil vrtnarjenja, stripovski junak Fof pa je spoznal kravo Lisko, ki daje veliko dobrega mleka. Mariza Perat nas je razveselila z zgodbico Lišček in kos, z zgodbico o dveh ptičkih, ki sta s svojim petjem vsako jutro razveseljevala starejšo ženico. Damjana Čevdek Jug pa je prispevala nadaljevanje zgodbe z naslovom V glasbeni šoli. Tokratna pripoved govori o otroškem pevskem zboru, ki se mora kar potruditi, da bi izpilil svoje pevske veščine. Gost Pastirčkovih strani so tudi pisma in risbe učencev različnih šol, ki se lahko veliko naučijo tudi iz Pastirčkovih ugank, križank in dopolnjevank, s pomočjo katerih je mogoče spoznavati in utrjevati številne nove pojme. Izobraževalno vlogo ima vsak mesec tudi rubrika Halo!, ki jo pripravlja Nina Grudina. Ta je tokrat bogato in nazorno predstavila kraljestvo marljivih čebel. Tatjana Ban v likovni delavnici tokrat deli nasvete za izdelavo koklje s pirhi, za sladokusce pa skrbi kuharska rubrika, ki nam v tej številki prinaša recept za pripravo okusne in predvsem zdrave pomladanske solate iz regrata, rmana, trobentic in jajc. (sč) ave J p^Bf Planet Tuš Koper till •. I «Uli. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. aprila 2010 13 BMW - Kupe in kabriolet serije 3 doživela manjše karoserijske spremembe Novosti v športnih trojkah predvsem v obnovi motorjev Vsi motorji vsaj Euro5 - Zmogljivost ob manjši porabi in manjši količini izpušnih plinov - Visoka cena DOGOVOR Najbrž je vsem jasno, ko govorimo o avtomobilih BMW, da gre za draga vozila, ne glede na model. Dragi so že v osnovni izvedbi, ki je sama po sebi dovolj bogata, imajo pa tudi veliko bolj ali manj zanimive dodatne opreme, s katero lahko osnovno ceno vašega beemveja z lahkoto povečate za 20 ali 30%. To pa je davek, ki ga morate plačati, če se odločite za vozilo iz segmenta premium, kamor avti bavarske tovarne sodijo. Sicer pa se je vsa paleta beemveje-ve trojka obogatila za močno prenovljene motorje in to velja tako za kupe in cabrio, o katerih bomo govorili tu, kot za limuzino in touring. Kupe in cabrio sta sicer doživela, kar zadeva zunanjost le obrobne estetske spremembe, ki pa poudarjajo šport-nost obeh modelov. Nekoliko so spremenile prednje luči, ponujajo nove barve karoserije, nekoliko se je spremenila tudi notranjost. Osnovna ponudba je bogata in vsebuje 17-palčna lahka platišča, servotronic, biksenonske žaromete, dinamične zavorne luči (kar pomeni, da je njihova svetilnost odvisna od ostrosti zaviranja), športni večopravilni volan, samodejno kli-matizacijo, šeststopenjski ročni menjalnik (za 6-stopenjsko avtomatiko boste morali doplačati 2.200 evrov) in še marsikaj drugega. Naj omenimo, da ima samodejni menjalnik tudi obvolanske ročice (ki jim že vsi pravijo »paddle«, s katerima ročno krmilite menjalnik. Če želite ročno pre-tikali tudi pri avtomatiki, vas bodo take ročice stale dodatnih 150 evrov. Za doplačilo dobite tudi parkirni sistem, ki ni odveč, saj je vidljivost nazaj, kot v vseh športnih avtomobilih, milo rečeno pičla. Ker gre za avto z dvemi vrati, je prednje sedeže treba umikati, če imate s seboj dva reveža, ki se morata stiskati na zadnjih sedežih. Električni pomik pa je še kar počasen. Je pa tudi res, da športnih kupejev, kakršna je ta trojka, ne kupujete zaradi prostora zadaj. Kupujete jih zato, da boste v vožnji z njimi uživali. Na vrhu bavarske ponudbe je model 335i, 6-valjni trilitrski bencinski motor s turbinskim polnilnikom twin power turbo: gre za eno samo turbino, z dvema vhodoma in dvema izhodoma za zrak, ki se potem porazdeli v valje. Motor zmore 306 KM, vendar sta se poraba in izpust škodljivih plinov krepko znižali. Med drugim naj povemo, da so vsi motorji, s katerimi razpolaga serija 3 v skladu vsaj z evropskim normativom Euro5, če ne Euro6. Več moči in več navora imata tudi motorja 325d (204 KM) in 320d (184 KM). Za doplačilo lahko dobite tudi športno podvozje M, ki še izboljša odlično lego na cesti, zaradi 19-palčnih koles in tršega vzmetenja pa je vožnja tudi po najbolj gladki cesti lahko neprijetna, saj s podvozjem M avto občuti najmanjšo luknjo na cesti. Toyota in Mazda razvijata hibride Podjetji Toyota Motor Corporation (TMC) in Mazda Motor Corporation sta sklenili dogovor o uporabi skupne licence sistema hibridne tehnologije, sicer vgrajene v toyoto prius. Z dogovorom Mazda načrtuje uporabo hibridnega sistema v kombinaciji z novo generacijo motorjev SKY. Omenjena tehnologija je trenutno v razvoju in bo vključevala proizvodnjo hibridnih vozil na Japonskem. Pričetek prodaje Mazdinih hibridnih vozil je načrtovan leta 2013. TMC se je na težave onesnaževanja okolja aktivno odzvala s prvo serijsko proizvodnjo hibridnega vozila prius leta 1997. Od takrat je bilo prodanih več kot 2.3 milijonov hibridnih vozil v 70 državah in regijah. Mazda si s svojo vizijo dolgotrajnega tehnološkega razvoja Zoom-Zoom prizadeva znižati povprečno porabo goriva vseh vozil po vsem svetu za 30 odstotkov do leta 2015 v primerjavi z vrednostmi leta 2008. Ob tem ključnega pomena ostaja zagotavljanje užitkov v vožnji, izjemne prijaznosti okolju in varnosti. Naj vam še povem, da vas bo 320d cabrio veljal 43.650. Če pa vas zanima močnejši in popolnejši 330d futura, pa boste morali podpisati ček za 58 tisoč evrov. Bencinski 335i pa velja 59.300 evrov. Kaj pa kupe? Slednji je nekoliko bolj dosegljiv: bencinski 320i stane 35.500 evrov, ustrezna dizelska različica 38.850, 330i xdrive futura (štirikolesni pogon) velja 55 tisoč evrov, 335d futura pa 55.650 evrov. Da o M različicah niti ne govorimo. Stran pripravil Ivan Fischer Na zgornji sliki 330d kupe, na spodnji pa 330d cabrio OPEL - Laskavo poročilo nemške Dekre Corsa z najmanj okvarami Uspešno opravila 97,6 odstotka Dekrinih certifikacijskih testov Poleg športne in dinamične oblike ter zabavne vožnje corsa kupcem nudi tudi kakovost najvišjega razreda. V poročilu o okvarah, ki ga je za leto 2010 izdelalo nemško zdru- ženje DEKRA, je bila corsa proglašena za skupnega zmagovalca z najnižjo stopnjo okvar (2,4 odstotka) med vsemi preskušenimi avtomobili. Opel corsa je končala 97,6 odstot- ka DEKRA certifikacijskih testov brez kakršnihkoli težav. Nova, pomlajena corsa ponuja večjo moč in zabavnejšo vožnjo pri manjši porabi goriva. Oplovi inženirji so corso popolnoma prenovili in vgradili izpopolnjeno ponudbo pogonskih sklopov z do 13 odstotkov manjšo porabo goriva, bistvenimi spremembami podvozja in izboljšanim umerjanjem krmilnega mehanizma. Poleg živahnega upravljanja vozila in večjega udobja pri vožnji bodo voznikom všeč tudi motorji z večjo vlečno močjo. Ponudbo motorjev sestavlja pester izbor bencinskih motorjev od 1-litrske osnovne različice (65 KM) do 1,6-litrskega motorja corse OPC s turbopolnilnikom (192 KM). Različne izvedbe 1,3-litrskih in 1,7-litrskih dizelskih motorjev CDTI ustvarijo moč od 75 KM do 130 KM pri porabi goriva manj kot 5 litrov na 100 kilometrov. 1,3-litrski motor corse ecoFLEX CDTI se ponaša z izjemno nizkim izpustom CO2, ki pri trivratni različici znaša le 98 g/km, pri petvratni pa 99 g/km. CITROEN - Srečanje v Belgiji Slavna SM in GS praznujeta 40-letnico Mednarodni dogodek, kjer so se srečali vsi strastni privrženci znamke Citroen, se je konec tedna odvijal na dirkališču v kraju Zol-der v Belgiji. Prošlo je več kot 1000 vozil znamke Citroën, med njimi tudi 40 vozil SM in 40 vozil GS, ki bodo proslavila 40-letnico obeh modelov, ki sta zaznamovala in oblikovala zgodovino znamke Citroen. Vozilu SM, slavnemu GT-ju, je uspelo združiti izjemne zmogljivosti in hkrati ohraniti funkcije, ki so značilne za ta vozila visokega razreda. Odlikovalo se je predvsem po zaslugi krmilnega mehanizma Diravi in lahkotnosti pri premagovanju velikih razdalj, zaradi česar voznik in potniki niso čutili utrujenosti. Tudi 5-vratna limuzina srednjega razreda GS, ki je postala avto leta 1971, se je ponašala z vrednotami znamke Citroën, še posebej s hidravličnim vzmetenjem. Dosegla je izjemen mednarodni uspeh, saj je bilo izdelanih skoraj 1,9 milijona vozil. Mednarodni klub Amicale Citroen je dogodek označil kot «Dogodek leta» (Event of the year). Na paradi na dirkališču Zolder so se predstavile tudi slavne športne izvedenke Citroën, kot je na primer kratka izvedenka DS z rallya leta 1972, SM z rallya Bandama leta 1973, ZX z rallya raid leta 1993 in tudi Xsara WRC 2003. 1 4 Četrtek, 29. aprila 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Družba za upravljanje tovornega postajališča SDAG Poslovno leto sklenili s skromnim dobičkom V letu 2008 zabeležili 96.875 evrov izgube, lani pa 2.022 evrov dobička Goriška družba SDAG je lansko poslovno leto zaključila s skromnim dobičkom. Potem ko je v letu 2008 ustvarila 96.875 evrov izgube, je družba za upravljanje tovornega postajališča leto 2009, če upoštevamo izplačilo davkov in 10.000 evrov, ki jih je namenila skladu za delovna in civilna tveganja, sklenila z dobičkom v višini 2.022 evrov. »V primerjavi z letom 2008 smo torej lani dosegli bistveno boljši rezultat, še posebej če upoštevamo okoliščine, v katerih smo delovali. Lete so bile zelo težavne zaradi splošne gospodarske krize, katerim je bilo treba prišteti še notranje kritičnosti, ki jih ni mogoče takoj sanirati. Zaradi tega je realizacija upadla - z 2.866.085 evrov na 2.728.532 evrov -, na kar je za približno 15 odstotkov vplivalo plačilo koncesije goriški občini za upravljanje postajališča,« je povedal predsednik družbe SDAG Giorgio Mil-locco, ki je predstavil lanski obračun na torkovem zasedanju delničarjev, med katerimi ima večinski delež občina Gorica. Millocco je pojasnil, da se je lani promet združbe SDAG zmanjšal za 137.000 evrov. »Skupnih prihodkov, npr. od najemnin, postankov tovornjakov in drugih storitev, je bilo za 227.000 evrov manj. Za 90.000 evrov pa so se povišali iztržki za upravljanje skladišč, hlevarino, itd.,« je povedal predsednik Millocco. V lanskem letu pa je prišlo tudi do upada stroškov, ki so se znižali za 93.000 evrov, in sicer predvsem po zaslugi varčevanja na področju čiščenja in nadzora (-33.000 evrov) in nekaterih drugih storitev. »Zato je bilo znižanje ustvarjene dodane vrednosti 44.000 evrov,« je podčrtal Millocco in dodal, da se je izboljšala dohodkovnost iz dejavnosti (41.000 evrov), čisti prihodek pa se je povišal za 99.000 evrov. Ob tem gre dodati, da bo vodstvo družbe SDAG v kratkem imenovalo tudi novega direktorja. Konec marca je namreč to mesto zapustil Bruno Podbersig, na razpis pa se je prijavilo čez trideset kandidatov. Mil-locco je povedal, da bodo novega direktorja izbrali v prihodnjih dneh. GORICA - Dogovor med družbo Editoriale FVG in konzorcijem Italijanska dnevnika bodo tiskali v štandreški industrijski coni Z desne Ciriani, Moroni, Medeot in Romoli Krajevna dnevnika II Piccolo in Messaggero Veneto bodo po novem tiskali v Gorici, v nastajajoči hali v štandreški industrijski coni. Preliminarno pogodbo za najem objekta, ki ga bodo opremili in oddali do konca tekočega leta, sta včeraj na goriškem županstvu podpisala Marco Moroni, poverjeni upravitelj družbe Editoriale FVG, ki spada v skupino L'Espresso in izdaja oba časopisa, ter predsednik goriškega konzorcija za industrijski in obrtniški razvoj Ariano Medeot. Pobuda, za katero sta se zavzemala v prvi vrsti predsednik dežele Renzo Tondo in goriški župan Ettore Romoli, bo zagotovila okrepitev industrijskih dejavnosti družbe Editoriale FVG na teritoriju, pa tudi ohranitev delovnih mest. Ob podpisnikih so se včerajšnjega srečanja na goriški občini udeležili podpredsednik dežele Luca Ciriani, direktorja dnevnikov Il Piccolo in Messaggero Veneto Paolo Possamai in Andrea Filippi ter župan Ro-moli. Tiskarna za kompozicijo, tisk in konfekcijo omenjenih dnevnikov, ki ju trenutno še tiskajo v Trstu in Vidmu, bo med najsodobnejšimi v Italiji in bo v prihodnosti lahko privabila tudi druge časopise. Razpolagala bo z rotacijskim strojem »Cerruti S4 full color«, po zaslugi katere bosta Il Piccolo in Messaggero Veneto spomladi prihodnjega leta prešla na format »tabloid« in bosta v celoti barvna. Družba Editoriale FVG bo v projekt vložila deset milijonov evrov, konzorcij pa bo v ureditev hale investiral 1.800.000 evrov. Pri tem bo konzorciju priskočila na pomoč goriška Trgovinska zbornica. Do včerajšnje pogodbe so prišli po treh mesecih pogajanj, potem ko je vse kazalo, da bodo tiskarno odprli v kraju Amaro pri Tolmeču. Sprva je celo grupa Espresso, ki je stopila na pot racionalizacije stroškov, nameravala tiskati dnevni- GORICA - Pobuda Renata Fiorellija Da bi spodbudil razpravo o svobodi tiska, razdal sedemdeset kopij Manifesta ŠTARANCAN - Elektrarna na biomaso Od investitorjev zahtevajo jamstvo V času velike gospodarske negotovosti je kriza na področju časopisnega založništva še globlja. Načini informiranja so se pomnožili, tudi televizijski medij že zaostaja za spletom. Razen redkih izjem časopisi izgubljajo bralce in izdajatelji nižajo stroške, kar močno spodjeda tla kvalitetnemu novinarskemu delu. V tem nanaklonjenem okviru, v katerem trpijo tudi časopisi, ki imajo za sabo čvrste delniške družbe, so na robu preživetja dnevniki, ki živijo od javnih prispevkov. Med temi je Primorski dnevnik, pa tudi Il manifesto, ki je včerajšnjo 39. obletnico izhajanja obeležil z izredno zanimivo prilogo o svobodi tiska in informiranja. Zato da bi svarilo Manifesta o tem, da svobodo tiska ogrožajo politika, oblastniški interesi in monopolni položaji nekaterih družb, prišlo med ljudi, je Renato Fiorelli včeraj dopoldne v ljudskem vrti delil dnevnik in nagovarjal mimoidoče. Raz-dal je dobrih sedemdeset kopij, nepregledno več kot katera koli krajevna prodajalna časopisov. Opoldne pa je povabil na diskusijo še predstavnike krajevnega časopisja. Roberto Covaz s Piccola je poudaril, da je v malih ured- ništvih vse težje izdelovati kvaliteten časopis zaradi maloštevilnega osebja in bremena zadolžitev, ki jih mora periferna redakcija opravljati. Livio Bianchini iz političnega gibanja Levica in svoboda je dejal, da so tudi časopisi talci denarja. Igor Devetak s Primorskega dnevnika in iz novinarskega sindikata je opozoril na stisko prekernih novinarjev, ki so ravno zaradi skromnih honorarjev podv-ženi izkoriščanju, zlasti pa izsiljevanjem in pogojevanjem. Spomnil je še na nenadomestljivo vlogo časopisov, katerih izhajanje omogočajo javni prispevki. Aleš Waltritsch, ravno tako iz novinarskega sindikata, pa je priklical pozornost na deontologijo novinarjev, pogoj za verodostojnost tudi v boju proti ukrepom, ki omejujejo njihovo svobodo. Zanimiv je bil nazadnje Adriano Zamparo, do nedavnega upravitelj znane prodajalne časopisov v Gorici. Povedal je, da je tudi časopisnih prodajaln pri nas vsaj dvakrat preveč zaradi raznih koncesij in da mnoge ne shajajo več. Vratolomno je namreč upadlo število ljudi, ki kupujejo dnevnike, še bolj pa periodike. Med kupci oziroma bralci pa je mladih le še za vzorec. Pred uresničitvijo elektrarne na biomaso v Štarancanu tamkajšnji občinski svetniki zahtevajo bančno jamstvo, s katerim naj investitorji zagotovijo, da bodo poskrbeli za sanacijo območja v primeru zaprtja objekta. Občinski svet bo o bančnem jamstvu razpravljal med jutrišnjim zasedanjem, med katerim bodo svetniki Komunistične prenove in liste Staranzano partecipa opozorili na celo vrsto odprtih vprašanj, ki zadevajo gradnjo nove elektrarne. »Na celi črti nasprotujemo gradnji nove elektrarne na bioma-so, saj za gojenje palm v nerazvitih državah uničijo ogromne površine gozda in izkoriščajo poceni delovno silo,« opozarjajo Giovanni Dean, Andrea Cora in Carlo Iernetti iz liste Staranzano partecipa in Emiliano Zotti iz Komunistične prenove, ki vsekakor poudarjajo, da se mora štarancanska občina vsekakor zaščiti pred morebitnim zaprtjem ob- jekta. Po njihovih besedah je predvideno bančno jamstvo enega milijona evrov prenizko, saj naj bi bila sanacija območja po njihovem mnenju veliko dražja. Zaradi tega predstavniki liste Staranzano partecipa in Komunistične prenove predlagajo, naj se za jamstvo zahteva več denarja in naj se vključi v pogodbo tudi avtomatično zvišanje vsote glede na podražitve, ki jih predvideva zavod Istat. Nasprotniki elektrarne na biomaso opozarjajo, da tovrstni objekti so donosni samo zaradi prispevkov, ki jih investitorji prejemajo za proizvodnjo energije. Po njihovih besedah je prispevke mogoče prejemati kakih petnajst let, potem pa je vprašljivo, ali lahko tovrstne elektrarne na biomaso shajajo brez državne pomoči. Kot znano, podobno elektrarno na bio-maso kot v Štarancanu gradijo tudi v industrijski coni med Štandre-žem in Sovodnjami. ka v Padovi, čemur se je dežela FJK uprla, saj bi se časnika rojevala na »tujem«. »Odprtje novega obrata je za Gorico pomemben dosežek, ki prispeva k prestižu cele pokrajine. Gorica je tokrat, v času racionalizacij in krize, znala izkoristiti svojo središčno lego med Trstom in Vidmom. Upamo, da jo bo tudi v prihodnosti,« je povedal Romo-li, ki se je zahvalil deželni upravi, vodstvu družbe Editoriale FVG, konzorciju in predstavnikom Trgovinske zbornice. Moroni je podčrtal, da je do tega razpleta privedel predvsem angažma krajevnih institucij, Medeot pa je izpostavil dejstvo, da je rezultat omogočilo sodelovanje vseh akterjev teritorija. »Ohranitev tiskarne na območju dežele FJK pomeni tudi fizičen dokaz zakoreninjenosti dveh dnevnikov na našem teritoriju in preprečevanje dodatne izgube delovnih mest,« je podčrtal predsednik dežele Renzo Tondo. GORICA - Verdi Gledališka sezona z 10 tisoč gledalci Čez 10.000 gledalcev, 952 abonmajev in kar nekaj razprodanih predstav. Letošnja sezona občinskega gledališča Verdi, ki se je v veliki zamudi - in sredi polemik - začela novembra, je po besedah občinskega odbornika Antonia Devetaga in umetniškega vodje Walterja Mramorja v prejšnjih mesecih dosegla zelo dobre rezultate. Čeprav je bilo letos na programu kar šest predstav manj kot v sezoni 2008/2009 (21 namesto 27), sta povedala na včerajšnji tiskovni konferenci, je bila razlika v zaslužku gledališča minimalna: lani so z abonmaji in prodajo vstopnic zbrali 170.000 evrov, v komaj zaključeni sezoni 2009/2010 pa preko 160.000. »Zaradi birokratskih zapletov in težav v občinskem svetu se je sezona začela kasneje, kar je sprva privedlo do upada števila abonmajev. Zato smo se zavzeli za serijo pobud in posebnih abonmajskih oblik, ki so dale zelo dobre rezultate. V letošnji sezoni smo namreč po zaslugi kakovostne in raznolike ponudbe zbrali skupno 952 abonmajev, lani pa 954, torej le dva več,« je povedal odbornik za kulturo pri občini Gorica Antonio Devetag, po katerem je »goriško gledališče kljub nižjim prispevkom, ki jih prejema v primerjavi z ostalimi večjimi gledališči v Furlaniji-Julijski krajini, znalo ponuditi svoji publiki sezono, ki je na nivoju bogate kulturne tradicije mesta«. Mramor je izrazil zadovoljstvo nad rezultati letošnje sezone, saj so bile »za polovico predstav vstopnice razprodane«. »Uspelo nam je sestaviti sezono, ki je odgovarjala okusom publike,« je povedal Mramor in poudaril, da so bili »veliki dogodki«, kot sta bila koncerta skupine STOMP in Iva Pogorelica ter pesniško-akrobatski spektakel Rain, nekaj »izrednega za mesto, kot je Gorica«. Devetag je spregovoril tudi o načrtih za prihodnjo sezono Verdijevega gledališča, ki bo po dosedanjih napovedih v primerjavi z letošnjo lahko računala na še nižjo denarno podporo s strani dežele Furlanije-Julijske krajine. »Letošnja sezona je stala 700.070 evrov, za prihodnjo pa bomo imeli na razpolago 50.000 evrov manj. Nižjih prispevkov bodo seveda deležna tudi vsa ostala gledališča. Upamo vsekakor, da bomo še nekaj sredstev dobili z varianto deželnega proračuna,« je povedal Devetag in dodal: »Občinska uprava se bo dodatno potrudila, da bo prihodnja sezona dobro uspela, računamo pa tudi na pomoč Fundacije Goriške hranilnice«. V sezoni 2010/2011 nameravajo prirediti 27 predstav, ob le-teh pa želijo vključiti v program tudi štiri ali pet javnih srečanj z vrhunskimi umetniki, ki bodo nastopili v Gorici. Javna srečanja, je povedal Devetag, bodo potekala v deželnem avditoriju v Ulici Roma. Upati je, da bodo v program prihodnje sezone občinskega gledališča vključili tudi kako slovensko predstavo, ki jo je letos marsikdo pogrešal. (Ale) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. aprila 2010 15 GORICA - Nariši nov dan v Kulturnem domu Proti odvisnostim s pozitivno samopodobo Nevarnosti mamil in alkohola spoznavali osnovnošolci, nižješolci in tudi njihovi starši GORICA - Občinski svet Na Trgu Sv. Antona težave zaradi pronicanja vode Portelli: »Stroški za menze višji«- Waltritsch:»Šest obrokov za plačilo odpadkov« Obnovitveni poseg na Trgu Sv. Antona je povzročil težave tamkajšnjim stanovalcem. »Ko so se lani začela dela, je stanovalec opazil pronicanje vode v stanovanju,« opozarja goriška občinska svetnica SSk Ma-rilka Koršič, ki je ob priložnosti včerajšnjega občinskega sveta pripravila interpelacijo in jo naslovila na župana. »Vodoinštalater je ugotovil, da pronicanje ni odvisno od okvare stanovanjskih cevi. Kasneje se je vlaga razširila po hodniku in zajela tudi zidove. Tudi omet že odpada, tla pa so mokra in spolzka. Pojav lahko opazimo tudi v prostorih, kjer se nahaja vinoteka Giardino dei vizi. Stanovalci so zadevo preverili tako s podjetjem kot z občinskim tehničnim uradom, rešitev pa zaenkrat še ni,« je poudarila svetnica, ki tudi ocenjuje, da je bil obnovitveni poseg na Trgu Sv. Antona »premalo spoštljiv« do značilnosti tamkajšnjih zgodovinskih stavb. »Marca smo izvedeli, da je negativno mnenje o posegu izrazila arhitektinja-sta-novalka. Kritizirala je posege na stavbi, točneje namestitev žlebov, ki so po novem na površju, in povezavo med trgom in hodnikom. Raven trga je bila namreč zvišana za 30 cm in to je ustvarilo težave pri povezavi z vhodom. Ko so pri naslednjem posegu zamenjali nekatere počene plošče na trgu, so težavo rešili tako, da so nekoliko zmanjšali naklon rampe, ki vodi k vhodnim vratom,« pravi Koršičeva in sprašuje župana, kdo je odgovoren za te pomanjkljivosti in ali ni k temu pripomoglo dejstvo, da so v mestu hkrati odprli preveč gradbišč. Na dnevnem redu občinskega sveta, ki se bo nadaljeval danes, je bila tudi razprava o občinskem obračunu za leto 2009. Na podlagi dokumentacije je negativno mnenje o upravljanju desnosredinske uprave izrekel načelnik skupine Demokratske stranke Federico Portelli, ki opozarja na močno znižanje deželnih prispevkov, »ki dokazujejo, da je pomanjkanje goriškega odbornika v Tondovem odboru občutiti«, ter na zvišanje davčne obremenitve za občane. »Najbolj zanimiv podatek pa je povišanje stroškov za upravljanje menz vrtcev. Leva sredina se je upirala odpuščanju uslužbencev in nižanju kakovosti storitev, zdaj pa vidimo, da so na naši strani tudi številke. V letu 2009 so se stroški povišali za 33%, kar pomeni 300.000 evrov, prihodki pa so se podvojili,« pravi Portelli. Na dnevnem redu včerajšnje seje je bila tudi razprava o spremembah pravilnika o tarifi za odvažanje odpadkov TIA. »Čeprav je lani odbor sprejel moj amandma, ki je predlagal povišanje števila obrokov za plačilo tarife za odvažanje odpadkov TIA na šest, do tega ni prišlo,« pravi svetnik DS Aleš Waltritsch, ki opozarja, da novo besedilo pravilnika ne predvideva niti možnosti plačevanja v štirih obrokih, kar je glede na stisko mnogih družin dokaj sporno. (Ale) Nižješolci v Kulturnem domu (levo); Ščuka in Spazzapan (desno) bumbaca Ljubezni, spoštovanju, prijateljstvu, zaupanju, hkrati pa tudi odvisnostim, alkoholu in kajenju so bila posvečena tri srečanja, ki so potekala včeraj v Kulturnem domu v Gorici. Priredila jih je Zveza slovenskih kulturnih društev, uresničitev projekta pa je podprla Slovenska kulturno gospodarska zveza. Pod geslom Nariši nov dan se je dopoldan začel z lutkovno predstavo, ki jo je Boris Kononenko uprizoril za učence Večstopenjskih šol Gorica in Doberdob. V predstavi je bilo govora o prijateljstvu, zdravi prehrani, varnosti na cesti, učenju, alkoholu in cigaretah. Ko-nonenko je otroke opozoril, da neznancem ne smejo zaupati in da od njih ne smejo sprejemati bonbonov ali karkoli drugega. Igralec je povedal, da se v bonbonih lahko skriva strup, ki mu pravimo mamilo, zato pa otroci morajo vedno obvestiti starše ali učitelje, ko se jim neznanci sumljivo približajo. V nadaljevanju je Kononenko spodbudil otroke k obiskovanju knjižnic in k branju, s katerim je mogoče spoznati samega sebe. Vsi otroci so ob zaključku predstave prejeli v dar pla-stificiran plakat z raznimi družabnimi igrami. Njihov namen je, da otroci staršem obnovijo vsebino lutkovne predstave in jih poučijo, kako pravilno odreagirati v različnih življenjskih situacijah. Hkrati plakat spodbuja otroke in starše, da ob igri skupaj preživljajo prosti čas. Ne nazadnje lahko otroci skupaj s starši, vzgojiteljicami in učiteljicami narišejo in pošljejo risbice z naslovom »Nariši nov dan«, ki jih bodo objavili na spletni strani pobude. Vsako prejeto risbico bodo nagradili s prijetnim presenečenjem. V drugem delu dopoldneva sta učencem nižjih srednjih šol iz Doberdoba in Ivan Trinko iz Gorice o mamilih in odvisnosti spregovorila Viljem Ščuka in Bernard Spazzapan. Srečanje je vodil Bojan Kodelja, ki je odgovoren za kampanjo Neodvisen.si. Ščuka in Spazzapan sta poudarila velik pomen volje, pozitivne samozavesti in koristnega preživljanja prostega časa, mlade pa sta opozorila na veliko nevarnost, ki jo predstavljata droga in alkohol. Strokovnjaka za odvisnosti sta pojasnila, da vsakdo sam piše scenarij svojega življenja, nato pa na sebi nosi posledice svojih odločitev. V večernih urah so v Kulturnem domu gostili strokovnjake, ki so podali dragocene življenjske napotke o zahrbtnih pasteh odvisnosti. Namen treh srečanj, ki so bila posvečena trem različnim ciljnim skupinam, je bil sprožiti reakcije in pogovor znotraj družin in utrjevati samopodobo posameznikov. Jeseni bodo priredili novo pobudo, v okviru katere bodo mladim dokazali, da je dobra zabava možna tudi brez alkohola in mamil. Srečanje bo potekalo 13. oktobra in ga bodo priredili v sodelovanju s fundacijo Z glavo na zabavo. GABRJE - Poklon umrlim Slovencem in Hrvatom Zbora Skala in Jezero se odpravljata na Sardinijo Konec maja se bodo pevci moških pevskih zborov Skala iz Gabrij in Jezero iz Doberdoba poklonili spominu Slovencev in Hrvatov, ki so med drugo svetovno vojno umrli na Sardiniji, kamor so bili poslani v okviru Posebnih bataljonov. Spominski projekt prireja ga-brsko kulturno društvo Skala v sodelovanju z doberdboskim Jezerom, na pot sodelovanja pa sta zbora stopila, ker oba vodi mlada dirigentka Zulejka Devetak. »Moči smo združili, da bi se na Sardiniji predstavili čim bolj kakovostno,« pravi Bernard Florenin iz društva Skala in pojasnjuje, da potovanje na Sardinijo, ki bo potekalo od 21. do 23. maja, posvečajo spominu številnih tam umrlih Slovencev in Hrvatov. Na Sardinijo je bilo namreč poslanih veliko slovenskih in hrvaških fantov, od katerih so bili številni žrtev malarije, nekateri pa zavezni- ških bombardiranj. »Obiskali bomo pokopališča v krajih Nuoro, Sassa-ri, Milis, Sanluri in Cagliari, kjer so pokopani Slovenci in Hrvati,« pravi Florenin in razlaga, da je na Sardiniji umrlo kakih deset prebivalcev raznih vasi sovodenjske občine, med umrlimi pa so tudi Doberdob-ci, Štandrežci, Goričani in sploh fantje iz številnih drugih vasi. Med potovanjem bodo v Nuoru imeli celovečerni koncert, med katerim bodo predstavili knjigo Sardinci, ki jo je napisala Dorica Makuc in je bila prevedena tudi v italijanščino. Publikacijo bodo predstavili tudi v kraju Mores, kjer živi Dušan Simčič, eden izmed udeležencev Posebnih bataljonov, ki je po vojni ostal na Sardiniji, se poročil in imel tri otroke. Simčič je bil v mestu Mores dve mandatni dobi tudi župan, sicer pa srčno pričakuje obisk gabrskega in doberdobskega zbora, ki mu bosta skupaj seveda tudi zapela. Pevce društev Skala in Jezero bodo sprejeli na občini v Sassariju, venec bodo nato položili v kraju Milis, zatem pa bodo potovanje zaključili v kraju Sinnai blizu Caglia-rija, kjer jih bo gostilo tamkajšnje folklorno društvo. Med celovečernim koncertom bodo predstavili tudi knjigo Sardinci, o kateri bo spregovoril Spartaco Capogreco. Spominski izlet prirejajo s pomočjo pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI, Zadružne banke Doberdob in So-vodnje, KB Centra, bančnega zavoda Banca di Cividale-Kmečka banka, sekcije VZPI-ANPI iz Sovodenj in sovodenjske občine. Da bi pevcem pomagali kriti stroške za potovanje, bodo priredili dva koncerta, med katerima bosta združena zbora Skala in Jezero tudi preizkusila repertoar za nastope na Sardiniji. Prvi koncert bo 8. maja ob 20.30 na sedežu društva Skala v Gabrjah, drugi pa 17. maja v Doberdobu. TERPICTURA Umetniški trikotnik 3. maja v Gorici odprtje razstave V ponedeljek, 3. maja, bodo v galeriji Dora Bassi v Ulici Roma v Gorici odprli razstavo Terpicura, ki jo že petič prireja goriško kulturno združenje Tullio Crali. Gre za mednarodni slikarski trikotnik, v okviru katerega bodo svoja dela razstavljali slikarji iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Letošnje izvedbe se bo udeležilo devet umetnikov, in sicer Loris Agosto, Vladimir Bačič, Miran Kordež, Blaž Erzetič, Ren-zo Pagotto, Karim Azad, Mladen Milotic, Marta Malni in Edes Frat-tallone Longo. »Tudi pri letošnji izvedbi razstave so nam pomagale institucije, in sicer dežela Furlanija-Julijska krajina in občina Gorica, ki nam je ponudila razstavne prostore v Ulici Roma,« je povedala predsednica društva Crali Rosaria De Vitis Piemonti in dodala, da bo razstava v prihodnjih mesecih na ogled tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Včerajšnje predstavitve pobude Terpictura se je udeležil tudi goriški občinski odbornik Antonio Devetag, ki je pohvalil delo društva Crali, umetnostna kritičarka in kuratorka razstave Eliana Mogo-rovich pa je na kratko spregovorila o umetniškem izražanju devetih sodelujočih slikarjev. Razstavo bodo odprli 3. maja ob 18. uri, v spodnjih prostorih deželnega avditorija v Ulici Roma pa bo na ogled do 13. maja od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter popoldne med 16. in 19. uro. (Ale) Slikarski natečaj Mulitsch Kulturno društvo Dario Mulitsch razpisuje 3. mednarodni slikarski natečaj, ki bo posvečen spomin na profesorja Daria Mulitscha. Natečaj je namenjen italijanskim in tujim umetnikom in je razdeljen na dve sekciji z dvema različnima temama: prva tema je prosta, druga pa je posvečena Gorici in športu - s posebnim poudarkom na nogometu. Brezplačna prijava na slikarski natečaj je možna do 5. junija. Prija-vljenci bodo pravočasno obveščeni o pripustitvi k razstavi. Pripuščeni umetniki bodo morali do 31. avgusta poravnati prijavnino 40 evrov, do 18. septembra pa izročiti svoja dela. Skupinska razstava izbranih del bo na ogled od 2. do 10. oktobra v palači Coroni-ni Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici, odprtje razstave in nagrajevanje bosta 2. oktobra ob 17.30. V sekciji s prosto temo bo zmagovalec prve nagrade prejel tisoč evrov, druga nagrada bo vredna 700, tretja nagrada pa 500. Nagrada žirije bo vredna tisoč evrov. V sekciji Gorica in šport bodo podelili nagrado, vredno 500 evrov. Dijakom umetnostnega zavoda Max Fabiani bodo podelili tri bone za nakupe knjig, predvideni so tudi priznanja, pet bonov za nakup slikarske opreme in pet zavojev s tekstilijami. Vsi umetniki, ki bodo pripuščeni k razstavi, bodo prejeli potrdilo o sodelovanju, njihova dela bodo objavljena v katalogu in v spletni galeriji. Informacije so na voljo pri kulturnem društvu Dario Mulitsch, Ulica Margotti 11, 34170 Gorica, tel./faks 0481-535004, e-pošta concorsomulitsch@alice.it. ■ v • ■ viv Trčenje v Tržiču Pred krožiščem sta bila ustavljena, ko je v njun avtomobil trčila priletna voznica. Nesreča se je pripetila včeraj ob 15.30 na krožišču pri veleblagovnici Emisfero v Tržiču. V avtomobilu tipa Citroen C3 sta se vozila 72-letni Guido Sain in 65-letna Annamaria Rizzo iz Ronk; njun avtomobil je bil ustavljen pred stopom, vanj pa je s svojim vozilom tipa Fiat 600 trčila priletna voznica, čigar istovetnosti niso posredovali. V trčenju sta se ženski lažje poškodovali, tako da so ju prepeljali na zdravljenje v tržiško bolnišnico; moškega so pospremili na oddelek za prvo pomoč, k sreči pa ni zadobil hujših poškodb. 1 6 Četrtek, 29. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR NOVA GORICA - Sprejemanje občinskega prostorskega načrta Območje mesta so morali zmanjšati Na Ajševici ohranjajo razvojno območje za poslovne dejavnosti Dvodnevnafurnga / Danes in jutri bo potekala že tradicionalna furnga - podiranje in prevoz jambora za mlaj. Ta bo s konjsko vprego potoval iz Trnovskega gozda v Novo Gorico, kamor bo prispel jutri v popoldanskih urah. (km) Deželni episkopat Deželnemu episkopatu po drugi svetovni vojni bo posvečeno srečanje, ki ga institut za socialno in versko zgodovino prireja danes ob 18. uri v Hiši Asco-li v Gorici. Cristiano Donato, Ivan Por-telli in Tomaž Simčič bodo posebno pozornost posvetili škofom Francescu Isoli, Frančišku Borgia Sedeju, Andreju Karlinu in Antonu Mahniču. Kreativna delavnica V likovni galeriji La Bottega v Ulici Nizza v Gorici bo danes in jutri potekala kreativna delavnica z naslovom »AA Arte Attiva«, ki jo bo vodil Italo Montiglio. Za prijave 0481-535648 ali 335-8018607. Knjiga Marie Venturi V dvorani APT na postaji v Gorici bo danes ob 18.03 Ilaria Prati predstavila knjigo »La vita senza me«, ki jo je napisala Maria Venturi, bivša urednica tednikov Novella 2000 in Anna. Sprejemanje občinskih prostorskih načrtov je težava, ki tare vse slovenske občine in tudi novogoriška pri tem ni izjema. »Zadeve namreč tečejo tako počasi, da nas vse skupaj boli glava,« pravi župan Mirko Brulc. Občinski prostorski načrt so v Novi Gorici začeli pripravljati že leta 2003, štiri leta kasneje pa so morali zaradi spremenjene zakonodaje ponovno skozi vse postopke. Na občini računajo, da bo čez eno leto dokument, ki je podlaga za nadaljnji urbanistični razvoj mesta, vendarle nared. »Tistega dne, ko bo občinski prostorski načrt sprejet, bomo že morali začeti vanj vnašati spremembe,« napoveduje Brulc. V obdobju, ko je nastajal, se je namreč že veliko spremenilo. S sprejetjem tega dokumenta si bodo oddahnili tudi številni občani, ki že leta čakajo na gradbena dovoljenja za izgradnjo stanovanjskih hiš. Da je zakonodaja velika ovira, ki jo občine premagujejo pri izvajanju aktivnosti s področja urejanja prostora, pritrjuje tudi Tomaž Vuga, predsednik foruma za pripravo občinskega prostorskega načrta. »Dokument moramo pripravljati po dveh zakonih, ki pa med seboj nista usklajena,« opisuje zagato Vuga. Za dodatno zavlačevanje so poskrbeli še na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so za mnenje o osnutku občinskega prostorskega načrta in okoljskem poročilu potrebovali kar 156 dni, namesto zakonsko določenih 30. Povrhu vsega so na ministrstvu okoljsko poročilo zavrnili, zato so na občini morali pripraviti nova dopolnila. Dokler o tem dokumentu ne dobijo pozitivnega mnenja, namreč osnutka občinskega prostorskega načrta ne morejo javno razgrniti. »Kljub vsemu računamo, da bomo to lahko storili že v prvi polovici junija,« pojasnjuje Vuga. Sledil bo postopek priprave predloga dokumenta in še kup postopkov v parlamentu, preden bo predvidoma čez eno leto občinski prostorski načrt nared. Večino pripomb ministrstva iz zavrnjenega okoljskega poročila so na občini upoštevali, pojasnjuje Vuga, pri nekaterih pa nameravajo vztrajati. Na Lokvah, denimo, želijo na dveh območjih, ki sta sicer na kmetijskih površinah, omogočiti turistični razvoj. Tudi na Ravnici se površina, ki bi jo radi namenili za stanovanjske gradnje, nahaja na kmetijsko zaščitenem območju. Najpomembneje pa je, da so morali na občini pristati na zahteve o zmanjšanju območja mesta. »Razvojne površine smo pomaknili z vzhoda proti zahodu, opustiti smo morali namene, ki so jih imeli na cesti ob Lijaku, ohranjamo pa razvojno območje za poslovne dejavnosti ob obeh bencinskih črpalkah na Ajševici. Tudi to bi morali črtati, a menimo, da je v tem trenutku tam še edina možnost za razvoj mesta, kajti v hrib ne moremo, v Italijo tudi ne, na jugu pa je Panovec,« pravi Vuga. Na omenjenem območju na Ajševici gre za dobrih 12 hektarjev veliko zemljišče, za katero na občini menijo, da je v naslednjih desetih letih potrebno za normalen razvoj mesta. Z dokumenta so črtali tudi bodoče stanovanjske površine na območju Ajševice, upoštevali pa so tudi prenos Parka znanja iz Ajševice na območje med Kornom in Streliško ulico v Novi Gorici. Glede vprašanja po- daljšanja magistrale oziroma Kidričeve je prevladalo mnenje, da ostane dolgoročni projekt, predlagajo pa, da se zagotovi izgradnja podaljška Lavričeve do solkanske obvoznice, do koder pa ne bo podaljšana Gradnikova ulica, kot je bilo mišljeno. »Izredno pomembna in dokončno sprejeta je izgradnja zahodne obvozni- Pogled na Majske poljane in Novo Gorico fotok.m. ce, kar bo zahtevalo izgradnjo novega tunela pod Kostanjevico, in bo ključnega pomena za razbremenitev Vojkove in sedanjega tunela pod Panovcem. Priključili pa jo bomo na Prvomajsko,« je o načrtovanih spremembah mesta še povedal Tomaž Vuga. Katja Munih Z avtobusom v Lipo Člani druženja Tenda per la pace bodo jutri ob 11. uri izpred železniške postaje v Gorici odpotovali v Lipo, vasico pri Reki, kjer so Nemci 30. aprila leta 1944 pobili 269 civilistov. V Lipi bo spominska svečanost, na kateri je napovedana prisotnost bivšega hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča. Na avtobusu združenja Tenda per la pace je še nekaj mest, prijave zbira Corrado Altran (tel. 348-2946844). KOMIGO Optimist in nagradna predstava Kulturna sezona se postopoma nagiba h koncu in tudi nad letošnjim festivalom komičnega gledališča v treh jezikih Komigo bo kmalu padel zastor. V rednem abonmaju bo na sporedu še ena predstava, in sicer v torek, 11. maja, ob 20.30, ko bo uprizorjena komedija Špasteatra iz Mengša »Optimist« z Matjažem Javš-nikom. Obiskovalci Kulturnega doma v Gorici bodo tokrat vabljeni v vrtiljak srečnih, razburljivih in komičnih prigod nekoga, ki je bil in ostal - Optimist, čeprav se je rodil v Jugoslaviji, je odraščal v Sloveniji in naposled se je znašel na trgu delovne sile, imenovanem Evropa. Kot so svojčas obljubili prireditelji festivala, abonenti letošnjega Komigoja bodo skupaj z abonenti festivala »Un ca-stello di risate« deležni še ene nagradne predstave, ki bo uprizorjena v goriškem Kulturnem domu v petek, 14. maja, ob 20.30; abonenti si bodo ogledali komedijo goriškega avtorja in režiserja Maura Fontani-nija »Il matrimonio puo atten-dere« (S poroko lahko počakamo) v priredbi gledališča Ter-zo teatro iz Gorice. Abonenti Komigoja lahko brezplačne vstopnice (z neo-številčenim sedežem) dvignejo pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 048133288). Komedijo goriških avtorjev in izvajalcev prirejata v skupnem sodelovanju goriški Kulturni dom oz. festival Ko-migo in združenje Terzo teatro iz Gorice. Naveza med organizatorjema obeh festivalov je pred časom omogočila nadvse uspešno gostovanje v Gorici muzikala »Mamma mia«, s katerim se je v Kulturnem domu predstavila gledališka skupina Stravagario iz Verone. NOVA GORICA - Podatki zvez SABS in EARA »Čez deset let bo vrhunec obolevnosti v zvezi z azbestom« Z leve Paolo Tomatis, Bojan Goljevšček, Roberto Fonda in Giuseppe Turetta Partnerski organizaciji EARA in Zveza SABS (Sindikat azbestnih bolnikov Slovenije) sta včeraj v novogoriškem obrtnem domu skupaj obeležili svetovni dan žrtev azbesta ter mednarodni dan varnosti in zdravja pri delu, predstavili sta tudi večjezično glasilo EARAnews, ki izhaja trikrat letno. Predstavniki obeh organizacij želijo ob tej priložnosti širšo družbo opozoriti na neizvajanje zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom v Sloveniji, na dejstvo, da gre za najhujšo poklicno bolezen tega stoletja, katere razsežnosti bodo dosegle vrh okoli leta 2020, število žrtev pa se bo najmanj podvojilo; opozoriti želijo še na stanje z azbestom onesnaženih območij v Evropi s poudarkom na Italiji, Avstriji, Sloveniji in Hrvaški. V Slovenijo je bilo od leta 1946 do 1990 uvoženih 670 tisoč ton azbesta, »italijanska« številka je še večja: iz Trsta so ga od 60. let minulega stoletja pretovorili kar 800 tisoč ton. V Sloveniji je bilo azbestu izpostavljenih letno več kot 23 tisoč delavcev, od tega tretjina v anhovskem Salonitu; posledica tega je, da se v državi soočajo z najhujšo obliko obolenja, povezanega z azbestom: mezoteliomom ali rakom na pljučni mreni. Jasnih podatkov o številu obolelih oz. mrtvih zaradi te bolezni v Sloveniji ni. »V poznih devetdesetih letih je bilo v državi okrog 400 obolelih, sedaj pa naj bi jih bilo okoli 1.700 potrjenih s poklicno boleznijo, povezano z azbestom, diagnosticiranih pa je bistveno več, jih pa zdravstveni organi ne priznavajo,« pojasnjuje Bojan Goljevš-ček, predsednik SABS-a in podpredsednik EARA. V Furlaniji-Julijski krajini se število mrtvih že nagiba k osemdeset na leto, v Venetu jih je več kot sto. »Okoli leta 2020 se bodo številke obolelih podvojile, temu ustrezno bodo ogromne tudi vsote, ki jih bodo posamezniki iztožili z odškodninskimi tožbami, katerih pa nekatera podjetja niso predvidela,« opozarja odgovorni urednik EARAnews, Roberto Fonda. »Gre za katastrofo, ki prizadene celo deželo. Zakaj torej vlade ne dojamejo vpliva, ki ga ima azbest na zdravje prebivalcev?« se je spraševal Giuseppe Tur-retta, podpredsednik EARA. Prav zato so ustanovili EARO, evropsko organizacijo, za katero računajo, da ji bodo v Evropski uniji prisluhnili. Med glavnimi cilji obeh organizacij so osredoto-čanje na raziskave v zvezi s posledicami uporabe azbesta, črpanje sredstev zanje iz evropskih skladov, osveščanje ljudi o posledicah uporabe azbesta in popis stanja onesnaženosti območij v foto k.m. Evropi, poudarja predsednik EARA, Paolo Tomatis in dodaja, da v Italiji trenutno poteka cel kup kazenskih postopkov v zvezi z uporabo azbesta. Da bi ljudem to problematiko kar najbolj približali, so v sodelovanju s Stalnim slovenskim gledališčem iz Trsta pripravili gledališko predstavo Azbest brez meja, s katero bodo gostovali v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji. Lani je bil v Sloveniji sprejet nov zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom. Od prejšnjega se razlikuje v pomembnem dejstvu, da lahko odškodnino zaradi obolenja, nastalega zaradi izpostavljenosti azbestu, zahtevajo tudi tisti, ki živijo ali delajo v okolici obrata, ki uporablja azbest. Goljevšček novi zakon ocenjuje kot dober, opozarja pa na njegovo neizvajanje. »V praksi so stvari grozljive. V Sloveniji je kršena temeljna ustavna pravica azbestnih bolnikov do sodnega varstva, izčrpali smo že vse pravne možnosti. Slabe izkušnje imamo tudi z delom nekaterih zdravnikov v izvedenskih organih,« pravi Go-ljevšček in dodaja, da z vlado o tem vprašanju še niso uspeli vzpostaviti neposrednega dialoga, zato napovedujejo, da bodo na predsednika vlade v kratkem naslovili odprto pismo. Katja Munih / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. aprila 2010 17 pecol de lupi - Včeraj popoldne Požar na odlagališču, dim viden daleč naokrog Gost, črn dim se je včeraj popoldne dvignil nad odlagališčem v kraju Pecol de Lupi, kjer se je vnel požar. Gasilci so posredovali okrog 15.30 in po nekaj urah so brez večjih težav pogasili ognjene zublje. Po njihovih besedah je zagorel kup odpadkov, po vsej verjetnosti se je vnel Gasilci ob odlagališču v kraju Pecol De Lupi bumbaca plin, ki nastaja v tovrstnih deponijah. Kraj si je ogledalo tudi osebje deželne agencije za okolje Arpa, vsekakor pa dim, ki je uhajal s pogorišča, naj ne bi bil nevaren, saj so gasilci kaj kmalu pogasili požar. Dim je bil viden daleč stran, opaziti ga je bilo mogoče tudi iz Gorice. [13 Lekarne fí Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA VŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481-790338. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI... MUSICAL & RISATE!«: v soboto, 8. maja, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici komedija »Il letto ovale« v izvedbi gledališke skupine Teatro dei Riuniti iz kraja Um-bertide (PG); prireja združenje Ter-zo Teatro iz Gorice, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. SEZONA SSG 2010 V GORICI: v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter) in v torek, 25. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero); informacije in razervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Scontro tra Titani«. Dvorana 2: »Film Video Monitor« 20.45 »Otroci«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Matrimoni e disastri«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Matrimoni e disastri«. Dvorana 2: 18.15 - 20.15 - 22.15 »Scontro tra Titani« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »La citta verra distrutta all'alba«. Dvorana 4: 17.30 »Fantastic Mr. Fox«; 19.50 - 22.10 »L'uomo nell'om-bra«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Green Zone«. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bodo ob razstavi Itala Montiglia z naslovom »Variations & Researches« potekala brezplačna srečanja-laboratoriji za vse ljubitelje umetnosti 29. in 30. aprila v urnikih 10.30-12.00, 16.00-17.30; 17.30-19.00; informacije in obvezne rezervacije v galeriji La Bottega (Ul. Nizza 4 v Gorici) ali po tel. 0481535648, 0481-547562 ali na ita-lo_montiglio@yahoo.com. V RAZSTAVNIH PROSTORIH letališča v Ronkah bo do 15. maja na ogled fotografska razstava Giusy Concina o potovanju z avtom od Trsta do Muscata. KC LOJZE BRATUŽ, KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST vabijo na ogled razstave »Volilni lepaki 35-letnega samostojnega političnega nastopanja«, ki spada v okviru 35-letnice ustanovitve Slovenske skupnosti na Goriškem; do 31. maja ob prireditvah v KC Lojze Bratuž ali s predhodnim dogovorom po tel. 0481-531445. MARKO VOGRIČ, član Fotokluba Skupina75, razstavlja fotografski projekt z naslovom »Camera Obscura & Co.« ali: Poljska miš obišče mesto! v dvorani dei Tigli, Ul. Gramsci 6 v Fiumicellu; ogled do 30. aprila po domeni na marko-vog@libero.it in po tel. 3471516964. V OKVIRU 12. TEDNA KULTURE ob 7. izvedbi »virtualGart«: 2. izvedba »SkupinART« v Galeriji75 na Bukovju v Števerjanu; klasične in digitalne fotografije razstavljajo Sergio Culot, Loredana Princic, Igor Pahor, Enzo Tedeschi do 2. maja po dogovoru na tel. 0481-884226 im med prvomajskimi praznovanji na Bukovju. Razstava »1/1 MedeART gallery« v palači della Torre v Ul. Diaz 1/1 v Medei: razstavljata Miran Vižintin digitalne fotografije iz serije »Delicate Sound of Colours« in Daniele Bianchi skulpture do 30. aprila od petka do sobote med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. Organizatorji so Ministrstvo za kulturo, kulturno društvo Graphiti in virtualGmuseum iz Gorice, pokrajina Gorica, občina Medea, Fundacija Goriške hranilnice, Fotoklub Skupina 75 iz Gorice in Prospero srl iz Trsta. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI vabi na ogled slikarske razstave v sodelovanju z občinskim centrom v Ločniku v centru na trgu S. Giorgio v Ločniku. Razstavljata Thea Geromin in Nico Soranno; do 3. maja od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. MEDNARODNA RAZSTAVA TER-PICTURA bo na ogled od 3. do 13. maja v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici. Organizator je kulturni center Tullio Crali iz Gorice, odprli jo bodo v ponedeljek, 3. maja, ob 18. uri. Razstavljali bodo Loris Agosto, Ha-rim Azad, Vlado Bačič, Blaž Erze-tič, Edes Frattallone Longo, Miran Kordež, Marta Malni, Mladen Mi-lotič, Renzo Pagotto; na ogled bo od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL Oskarja Beccie bo do 3. maja na ogled v galeriji restavracije Sgubin na Skrlje-vem 15 (občina Dolenje). V RAZSTAVIŠČU STOLP NA VRATIH v Štanjelu je na ogled razstava akvarelov in oljnatih slik z naslovom Morje in Kras. Razstavljata Boža Bucik in Silva Stantič Prinčič vsak dan do 3. maja; informacije po tel. 003865-7690018. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi do 9. maja na ogled fotografske razstave Angela Damiana v baru Cichetteria v Ul. Petrarca 2 v Gorici. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Sto let iger in igrač; do 20. junija od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter 15. in 20. uro. Koncerti M Izleti □ Obvestila SNOVANJA 2010: danes, 29. aprila, ob 18. uri bo v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici koncert Ko violina zaigra; nastopata Aleš La-vrenčič (violina) in Hilarij Lavren-čič (klavir); vstop prost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane, da se v nedeljo, 9.maja, ob 13. uri udeležijo srečanja na društvenem sedežu Skala v Gabrjah, kjer bo kulturni program z nastopom zborov Skala in Jezero, pod geslom Da bi ne pozabili. Obvezna prijava po tel. 0481-882024 (Ivo), 0481-390688 (Saverij) ali 0481-882240 (Bernard F.). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 17. maja, bo 20.15 koncert pihalnega kvinteta Artvento; informacije nudi Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 003865-3354013, www.kul-turnidom-ng.si. H Šolske vesti PRI MLADINSKEM DOMU poteka do 30. aprila predvpis k pošolske-mu pouku za šolsko leto 2010-11 z znižano vpisnino; informacije na sedežu v Gorici - Ul. Don Bosco 60, tel. 0481-546549 in 328-3155040. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je še nekaj mestza avtobusni izlet v Beograd, Vukovar, Novi Sad itd., ki bo od 30. maja do 3. junija. Vpisovanje čimprej po tel. 0481-390688 ali 349-6708562 do zasedbe razpoložljivih mest na avtobusu. Na račun 200 evrov. SPDG organizira v nedeljo, 2. maja, 1. društveni izlet z gorskimi kolesi Bikers 2010 namenjen kekcem in družinam. Z avti se bodo popeljali do Ville Manin, kjer bo izlet potekal po kolesarskih stezah in belih cestah. Dolžina proge je približno 38 km, čelada obvezna za vse udeležence. Zbirališče ob 8.15 na parkirišču goriškega sejmišča; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). SPDG priredi v soboto, 22. maja, avtobusni izlet na Golico (cvetoče narcise), zmerne hoje slabi dve uri, kosilo iz nahrbtnika. Društvo obenem obvešča, da bo v nedeljo, 9. maja, vsakoletni pohod Sabotinske družne poti, primeren za vsakogar, na Banjško planoto. KRUT sporoča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu ob sredah dopoldne; informacije in obvezna prijava na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. DRUŠTVO JADRO organizira tečaj yo-ge (vaje za sprostitev, dihanje, avto-masaža...) na sedežu društva v Rom-janu; informacije po tel. 349-8419497, tel. 0481-482015. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo zaprta za dopust do 8. maja. Od ponedeljka, 10. maja, bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda 10.00-12.00 in 15.00-18.00, petek 10.00-12.00. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja v petek, 30. aprila, ob 21. uri 6. tekmovanje v najboljši torti in najslajših piškotih v večnamenskem centru v Jamljah. Gospodinje lahko predstavijo LE ENO VRSTO torte ali piškotov; prinesejo naj jih na sedež društva od 20. do 20.45. Komisija bo sladice ocenila, po končanem nagrajevanju organizatorji vabijo udeležence, da poprimejo za vrv in z njimi dvignejo mlaj. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE opozarja, da se izteka rok za vložitev prošenj za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Prošnje je treba poslati oz. oddati na sedežu fundacije v Ulici Carducci 2 v Gorici najkasneje do petka, 30. aprila letos. Ob zahtevani dokumentaciji morata prošnjo spremljati izpolnjeni informativni vprašalnik in predstavitev projekta; obrazca sta na razpolago na sedežu fundacije (tel. 0481-537111) ali na spletni strani www.fondazionecari-go.it. Do 30. aprila bodo uradi izredno odprti med 8. uro in 13.30 in med 14.30 in 16.30. OBČINA SOVODNJE obvešča občane, da zapade rok za Družinsko izkaznico (Carta Famiglia) 30. aprila. Kdor je zainteresiran za olajšave in podpore v zvezi s to pobudo, se mora javiti v občinskem tajništvu od ponedeljka do petka med 8. in 9.30 ter med 12. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ prireja v Rupi Praznik frtalje: 1. maja ob 16.30 govor deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca, enodejanka ženske dramske skupine društva Oton Zupančič iz Štandreža, ples z ansamblom Happy day; 2. maja ob 16.30 nastop mlajših plesalk društva Vipava in KD Oton Zupančič pod vodstvom Jelke Bogatec, nagrajevanje ex-temporeja, tombola z bogatimi nagradami in ples z ansamblom Souvenir. PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE V ŠTEVERJANU v organizaciji Briškega griča: spominski pohod od Tržiča do Števerjana v soboto, 1. maja: zbirališče na Jeremitišču ob 4.30, s kom-bijem do Tržiča, ob 5.15 start izpred ladjedelnice; postanki pri spomenikih v Doberdobu ob 7. uri, v Jamljah ob 8. uri, na Palkišču ob 9. uri, na Poljanah, ob 9.30 in na Vrhu ob 10.15, po premoru proti Gabrjam ob 11.30, v Sovodnjah ob 12. uri, na Peči ob 12.30, v Rupi ob 12.45, na pokopališču v Gorici ob 13.45, v Štandrežu ob 14.15, v Podgori ob 15. uri, v Pevmi ob 15.30, cilj pri spomeniku v Šte-verjanu ob 17. uri; informacije in prijave na tel. 0481-884226. Tradicionalno slavje na Bukovju bo v soboto, 1. maja, ob 17.30 z nastopom zbora Pinko Tomažič. Tretja izvedba Brdau-ta (krožna vožnja z avtomobili po Brdih, dolžina proge 100 kilometrov) bo v nedeljo, 2. maja: zbirališče ob 8.30 uri pred županstvom v Štever-janu; informacije in nujna prijava na tel. 334-2294517. Nagrajevanje bo ob 18.30, sledil bo nastop plesne skupine Aleksander group ter ansamblov Modri val in Kraški kvintet. DRUŠTVO JADRO iz Ronk prireja na sedežu društva tečaj izdelovanja sve-toivanskih venčkov in šopkov, kot priprava na junijsko praznovanje. Delavnica bo potekala 3. in 10. maja od 20. do 22 ure; informacije pri odbornikih. KRUT obvešča člane z Goriškega, da se lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 danes, 27. aprila, in v torek, 4. maja, med 15.30 in 17. uro. Spomini na leto 1945 Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! Prireditve V OBČINSKI KNJIŽNICI V TRŽIČU prirejajo ob 5. obletnici odprtja novega sedeža: danes, 29. aprila, ob 17.30 predstavitev diplomske naloge »Aspetti dell'integrazione lin-guistica e sociale della comunita Bangladeshe di Monfalcone« Ve-ronice Simeone. KNJIGA OB 18.03: danes, 29. aprila, ob 18.03 bo Maria Venturi predstavila svojo knjigo »La vita senza me« v prostorih APT goriške železniške postaje. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ prireja srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki jih bo vodila strokovna vzgojiteljica Paola Scar-pin. Srečanja v italijanščini bodo potekala od 19.30 do 21. ure v zgornjih prostorih Kulturnega doma A. Budal, Ul. Montello 9 v Štandrežu: 29. aprila bo sledilo srečanje »Do kdaj obdržati pleničko? Kaj pomenita otroku v tem obdobju izraza: umazano - čisto?«; 6. maja še srečanje na temo »Premišljena vzgoja. Odgovorna vzgoja«; informacije in predvpis po tel. 328-4791856 (Paola Scarpin), paola.scarpin@libero.it in po tel. 328-0309219 (Tanja Gae-ta) tanjagaeta@libero.it. SKRD JADRO IN SKRŠD TRŽIČ s pokroviteljstvom ronške občine vabita na literarni razgovor Hommage Kosovelu ob knjigi neobjavljenih pisem Srečku Kosovelu »Mon chere ami... Dragi Srečko!« v sredo, 5. maja, ob 20. uri v konferenčni dvorani Tržiškega kulturnega konzorcija v Vili Vicentini Miniussi v Ron-kah. Z urednico in avtorico spremnega eseja Tatjano Rojc se bo pogovarjal Janez Vrecko. Sodeloval bo urednik GMD Marko Tavčar. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 3201817913. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 3288872507. H1 Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Norma San-di vd. Gonano s pokopališča v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V MEDEI: 11.00, Enrica Cisi-lin vd. Godeas (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Četrtek, 29. aprila 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Pirova zmaga Barcelone na povratni tekmi polfinala lige prvakov Inter preživel Camp Nou, na vrsti Santiago Bernabeu Barcelona napadala, Inter se je urejeno branila - Motta izključen - Gol Piqueja Barcelona - Inter 1:0 (0:0) STRELEC: Pique v 84. min. BARCELONA: Valdes, Pique, G. Milito (od 46. Maxwell), Toure, Dani Al-ves, Busquets (od 63. Jeffren), Xavi, Keita, Messi, Ibrahimovic (od 63. Krkic), Pedro. INTER: Julio Cesar, Maicon, Chivu, Lucio, Samuel, Zanetti, Motta, Cambias-so, Sneijder (od 66. Muntari), Eto'o (od , D. Milito (od 81. Cordoba). RDEČ KARTON: Motta (v 28.) BARCELONA - Nogometaši In-terja so se uvrstili v veliki finale evropske lige prvakov, navkljub temu, da so v včerajšnji povratni polfinalni tekmi v gosteh izgubili z Barcelono z 0:1. Milanska ekipa je na prvi tekmi ugnala branilko lanskega naslova s 3:1, v finalu, ki bo 22. maja, v Madridu, pa se bo pomerila z nemškim Bayernom. Začelo se je po pričakovanjih: Barcelona je proti milanskim vratom pritisnila z vsemi možnimi topovi, Interje-va strnjena obramba pa se je učinkovito branila. Izbranci Josepa Guardiole si navkljub očitni terenski premoči, neprestanemu pritisku in silno tvegani postavitvi v prvi polovici prvega polčasa niso priigrali nobene izrazite priložnosti. Po uvodnem »zatišju« je nastopila nevihta. V 23. minuti je Barcelona izpeljala prvo resno akcijo, po predložku Daniela Alvesa z desne strani se je v sijajni priložnosti znašel Pedro Rodriguez, njegov strel z 12 metrov pa je »švignil« mimo leve vratni-ce brazilskega vratarja Julia Cesarja. Novo razburjenje na štadionu Camp Nou je sledilo pet minut kasneje, v glavni vlogi pa se je znašel Thiago Motta. Brazilec, sicer nekdanji igralec katalonskega klu- Inter bo tretjič naskakoval nogometni Mont Blanc (pred tem je slavil v sezonah 1963-64 in 196465), Bayern pa petič (1973-74, 1974-75, 1975-76 in 2000-01) ansa ba, je v enem od številnih dvobojev z roko oplazil Sergia Busquetsa po obrazu, belgijski sodnik Frank De Bleeckere pa mu je zaradi tega pokazal rdeč karton. Barcelona je imela v prvem polčasu izrazito terensko premoč, kar 77 odstotkov časa je bila žoga v njeni posesti, a mreža In-terja se ni zatresla. V drugi polovici tekme je Giuardiola namesto Milita v ogenj poslal brazilskega bočnega igralca Maxwel-la, kar je bila jasna katalonska napoved za totalen napad. Obramba Milančanov je vse do 82. minute delovala naravnost perfekt-no, nato pa so se v njihovi postavitvi ven- darle pojavile določene razpoke. Najprej se je po Messijevi podaji v izjemni priložnosti znašel rezervist Krkic, njegov strel z glavo pa je končal mimo gola. Le dve minuti kasneje je zadetek upanja dosegel obrambni igralec Pique, ki je v slogu izkušenega napadalca »obrnil« sicer odličnega Lucia. Barcelona je v finišu pritisnila z vso močjo in tudi dosegla gol, a ga je De Bleeckere razveljavil zaradi predhodnega igranja z roko Yaye Toureyja. To je pomenilo, da je milanski klub v polfinalu izločil v minuli sezoni neustavljivo katalonsko ekipo. i Cambiasso Interjev zvezni igralec je tudi na Camp Nouu igral fenomenalno. Kot najboljši dirigent je vodil tako Interjevo obrambo kot zvezno linijo. Boril se je za vsako žogo in predvsem odločilno zaustavil svojega sonarodnjaka Lea Messija, ki ni imel manevrskega prostora. Skratka pravi bojevnik. Kaj bi Mourinho brez njega? Zlatan Ibrahimovic Kot že na prvi tekmi v Milanu je bil njegov doprinos ničen in trener Guardiola ga je tudi na Camp Nouu zamenjal že v začetku drugega polčasa. Interju je uspelo izločiti Barcelono že ... med prestopnim rokom. Katalonskemu klubu je odstopil sicer genialnega, a razvajenega solista, v zameno pa dobil Eto'oja, ki se odlično spaja z Mou-rinhovim konceptom kolektivne igre. NOGOMET Luciano Moggi doživljenjsko izključen RIM - Luciano Moggi, kateremu bi se prihodnje leto iztekla petletna diskvalifikacija, se ne bo vrnil v svet profesionalnega nogometa. Zvezno sodišče državne nogometne zveze je namreč Moggija doživljenjsko izključila. Enako usoda je doletela Antonia Girauda in nekdanjega podpredsednika državne nogometne zveze Innocenza Mazzinija. FAVORITI - Predsednik UEFA Michel Platini je pred začetkom mun-diala v JAR razkril, da ima sam tri favorite za naslov. »Pred letošnjim prvenstvom imam tri favorite, čeprav imam ponavadi štiri: Brazilijo, Španijo in Anglijo. Vendar pa nikoli ne moreš biti prepričan o zmagi, kadar igraš proti Franciji, Nemčiji ali Italiji,« meni Platini. ŠAH - Branilec naslova Indijec Vis-wanathan Anand je v četrti partiji svetovnega šahovskega prvenstva prepričljivo premagal izzivalca Bolgara Veseli-na Topalova. Šahista bosta odigrala dvanajst partij, po tretjini dvoboja pa vodi Anand z 2,5 proti 1,5. 40-letni Anand je pet let mlajšega Topalova premagal z belimi figurami, in sicer v 32. potezi. SKUPAJ - Vodilne osebe češkega in slovaškega nogometa resno razmišljajo o ponovni ustanovitvi skupne lige. Slovaška nogometna zveza je že v začetku leta predlagala, da bi v ligi nastopilo 12 čeških in šest slovaških klubov. GIRO - Kazahstanec Aleksander Vinokurov bo prvo ime moštva Astana na letošnji dirki po Italiji, ki se bo pričela 8. maja v Amsterdamu. Za kazah-stansko ekipo bo na Giru nastopil tudi slovenski kolesar Gorazd Štangelj. Trentino finalist MACERATA - V četrti tekmi polfinale končnice odbojkarske A1-lige je Trentino Volley v Macerati zmagal s 3:2 (28:26, 27:29, 17:25, 25:23, 15:11) in se uvrstil v finale s skupnim izidom 3:1. BAVISELA - P. Križmančič Trst ni New York, čeprav Če ste se kdaj peljali po vzhodnem Krasu, predvsem od Padrič do Bazovice, ste bržkone že videli športnika na vozičku, ki marljivo trenira. V vsakem vremenu sicer ne more na cesto. »Še posebno letos, ko nam je zima precej nagajala in ni bila posebno naklonjena športnikom. Zaradi slabega vremena sem letos zelo malo treniral in nisem dobro pripravljen za nedeljsko Baviselo. Bomo pač stisnili zobe. Vsekakor grem bolj za rekreacijo in ne tekmovalno,« je poudaril Pa-dričar (letnik 1941), ki bo prihodnje leto dopolnil 70 let. S športom pa se aktivno ukvarja od leta 1956. Pavel je leta 1997 nastopil tudi na znamenitem maratonu v New Yorku. Letošnja Bavisela bo vaša ... Na tržaški Baviseli nastopam neprekinjeno od leta 1996. Leta 2000 sem se preizkusil na maratonu, na vseh drugih izvedbah pa sem tekmoval v polmaratonu. Bili ste v New Yorku. Ali ste mogoče nastopili na drugih pomembnih evropskih maratonih? Ne. Tekmoval sem le še v Vid- Ali se da primerjati Baviselo z newyorškim maratonom? Absolutno ne. New York je pač velemesto, Trst pa je eno od tolikih manj pomembnih mest na svetu. Bi lahko v prihodnje Trst konkuriral z ostalimi večjimi mesti? Ne. Druga velemesta imajo pač višji proračun in več denarja na razpolago, ki privabi najboljše tekače. Tovrstnih športnih prireditev je vse več in konkurenca postaja iz leta v leto bolj huda. Ponudba mora tako biti vsako leto boljša. Ali je proga maratona privlačna? Trst nima prave proge za maraton, tako da so se organizatorji pravilno odločili, da maraton starta iz Gradišča. Ta trasa je tehnično dobra in hitra. Obenem je proga slikovita, saj tečemo po obalni cesti, ob morju. Vsekakor je treba priznati, da se predsednik Benedetti trudi in prizadeva, da bi bila Bavisela vedno boljša. Veliko potuje in se povezuje z največjimi maratoni. To je za Trst dobra reklama. Ali je proga primerna za atlete na vozičku? Proga je dobra. Od Devina do Sesljana je manjši vzpon in je treba stisniti zobe, nato pa gre proti Trstu lažje, čeprav ne smemo pozabiti, da je treba vedno prevoziti 21 kilometrov, kar ni od muh. (jng) mu. BAVISELA 2010 - 3.500 otrok na Baviseli mladih Poplavljeni trg Danes odprtje sejma športne opreme Bavisela Expo - Natrpan sobotni in nedeljski spored Med slovenskimi šolami nastopili tudi učenci katinarske šole Milčinski, ki so se takole nastavili objektivu našega fotografa kroma Otroški tek po Velikem trgu, s katerim se je v bistvu začela letošnja že 17. Bavisela, je tudi letos žel velik uspeh. Po besedah organizatorjev se je maratona mladih (proga je, kajpak, v resnici merila 600 metrov) udeležilo okrog 3.500 predšolskih, osnovnošolskih in nižje srednje šolskih otrok. Vreme je bilo sončno, a tudi vroče. Čeprav je obstajal tudi »pravi« vrstni red, so dejansko vsi udeleženci prejeli spominsko kolajno, najboljši trije pa so vendarle stopili na zmagovalni oder. Vsem so prireditelji tudi izročili majico zelene barve, s katero so tekmovali. Poleg šol, med njimi je bilo tudi nekaj slovenskih, so se na Baviselo mladih vpisali tudi posamezniki v spremstvu staršev. Mlade tekače sta nagrajevala odbornik za šolstvo tržaške Občine Giorgio Rossi in predsednik pokrajinskega odbora CONI Stelio Borri, tekmo pa je omogočila Fundacija CRT. Organizacijo so v svoje roke prevzeli člani tržaškega Marathona. Zvečer je bil na nabrežju tudi veliki štafetni tek 100x1000. Moči je merilo letos okrog 30 moštev, ki jih je sestavljalo po deset tekmovalcev, tako da bi morali pravzaprav zapisati, da je šlo za tekmo 300x1000, vendar imena manifestacije organizatorji niso hoteli spremeniti. Danes ob 16. uri se bo na nabrežju začel tudi sejem Bavisela Sport Expo, ki bo letos ponujal v glavnem športne rekvizite. Do nedelje bo odprt vsak dan med 10. in 20. uro. Jutri ob 9.30 bo na vrsti 4. Trieste Waterthlon (po morju na človeški pogon), ob isti uri v soboto bo 3. dan motociklizma, finalna faza Wa-terthlona, ob 11.00 bo 15. Regata brez meja, ob 15.30 pa bo ŠD Mladina priredila 6. sprinterski Skiroll Mesta Trst. ob 23. uri bodo ognjemeti, nedelja pa bo namenjena tekom: maratonu, polma-ratonu in netekmovalnemu teku od Mi-ramara do trsta (7 km). / ŠPORT Četrtek, 29. aprila 2010 19 JADRANJE - Mednarodna regata v Hyeresu Jaš in Simon tudi letos v »zlati skupini« Po kvalifikacijah so včeraj že opravili tudi prvi finalni plov HYERES - Na prestižni mednarodni regati olimpijskega razreda v francoskem Hyeresu sta se mlada jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti tudi letos prebila v »zlato skupino«. Na včerajšnji zadnji kvalifikacijski regati sta se uvrstila na 28. mesto, kar jima je navrglo skupno 38. mesto, v skupino najboljših pa se je uvrstilo 45 od 90 nastopajočih posadk. V prvi torkovi kvalifikacijski regati sta bila celo prva, nato pa sta pred včerajšnjo dosegla uvrstitvi še na 38. in 16. mestu. V Hyeresu so takoj po kvalifikacijah izvedli včeraj tudi že prvi finalni plov, na katerem sta se Jaš in Simon uvrstila na solidno 25. mesto, skupno pa sta po odbitku 38. mesta na 37. mestu. «Z uvrstitivjo v zlato skupino smo dosegli osnovni cilj. V tako močni konkurenci bo odslej vsaka regata pomenila za nas novo dragoceno izkušnjo,« je povedal trener Matjaž Antonac, ki spremlja fanta v Franciji. V Hyeresu je bil veter doslej vedno šibek, sprememb pa za prihodnje dni ne napovedujejo. »V takšnih razmerah sta fanta zelo hitra v orci, tudi s špinakerjem nimata težav, delata pa še taktične napake, ki jih prekaljeni nasprotniki znajo kaznovati. Tudi zbranost ni vedno maksimalna,« je še povedal Antonac, ki pa pravi, da so z nastopom Čupine dvojice zadovoljni tudi v taboru italijanske zveze. Predsednik FIV Croce se ob njuni zmagi v prvi regati ni mogel načuditi in jima je osebno čestital,« je poudaril trener. Lani sta Sivitz Košuta in Farneti v svojem prvem nastopu v Hyeresu presenetila z odličnim 16. mestom, letos bo takšno uvrstitev težko ponoviti, saj je vprašanje, koliko regat bodo lahko izvedli v zadnjih dveh dneh tekmovanja. Na skupni lestvici vodita Francza Charbonnier in Meyer pred Švedoma Dahl-bergom in Ostlingom ter Nemcema Wagnerjem in Scheuflerejm. Jaš in Simon (oba letnik 1991) sta med finalisti tudi letos najmlajša. (ak) Jaš in Simon v Hyeresu tudi letos najmlajša finalista kroma Turnir Nereo Rocco: polfinala Lazio - Colo Colo in Milan - Napoli Četrtfinalna tekma v Štandrežu se je končala z zmago čilske ekipe Colo Colo, ki je z 2:0 premagala brazilsko Bahio. Colo se je tako uvrstil v jutrišnji polfinale, v katerem bo v Vilešu (ob 20. uri) igral proti Laziu, ki je šele po enajstmetrovkah (9:8) premagal hrvaški Osijek. V Premariaccu je Milan, prav tako po enajstmetrovkah, premagal Parmo. Končni izid je bil 4:2. Empoli pa je moral priznati premoč Napolija, ki je zmagal z 1:0. V jutrišnjem polfinalu v Seveglianu (ob 20. uri) se bosta tako pomerila Napoli in Milan. Finale bo v soboto ob 15. uri v Gradišču. Tekma za tretje mesto bo prav tako v soboto, ob 11. uri v Galjanu pri Čedadu. Turnir držav: v jutrišnjem finalu v Tržiču Italija proti Mehiki V včerajšnjih polfinalih Turnirja držav, na katerem nastopajo državne selekcije U16, sta slavili zmago Italija in Mehika. Italijanska selekcija je v Vipolžah pod taktirko selektorja Rocce z 1:0 premagala Hrvaško. Edini gol na tekmi je v 8. minuti dosegel Garritano. Mehika pa je z enakim izidom odpravila Izrael. V jutrišnjem finalu na igrišču Cosulich v Tržiču (ob 18. uri) se bosta pomerili Italija in Mehika. Za tretje mesto, jutri ob 16. uri v Mirnu, se bosta potegovali Izrael in Hrvaška. KOŠARKA Ban in Bernetič zadovoljna Na 25. državnem Pustnem pokalu, ki ga je organiziral košarkarski klub Golfo Piombino, sta v dresu tržaškega moštva Pallacanestro Trieste kot gosta nastopila tudi mlada Ja-dranova košarkarja Borut Ban in Ivan Bernetič. Tržaška ekipa je v treh kvalifikacijskih tekmah skupine A doživela dva poraza. Najprej jo je z zgovornim izidom 123:58 nadigral bolonjski Viruts, gladek poraz pa je utrpela tudi proti mladinski ekipi prav tako znamenitega kluba, to je Mens Sana Siena. Toskanci so Tržačane premagali z 98:63. V včerajšnjem zadnjem krogu izločilne faze je tržaški Basket Team s 87:55 premagal ekipo gostitelja in se tako uvrstil na 3. mesto. Bernetič in Ban sta na vseh treh tekmah veliko igrala. Proti Virtus je dosegel Ban 12, Bernetič pa 8 točk, proti Sieni Ban 8, Bernetič pa 6 točk, proti Piombinu pa je več točk, to je 15, dosegel Ivan, Borut pa jih je prispeval deset. »Virtus in Siena sta se lani merila v finalu za mladinski naslov, igrali smo torej proti najboljšima mladinskima ekipama v Italiji. Tako močne ekipe kot je Virtus še nisem videl, bili so dvakrat večji od nas. Siena je že bila bolj »človeška« in končna razlika ni realna, gostitelji pa so bili precej slabši od nas. Najboljše sem igral proti Virtusu, drugače nisem veliko metal. Vsi smo igrali približno enako dolgo,« je povedal Ban. Zadovoljen s svojim nastopom je bil tudi Bernetič: »Veseli me, da sem se pomeril s starejšimi in višjimi centri. Kljub temu sem dosegal točke in nabiral skoke. Igral sem precej, več kot sem si čakal, saj je v naši ekipi manjka standardni center Medizza.« Jadranova košarkarja sta se sinoči že vrnila domov, saj ju v nedeljo v Portogruaru čaka v dresu Kontovela prva tekma polfinalne faze končnice za napredovanje v deželno C-ligo. (ak) ODBOJKA - Moška C-liga ŠOLSKI ŠPORT - 1,2,3 volley Valovo slovo s porazom Kevstik iprvi V Tržiču popustili po prvem setu - Končno 5. mesto Štandrežcem ne more uiti Kosovel pa tretji Fincantieri - Val Imsa 3:0 (25:22, 25:15, 25:16) VAL IMSA: D. Faganel 11, Ombra-to 9, Povšič 4, Masi 6, Nanut 4, Gagliardi 0, Plesničar (L), Devetak 1, Corva, Flore-nin. Trener: Makuc. V vnaprej igrani tekmi 23. kroga moške odbojkarske C-lige so valovci sinoči v Tržiču gladko izgubili. Ker so v prihodnjem, zadnjem krogu prosti, je bil to zanje letošnji poslovilni prvenstveni nastop. Kljub porazu proti direktnemu zasledovalcu jim končno 5. mesto ne more uiti. Fincantieri ima zdaj tri točke manj od valovcev, vendar jih zaradi manjšega števila zmag ne more več ujeti, tudi če prihodnjo soboto, kar je zelo možno, premaga šibko Porcio. V prvem setu sta si bili ekipi enakovredni. Kljub temu, da so nastopili okrnjeni zaradi odsotnosti Stefana Fagaela (Povšič, ki ga je nadomestil, je v zadnjih dveh mesecih malo treniral), so bili gostje na začetku celo boljši in so si priigrali tri točke prednosti. Fincantieri jih je dokončno ujel pri 17. točki, po 20. pa dosegel odločilno prednost. Val je nato popolnoma popustil in tekme je bilo po prvem setu dejansko konec. Gostom ni šlo prav nič več od rok, zaradi slabega sprejema je bil slab tudi napad (posebno neprepoznaven je bil tokrat Ombrato), gostitelji pa so bili na mreži dosti bolj učinkoviti, tudi zaradi šibkega odpora Valovega bloka in obrambe. »Končno 5. mesto je za nas soliden rezultat. Če bi več trenirali, bi se lahko mirno uvrstili v play-off. Ne smemo tudi pozabiti, da letos nismo mogli računati na Slobodana Margeta, ki je bil lani naš najboljši tolkač,« je povedal trener Robert Makuc. (ak) KOLESARSTVO - Na več frontah Posamični in ekipni uspeh SK Devin Matteo Visintin (SK Devin) dvakrat na zmagovalnem odru Gorski kolesarji SK Devin so na tekmi za 9. pokal junior bike v kraju Campolessi di Gemona, med 117 udeleženci nastopili v različnih kategorijah. Tristan Taverna je potrdil uspeh preteklega tedna in osvojil skupno 4. mesto oz. 1. mesto med nevčlanjenimi, Jan Godnič se je uvrstil na 13. mesto in je bil tretji med nevčlanjenimi kolesarji, Max Zannier pa je zasedel 19.mesto. Dobre uvrstitve sta tokrat dosegla tudi Erik Mozan in Peter Sossi, ki sta osvojila 2. oz.4. mesto. V istem kraju je isti dan potekala tudi cestna dirka za začetnike za 46. Veliko nagrado Gumina. Med 49 začetniki 2. letnika je zmagal Matteo Visintin, saj je v zadnjem kilometru 29 km dolge proge prekosil ubežnike. SK Devin je osvojil tudi trofejo za najboljšo ekipno uvrstitev 2. letnika začetnikov. V nedeljo pa je Matteo Visintin ponovno zmagal v kraju Budoia pri Pordenonu, kjer je klub SC Fontanagredda priredil dirko veljavno za 2. Veliko nagrado osvoboditve. 34 nastopajočih je prevozilo 28,5 km dolgo progo s povprečno hitrostjo 35 km/h. Med štirimi ubežniki so bili Matteo Visintin, Jan Petelin in lanski italijanski prvak Manzan. Tudi na tej dirki je SK Devin osvojil trofejo za najboljšo ekipno uvrstitev. Tržaški pokrajinski odbor odbojkarske zveze FIPAV je tudi letos priredil odbojkarsko šolsko tekmovanje 1,2,3 Volley, namenjeno prvim razredom nižjih srednjih šol na Tržaškem. Na šolah, ki so se prijavile na tekmovanje, so v tem šolskem letu med urami telesne vzgoje priredili turnir med vsemi prvimi razredi, zmagovalni razred pa si je priboril pravico do nastopa v finalu, ki je bil prejšnji ponedeljek v telovadnicah na stadionu Rocco v Trstu. Prijavljenih šol je bilo sprva dvanajst, na finalni del pa jih je prišlo le devet (manjkali sta tudi dolinski Gregorčič in svetoivanski Ciril in Metod). Slovenske šole sta zastopala prva razreda openskega Kosovela in njegove proseške podružnice Levstika. Naši dijaki so se odlično odrezali, saj je proseški razred osvojil končno prvo mesto, openski pa tretje, kar seveda predstavlja lepo zadoščenje za dijake same in za profesorja Ivana Peterlina, ki je številnim naslovom svojih dijakov tako dodal še enega. Dijake obeh šol moramo pohvaliti za zrelo igro, saj so veliko gradili in izpeljali celo serijo že dovršenih akcij. Vse tekme so sodili dijaki šole Dante, ki že več let plodno sodelujejo s FIPAV na tem področju. Izidi naših dveh šol v finalnem delu: Kosovel - Bergamas 23:25, Codermatz - Levstik 14:25, Kosovel - Co-dermatz 25:18, Levstik - Dante 25:22, Kosovel - Levstik 16:25, Kosovel - Addobbati/Brunner 25:17, Bergamas -Levstik 20:25, Kosovel - Dante 25:21, Levstik - Addobba-ti/Brunner 25:16. Končni vrstni red: 1. Levstik, 2. Bergamas, 3. Kosovel, 4. Addobbati/Brunner, 5. Codermatz, 6. Dante, 7. Lucio, 8. Svevo, 9. Divisione Julia. LEVSTIK: Sara Bunetti, Daniele Buri, Aleksander Da-neu, Jelena Ilic, Laura Beatriz Metelko, Hailin Starc, Ivana Zaccaria, Christian Zurini. Profesor Ivan Peterlin KOSOVEL: Katrin Don, Sara Ferfoglia, Ivan Kocman, Janina Krečič, Adam Saražin, Igor Švara, Niko Trento, Jasna Vitez. Profesor Ivan Peterlin Nastopajoče sta na koncu nagovorila in nagradila Giorgio Tirel in Danimir Mikolj, predsednik in podpredsednik pokrajinskega odbora FIPAV. Vse šole so prejele plaketo, šole in profesorji praktično darilo, dijaki spominsko kolajno in majico bližajočega se svetovnega odbojkarskega prvenstva. / nogomet - Mladinske lige na Tržaškem ■ i v v • Narascajmki Pomladi namučili vodilno Ponziano 20 Četrtek, 29. aprila 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI namizni tenis - Prvenstvo Triveneta Bojan Simoneta ugodno presenetil Premagoval drugokategornike - Med zmagovalci tudi veterani in veteranke Krasovci na zmagovalnem odru (od leve): Bojan Simoneta, Isabella Torrenti, Monica Mosetti, Sonja Doljak in Sonja Milič. Spodaj: Edi Bole Namiznoteniški igralci in igralke zgoniškega Krasa so na prvenstvu Treh Benečij (Triveneto) v Eppanu pri Meranu osvojili številne kolajne in prvo mesto med društvi. Za največje presenečenje je poskrbel tretjeka-tegornik Bojan Simoneta, ki se je pri članih šele kot četrti nosilec prebil v finale in s 3:1 zmagal proti drugoka-tegorniku Roncolatu. V polfinalu je z enakim izidom premagal drugokate-gornika Hofferja. V kategoriji nad 60 let je prvič zmagal tudi Edi Bole, ki pa je bil prvi nosilec. V ženski članski kategoriji je zmagala Sonja Doljak, ki je v finalu premagala Sonjo Milič. Na tretje mesto se je uvrstila Monica Mosetti. V ženskih dvojicah pa sta slavili zmago Sonja Doljak in Sonja Milič. Drugi sta bili Torrentijeva in Moset-tijeva. V kategoriji nad 40 letom starosti je na najvišjo stopničko stopila Sonja Doljak, v starostni kategoriji over 50 pa je bila najboljša Petra Fa-solt, ki je v finalu premagala Sonjo Milič. V Terniju pa je v teku državno mladinsko prvenstvo, na katerem nastopajo tudi predstavniki Krasa. Tjaša Kralj in Tjaša Doljak sta se ekipno uvrstili med prvo osmerico. Med prvih osem sta se uvrstila tudi Marco Cappella in Kevin Bruni. Pomlad - Ponziana 1:2 (1:2) STRELEC ZA POMLAD: Bo-netta v 35. min. iz 11-m. POMLAD: Vidoni, Verni, Rosso-ne, Riosa, Zerjal, Brass, Cerkvenic (Vallon), Carli, Celin, Kuret, Bonetta (Krasniqi). Trener: Tommasi. Naraščajniki Pomladi so v zaostalem srečanju namučili vodilno Ponziano, ki je že zmagala prvenstvo in bo v prihodnji sezoni igrala v deželnem prvenstvu. Ponziana je povedla že v 15. minuti, v 25. pa je bilo že 2:0. Po dveh spodrsljajih je Pomlad reagirala in začela igrati bolj zbrano. V 25. minuti so oranžno-modri zmanjšali zaostanek. Nasprotnikovi branilci so v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavili Celina. Z bele točke je bil nato natančen Bonetta. V drugem delu je bila tekma še naprej živahna in obe ekipi sta se večkrat nevarno približali golu. Trener Pomladi Dino Tommasi je bil tokrat zadovoljen s svojimi varovanci: »Pristop je bil pravi, vsi so dali vse od sebe. Dokazali smo, da se lahko enakovredno kosamo tudi z najboljšimi. Ponziana je namreč zasluženo zmagala letošnje prvenstvo. Škoda, da med sezono nismo igrali in trenirali kostantno.« V nedeljo bo Pomlad pri Briščikih v predzadnjem krogu gostila Roianese. ZAČETNIKI - MEMORIAL PALMA Zmaga in poraz Pomlad - Domio 3:1 STRELCI ZA POMLAD: Ko-cman, Vidali in Zerjal. POMLAD: Paoli (Kofol), Sup-pani, Zerjal, Toffolutti (Gregori), Paolucci, Ghersinich, Skivjani (Vat-tovaz), Košuta, Glavina (Vidali), Bi-cocchi, Kocman. Trenerja: Pahor in Paolucci. Pomlad je proti Domiu igrala dobro in zasluženo zmagala. Oran-žno-modri so povedli po zaslugi Kocmana, ki je nasprotnikovega vratarja premagal po lepo izvedenem prostem strelu. Domiu je v drugi tretjini uspelo izenačiti, Pomlad pa je znova povedla v zadnjem delu, ko sta bila uspešna Vidali in Zerjal. Med boljšimi na igrišču je tokrat bil Košuta. V včerajšnjem drugem krogu turnirja Serena Palma pa je Pomlad visoko izgubila proti San Giovan-niju. Končni izid je bil 5:1. Za Pomlad je bil uspešen Vattovaz. Tretja tekma bo na sporedu jutri. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da je seja košarkarske komisije preložena na ponedeljek, 3. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu »I. Gruden« v Nabrežini. AŠD SK BRDINA prireja informativni sestanek s starši in otroci, za smučarsko in tekmovalno sezono 2010/2011, ki bo na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, v ponedeljek, 3. maja 2010 ob 18.30 uri. SK DEVIN sklicuje 36. redni letni občni zbor v nedeljo, 9. maja 2010 v prostorih Gostilne BITA v Križu ob 16. uri v drugem sklicanju. Občnemu zboru bo sledilo društveno nagrajevanje kolesarjev, tečajnikov smučarske šole in članov, ki so sodelovali na društveni tekmi ter družabnost. PLANINSKI SVET Tečajniki tekmovali Tudi letos je Alpinistični odsek SPDT organiziral tekmo v boulder plezanju na umetni steni v telovadnici v športnem centru Zarja v Bazovici. Tekmovanje, ki je steklo v nedeljo, 25. aprila, je bilo namenjeno izključno tečajnikom, ki so se udeležili letošnjih izmen. Skupina plezalcev se je tokrat pomerila na sedmih bouderskih smereh od težavnostne stopnje 5b do 6b+. Po enournem in izenačenem boju se je na tretje mesto uvrstil Aljoša Kalc, s samo točko zaostanka za Lenardom Ca-stellanijem, medtem ko se je na najvišjo stopničko s solidno prednostjo povzpel Martin Bembič. Večer se je zaključil v pizzeriji Kariš na Pesku ob prijetni družbi tečajnikov in drugih plezalcev. Izlet na Golico V polovici maja kadar se sneg otali, pobočja Golice se ponovno pobelijo s cvetočmi narcizi. Za ljubitelje narave je to enkratno doživetje. SPDT priredi 16. maja avtobusni izlet, da bomo lahko tudi mi občudovali prebujanje narave. Odpeljali se bomo iz Trsta trg Oberdan ob 7 uri in z Opčin (hotel Danev) ob 7.15, mimo Jesenic do Planine pod Golico. Iz Planine pod Golico do koče na Golici (1582m) je dve uri zmerne hoje, do vrha Golice (1835) pa še pol ure. Pot je nekoliko strma, primerna pa je za vse tudi za družine. Priporočamo primerno obutev in pohodniške palice. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 040 220155 Livio. (L.S.) V nedeljo, 9. maja Družne planinske poti na Banjšicah Planinci so bili že pred desetletji nosilci številnih pobud usmerjenih v utrjevanje prijateljstva, sodelovanje in preseganje meja. Spomnimo naj samo na srečanja Treh dežel, ki povezujejo planince iz Slove- Zmagovalec med tečajniki SPDT Bembič v naročju Castellanija (levo) ter Kalca (desno) z aplavzom ostalih tekmovalcev ter sodnikov nije, Koroške in Furlanije Julijske krajine. Planinci z Goriškega pa so se pred nekaj leti odločili za pobudo Družne planinske poti. Letos bo srečanje v nedeljo, 9. maja, v priredbi PD Nova Gorica. Udeleženci bodo, v spremstvu Joška Sedevčiča in Jasne Kovšca prehodili lep del Banjške planote in se ob koncu približno tri ure dolgega pohoda zbrali pri domu Krajevne skupnosti na Banjšicah. PD Nova Gorica bo poskrbela tudi za brezplačni avtobusni prevoz iz Nove Gorice do Bat in seveda tudi za povratek. Avtobus bo odpeljal ob 8. uri iz Nove Gorice, medtem ko se bo pohod pričel ob 9. uri iz Bat. Zaradi organizacijskih zadev, je dobrodošla predhodna najava in sicer do torka, 3. maja. K udeležbi vabi SPDG, ki je med pobudniki družnih planinskih poti. Udeležbo je treba sporočiti članom odbora (Vlado) ali danes med 19. in 20. uro na društvenem sedežu (tel. 0481/532358). Novi odbor SPDG čaka proslavljanje 100-letnice Občni zbor Slovenskega planinskega društva Gorica je bil letos volilni, na njem pa so odbor tudi pomladili. Poslej ga sestavljajo Danijel Bajt, Sara Bevčar, Danja Bregant, Tatjana Kosič, Marko Lutman, Boris Mermo-lja, Mitja Morgut, Livio Pahor, Dino Paulin, Marisa Pelesson, Loredana Prinčič, Andrej Rosano, Vanja Sossou, Robert Tabai, Marta Vižintin, Albert Voncina in Gabrijel Zavadlav. V nadzornem odboru so Aldo Bauzon, Andrej Brisco, Vlado Klemše. Novi odbor se bo sestal 5. maja. Seja bo v KB centru. Pogovorili se bodo o poveritvi odgovornosti, oziroma o porazdelitvi funkcij ter o glavnih točkah programa, ki ga bo treba uresničiti v tem in prihodnjem letu in ki je v marsičem povezan z obeležitvijo 100-letnice ustanovitve društva. Na občnem zboru je predsednik Marko Lutman podal pozitiven obračun delovanja. V svojem poročilu je kot najbolj pomemben dosežek zadnjega dvele-tja označil vključitev SPDG v Planinsko Zvezo Slovenija, pri čemer jim je bil v pomoč tudi sorodni SPDT. »Pristali smo pod okrilje, kamor že od same svoje ustanovitve spadamo. Odpira nam nova obzorja, predstavlja nove izzive v delovanju, vključitev v projekte in pobude, skupnim ostalim planinskim skupinam iz Slovenije. Šele v prihodnjih letih se bo pokazalo, ali smo znali primerno izkoristiti te nove priložnosti,« je med drugim zapisal Lutman. Predsednik je obširno govoril o kadrovanju. Medtem ko so vzgojili celo vrsto smučarskih učiteljev, usposobljenih vodnikov primanjkuje. Kar zadeva smučanja je tudi poudaril pomen smučarskih tečajev, ki najbolj pripomorejo k dvigu števila članov. »Prav zato moramo biti pri tem zelo pazljivi in pozorni, da nudimo strokovni servis in da je naša ponudba kvalitetna. Ne moremo si privoščiti improviziranosti, današnja družba s svojim ritmom zahteva vse bolj kakovostne storitve na vseh področjih,« je dejal Lutman. Del svojega posega je namenil tudi stikom z goriško sekcijo CAI in izrazil željo, da bi to sodelovanje prišlo v zavest širse skupine članov društva. «Nazadnje je predsednik opozoril še na bližajočo se stoletnico društva, ki je bilo ustanovljeno v začetku leta 1911 in prvi občni zbor je potekal 28. januarja. »Stoletnica SPDG mora postati širši praznik celotnega planinskega gibanja,« je dejal Lutman. Pozdrave občnemu zboru so prinesli predstavniki Planinskih društev ter predsednik ZSŠDI Jure Kufersin in predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič. Presednik OOZUS Livio Rožič je podelil priznanje Gregorju Na-nutu za opravljeno 3. stopnjo učitelja smučanja. Izlet med cvetoče narcise pod Golico Sredina maja je čas ko na travnikih in pašnikih pod Golico zacvete-jo narcise, ki jim domačini pravijo ključavnice. Travniki se odenejo v bele preproge, kot, da bi jih prekril pozni pomladanski sneg. Pravljična podoba, ki se obnavlja in spreminja - žal tudi izginja zaradi opuščanja tradicionalne dejavnosti, zarašča nja in načina gnojenja - in ki je vredna ogleda. Cvetlična polja pod Golico od Ja-vorniškega rovta do Planine pod Golico, si bomo goriški planinci ogledali v soboto, 22. maja. Hoje (zmerne) bo približno dve uri in to po urejenih in označenih stezah. Manj pokretni se bodo lahko z avtobusom pripeljali do planinskega zavetišča, oziroma do naselja. Kosilo iz nahrbtnika, vendar pa je tudi možnost kosila v planinski oziroma gostinski postojanki. Na razpolago je še nekaj mest na avtobusu. Prijave danes med 19. in 20. uro na društvenem sedežu. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. aprila 2010 finančna kriza - Po oceni generalnega direktorja IMF Dominiqua Strauss-Kahna Grčija bi utegnila potrebovati 120 milijard evrov pomoči Bonitetna agencija Standard&Poor's (S&P) včeraj znižala oceno za dolgoročni državni dolg Španije 21 BERLIN/ATENE - Grčija naj bi po besedah generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominiqua Strauss-Kahna za servisiranje dolga in pokrivanje javnofinan-čnih potreb v treh letih potrebovala do 120 milijard evrov. Nemška vlada naj bi medtem ocenjevala, da bo potrebno pomoč Grčiji s 45 milijard evrov povečati še letos. To naj bi Strauss-Kahn dejal na včerajšnjem srečanju z nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem, predsednikom Evropske centralne banke (ECB) Jeanom-Clau-dom Trichetom in vodilnimi nemškimi parlamentarci, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na izjave nekaterih poslancev po srečanju. Prvi mož IMF naj bi govoril o vsoti med 100 in 120 milijardami dolarjev, trenutni mehanizem dvostranskih posojil evroskupine in sredstev IMF, ki znaša 45 milijard evrov, pa naj bi bil šele začetek. Strauss-Kahn po srečanju teh izjav sicer ni želel komentirati, poslanec opozicijskih socialdemokratov Thomas Oppermann pa je zatrdil, da generalni direktor IMF ni "prav nič popravil ozračja", ki vlada zadnje dni. Nemčija bi v skladu s sedanjim ključem morala npr. v treh letih prispevati 25 milijard evrov. Grčija je za pomoč v okviru mehanizma usklajenih bilateralnih posojil držav v območju evra ob sodelovanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) zaprosila minuli petek. Posojila držav v območju evra naj bi v prvem letu znašala do 30 milijard evrov, skupaj s sredstvi IMF pa do 45 milijard evrov. Nemška vlada naj bi po pisanju nemške tiskovne agencije dpa razpravljala o scenariju, da bo Grčija že letos potrebovala več od predvidenih 45 milijard evrov. Če se bodo v IMF odločili za povečanje svojega deleža v mehanizmu, kar je včeraj poročal časnik Financial Times, bodo morale države z evrom prav tako povečati obseg posojil Grčiji. Oči Grčije, območje evra in mednarodne skupnosti so že nekaj dni obrnjene v Berlin, kjer so zadržani do prehitrega sprejema zakonskih podlag za posojila Grčiji. Nemška vlada namreč od Aten terja, da se pred tem z Evropsko komisijo in IMF dogovorijo o nadaljnjih varčevalnih in reformnih ukrepih za prihodnja tri leta. To stališče je včeraj po zasedanju vladnega kabineta znova ponovila nemška kanclerka Angela Merkel, nemška vlada pa naj bi o vprašanju razpravljala na izrednem zasedanju v ponedeljek. V Berlinu so ustanovili tudi poseben krizni štab. Merklova sicer upa, da se bo Grčija s komisijo in IMF o nadaljnjih ukrepih dogovorila že do konca tega tedna. Trichet in Strauss-Kahn sta po srečanju v Berlinu prav tako izrazila mnenje, da bi se pogovori med komisijo, ECB, IMF in grškimi oblastmi lahko končali že do konca tedna, Schäuble pa upa, da bi v tem primeru oba domova nemškega parlamenta zakon o pomoči Grčiji sprejela do konca prihodnjega tedna. Tako prvi mož ECB kot generalni direktor IMF pa sta poudarila potrebo po hitrem ukrepanju, saj se razmere z vsakim dnem le še slabšajo. Še bolj dramatičen je bil pričakovano grški premier George Papandreu. Ta je včeraj območje evra in celotno EU pozval k skupnim prizadevanjem za preprečitev širitve "požara, ki ga je sprožila gospodarska kriza" na celotno evropsko in globalno gospodarstvo. "Breme odgovornosti ne more pasti samo na eno državo. Gre za skupno odgovornost," je dejal. Obenem pa je znova obljubil, da bodo grške oblasti storile vse za popolno prestrukturiranje grškega gospodarstva in grških javnih financ. Tako naj bi dogovor z Evropsko komisijo, ECB in IMF dosegli kmalu, v njem Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick (levo), nemška kanclerka Angela Merkel in generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn na srečanju v Berlinu ansa pa bodo daljnosežni ukrepi fiskalne, gospodarske in socialne politike. Vodilna svetovna bonitetna agencija Standard&Poor's (S&P) pa je včeraj znižala oceno za dolgoročni državni dolg Španije z AA+ na AA, oceno za kratkoročni dolg pa je ohranila pri A-1. Obeti za državni dolg četrtega največjega gospodarstva v območju evra so negativni, kar pomeni, da je možnost nadaljnjega znižanja ocene večja kot prej. S&P je v sporočilu za javnost ob včerajšnji odločitvi zapisal, da Španijo najverjetneje čaka podaljšano obdobje šibke gospodarske rasti, kar bo imelo negativne posledice za javne finance. Agencija ocenjuje, da bo premik španskega gospodarstva stran od rasti, ki temelji na zadolževanju in cenovnih balonih, pripeljal do obdobja šibke gospodarske rasti, ki bo daljše od prvotnih napovedi. Portugalska vlada in opozicija pa sta se v strahu pred širjenjem grške javnofinančne krize odločili združiti moči in skupaj poiskati rešitve za zmanjšanje visokega javnofinančnega primanjkljaja, s katerim se spopada Portugalska. To je pozitivno vplivalo na portugalski borzni trg, ki je ob začetku današnjega trgovanja beležil velike izgube. Agencija Standard&Poor's je sicer v torek z A+ na A- oklestila oceno za dolgoročni portugalski državni dolg. (STA) belgija - Volitve najbrž junija Leterme odstopil tudi kot vodja stranke BRUSELJ - Belgijski premier v odstopu Yves Leterme je včeraj odstopil tudi s položaja vodje svoje stranke flamskih krščanskih demokratov CD&V in to nalogo predal Marianne Thyssen. Kralj Albert II. je medtem brez uspeha končal vsa posvetovanja za rešitev vladne krize, tako se Belgiji 6. ali 13. junija obetajo predčasne volitve. Leterme se je za odstop z vodilnega mesta v svoji stranki odločil, ker mu v treh letih po prvi izvolitvi za belgijskega predsednika vlade ni uspelo reorganizirati delovanja države ter normalizirati stalnih trenj med francosko in flamsko govorečo skupnostjo v Belgiji. Kot premier je odstopil dvakrat, prvič leta 2008 zaradi afere z banko Fortis in drugič ta teden, potem ko so flamski liberalci izstopili iz vlade zaradi nesoglasij med francosko in flamsko govorečo skupnostjo v Belgiji glede pravic v belgijskem volilnem okrožju. Njegova naslednica na čelu stranke Thyssenova, po izobrazbi pravnica in večkratna evropska poslanka, je zatrdila, da CD&V ni stranka, ki se zavzema za konec Belgije in za kaos v državi, temveč si prizadeva za korenito reformo. Iz kraljeve palače so sicer sporočili, da je kralj Albert II. končal vsa posvetovanja za rešitev vladne krize s ključnimi politiki v državi, razen z vodjo flam-skih liberalcev, ki so sprožili padec vlade, Alexandrom De Croojem. Dosedanja posvetovanja niso prinesla rezultata, nova niso predvidena. Tako je po zadnjih dneh intenzivnih, a neuspešnih posvetovanj jasno, da so predčasne volitve neizogibne. Največji frankofoni časnik v Belgiji Le Soir je včeraj zapisal, da je vprašanje le še, ali bodo volitve 6. ali 13. junija. Finančni minister Didier Reynders, namestnik predsednika vlade in vodja frankofonih liberalcev, ki mu je kralj zaupal pogajanja za rešitev vladne koalicije po izstopu flamskih liberalcev, pa je ob tem podvomil o obnašanju flamskih strank, ki za vsako ceno želijo predčasne volitve. (STA) FRANCIJA-KITAJSKA - Obisk Sarkozy in Hu o Iranu in o svetovnih financah PEKING - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je v okviru tridnevnega obiska na Kitajskem včeraj srečal s kitajskim kolegom Hu Jintaom. Po srečanju sta voditelja med drugim napovedala, da bosta njuni državi sodelovali pri reševanju svetovnega monetarnega sistema, dotaknila pa sta se tudi reševanja iranskega jedrskega vprašanja. "Skrbno se pripravljamo na predsedovanje (skupini 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev) G20, pri tem pa razmišljamo tudi o novem večpolarnem sistemu," je dejal Sarkozy, pri čemer je spregovoril predvsem v luči francoskega predsedovanja skupini G20, ki se bo začelo novembra letos. Sarkozy je ob tem izpostavil vse večjo vlogo, ki jo na svetovnem političnem parketu igra Kitajska, in dodal, da brez Kitajske ni mogoče najti pravih rešitev za svetovni monetarni sistem. Hu je ob tem poudaril, da bosta državi zagotovo tesno sodelovali in okrepili politično koordinacijo glede reforme monetarnega sistema. Glede iranskega jedrskega vprašanja je Hu poudaril, da Kitajska še vedno upa na diplomatsko rešitev. Sarkozy je ob tem dodal, da Francija vsekakor razume tako željo Kitajske, da pa bo proti Teheranu nujno potrebno uvesti nove sankcije, če vprašanja ne bom moč rešiti z dialogom. Sarkozy naj bi sicer poskušal prepričati kitajskega kolega, naj podpre nove sankcije Združenih narodov proti Iranu. Kitajska je več mesecev zavračala pogovore o novih sankcijah proti Iranu, potem ko je Varnostni svet ZN zaradi iranskega jedrskega programa doslej potrdil že tri svežnje sankcij. V začetku meseca je Peking izrazil pripravljenost na pogovore o sankcijah, a obenem ponovil stališče, da sta dialog in posvetovanje najboljši način za rešitev jedrskega vprašanja. Za čimprejšnje sprejetje ostrejših sankcij zoper Teheran, s katerimi bi islamsko republiko prisilili k pogajanjem o njenem jedrskem programu, si prizadevajo predvsem ZDA z zaveznicami. Rusija in Kitajska si medtem prizadevata za diplomatsko rešitev. (STA) vesolje Znanstveniki odkrili led na asteroidu LONDON - Znanstveniki so na enem od asteroidov odkrili led in organske spojine, kar ponuja dodatno podporo teorijam, da so vodo na Zemljo prinesli asteroidi in tudi zanetili iskro življenja na našem modrem planetu. Do odkritja, ki ga razkriva nova številka znanstvene revije Nature, sta prišli dve neodvisni skupini znanstvenikov. Opazovali so asteroid 24 Themis, ki je eden največjih v pasu med Marsom in Jupitrom, na njem pa so odkrili tanko plast ledu, ki ga pokriva praktično v celoti. Poleg tega so na njem odkrili tudi ogljikove spojine. Do tega odkritja so prišli s pomočjo infrardečega teleskopa na Havajih in odseva sončne svetlobe na površini asteroida. Znanstveniki so že doslej domnevali, da naj bi led in s tem vodo na Zemljo prinesli asteroidi in kometi, vendar pa vse doslej vode na katerem od tovrstnih vesoljskih teles niso potrdili. Novo odkritje naj bi jim pomagalo pojasniti tudi nastanek Sončevega sistema. Doslej so namreč domnevali, da bi moral led zaradi bližine Sonca v milijardah let od nastanka Osončja izpareti, pa četudi je zamrznjen pri 123 stopinjah Celzija pod ničlo. (STA) \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Bo finančna kriza v Grčiji okužila tudi Italijo in Slovenijo? O Da O Ne O Samo Italijo O Samo Slovenijo Medvedjev za sodelovanje Rusije v protiraketnem ščitu KOEBENHAVN - Rusija je pripravljena sodelovati v mednarodnem protiraketnem ščitu, je dejal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev v pogovoru za dansko televizijo pred včerajšnjim obiskom v tej skandinavski državi. Po drugi strani pa je Medvedjev včeraj v Koebenha-vnu zatrdil, da ne bo dopustil tujega vmešavanja v vprašanje človekovih pravic v Rusiji. Glede protiraketnega ščita je Medvedjev dejal, da "če bo Rusiji predstavljen resen predlog", bi se mu lahko pridružila. "Že dolgo govorimo, da sistema globalne varnosti ali protiraketne obrambe ne more zagotavljati ena sama država ali skupina držav, ampak mora biti to v interesu vseh odgovornih članic mednarodne skupnosti," je dejal. Osama bin Laden naj bi želel uporabiti jedrsko orožje DUBAJ - Vodja teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden se je poskušal dokopati do jedrskega orožja in ga tudi uporabiti, je v pogovoru za arabski časnik Al Kuds Al Arabi povedal njegov nekdanji telesni stražar Naser al Ba-hri. "Šejk Osama je sanjal o jedrskem orožju in prepričan sem, da če bi ga dobil v svoje roke, se ne bi obotavljal glede njegove uporabe," je dejal al Bahri, ki sicer živi v Jemnu. ZDA so nedavno opozorile, da se Al Kaida še vedno želi dokopati do jedrskega orožja in da je nevarnost jedrskega terorizma velika. "Al Kaida si prizadeva dobiti jedrsko orožje že več kot 15 let in njen interes je še naprej močan," je izjavil svetovalec ameriškega predsednika za boj proti terorizmu in domovinsko varnost John Brennan. Sicer je dodal, da trenutno ni nobenih znakov, da bi Al Kaida imela jedrsko orožje. Morilec Malcolma X po 45 letih na prostosti NEW YORK - Včeraj je luč svobode ugledal še zadnji izmed atentatorjev borca za pravice Afroameričanov, Malcolma X, ki je bil ubit pred več kot 45 leti. Danes 69-letni Thomas Hagan je sicer od leta 1992 za zapahi preživel le dva dneva na teden in je bil tudi edini, ki je umor priznal. Hagan je bil še zadnji izmed treh, ki so bili obsojeni za umor Malcolma X leta 1965. Druga dva sta na prostost prišla že v 80. letih, medtem ko so Haganu prošnjo za pogojno izpustitev zavrnili že 16-krat. Zdaj so mu jo končno odobrili. (STA) prilogo pripravila ™ edia ^ postojnska jama ^ za vašo reklamo brezplačna št. 800.129.452 Kras - skrivnostni podzemni svet Kras je okoli 500 km2 velika in izrazita planota iz apnenca v zaledju Tržaškega zaliva, med morjem in Vipavsko dolino. Rimljani so starejše ime za to planoto, ki je imelo osnovo v korenu »kar«, to je kamen, spremenili v Carsus, Slovenci pa smo to latinsko ime priredili svojemu jeziku v Kras. Beseda kras je torej prvotno pomenila kamnito pokrajino, kamnit svet. Stoletja je bil Kras (Italijani ga imenujejo Carso, Nemci pa Karst) najbolj znana pokrajina na apnencu, opisovali so ga številni potopisci, učenjaki in drugi avtorji in počasi je iz imena za pokrajino nastal splošni pojem za svet na apnencu - kras. Kot mednarodni termin je bila sprejeta nemška oblika - karst. Postojnska jama kraška lepotica Postojnska jama je splet 20 kilometrov zakapanih rovov, galerij in dvoran, v katero so izkušeni vodniki v več kot 191 letih pospremili že več kot 33-milijonsko množico obiskovalcev. To je največja jama klasičnega Krasa in hkrati najbolj obiskana turistična jama v Evropi. Prvi je narisal načrt vhodnih delov Postojnske jame J. A. Nagel, direktor kabineta redkosti na dunajskem dvoru, leta 1748. Postojnska jama je v nekaj sto letih postala tako znana, da si jo je hotel ogledati vsak imenitnik, ki je potoval skozi Postojno. Tudi avstrijski cesar leta 1818. Ko so postojnski domačini hoteli preko Pivke napeti transparent s pozdravom cesarju, je Luka Čeč preplezal steno onstran Pivke in zagledal vhod v do tedaj še neznane rove. Odkril je notranje dele jame: »Tu je nov svet, tu je paradiž!« je zaklical ostalim onstran Pivke. Ko je Luka Čeč leta 1818 odkril onstran Pivke nadaljevanje jame, so leta 1819 odprli prvo turistično pot. Leta 1872 so bili po njej položeni železniški tiri, 24. maja leta 1884 je Postojnska jama prvič zažarela v soju električne razsvetljave. To je bila hkrati tudi prva električna razsvetljava na ozemlju takratne Kranjske. Anton Globočnik je ob tem zapisal: »Uspeh je bil briljanten. Ob prižigu elektrike se je pojavila še nikdar videna slika kapniške lepote v vsej krasoti. 12 obločnih svetilk po 1400 sveč je osvetljevalo 6 najbolj pomembnih točk v jami: Veliko dvorano, Plesno dvorano, Pralnico, Razpotje pri Grobu, Razgledišče in Kalvarijo.« Postojnska jama je edina na svetu, v katero vas na ogled popelje jamski vlak, tako da ob vožnji skozi rove in dvorane lahko občudujete vso razsežnost in mogočnost podzemnega sveta, kjer je geološka preteklost zapisana na svojevrsten način. Pogledu obiskovalcev se v Postojnski jami ponuja nepregledno kapniško bogastvo najrazličnejših oblik, barv in generacij, kalcitne sige ter druge umetnine, ki jih je narava izoblikovala skozi tisočletja in ki so jih že v prejšnjih stoletjih občudovali kralji, cesarji, predsedniki držav in druge pomembne osebnosti. Že od sredine 17. stoletja je Postojnska jama zanimala tudi naravoslovce in raziskovalce, zato je poznana tudi kot zibelka speleobiologije, vede o življenju v podzemlju. Pot ogleda Postojnske jame se začne na vstopni postaji vlaka, ki pelje najprej skozi umetni predor, zgrajen ob prenovitvi železniške proge pred 40 leti. Prvi naravni rov je črn in sajast, kar je posledica uničenega bencina med drugo svetovno vojno. Sledi bogato zakapana Gotska dvorana, pa Kongresna dvorana, nekoč imenovana Plesna, že 180 let prizorišče različnih prireditev. Med ogledovanjem naravnih skulptur obiskovalci z vlakom prevozijo 2 kilometra dolgo razdaljo do Velike gore,kjerizstopijo in ogled nadaljujejo peš. Pot jih vodi preko Velike gore (Kalvarije), čez Ruski most v Lepe jame, vse do Briljantovega rova, kjer se nahaja najznamenitejši kapnik in hkrati simbol Postojnske jame - Briljant. Pot vodi še mimo bazena s človeškimi ribicami v Koncertno dvorano, kjer se peš ogled zaključi z vstopom na vlak in vrnitvijo na površje. Informacije V Postojnski jami je temperatura med 8° in 10° C ter visoka vlaga. V deževnem času s stropa ponekod močno kaplja. Priporočamo ustrezno obleko in obutev. Posebej opozarjamo, da so vagoni odprti in se med vožnjo čuti piš. Glede zraka ni strahu - tak je kot na površju, pogosto bolj čist. Vodenje poteka v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku. Obiskovalcem priporočamo, da prispejo pred vhod 15 minut pred izbrano uro ogleda. Ogled traja uro in pol. Poti za pogumne jamski treking Posebnost teh ogledov je, da so organizirani v manjših skupinah (3-15 udeležencev) in vodijo po tistih delih jam, ki niso odprti za množične oglede. Obvezni sta spremstvo vodnika in dodatna oprema (čelada, vrhnje oblačilo, primerna obutev, svetilka). Jamski trekingi se razlikujejo po težavnosti in dolžini trajanja, izvajamo pa jih v Postojnski, Pivki in Črni jami ter Jami pod Predjamskim gradom. Vivarij proteus Le 100 m od vhoda v Postojnsko jamo je vhod v čudovito zasigan Rov novih podpisov, kjer so na ogled žive jamske živali. Tesno ob tem delu je viden tudi še vedno delujoč jamski laboratorij, kjer se opravljajo različne meritve in opazovanja podzemeljskega sveta. Rov je del Postojnske jame, dolg je 220 m in poteka 20-30 m pod površjem. Na severni strani se odpira v Staro jamo, na južni strani pa je bil zasut z gruščem. Ker je bil lahko dostopen iz Stare jame, so v 19. stoletju imenitnejšim obiskovalcem v njem dovolili podpisovanje na stene. Leta 1931 so v njem uredili biološko postajo. Leta 2002 so bili odstranjeni sedimenti, ki so zapirali nekdanji vhod v rov, in urejen je bil jamski vivarij, Vivarij Proteus. V podzemlju Postojnsko-planinskega jamskega sistemaživi kar84vrsttroglobiontskih živali, od tega 48 vodnih in 36 kopenskih vrst, kar uvršča ta sistem na prvo mesto svetovne lestvice z jamskim živalstvom najbogatejših jam. Če prištejemo še redne in občasne obiskovalce jam, troglofile in trogloksene, lahko samo v Postojnski jami naštejemo čez 130 vrst živali. Med drugim je na ogled tudi človeška ribica ali močeni, prva znanstveno opisana in prav gotovo najslavnejša jamska žival na svetu. S svojimi 25 do 30 centimetri je tudi največja med vsemi in je edini povsem na podzemlje vezani vretenčar v Evropi. Spada med dvoživke in v red repatih krkonov kot naši močeradi in pupki. Leta 1986 so v Beli krajini odkrili tudi primer črne človeške ribice. Poleg močerila pa je moč videti še drobnovratnika, jamske kobilice, hroščke, školjke itd. Predjamski grad Srednjeveška legenda Le 10 km dalje od Postojnske jame se nahaja eno najslikovitejših čudes človekove zgodovine - Predjamski grad. Že več kot 700 let kraljuje v 123 m visoki skalni steni, mogočen, izzivalen in nezavzeten, kot nalašč PRIREDITVE • Klasikaa Postojna, julij avgust • Furmanski praznik, 4. JULIJ 2010 • Erazmov viteški turnir Predjamski grad, 17, 18 JULIJ • Postojna Blues, od septembra doaprilavsak zadnjičetrtek v mesecu • Jaslice v Postojnskijami, božično novoletni čas rraffffhft JAMSKI DVOREC IMMENSUM AD ANTRUM ADITUS -VSTOPI POPOTNIK V TO NESKONČNOST. Temu vabilu se med več milijoni obiskovalcev niso mogle UPRETI NITI ŠTEVILNE ZNAMENITE OSEBNOSTI, KOT SO KRONANE GLAVE, PREDSEDNIKI, poslovneži IN CELO ROKOVSKI ZVEZDNIKI. Jamski dvorec je bil v letu 2006 prenovljen v sodobno PRIREDITVENO središče IN ODPIRA VRATA VSEM, KI STE željni NEPOZABNIH doživeTIJ. JAMSKI DVOREC JE EDINSTVEN IN neverjetno blizu! Odkrijete ga v osrčju zelene Notranjske, LE 2 KM OD IZVOZA Z AVTOCESTE, KI Teče PO STARODAVNI Jantarjevi poti čez Postojnska vrata v Sredozemlje. ji L JrlL l A;? * za skrivno domovanje drznega, svojeglavega in upornega viteza Erazma Predjamskega, ki ga opisuje romantična in lepa zgodba o razbojniškem gospodu. Le ta si je na cesarskem dvoru nakopal zamero, zato ga je začel zasledovati tržaški glavar Gašper Ravbar. Da bi ga prisilil k vdaji, je pozimi leta 1484 več mesecev oblegal grad, pri tem pa je bil - kot v posmeh - nekajkrat deležen Erazmovih daril, s katerimi se je vitez oskrboval skozi skrivni rov. Ravbar je spoznal, da lahko zavzame utrdbo le z zvijačo. Podkupil je Erazmovega služabnika, ta pa mu je svetoval, naj vojščaki namerijo topove tja, kamor hodi še cesar hodi peš. Ravbar je na dano znamenje tako tudi storil. Krogla je prebila tanki zid in Erazem je bil mrtev. Na legendo spominja Erazmov rov, po katerem se lahko najpogumnejši obiskovalci dandanes tudi povzpnejo. Jama pod Predjamski gradom Pod Predjamskim gradom je ponikalnica Lokva izoblikovala podzemno jamo, katere rovi so razporejeni v kar štirih nadstropjih. Najvišje nadstropje predstavljata Erazmova luknja in Fiženca. V drugo nadstropje vodi vhod v Konjski hlev in Imenski rov (Glavno ali Staro jamo), kjer so našli podpise obiskovalcev od 15. stoletja dalje. Tretje nadstropje je bolj izrazito le v vhodnem delu, četrto, najmlajše, pa predstavlja aktivno ponorno jamo potoka Lokve, ki jo zapira sifon, za katerim so še neraziskane vodne poti, ki vodijo do Vipave. Del jame, tako imenovani Zahodni rov, je primeren le za izkušene jamarje in navdušene raziskovalce, saj so prehodi skozi ožine težavni. S primerno jamarsko opremo je možen poseben doživljajski ogled jame v spremstvu izkušenega vodnika in seveda po predhodnem dogovoru. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. aprila 2010 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu: Papir iz rastlin Deželni Tv dnevnik Lynx, dok. film: Boris Pahor - Trmasti spomin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio all spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 20.00, 23.15 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita ignote 21.10 Nan.: Donna Detective (i. L. L. del-la Rovere) 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) V^ Rai Due 6.00 6.25 6.40 6.55 7.00 8.15 9.00 9.45 10.00 11.00 13.00 13.50 14.00 14.45 16.10 17.05 17.10 18.40 19.00 20.25 21.05 23.35 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta Dok.: Sulle sponde della manica Aktualno: Tg2 Si viaggiare Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes L'albero azzurro Aktualno: Il cercasapori - Sms Consumatori Aktualno: Rai Educational - Cult Book Classic Aktualno: Tg2 punto.it Variete: I fatti vostri 18.30, 20.30, 23.20 Dnevnik Dnevnik - Zdravje 33 Aktualno: Il fatto del giorno Aktualno: Italia sul Due Nan.: La signora del West Dnevnik - L.I.S. Koncert: Predsednik republike Giorgio Napolitano daruje koncert papežu Benediktu XVI. ob priliki obletnice pontifikata 23.20 Aktualno: Tg2 Dnevnik 0.30 Resničnostni show: L'isola dei famosi, sledi L'isola e poi... Žrebanje lota Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) Aktualno: Peccati - I sette vizi ca-pitali ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Speciale Cominciamo bene - Prima 10.10 Aktualno: Cominciamo bene, sledi Cominciamo bene - Brontolo 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.40 Variete: La Tv dei ragazzi di Raitre, Melevisione in Tg3 GT Ragazzi 16.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 21.05 Dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.10 Nan.: Law & Order 23.20 Variete: Parla con me Rete 4 Nan.: Magnum P.I. Nan.: Charlie's Angels Nan.: Nash Bridges Nan.: Carabinieri 4 17.20 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Distretto di polizia 3 Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nad.: Sentieri Film: Le miniere de Re Salomone (pust., ZDA, '50, r. C. Bennett, i. D. Kerr, S. Granger) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Nati con la camicia (kom., ZDA/It., '83, r. E.B. Clucher, i. B. Spencer, T. Hill) 0.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Hero (akc., Kit./Hong Kong, '02, r. Z. Yimou, i. J. Li, T. Leung Chiu Wai) 12.00 12.55 14.05 15.10 16.15 16.40 18.55 19.35 20.30 21.10 Canale 5 6.00 7.55 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. Ficarra & Pi-cone) Nan.: Ris Roma - Delitti imperfetti Aktualno: Terra! O Italia 1 6.15 6.40 8.40 8.50 10.35 12.25 13.40 14.05 14.20 14.35 15.10 16.10 16.55 19.30 20.30 20.55 23.05 23.35 Nan.: Degrassi 17.30 Risanke Nan.: Friends Dok.: Capogiro Nan.: Grey's Anatomy 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Risanka: American Dad Variete: La pupa e il secchione - Il ritorno Risanka: I Griffin 20.05 Risanka: Simpsonovi Nan.: Kyle XY Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel Nan.: Zoey 101 Nan.: La vita secondo Jim Kviz: Cento x cento Nogometna tekma: Liverpool - At-letico Madrid, povratna tekma evropske lige Šport: Speciale Europa League Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled Tiska 9.00 Variete: Domani si vedra 10.00 Nan.: Ai confini dell'Arizona 10.50 Talk Show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Klasična glasba 12.45 Aktualno: La provincia ti informa 13.10 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 15.05 Documentari sulla natura 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Športne vesti 20.05 Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Cold Squad 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: Perche??? 0.30 Dok.: La grande storia La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Bengasi (voj., It., '42, r. A. Genina, i. F. Giachetti, V. Gioi) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan 1.15 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Resničnostni show: S.O.S. Tata S.o.S. Adolescenti - Istruzioni per l'uso Slovenija 1 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 8.05, 9.05 Dobro jutro Otr. nan.: Telebajski Pod klobukom (pon.) Nan.: Berlin, Berlin Omizje (pon.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Kratki igr. film: Pokaži mi sonce (pon.) 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Cofko Cof 16.10 Kratki igr. film: Onstran oblakov 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Odd. za mlade: (Ne)pomembne stvari: zdravje 18.25 Žrebanje deteljice 18.35 Risanke 19.55 Tednik 20.50 Dok. odd.: Koridor številka osem 21.45 Minute za jezik 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Globus (pon.) (t Slovenija 2 6.30 2.05 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški Infokanal 10.00 Globus (pon.) 10.30 Iz arhiva Tv dnevnik 29.04.1992 10.55 Dok. odd.: Največja kitajska restavracija na svetu, Danska (pon.) 11.45 Dok. odd.: Ostali bomo na planetu (pon.) 12.40 Na lepše (pon.) 13.10 Slovenska jazz scena 14.25 Film: Sama svoje sreče kovač (pon.) 16.00 Evropski magazin - oddaja Tv Maribor 16.30 Kraji in običaji - oddaja TV Koper Capodistria 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 To bo moj poklic 18.00 Prava ideja! 18.25 Izobr. nan.: Mi znamo (pon.) 18.50 Igrana nan.: Dr. Who 19.55 Sankt Petersburg: SP v skakanju na prožni ponjavi, posnetek 20.30 22.50 Nogometni Studio 21.00 Liverpool: nogometna povr. tekma polfinala EL, Liverpool - Atletico, prenos 23.15 London: nogometna povr. tekma polfinale EL, Fulham - Hamburger SV, posnetek 23.45 Tranzistor Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 15.45 16.15 16.50 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 20.00 20.15 20.30 22.30 22.50 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 19.20 20.00 20.30 21.30 Dnevni program 23.55 Čezmejna Tv - TG R FJK Deželne vesti Euronews Iz arhiva po vaših željah Nautilus City folk Srečanje z... Slovenski magazin Srečanja v skupnosti Italijanov Kraji in običaji 23.50 Vremenska napoved 23.30 Primorska kronika 22.05 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Back stage Live Avtomobilizem Športna oddaja Lynx magazin: Boris Pahor Izostritev i Tv Primorka Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami Nanovo Pravljica Polja Evrope 23.00, 1.35 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in Polja Evrope Pod drobnogledom Glasb. odd.: Naj viža radio trst a 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale, 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.20 Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Obračun - satirična oddaja (pon.); 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 S primorskih koncertnih prizorišč; 22.30 Od glave do repa, hip hop in valterap. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacan-za; 23.00 Melopea; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in nape-vov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo top 30, lestvica; 18.50 Napovedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za Country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 29. aprila 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren °° dež 6Vdf nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 6/22 O 3/21 KRANJSKA G. CELOVEC O 4/24 O TRŽIČ IWi 3/23 O KRANJ o 3/22 S. GRADEC CELJE 23/1 O MARIBOR O 6/23 PTUJ O M. SOBOTA O 5/22 O LJUBLJANA 7/24 POSTOJNA O 4/23 KOČEVJE O _ O ČRNOMELJ ZAGREB 7/24 O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo dopoldne prevladovalo jasno vreme, popoldne bo lahko nastalo nekaj občasne oblačnosti zlasti v zgornji nižini in v hribovitem svetu. Pihali bodo krajevni vetrovi. Pretežno jasno bo. Le na območju zahodnih Julijskih Alp se bo popoldne zmerno pooblačilo. Pihati bo začel južni do jugozahodni veter.Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1020 1020 Greben visokega zračnega pritiska se razteza od Alžirje do Nemčije.Ta omogoča stabilnost atmosfere a tudi porast vlažnosti v nižjih plasteh ozračja. Konec tedna pa nas bo dosegla atlantska _ n fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.09. Dolžina dneva 14.13 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.50 in zatone ob 5.57 Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo je ciklonsko območje, nad južno Evropo in Sredozemljem pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam od jugozahoda razmeroma topel in suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 15,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.36 najnižje -59 cm, ob 11.59 najvišje 30 cm, ob 17.19 najnižje -21 cm, 23.19 najvišje 49 cm. Jutri: ob 6.11 najnižje -54 cm, ob 12.42 najvišje 23 cm, ob 17.46 najnižje -11 cm, 23.42 najvišje 41 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 9 2000 m............ 6 1000 m .......... 13 2500 m............4 1500 m .......... 10 2864 m............3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. TOLMEČ O 9/19 TRBIŽ O 8/18 O 5/21 KRANJSKA G. ^___.iS crl^S ČEDAD O " 11/23 CELOVEC O 7/24 O TRŽIČ 6/24 O GRADEC 8/27 o 6/24 S. GRADEC L-ST VIDEM O tefri 10/24 O PORDENON 11/23 GORICA O iirti O N. GORICA mm kRanj i-7 ?JUBLJANA 'r 11/25 POSTOJNA O 7/22 KOČEVJE CELJE 7/25 O , MARIBOR O 8/26 PTUJ O M. SOBOTA O 7/25 REKA 12/22 ZAGREB 8/26 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V spodnji nižini in ob morju bo prevladovalo pretežno jasno vreme, pihali bodo krajevni vetrovi. V zgornji nižini in v hribovitem svetu bo dopoldne precej jasno, čez dan pa bo nekaj več oblačnosti. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo precej jasno in toplo. Nekaj oblačnosti bo občasno le v hribovitih krajih zahodne Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter. V soboto se bo v zahodnih krajih oblačnost povečala, drugod bo še večinoma sončno. rusiJa-polJska - Novo spravno znamenje v odnosih med državama nizozemska - V Amsterdamu Rusija objavila tajne arhive o pokolu v Katinskem gozdu MOSKVA - Ruski državni arhiv je včeraj objavil doslej tajne arhive o pokolu poljskih častnikov in drugih v Katinskem gozdu leta 1940, ki ga je zakrivila tajna sovjetska policija. Objavo arhivov je ukazal sam ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Medvedjev, ki se mudi na obisku na Danskem, je povedal, da se je za objavo arhivov odločil, ker "to dolgujemo svetu". "Zgodovina nas mora izučiti," je poudaril na novinarski konferenci z danskim premierom Larsom Loekkejem Rasmussenom. "Objava teh arhivov ne pomeni, da so bili (doslej) skriti," je pojasnil Medvedjev. "To zgolj pomeni, da je bilo to gradivo objavljeno na spletni strani našega arhiva, s čimer so vsi dobili možnost, da vidijo, kdo je ukazal poboj poljskih častnikov," je poudaril. 'Vse je v dokumentih. Vsi podpisi so tam. Vsi ljudje so znani," je dodal ruski predsednik. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, gre zaenkrat zgolj za objavo "paketa številka 1", s katerega so bile oznake tajno umaknjene že v 90. letih prejšnjega stoletja, vendar so imeli dostop do njih samo specializirani raziskovalci. Zdaj so te podatke objavili tudi na spletnih straneh ruskega državnega arhiva. Objavo arhivov o Katinu je že dolgo zahtevala Poljska, o tem pa naj bi se osebno v začetku aprila na komemoraciji v Katinskem gozdu ob 70. obletnici pokola dogovorila tudi premiera obeh držav, poljski Donald Tusk in Vladimir Putin. Svoje je k temu spravnemu aktu verjetno prispevala tudi letalska nesreča poljskega državnega vrha s predsednikom Lechom Kaczynskim na čelu, do katere je prav tako prišlo v Ka-tinskem gozdu tri dni po srečanju Tuska in Putina in ki je pomenila tragedijo tako za Poljsko kot tudi za Rusijo. Katinski gozd, ki je danes na zahodu Rusije, je tako znova kruto vplival na usodo poljskega naroda; prvič ob začetku druge svetovne vojne, ko je Stalinova tajna policija NKVD s streli v glavo pokončala okoli 20.000 poljskih častnikov, rezervistov, policistov in intelektualcev, zdaj pa še z nesrečo poljskega predsednika in še na desetine poljskih političnih, vojaških in cerkvenih voditeljev, ki so bili namenjeni na komemoracijo ob 70. obletnici pokola. Objava arhivov je bila letos glavna želja Poljakov. Gre za dokumente, ki so nastali na podlagi zaslišanj vseh kasneje ustreljenih s strani častnikov NKVD. Dostop do njih bi poljskim zgodovinarjem omogočil, da končno sestavijo popoln seznam žrtev, svojcem Poljski premier Donald Tusk in ruski premier Vladimir Putin arhivski posnetek pa ponudil dragocen vpogled v zadnje dni življenja ubitih. Do pokola v Katinu je prišlo med 3. aprilom in 19. majem 1940 in sicer na območju, ki ga je po usklajenem napadu Nemčije in Sovjetske zveze na Poljsko leta 1939 zavzela Rdeča armada, v ruskem Katinskem gozdu zahodno od Smolenska. Sovjetska tajna policija NKVD na ukaz Josipa Stalina s strelom v tilnik v ruskem Katinskem gozdu zahodno od Smolenska pomorila med 14.000 in 28.000 poljskih vojnih ujetnikov, večinoma častnikov in intelektualcev. Sovjetska zveza je pokol v Katinskem gozdu vztrajno zanikala in ga pripisovala nacistom, čeprav so dokazi govorili nasprotno. Do Stalinove smrti leta 1953 so se v zaporih znašli številni Poljaki, ki so si upali za Katin okriviti Sovjetsko zvezo. Od 60. let naprej se je komunistično vodstvo izogibalo vsaki omembi pokola. Uradno stališče se je spremenilo šele konec 80. let, ko je odgovornost za zločin priznal zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Putin pa je bil 7. aprila letos šele prvi ruski voditelj, ki se je udeležil kake spominske slovesnosti v Katinu. Sicer se ni opravičil za zločin, se je pa skupaj s Tuskom poklonil sovjetskim žrtvam stalinističnega režima. (STA) Na ogled celoten dnevnik Anne Frank AMSTERDAM - V Amsterdamu je prvič doslej razstavljen skoraj celoten dnevnik, ki ga je judovska najstnica Anna Frank pisala, medtem ko se je med drugo svetovno vojno kar dve leti skrivala pred nacisti. Z razstavo so počastili 50. obletnico odprtja muzeja "Hiša Anne Frank", ki se nahaja v hiši, v kateri je Anna preživela omenjeni dve leti. Deli Anninega dnevnika so bili v Hiši Anne Frank sicer razstavljeni že pred tem, preostale strani pa so v Amsterdam pripeljali iz trezorja nizozemskega vojaškega dokumentacijskega centra, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V muzeju so tako po novem zbrani trije zvezki, v katere je Anna zapisovala svoje misli, ter knjigi kratkih zgodb in citatov. Obenem bo od danes na ogled tudi nekaj sto nevezanih strani, ki jih je prav tako popisala Anna. Laura Bush v novi knjigi tudi o usodni nesreči NEW YORK - Nekdanja ameriška prva dama Laura Bush je v svoji novi knjigi z naslovom Spoken from the Heart (Iz srca), ki bo izšla maja, spregovorila o prometni nesreči v teksaškem Midlandu, ki jo je povzročila, ko je bila še mladoletna, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Laura Bush je leta 1963 prezrla prometni znak stop in se zaletela v drug avtomobil. Pri tem je umrl njen srednješolski prijatelj. V knjigi Busheva razkriva, da je bila po nesreči psihično uničena zaradi občutka krivde, hkrati pa je tudi za več let izgubila zaupanje vase. Je pa v knjigi vzela v bran svojega soproga, nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha. Kritike demokratov, češ da je bil Bush "nesposoben voditelj" in "zguba", je tako označila za neumestne. Ameriški vojaki pretirano uživajo zdravila WASHINGTON - V ZDA so vse bolj zaskrbljeni, ker vojaki uživajo vse preveč zdravil, potem ko se vrnejo z bojnih misij. Gre predvsem za zdravila za lajšanje bolečin in proti psihičnim težavam. V vojski pa so zaskrbljeni, ker zdravila ne bi smela biti preprost odgovor na vse težave, ki jih imajo vojaki, ko se vrnejo z bojišč v Iraku ali Afganistanu. Glavni vojaški zdravnik, generalporoč-nik Eric Schoomaker, je opozoril, da se tudi v družbi kaže trend, da se vse težave, predvsem z bolečino, rešuje zgolj z uporabo zdravil. To pa vodi k pretirani uporabi zdravil, kar je lahko škodljivo, je opozoril Schoomaker. Uporaba zdravil med ameriškimi vojaki se je od leta 2001 močno okrepila. Kot navaja ameriški Military Times, je vsak šesti ameriški vojak na kakem zdravilu za zdravljenje psihičnih težav. Glede na raziskavo Pentagona pa okoli 15 odstotkov vojakov tudi zlorablja zdravila. Zdravniki pa ugotavljajo tudi morebitno povezavo med samomori in zlorabo zdravil. Tokio ima prvič več kot 13 milijonov prebivalcev TOKIO - Število prebivalcev Tokia, enega največjih mest sveta, je prvič v zgodovini preseglo število 13 milijonov, so sporočile tokijske mestne oblasti. 1. aprila je tako v japonski prestolnici živelo 13,01 milijona prebivalcev, kar je za 0,5 odstotka več kot pred letom dni. Zadnji podatki o prebivalcih Tokia so v nasprotju s splošnim demografskim trendom na Japonskem, ki se sooča z vse daljšo življenjsko dobo, nizko rodnostjo in zmanjšanjem populacije. Po napovedih naj bi se število prebivalcev Tokia povečevalo vse do leta 2015, ko naj bi doseglo svoj višek. (STA)