Posamezna številka 6 vinarjev. Štev. 75. *zvcn Ljubljane 8 vin. V UDlIH V MM, 3. OPrllO 1913. Leto XLI. = Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ • • » 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1*70 =. Sobotni, izdaja: = za celo leto .....„ T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo „ 12'— Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 t za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanila, zativaln. osmrtnice iti: enostolpna petitvrsta po 18 vin. ---- Poslano:___ enostolpna petitvrsta po 30 vtn. Izhaja vsak dan, IzvzemSl nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Toznl red, ttS" DredniStvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi uliot št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26,511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188. Današnia številka obsega 6 strani. Kaiolansivo ln svoMiii Balkan. Kratkovidnost in narodna ozko-srčnost gotovih nemških krogov vidi v zmagah balkanskih kristjanov nad polumeseccm moralni triumf pravo-slavja, kar mora eo ipso katoliški ideji le škodovati. Ali je to res? Zgodovinske dogodke zadnjega pol leta in okoliščine, ki so jih spremljali, moramo presojati predvsem s politiškega stališča. Balkanske države je takorekoč peljala v boj Rusija ter jih tudi moralno in gmotno podpirala, dočim se je Avstrija celemu podjetju z vso silo upirala in ga v vseh fazah zelo neprijazno spremljala. Naša madjarska in nemška. diplomacija sc je izneverila historični misiji Avstrije na Balkanu, ki je ravno v versko - kulturnem oziru nosi-teljica katoliške ideje k pravoslavnim slovanskim narodom. Naravno sredstvo k uspešni vršitvi svoje kulturne naloge na Balkanu ima Avstrija v svojih katoliških Jugoslovanih. Gotovo si je naša država s svojo politiko napram balkanskim Slovanom, ki jc direktno protislovna strukturi in ideji habsburške monarhije zelo otežkočila svoje versko-kulturno poslanstvo, ki je sedaj pač zadnji ostanek nekdanje naše velike dedščine na jugu. V tem oziru se je katoličanstvu brezdvoma škodovalo vsaj v toliko, v kolikor je bilo le pravo-slavje z Rusijo v zaledju pri osvobodilni vojni aktivno udeleženo. Toda do tega »triumfa« je pravoslavju v nernali meri indirektno pomagalo tudi isto nemško katoliško časopisje s svojim nesrečnim slavofobstvom. Tako je. Danes je seveda že marsikomu žal izgubljenih ugodnih pozicij Avstrije na Balkanu, ki jih je sedaj zavzela Rusija. Toda pustimo to. Naša naloga je, da. presodimo, jeli vsled političnega preobrata na. Balkanu katoličanstvu kot tako res oškodovano? Ne samo, da katoliška ideja vsled zmage orlodoks-iiih kristjanov nad Turki ni trpela, saj so ravno rimski papeži venomer pozivali krščansko Evropo na pomoč balkanskim kristjanom in osvobodilne boje v minolem stoletju spremljali s simpatijami, nasprotno, v največjem interesu kaloličanstva je, da se Turčija umakne s celega Balkana, tudi iz Carigrada. in da ta zemlja enkrat neha biti objekt raznih »vprašanj«. To hi po-menjalo popolno politično neodvisnost balkanskih držav od evropskih velesil, koje nujna posledica bi bilo svobodnejše versko-kulturno življenje Srbov in Bulgarov, ki jc sedaj v sponah ruskega cezaropapizma. Iz tega sledi, da se Rusija, taka kot je danes, nikdar ne srne politično-teritorijalno ustaliti na Balkanu, kajti to bi bilo proti interesom svobodnega razvoja« jugoslovanskih narodov, kar mora vsak napreden človek priznati, pa tudi v veliko škodo katoliškega Jugoslovanstva samega, če abstrahiramo od političnih posledic za Avstrijo. Na drugi strani pa rezultira iz gorioznačenih misli, da mora Avstrija kot katoliška in slovanska država, Ozirajoč se na današnji politični položaj delati na to, da se tudi Carigrad pripozna Bulgariji. Tako bi naša monarhija vsaj zadnji hip storila nekaj v smislu svoje davne kulturne naloge na Balkanu. Da se žalostni čini iz dobe bulgar-skega narodnega gibanja pred osvobo-jenjem, ko je ruski despotizem uničil mladi katoliški pokret v Bulgariji, ne bode več ponavljali, je treba paralizi-rati vpliv bizantinske Rusije. Danes ho to delo morda težje vsled političnih dogodkov in usodnih napak avstrijske diplomacije. Toda prevdariti je treba, neprecenljivi moment duševnega zbli-žanja katoliškega Jugoslovanstva s Srbi in Bulgari, ki ga je rodila sedanja vojna. In s tega stališča, ki vsebuje interese katoliške in slovanske kulture, je treba naše moralne stike z balkanskimi Jugoslovani učvrstiti ter s kulturnim in karitativnim delom vzbuditi ljubezen. Za to cirilo-metodijsko idejo je sodelovanja vsega katoliškega slovanskega sveta potreba. Zavedati se moramo trdno, da so Srbi in Bulgari bližje nam kot pa vladni Rusiji, ki jih hoče ravno tako držati v okovih, kakor nekdaj grški Bizanc. TI koncu še nekaj. Padec Carigrada, bi pomenjal veliko moralno zadoščenje Rimu, ker bi se obenem s serai-lom podrl tudi prestol ekumenskega patrijarha, povzročitelja verskega razkola. Pred Skadra. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Pritisk velesil. — Srbija se iir izneveri Črnigori. — Odklanja vmešavanje v njene notranje stvari. — Skader se. vzame z naskokom. — Opera rije pred Skadrom. Belgrad, 31. marca. V soboto so zastopniki velesil ministrskemu predsedniku Pašiču.vsak zase izročili identično noto, s katero so srbsko vlado obvestili, da so se velevlasti glede severne in sevcrno-vzliod-ne meje Albanije zedinile ter da z ozirom na to nadaljevanje vojne ne bo imelo vpliva na vprašanje Albanije. Velesile pozivajo vlado, da opusti na-daljno obleganje Skadra in preneha s sovražnostmi na ozemljili, ki pripadajo Albaniji in da čimprej zapusti ta ozemlja. Istočasno smatrajo velesile, da je treba hitrih odredb za zagotovitev stvarnega varstva katoliških in mohanicdanskih narodnosti. Pašič jim je odgovoril, da sc ho o tem sporazumel z zavezniki. Ta odgovor je iznenadil avstro - ogrskega poslanika Ugrona, ki ga je vprašal, čc se morajo zavezniki tudi v tem sporazumevati. Pašič mu je odgovoril, da zavezniki, zvesti drug drugemu in zvezi, ničesar drug brez drugega ne morejo in nočejo rešiti ter spada zato tudi to vprašanje v razmotrivanje in odločbo zaveznikov. Kakor sem iz zanesljivih virov dobro poučen, ta odgovor nikakor n e bo z a d o v o 1 j i 1 v e 1 e s i l. Eden odgovornih činiteljev je vašemu poročevalcu rekel, da Srbija v nobenem slučaju in brez ozira na posledice nc bo pristala na to, da da velesilam kakršnekoli garancije glede Arnavtov kot narodnosti in glede pripadnikov katoliške in mohamedansko vere, ker bi to pomenilo vmešavanje v č**to notranje stvari Srbije, katere pravice pa tudi velesile nimajo, ker je vsak sam v svoji hiši gospodar. Srbija nikakor ne bo pristala na to. da bi se tujci vmešavali v njene čisto notranje stvari ter bo vlada gotovo k a t c g o r i č n o o d klonil a zahtevo, da bi dala velesilam kakoršno-koli garancijo v tem oziru, to pa toliko bolj, ker je Srbija takoj po zavzetju novih krajev smatrala za eno svojih prvih in najnujnejših dolžnosti, da ugotovi konkordat s sv. stolico v Rimu, zu kar se z vsemi silami vrše priprave. Po vsej priliki balkanska zveza ne bo pristala na prisilno omejitev vojnih operacij iu ne bo oclpoklicala svojih armad z Vdrije in še manj izpred Skadra. vse dotlej dokler turška vojska on-di še aktivno operira. D o k 1 e r S k a -d e r n e p a de, s e S r bi ne bodo umaknili iz A l h a n i j e. Eden ministrov je rekel vašemu dopisniku, da Srbija v vprašanju Skadra ni direktno interesirana, ker ima Skader pripasti Črnigori. Ravno zato pa Srbija ni v stanju, da zadovolji velesile, ker bi se, ako hi to storila, iz- neverila Črnigori, kar pa Srbija nikdar in za nobeno ceno storila ne bo. Srbija bo ostala zvesta svojim zavezniškim dolžnostim nasproti Črnigori in položaj jc tu zanjo docela enostaven in jasen. Z ozirom na to izjavo jc v zvezi z izjavo kralja Nikole popolnoma jasno, da se operacije krog S k a -d ra n e bodo ustavile preje, dokler Skader ne bo srbski. Zanesljivo sem zvedel, da se Skader v bližnjih dneh vzame z naskokom, brez ozira na žrtve. Težka srbska oblegovalna artiljerija je nameščena in postavljene so tudi 15centimeterske havbice, ki so največ doprinesle k padcu Odrina. Takih havbic jc 1*2. Poleg težke artiljerijc je razven prejšnjih topov nameščenih še 50 Krupovih poljskih topov. To so topovi, ki so jih Srbi zaplenili na Kumanovu in Bitolju. Srbi pred Skadrom tolčejo torej Turke z njih lastnimi topovi. Mu niči j a teli topov, o kateri je šel glas, da ni zanič, se je v veščih rokah srbskih topničarjev pred Skadrom izkazala kot — odlična. Pod Skader je prispel novi poveljnik srbsko-črnogorske oblegovalne armade general Peter Bojovič, ki je kot načelnik štaba L srbske armade izvo-jeval slavne zmage na Kumanovu, Prilcpu in Bitolju. Načelnik njegovega štabu jc generalštabni polkovnik Zivko Pavlovič. Le-ta dva veljata za najboljša srbska častnika. Iz tega, da sta bila ravno onadva poslana pred Skader, se. tudi vidi, kako veliko je. Srbiji ležeče na tem, da bi bil Skader črnogorski, ali bolje rečeno — srbski. Srbske čete, ki se nahajajo prod Skadrom, tvorijo posebno armado, ki ima posebno nalogo. Ta armada ostane v Skadru in Črnitjori vse dotlje, dokler se ne sklene mir in ne urede sporna vprašanja. Bojovičevemu poveljstvu se podredi tudi vsa črnogorska vojska. Pod Skadrom so tudi \ srbski aeroplani s i častniki, več podčastniki in piloti. Po nesrečnem slučaju se je ubil en srbski aviatik. To pa ostalih ni zmedlo in prestrašilo, marveč izvajajo dalje in z uspehom svoje polete nad Skadrom in Tarabosem. Njihova odkritja so dragocena in bodo zelo olajšala zavzetje Skadra. Vsekako Srhi ne bodo odšli izpred Skadra predno ne bodo šli vanj . . . Kaj is s jiiiiie"? Tc dni so grški parniki zopcl sila veliko srbskih vojakov iz Soluna v Sv. Ivan-Medua transportirali in izkrcali. LISTEK. Žurnalislov Križev gol. V. V. Gaberski. Ko sem se bil pred petimi leti pripeljal v Berolin, da bi obiskoval predavanja na strokovni šoli za časnikarstvo in pripadajoče panoge, sem obstal na Anhallskem kolodvoru kakor čaplja v močvirju, nc da bi vedel, kje mi jc sever in kje moj solnčni slovenski jug. Nisem pa dolgo premišljal, ampak pomignil sem kočijažu, ki me jc v svoji droški zavlekel v berolinsko zahodno plat, kjer je bil moj zavod. Namestil sem se za silo nekje, nakar sem se takoj napotil v sekretarijat, da nc bi prišel prepozno. Sreča je nanesla, da sem dobil v veži nekega Bulgara, edinega takratnega po-setitelja zavoda s slovanskega juga. Opazil sem, da čita bulgarski dnevnik >Večerna pcšta-<, in hajdi nadenj. Predstavil scin se in prosil oproščenja, češ, nc morem molčati, če vidim v Berolinu Jugoslovana. Mož se je zelo razveselil, ker je našel Slovenca, še bolj pa morda, ker je po ravnokar prestanem končnem izpitu nameraval odriniti v svojo bulgarsko domovino. Čakal je le še, da mu izvrše diplomo. V naglici sva maisikal govorila in ko sem izjavil, da bi se tudi rad imatrikuliral, sc je zainteresiral zame in mi pripomnil,, cla mi rade volje obrazloži bistvo in snov raznih kolegijev in seminarjev. Hvalil sc jc in trdil, da se je mnogočemu priučil v dobi štirih semestrov in jc zagotavljal, da si upa zapričeti z uspešnim delom v službi prve velesile. Dal mi jc tudi vizitko in čital sem: >Slabotin Gladov, journal. diplom.«, ne da bi bil slutil takrat, da sta v njegovem ominoznem imenu izražena usoda in življenje žurnalista, ki nc za-vdinja brezpogojno svojega peresa razmeram. Obšla sva z ljubeznivim in simpatičnim Bulgarom nekoliko seminarskih kolegijev, ki jih tukaj po vrsti označujem in opisujem. Slavno čitajoče občinstvo pa mi naj oprosti, saj jc že gotovo čitalo hujše reči. Sicer sem pa to ali ono nekoliko preveč nazorno in živahno opisal, morda le zalo, da sc težkemu stanu žurnalista kaj prizanese in ne šteje vse naravnost v greli. I. Dijaki prvega tečaja so stokali in vzdihovali z malimi lističi v rokah. Besnost ali obup se je nekaterim mogel razbirati z obraza, drugi pu so potrpežljivo liki ovce ogledovali papirčke pod mikroskopom, Ti sc vadijo razumevati nečitljive rokopise, mi jc pojasnil prijazni voditelj. V to svrho imajo v arhivu zbirko zdrav- niških receptov, ki jih seveda živ krst ne zmore. Le v letnem semestru 1905 je bil neki Rus — zvita buča — iztuhtal vsebino. Seveda je dobil takoj za take slučaje običajno darilo v znesku 500 mark, a zavezati se je moral ravnatelju in prisostvu-jočemu članu kuratorija s slovesno častno besedo in prisego, da nc črhne nikdar svojim tovarišem niti besedice o vsebini. Štu-diranje rokopisov bi namreč poslalo brezpredmetno, če bi kandidat, že naprej vedel, kaka jc vsebina. No, pozneje sc jc izkazalo, da se je omenjeni Rus žc bil skoro do dna izučil farmacije. Njemu jc bilo torej lahko delo.« Umesten jc pa tak seminar z zdravniškimi recepti zelo. To vedo v redakcija li, kjer morajo čestokrat citati povsem zagonetne dopise. II. Neki slušatelj se jc pripravljal za mnogostransko službo tajnika v rcdakciji. Učil se jc pisali in odgovarjati dopisovalcem, sotrudnikom in raznovrstnemu čita-iočemu občinstvu. Mršav je stal pred ve-iiko črno tablo, pa jc pisal in brisal sledeče in enake fraze: Vaš cenjeni prispevek je takorekoč izborcn, a se nc podaja v okvir našega lista.' — »Nad vse radi bi bili pred tednom priobčili Vaše duhovite misli, a žal, sedaj smo zc izrazili mnenje o predmetu, seveda daleko ne tako mojstrsko.< — Vaš feljton iznova kaže, da imate krasno pero, pa sedaj smo gradivom vse preveč založeni. Vaš prispevek nc bi prišel tako kmalu na vrsto in to bi mu škodovalo.« — Laska sc nam, da nam i Vi želite postati cenjen sotrudnik, vendar se je že tozadevno nekdo pred Vami oglasil. Obžalujemo . ..« — Za sedaj, žal, nimamo potrebe, vendar pa smo ri zabiležili cenieni Vaš naslov. — Bridko obžalujemo.« — »Odkrilo priznamo.< — Srcc nam krvavi.« — Pri prvi priložnosti.r — Tuga nam trga srce,- — Prihodnjič gotovo.c — Nc dvomimo, da nc bi, ako bi. — »Primanjkuje prostora.' — Neradi Vam vračamo, a moramo, ker . ..« — Lc skrajšan bi mogli priobčiti Vaš izborni članek, a tak bi nc zalegel tako. ' — Razpolagajte z zlatimi sragami svojega cenjenega truda. — Ves Vaš. — Vašemu blagorodju udani.« — Ponižni sluga.« — Z odličnim spoštovanjem. 'iakc-le reči je pisal dijak na tablo 7. drobnimi črkami, a šc ni zadostovalo. Prišel jc namreč docent in mu jc naravnost precej neljubeznivo povedal, da nima ni-kake prave družbanc olike, da, izrekel jc celo z nič dobrega obetajočim kimanjem dvom, da-li naj podpira s svojim glasom siušateljevo kandidaturo za pripuščenje k izpitu. Revež jc pa bil seveda že ves zmc> San samih fraz. Čudno je, da teh transportov zdaj, ko bi to še najbolj kazalo, turška kri-žarka »Hamidie« ne ovira. Razloga moreta biti le dva: da grške parnike spremljajo grške bojne ladje ali saj torpedovke, drugi pa bo najbrž ta, d a se n a h a j a j o zdaj v zgornji Adriji tudi laške in angleške bojne ladje. Tuje križarke bi »Hamidie« sicer ne ustavljale, toda bi bržčas ugenile, odkod je priplula, kam odplula, kako sploh izgleda in v čem tiči razlog, da je Grki niso mogli zajeti. Skrivnost »večnega mornarja« bi se odgonetala. Bo] zo Skader, Belgrad, 2. aprila. Izpred Skadra se poroča, da zavezniki Skader že tri dni neprestano bombardirajo. Črnogorci in Srbi so že zavzeli dve vrsti taraboških utrdb. Ena črnogorska pehotna četa se je v strelnih jarkih 200 metrov cd osrednje tara-boške trdnjave utrdila in čaka na glavni napad. Turška artiljerija le slabo odgovarja na obstreljevanje, ker ji baje pomanj-kuje municije. Nove srbske čete so še včeraj došle pred Skader. V Belgradu pričakujejo, da pade Skader v dveh dneh. Občinstvo je napeto radovedno in se pripravlja na slavnosti, ko Skader pade. Belgrad, 2. aprila. Zasebno se iz Sv. Ivana di Medua poroča, da so bile danes zavzete prednje utrdbe Taraboša. Glavni napad na glavne utrdbe je za danes določen. London, 2. aprila. Trdi se, da so Turki Veliki Taraboš že zapustili in se na mali Taraboš umaknili. Dvomijo, da bi Turki na Malem Tarabošu vzdržali obstreljevanje z Velikega Taraboša. London, 2. aprila. Kakor se poroča, je zopet došlo 36 grških transportnih parni-kov s srbskim vojaškim transportom v Sv. Ivan di Medua. Transport je spremljala grška križarja »Psara« in 2 torpedovki. Složna demonstracija nesložne Evrope. Cetinje, 2. aprila, Danes ob 7. uri zjutraj je križarilo avstro-ogrsko brodovje med Ulčinjem in Barom pred Mrkojevico, 10 milj od obrežja. Berolin, 2. aprila. Nemška križarica »Breslau«, ki je določena, da se demonstracije udeleži, priplove že lahko danes zvečer pred Bar. Rim, 2. aprila. »Messaggero« poroča iz Brindisija: Oklopnica »Amiraglio di Saint Bon« in oklopna križarica »Fran-cesco Ferruggio« sta došli v Brindisi. Trdi se, da odplovete obe ladji v Albanijo, da se udeležite demonstracije brodovja proti Črni gori. Milan, 2. aprila, »Secolo« poroča iz Spezije: Vojni l^dji »Varese« in »Gari-baldi« sta z zapečatenimi povelji odpluli na visoko morje. Dunaj, 2. aprila. Oficielno še ni potrjeno, da se udeleži Francija brodovne demonstracije proti Črni gori. Pariz, 2. aprila. »Agence Havas« poroča; Ker je Črna gora odklonila odgovor Črne gore, sodijo diplomatični krogi, da jc demonstracija brodovja neizogibna. Francija je pripravljena, da se ji pridruži, če ji zvezna Rusija jasno podeli mandat, da jo zastopa. Odgovor iz Peterburga, ki ne more biti dvomljiv, pričakujejo vsako uro. III. Velika dvorana... Že izdaleka sem začul uprav peklenski dirindaj. Vstopil sem in s strahom obstal kar pri podboju vrat. Kaka tridesetorica dobro in lepo oblečenih moških se je valjala v klobčičih po tleh. Tepli so se in davili, nekateri pa so skakali in žokali po na tleh ležečih. Rjuli in tulili so vsi povprek. Po zraku je zažvigal zdaj pa zdaj kak črevelj ali tint-nik, zasiknila je po dvorani deščica z mize za pisati, zaletel je po zraku stol. Vse je letelo križem, tu in tam pa je zaplahtal po zraku kak prečesan suknjič, da, zapokale so celo hlače, ki jih je nekdo v vnemi sle-kel nasprotniku in ga začel z njimi ob-delavati. Razločiti ni bilo skoro nobene besede, A kadar sem vendar katero vjel, je bila psovka. Šest kandidatov žurnalistike pa je sedelo na vzvišenem odru za dolgo pogrnjeno mizo in vsi so kakor divji stenografirali — debato. Delali so, kakor da gre za stavo; pa saj je bilo treba zabiležili vsako batino, psovko, zaušnico, kletev, kakovost, količino, silo in jek. Nato še ime onega, ki je na primer zaušnico dal, ki jo ie dobil in seveda tudi onega, ki mu je bila pravzaprav namenjena. Osupel sem strmel in sem vprašal, kaj to drugega pomeni, če nismo prišli v — norišnico. Znanec mi je takoj lokavo pojasnil: »Ta-le šestorica na odru se priprav, lja za poročevalce v parlamentu. Možje, ki markirajo poslance, pa so nalašč za to najeti in plačani ljudje brez posla.« London, 2. aprila. »Times« se zavzemajo za intervencijo v Jadranskem morju, če se je tudi nekaj velesil ne udeleži. Dunaj, 2. aprila. Tu sodijo, da se črnogorska kriza tako-le razvije: Predvsem se bodo v črnogorskih vodah zbrane vojne ladje zadovoljile, da s svojo navzočnostjo črnogorski vladi demonstrirajo voljo Evrope. Če ostane ta korak brezuspešen, se proglasi blokada ob črnogorski obali. Nato se v Baru in Ulčinju vojaki izkrcajo. Če ostane ludi to brezuspešno, dobita eventualno Avstro-Ogrska in Italija naročilo, da, če med tem Skader pade, prisilita srbske in črnogorske čete, da Skader za-puste. Sklepalo se pa o teh točkah še ni in so to deslej le želje dunajske diplomacije. Dunaj, 2. aprila. »Neues Wiener Tag-blatt« objavlja članek »Westminster Ga-zette«, ki izraža naziranja angleškega zunanjega ministrstva o mednarodnem položaju. Članek med drugim izvaja: Naj Črna gora sama ali skupno s Srbijo kljubuje avktoriteti velesil, tega velesile ne morejo trpeti. Sicer ni določeno, da naj demonstraciji brodovja sledi tudi ekspedicija v notranjo državo, a če bi bilo potrebno, da se zasedeta Bar in Ulčinj kot jamstvo za Skader, se tudi to stori. Glavna stvar te akcije, o kateri se ne ve, kako se še razvije, je, da sta se Avstro-Ogrska in Rusija o težavnem vprašanju albanske meje sporazumeli. Na Angleškem sodijo, da se hoče Avstro-Ogrska držati dogovora, ki so ga sklenile velesile, dasi je razpoloženje med obema državama nevarno. Dogovorilo sc je zgolj, da demonstrira brodovje in nič druzega. Vse, kar bi Avstro-Ogrska več storila, ne da bi bila avtorizi-rana, bi nudilo Rusiji priliko in pravico, da proglasi svojo svobodo, kar bi lahko razrušilo harmonijo evropskega koncerta. S tem najbrže tudi Črna gora računa in zato svoj odpor nadaljuje. Berolin, 2. aprila. »Vossische Zeitung« poroča iz Pariza: Če Rusija podeli formalno nalog, da jo Francija in Anglija zastopata pri demonstraciji brodovja, najbrže ludi Italija po ruskem zgledu Nemčiji in Avslro-Ogrski podeli sličen mandat. V takih razmerah se smatra demonstracija brodovja za udarec v vodo in se boje, da Avstro-Ogrska izgubi potrpežljivost in sama na svojo pest nastopi. Rim, 2. aprila. »Giornale d'Italia« sodi, da ostane demonstracija brodovja brez vsakega praktičnega uspeha. Če pa Skader pade, čemur se, kakor vse kaže, ne mogoče izogniti, so posledice nepregledne, ker nihče ne more danes odgovoriti, če se je Avstrija odločila, da ne glede na okoliščine svoje zahteve izvede in če Italija svoji zaveznici prepusti politiko proste roke in jo pri kaki nadaljni akciji podpira, o čemur pa jako dvomijo. London, 2. aprila. Trdi se, da se je Avstro-Ogrska obvezala, da ne pošlje vojakov čez mejo v Črno goro, marveč da se hoče držati strogo dogovorov velesil, ki so zazdaj samo demonstracijo vojnega brodovja sklenile. Rusija baje ni pritrdila, da se Bar in Ulčinj zasedeta. Sodijo, da je Rusija pritrdila demonstraciji brodovja le pod pogojem, da se demonstracija izvede, ko Skader pade in da ostane kolikor mogoče brezuspešna. Črna gora lahko čisto mirno dopusti, da ostanejo tuje ladje nekaj mesecev v Baru in Ulčinju, med tem časom se pa v Skadru in v okolici utrdi. Najbrže se blokira le črnogorsko obrežje, Sv. Ivan in Drač se ne zasedeta. Ko sem mu odvrnil, da po takem onim žurnalistom vendar ne bi trebalo vsega tako po minuti biležiti, mi je tovariš skoro nekoliko nevoljno dejal, da mora biti tako, ker sicer ne bi bilo mogoče sestaviti dostojnega zapisnika o — uspešnem parlamentarnem delovanju. IV. Za mizami je sedelo kakih dvajset slušateljev. Danes se je ravno izpraševalo. Imeli so nekak predizpit. Izmed kandidatov tega pred uro menda nikdo ni slutil, ker sicer bi se bil gotovo kdo zmazal pred tem silno mučnim in težkim kolegijem. Tako pa so bili zbrani polnoštevilno. Vstopil je predavatelj in jim je začel staviti razna vprašanja. Nekatera so res vredna, da vam jih izdam: »Zakaj pa je nebo ravno sinje?« — »I do je prej živel: Adam ali Mohamed?« — »Sc H srebro v slani vodi raztopi?« — Kako se odpravi luknja, povzročena od goreče kube, iz svetlih hlač?« — »Kako popravim črn rokav, ki sem ga posmodil z egiptovsko cigareto?« — »Kaj in kako naj govorim, da bo »on« mislil, da sem še strašno neumna in nevedna?« — Kaj je težje: kilogram vode ali kilogram snega? Mislim, da kilogram leda.« — »Od katerega glagola se izvaja osebni zaimek »osel«?^ Nebroj takih netečnih vprašanj se je nudilo kandidatom in vsak se je vestno potrudil, da bi odgovoril točno in — vljudno. Ni eden se ni nasmehnil, kaj še, da bi bil zamrmral ali pa celo zaklel! »Ti mladeniči se pripravljajo za posel, ko bodo morali v listnici uredništva od- Rim, 2. aprila. (Oiicielno.) Velesile so sklenile svoj sogflRni sklep v Londonu uveljaviti z mednarodno brodovno demonstracijo. lielija se je udeleži po ladjah Ammi-raglio Sl. Bon« in »Francesco Ferruccio«. Dunaj, 2. aprila. Brodovna demonstracija je dospela dozdaj tako daleč, da avstrijske križarke pred črnogorskim obrežjem že križarijo. Laški križarki dospeta danes, angleške ladje ter nemška in francoska ladja sc nahajajo na poti proti Baru, Pariz, 2. aprila. Rusija jc pooblastila Francijo, da jo pri brodovni demonstraciji zastopa. Francija pošlje eno bojno ladjo s privoljenjem Rusije. Atene, 2. aprila. Včeraj je priplul v Bar en grški torpedolovec in se nato kmalu odstranil. Brodovne demonstracije se torej udeleže; od Avstrije: »Franz Ferdinand«, »Radetzky«, »Zrinyi«; od Italije: »Ammiraglio Sl. Bon«, Francesco Ferruccio«; od N e m č i j e: -. Breslau«; od Anglije: »King Edvard VII,«, Dartmouth«, »Detence«; od F ranči je: »Edgar Quinct«, Vrhtega pošlje Avstrija še eno kri-žarko in več torpedovk. Program demonstracije: P o v e 1 j*n i k še ni določen. Zbrano je dozdaj le avstrijsko in laško brodovje. Zasedaj se bo le pred Barom mirno demonstriralo in obrežje blokiralo. Namerava se Bar in Ulčinj kot poroštvo za Skader zasesti. Ekspedicija v deželo ni dozdaj niti nameravana, niti sklenjena. Prihodnji koraki so popolnoma negotovi. Avstro - Ogrska pripravlja še energičnejše vojaške korake. Rusija se že zdaj proti temu izjavlja. Anglija svari pred koraki na lastno pest. Ostale velesile molče. XXX MIROVNO VPRAŠANJE, Dunaj, 2. aprila. Iz Sofije se poroča: Odgovor balkanskih zaveznikov na noto velesil o mejah Albanije o sprejetju mejne črte Midia—Enos obsega tudi pogoj, naj se vse turške posadke zahodno od te črte udajo. S tem pogojem se hoče ustreči želji Črnogore in Srbije glede na Skader. Vprašanje o vojni odškodnini se v odgovoru balkanskih držav tako reši, da zahtevajo zavezniki vojno odškodnino, vprašanje pa uredi finančna konferenca, ki se pozneje skliče. Odgovor balkanske zveze se velesilam do danes še ni izročil. BULGARIJA IN RUMUNIJA. Bukarešt, 2. aprila. Iz Peterburga poročajo: V konferenci poslanikov na ponedeljek so sklenili, da se Silistria Rumuniji odstopi. Rumunija dobi poleg silistrijskega okraja še 3 km zemlje, 14 km pa ob Črnem morju do Kavarne. Rumunija se obveže, da javna poslopja Bulgariji plača in da v denarju odškoduje tiste Bulgare, ki se bodo izselili. Za recinrocilelo hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. Dobili smo v tej zadevi oklic iz zagrebškega vseučilišča. Oklic pravi: Odmika se nam pomen vseh naših potreb najbolj tedaj, ko se vidimo upeha- govarjati na razna vprašanja iz vrst radovednega občinstva.« Tako torej, sem si mislil . , . V. V neki drugi dvorani je stal pri telefonu neki kandidat, tuleč na vso moč s hripavim glasom izpetega tenorja: »Halo, halo, kdo tam? . . . Halo, halo, kdo tam? . . . Halo, halo, tu »Vseved« , . . Halo, tu 20—373, hal6 . . .« Poleg tega pa je zvonec neprestano zvonil. Bal sem se za ušesno mreno. Obžalovanja vredni mladi žurnalist je iskal telefonske zveze, ki so mu jo nenadoma prekinili. Pri mizi ob strani pa so stali trije, slikali glave in proučevali naslednji — bilo je za časa aneksijske krize — zagonetni in redkobesedni telegram: Belgrad kpnak Milovanovič Petrograd avdijenca Homjakov Berolin prepotenca Bulow resistenca Fallieres iait accompli Pariz Rim konferenca agent provocateur Aerenthal entrevuc Milovanovič ultima-tum Dunaj Belgrad vehemenca kompromis Gjorgje Krupp Solun Ruščuk Varna teritorij kompenzacija Nikita Peter bojkot Turki Nemci. »Ta kani opravljati službo pri telefonu, oni tam pa tuhtajo, kaj jc Vsevedu« poročal zastopnik iz Belega grada, ki je pač nekoliko preveč štedil z besedami in denarjem,« Bilo je res z« oboje hudo. VI. Šla sva tudi v neko luknjo, ki ni bila ne klel. ne oralnica, nc kuhinja. Po tleh ne, majhne, slabe, ko z zdravimi očmi ugledamo, kako daleč smo od naših sanj — idealev kraljevine Hrvatske. Načelo narave je, da.vse, kar živi, brani svoje življenje in se upira smrti z vsemi svojimi silami. Najlepše je življenje naroda, a kaj pomeni borba za narodno življenje, nam glasno govore mrtva usta bulgarskega, srbskega in črnogorskega vojaka. Ko nam ni usojeno, da branimo Hrvatsko z orožjem, pozvani smo, da jo branimo s peresom in z besedo, da sc žrtvujemo na vsakem koraku, da pozivamo one, ki smo jih postavili v saboru, naj so trdni zidovi, ki hočejo ustaviti vsa vprašanja, dokler se ne rešijo hrvatska. Pred nami je najnovejša zadeva: reciprociteta hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. V proračunskem odseku na Dunaju se je odobrila ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu, na voljo Italije, avstrijske zaveznice proti naravnemu raz-vitku slovanskega življa na Balkanu. Eni nezakonitosti sledi druga: Hrvatom kakor tudi Srbom in Slovencem na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu uskračuje se v istem odseku, cl a bi mogli svobodno, izvršivši izpite v Zagrebu, zavzeti zaslužena mesta, bilo v Dalmaciji, bilo v I s t ri . Vprašanje reciprocitete hrvatskega vseučilišča ne datira od letos, ono je staro vsaj £0 let. Bilo bi odveč, ko bi preiskovali, kaj se je od tedaj do danes podvzelo, ko se še ničesar ni doseglo, Nadalje pravi oklic: Pokazati hočemo torej, kolikoj smo napredovali, ako vsi kot eden stavimo! zahtevo: hrvatsko vseučilišče mora biti izjednačeno z avstrijskimi univerzami, ker v 1 a d a < ki jemlje od naroda davek v novcu in krvi, mora znati, da je to volja onega, ki ta daveki daje. Pustimo one čase, ko smo prosili, danes zahtevajmo in zapovejmo; častnejša je smrt junaka kot življenje kukavice. Ta čas je naš, pokažimo, da se ga zavedamo. S hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. Hrvati in Srbi akademiki. Zadružni konores. Včeraj popoldne ob 3. uri se je vršil v dvorani »Ljudskega doma« prvi zadružni kongres, katerega se je udeležilo nenavadno veliko število slovenskih in hrvaških' zadrugarjev. Kongres so počastili s svojim obiskom dvorni svetnik pl. Laschan koti zastopnik deželne vlade, dr, Pavel baron Storck, predsednik Splošne zveze avstrijskih kmetijski zadrug, Dunaj, in poslanec Dvorak, predsednik Češke zveze kmetij« skih zadrug v Pragi. Kongres otvori dr, Krek, ki poudarja važnost in vpliv takih ustanov in izraža upanje, da se bo ta institucija pri nas sčasoma udomačila. Za predsednika je bil izvoljen dr. Laginja, za podpredsednika sodni nadsvetnik iz Zadra M. Obuljen in deželni poslanec Piber. Prvi referat je podal dr, Krek o vrlinah in napakah vladnega načrta o novem zadružnem zakonu. Podal je najvažnejše izpremembe tega zakona, od katerih so nekatere silno važne in v nekem oziru globoko segajo v naše narodno-gospodar-sko življenje. Novi zadružni zakon kaže zares velik napredek na polju zadružništva je bilo vse grezno in vode je bilo do glež-njev. Ko bi ne žarela pod stropom elektrika, bi ne bila opazila stati pri luči kandidata z razprtim dežnikom preko rame in pisati na privzdignjenem kolenu. Z razprtim dežnikom seveda, saj je nekdo lil izpod stropa vodo nanj in markiral s tem ploho, ki jc žurnalista zalotila na cesti, »Za božji svet, kaj pa tale tukaj,« sem vprašal. »Eli, ta je bil pri važnem zborovanju, Da pa še ujame vlak, ki bi moral vzeti njegov obširen dopis za neki zunanji list, piše kar na cesti na kolodvor, Da pa se navadi na vse težave, ga jc še morala zalotiti huda ura.« VII. Zapored sva šc pogledala v posamezne celice, kjer so bili jetniki — odgovorni uredniki. Trpljenje se jim je razbiralo že z obrazov. Večinoma so se krepili s kruhovo skorjo in vodo, da, eden, ki je bil baje zelo konservativen prijatelj države, je celo ta priboljšek odklonil, češ, čemu naj bi imela država radi njega nepotrebnih troškov, ko vendar lahko živi brez grižljaja? »Še zraka bi se branil, ko bi bil dr-žavin monopol. Pa sedaj, ko še vobče ničesar ne stane, ga še požiram,« je dejal vrli ustavoverni patrijot. Neki drug, ki je bil vajen vednega zbadanja in obiranja, pa jc — navada jc železna srajca — rado-voljno ponudil svoje suhe bose noge podganam, da so mu obirale prste in nohtove. Vsi ostali so zopet porabljali svoj zapor /.a nadaljnje izpopolnjevanje. Eden jc opazoval v kotu na stropu pajka in muhe ter oremišlievnl, kako bi se dalo priti v in bo veliko pripomogel k okrepljenju in notranji konsqlidaciji avstrijskega zadružništva. Na marsičem se pa pozna, da se je delal pri zeleni mizi. Kot soporočevalec je podal g. nadrevizor Pušenjak par prav praktičnih nasvetov. Koncem referata se je sprejela sledeča resolucija: »Kongres želi, naj bi Zadružna zveza v stiku s Splošno zvezo vse potrebno ukrenila, da se uveljavijo v novem zadružnem zakona načela, podana v poročilu.« Drugo poročilo je podal nadrevizor g. VI. Pušenjak »o načinu vračevanja posojil«. Poročilo je bilo zelo informativno in je podalo zadrugarjem marsikak jako praktičen migljaj, kako je treba postopati pri vračevanju posojil. Pri tej točki se je razvila jako živahna in dolgotrajna debata, v katero so posegli razni gospodje in obdelali vprašanje kredita v deželah, kamor sega področje Zadružne zveze. Koncem debate so se sklenile sledeče resolucijc: 1. Vse Raiffeisenovke naj skrbe za lo, da bodo njih sredstva likvidna. 2. Vse dosedanje izkušnje nas uče, da je neobhodno potrebno načelo denarne centralizacije strogo izvajati. 3. Gospodarska povzdiga kmečkega stanu, napredek in nadaljni razvoj Raiff-eisenovk ter dobrobit posameznih posojilojemalcev zahtevajo, da se vpelje redno letno vračevanje posojil. Tretji referat o »Zadružni osrednji blagajni« je podal državni poslanec dr. Laginja. Zadružništvo sloni ha malem kmetu, obrtniku in delavcu. Država ima dolžnost, da one, ki delajo zastonj v zadružništvu, podpira, ker pomagajo množiti narodno premoženje. Temu namenu naj služi osrednja blagajna. Govornik sc bavi obširno z organizacijo osrednje blagajne in omenja nekatere pomanjkljivosti, vsled katerih se avto-nomisti, zlasti Čehi, protivijo osnovi tc blagajne. Sprejme se sledeča resolucija: Udeleženci zadružnega kongresa se Izjavljajo za kar najhitrejšo ustanovitev osrednje blagajne po načelih, sprejetih v vladni zakonski predlogi, priznavajoč državni upravi primeren vpliv in kontrolo nad poslovanjem nameravane osrednje zadružne banke, to-toda zaeno povdarjajo potrebo večjega denarnega prispevka od države in potrebo, da se varuje kar najbolj mogoče svoboden razvoj zadružništva. Kongres izraža željo in uvideva živo potrebo, da sc v slučaju, da bi iz katerega koli razloga nc moglo priti do ustanovljenja osrednje zadružne banke za vse kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, ustanovi tak centralni kreditni zadružni zavod vsaj za južne dežele, po načelih omenjene vladne predloge in s čim izdatnejšo dotacijo od strani države, ker bi se na ta način z neposrednim sodelovanjem širših slojev prebivalstva, združenega v mnogobrojne rc-gistrovane zadruge, uspešno vršila tudi državna gospodarska akcija, objavljena za Primorje leta 1908 i. avgusta v »Wiener Zeitung« in žc mnogo let preje za Dalmacijo, akcija, ki je dose-daj žalibog v mnogem oziru noizve-dena. Današnje zborovanje kongresa sc jc pričelo danes zjutraj po 8. uri. Kongres sta počastila s svojo navzočnostjo ekšcelenca dež. predsednik baron Schwarz in dvorni svetnik pl. Laschan. Kot prvi govornik je poclal poročilo »Zadružništvo in skrb za javni blagor« g. nadsvetnik zaderskega nadsoclišča Miho Obuljcn, ki je obširno in zelo zanimivo razpravljal o načinu, kako jc urediti skrb za javni blagor s pomočjo naših kulturnih organizacij. Stavil jc resolucijo: Zadružni kongres v Ljubljani daje kongresnemu predsedniku nalogo, da dogovorno z vsemi gospodarskimi, zadružnimi, kulturnimi in podobnimi organizacijami in korporacijami Hrvatov, Slovencev in Srbov oživo tvori skupno zvezo, kot socialno matico južnih Slovanov, kjer bo središče za organizirano delo za napredek narodnega blagostanja in domačega duha, s sedežem na obalah Jadranskega morja in v smislu referenta na kongresu. Ing. V. Remcc, ravnatelj Zavoda za pospeševanje obrti, jc predaval o »Obrtnem kmetijskem zadružništvu« in podal v tej smeri čisto novo in zanimivo perspektivo o razvoju te stroke. Kongres je sprejel tozadevno sledeče resolucijc: 1. Iskali je skupno podlago za zadružni kredit obrtništva in kmetijstva. 2. Obratni in delovni pripomočki maj se v svrho boljše izrabe, kjer lc mogoče, združijo v obrtne in kmetijske namene. 3. Taki delovni pripomočki in stroji, ki niso predragi in ki jih pocdinec more še. s pridom izrabiti, nuj se ne rabijo, ampak samo kupujejo zadružnim potom. ■4. Za olajšanje in povzdigo trgovskega prometa obrtno-produktivnih zadrug naj sc ustanovi centrala za obrt-no-trgovski promet s sedežem v Ljubljani s sodelovanjem »Zadružne zveze« in »Zavoda za pospeševanje obrti« v Ljubljani. Kot zadnji govornik sc je bavil gospod J. Jovan, ravnatelj »Gospodarske zveze« s komercialnim vprašanjem naših gospodarskih organizacij in stavil primerne resolucije, po katerih naj se uredi komercialna stran naše organizacije. Včerajšnja in današnja zborovanja slovenskih zadrugarjev, ki so nepričakovano krasno uspela, so pokazala moč in pomen zadružništva za naše ljudstvo. Velika, udeležba, vnema, zanimanje in smisel za narodna gospodarska vprašanja so živa priča, kako močne korenine jc pognala zadružna misel v jugoslovanskih deželah. Lahko rečemo, da. je naša zadružna organizacija, osredotočena v ljubljanski »Zadružni zvezi«, prvi gospodarski faktor, okoli katerega se suče vse naše narodno gospodarsko življenje in ves slovanski jug. NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE. Nemški nacionalci za bitro sklicanje državnega zbora. — Gališke zadeve. — Mažaroni. — Bosansko - hercegovske železnice, — Vojaška demonstracija v Libercih. Nemška narodna zveza je sklenila posredovati pri ministrskem predsedniku, da nuj so državni zbor kmalu skliče, da sc pred poletnimi počitnicami lahko vsaj najpotrebnejša dela rešijo. — Gališki deželni zbor je zopet v nevarnosti, ker jc poročevalec o volilni preosnovi, grof Stanislav Badeni, nekatere stvari o volilnem načrtu izpre-menil. ltusini so zato vznevoljeni in zahtevajo, da naj se gališki deželni zbor razpusti in razpišejo nove volitve. — Iz Zagreba sc poroča, da bo dne 12. t. m. zborovala vladna mažaroii.ska stranka. Sklepala bo o spomenici Lu-kaesu. Poslanci, ki so spomenico pod- pisali, izjavljajo, da jc šlo zgolj za poročila in da niso nastopili za vzdrževanje komisarijata. - 2. t. m. se jc objavila predloga o bosensko - hercegovskih železnicah. Predloga določa, da, če avstrijski in ogrski državni zbor pritrdita zgradbam železnic, prispevala Bosna jn Hercegovina od prvega stavbnega leta nadalje skozi 00 let letno 4,858.086 K, od drugega stavbnega leta skozi (JO let nadaljni prispevek 2,600.000, od tretjega stavbnega leta pa zopet skozi 60 let več letno 3 milijone. Potom postavociaje obeh držav prevzameta Bosna in Ilcrcccovina vojaško železnico Banjaluka — Doberlin. Bosna in Hercegovina sc zavežeta, da v bodočih šestih letih kolikor mogoče hitro zgradita normalnotirne proge Banjaluka — Jajce, Šumac — Doboj, v normalnotirne proge sc izpremene črte Doboj -- Sarajevo, Jajce — Bugojno, Bugojno - Rama, Rama — Mostar, Doboj — Tuzla. Ko se izpremeni proga Doboj — Sarajevo v normalnotirno železnico, se zgradi normalnotirno železnico Brcko — Tuzla s postranskima progama v Bjelino in v Raco in še nekaj drugih prog. Za izpeljavo sc najame posojila v najvišjem znesku 270 milijonov. — Ko je. padel Odrin, so v Jožefovem na Češkem Čehi manifestirali hrabrim balkanskim krščanskim slovanskim bratom na čast in slavo. Odrinskega zmagoslavja so se tudi češki, vojaki udeležili. Poveljnik poveljnik posadke je zalo vojake kaznoval s tem, da tri dni niso smeli vojašnico zapustiti. L Za hrambo očeinjavel Na jugu pokajo puške, da staro zemljo slovansko njeni verni sinovi zopet vrnejo očetnjavi. Z navdušenjem spremljamo borbe junakov, as — prekrižanimi rokami. V zaprtih sobah, v veselih družbah se ogrevajo naša srca za velika dejanja balkanskih bratov, pri tem pa v navdušenih besedah pozabljamo, tla je treba tucli naši domovini dejanj iu ne samo besed. Posebno zadnje dni, ko je padel stari, ponosni Odrin in sedaj ko pada Skader, se je mnogo besedi po slovenski domovini izgubilo v zrak. Ugiblja sc na vseh straneh, zakaj s hrupnimi slavnostmi Slovenci nc praznujemo teli dogodkov. Po gorah naj bi goreli kresovi, ki naj bi razsvetljevali domovino . . . Pa kresovi bi zgoreli in veter bi pepel trosil na domovino . . . Lepši so kresovi ki gore v srcih, najkoristneje pa bi bilo sla iziijemo vse svoje veselje ob zmagi križa nad nekulturnim polumesecem v to, da vsak stopi v vrste brambovcev drage cčeinjave s tem, (Li da domovini, kar zmorejo njegove moči — da žrtvuj® sam in pozivu v to prijatelje! Darovi »Slovenski Straži« naj bodo v teh rhteh po ccii domovini kresovi naše dejanske ljubezni, do r>četnjave! Z vsakim vinarjem storimo tako nekaj za domovino 111 njeno bodočnost. Domovina se-daj ne rabi hrupa, vesela pa bo vašega navdušenja, čc ga. vsi pokaže!c z obilnimi darovi slovenski meji! V ta namen prilagamo danes položnice »Slovenske Straže«. Izpolnite vse! Kjer jih zmanjka, pišite po nove. Prosimo pa vse, ki se pošlim i o teh položnic, da jih rabijo santo za darove »Slovenski Straži« in za nebesne druge pošiljatve. Vsa slovenska srca, ki s Potem pa že; ali zagovornika, bi Vam pa prav zelo priporočal, cla študirate socialiste: Vpili, zabavljali, rohneli, tc* za-leze.« ; E, s socialisti pač nc bi rad imel posla. Nekoč sem jim bil na nekem shodu samo por besed povedal, pa so me že začeli nositi po dvorani. Mislil sem najprvo, da sem izzval njih navdušenje, a kmalu sem se znašel zunaj . . . Nak, take ovacije mi pa ?iiso ljube.«« : Oho, torej ste že tudi to doživeli? . . . Brat Slovcnec, lepo bodočnost imate! Ča-stitam!« »»Hvala!« < Ločila sva se. Dodatek: Pravijo, da so neke vrste žurnalisti, ki grdo gledajo božjo hčerko resnico. No, jaz nisem brezverec, a vendar bi utegnil kdo neverno zmajevati z glavo in podvomili, če kljub temu nisem morda malo zasovražil čiste rcsnice, ko opisujem svoje doživljaje na lak način. Da se zavarujem, moram pripomniti, da r-ednj na stro-( kovni šoli za časnikarstvo morda ni več i ' ?e tako, kakor popisujem. Žc te.krat so i namreč pravili, dc. izprcvncnc statute in : vso uredbo. In čc pride kd", p? pravj, da J redoj ni več L:ko, ima prav, kakor imam iaz prav, čc pravim, cla tako ni prav. ' - Začasno odpuščanje na dopust prekinjeno. Uradni listi poročajo: Ker obstajajo zelo slabe razmere glede na stanje vojaških čet, sc moštvu letnika 1910 predčasno ne bo dovoljeval dopust in se tisti vojaki letnika 1910, ki so na dopustu, vpokličejo zopet pod orožje. Svarilo vsem gasilnim društvom. Liberalna gasilska zveza pošilja, na vsa gasilna društva, tudi na ona, ki so že naznanila svoj izstop, neke okrožnice, v katerih hujska skrito zoper deželni oclbor in zoper podeljevanje podpor; na drugi strani pa napada novo gasilsko zvezo in one, ki pri njej delujejo. Imajo pa te okrožnice tudi nekaj grožnje, češ, da društva, ki izstopajo v/. zveze, ne smejo več nositi krojev itd. Na teh okrožnicah sta podpisana cesarski svetnik Fran Doberlet, ki o teh okrožnicah menda, ničesar ne ve, in sc jc.njegovo ime menda, zapisalo brez njegove vednosti. Tako sc jc vsaj približno izjavil proti nekemu zaupniku deželnega odbora. Kot drugi je podpisan mestni uradnik Fran Barlc, o katerem tudi ne vemo, če. sevstrinja s takimi napadi na deželni odbor, pod kakršnimi jc podpisan. Tiskane so okrožnice v l.v č i tc 1 j s k i tis k a r n i v Ljubljani. S tem je povedano vse! Gasilna društva naj se na tc okrožnice nič ne ozirajo, nego naj jih vržejo v zasluženi koš. -{-' Zgradba vojašnice v Postojni. Napovedana lokalna komisija za zgradbo vojašnice v Postojni sc je sistirala. — Za rimsko romanje so sc razposlale priglašenecm knjižice z legitimacijami vred včeraj. Kdor bi jc nc dobil vsaj v petek ali soboto, naj jo reklamira. Gospodje duhovniki so naprošeni, da gredo v tem svojim župljanom - pri-glašencem na roko, posebno onim, ki so daleč od pošto in jo bolj redko dobivajo. Zato je vozni red natisnjen tudi tukaj v »Slovencu«. — Italijanski denar se dobi pri deželni banki v Ljubljani. Na vprašanja, koliko denarja naj se vzame še posebej s seboj, sc pripominja, daje dobro imeti za vsak slučaj nekaj več pri sebi: samo naj se skrbno pazi, da sc kaj nc izgubi! Druga potrebna pojasnila sc bodo dala šc v Ljubljani ali med vožnjo; vsakemu posebej ni mogoče odgovarjali. Ljubljanski udeleženci naj pridejo po knjižice v pisarno. — Novi priglašene i . sc nc sprejemajo več. Vozni red za rimsko romanje po avstrijski progi: Odhod Prihod v pondeijck, 7. aprila t petek, 18. aprila ob 701 zveč. „ 7-30 „ „ 8'OS „ „ 8-34 „ „ 8'52 „ „ 9-12 „ OM II J II ,, 1018 pon. „ 10-40 „ Ljubljana Borovnica Logatec Rakek Postojna Št. Peter Divača Nabrežina Monfalcone (Tržič) ob 9'25 zveč „ 8'58 „ ;„ 8'3S K „ 8-21 „ „ 8"04 n „ 7'43 n „ 7'01 „ „ 556 pop, „ 5'30 — Podaljšanje službene dobe hrvaških profesorjev. Glasom zagrebških listov se v naučnem oddelku hrvaške deželne vlade pripravlja nov zakonski načrt o službovanju srednješolskih profesorjev. Bistvena sprememba v novem zakonu bo podaljšanje službene dobe na 35 let, s čemer naj bi sc hrvaški profesor izenačili z ogrskimi profesorji oziroma z ostalimi javnimi uradniki na Hrvaškem. Za uradnike v skup-noupravnih uradih na Hrvaškem jc 35-lelna službena doba že uvedena, za avtonomne uradnike se v kratkem uvede. Dosedanjih plač srednješolskih profesorjev sc zakonski načrt nc dotika. — Vciik požar. V Slranah, župnija Hrenovica, je pogorelo sedmim gospodarjem. Požigalca so prijeli. Požigalec jc že pred časom poizkušal zažgati, pa takrat ga je prepodil nočni čuvaj. — Dva požara. Iz Roba: V sosednji vasi, pri Ambroži, je v noči od 28. na 29. marca oh 2. uri zjutraj začelo goreti, in sicer: kozolce z osmimi okni posestnika Jožefa Pečka.; nabasan jc bil še ves s senom in steljo, pod kozolcem so pa bili vozovi in drugo gospodarsko orodje, katero je vse uničil požar. Kako je nastal požar,*se sc ni dognalo. Posestnik jc bil zavarovan samo za malo vsoto 200 Iv, škode je pa nad 2000 K. Ko je pričelo goreti, so bili domači ljudje in sosedje, v najbolj trdnem spanju, šele i/, sosednih vasi so zapazili požar in hiteli domače klicat in pomagat varovat bližnja poslopja. -Drugi požar jc nr.sial v nedeljo v gozdu v Gradiskcm vrhu ob 1. uri popoldne, ravno ko so šli ljudje k popoldanski službi lv;z'jj. K sreči jc prihitelo gasit mnogo ljudi, drugače bi bil ves gozd uničen. Zažeal jc neki mož. ki ic šel skozi gozd in si pipo nažgal, še gorečo vžigalico pa vrgel v suho travo. — Za olepšavo mesta Kranja. K včerajšnjemu poročilu iz občinske seje dodatno še poročamo, da prispeva občina vrtnarju in posestniku Francu Suhadolniku znesek 600 kron za odstop kos sveta, ki leži poleg okrog sto metrov dolge vrtne ograje, v javen prometni namen. Občina namerava zgraditi poleg sedanje priproste ograje javno pot za pešce in vožnjo, ki se bo polagoma razširila čez sosednje zemljišče do tržiške državne ceste. Ta pot bo vsekakor precejšnja prometna izpopolnitev v smeri od kolodvora do tržiške države ceste in obenem krasno izprehaja-lišče. Sedanje lesene planke ob tej cesti se nadomeste s primerno mrežnato ograjo. — Glavni dobitek turških srečk je v vrednosti 400.000 frankov zadela 2. t. m. v Carigradu št. 17.872. drugi dobitek v znesku 30.000 frankov št. 1,142.934.-Po 10.000 frankov sta zadeli št. 653.330 m 1,213.389. — Umrl je v Mostah posestnik gospod Franc Zidan, star 55 let. — V Zagorici pri Rovih je umrl Matija An-drejka, brat g. gardnega podpolkovnika Jerneja Andrejka pl. Livnograd. Bil je ranjki Matija vešč sadjerejec, kakršnih je malo v okolici. — Zaročil se je g. I. B. Mally, trgovec v Tržiču, z gospico Helenico Globočnikovo, hčerko posestnika in gostilničarja »Na pošti« v Tržiču. Čestitamo! — Obsojeni zaradi veleizdaje. Okrožno sodišče v Banjaluki jc obsodilo uradnika Srbskega kreditnega zavoda Božo Popoviča in kmeta Dragoljuba Kesiča zaradi veleizdaje in vohunstva na tri leta težke ječe. — Stavbno gibanje v Kranju. Sedlar tvan Šipic iz Šenčurja, ki je pred kratkim kupil hišico št. 9 v Kranju (na skali) namerava na svojem dvorišču sezidati novo poslopje. — Posestnik in mesar Franc Je-zeršek bo zgradil na svojem posestvu na polju poleg že obstoječe hiše enonadstrop-no hišo, ki bo delala ondotnemu delu mesta pravi kras. — Kranjski dekan A. Kob-lar bo zgradil na svojem posestvu poleg otroškega vrtca lepo kapelico in poslopje, kjer se bodo učila dekleta gospodinjstva. — Stavbenik Josip Fuso je dogradil eno-nadstropno hišo na razcepu ceste v Kokro in Kokrico in se še letos izroči v namenjeno svrho. — Marija Dular napravi na dvorišču mnogo višji zid, ki meji na sosednjo Sokličevo hišo. V ta namen podere sedanjo drvarnico in jo nadomesti s širšo. — Gospa Zeballova namerava zgraditi na dosedanji Killerjevi pristavi novo hišo. — Gosp. Franc Šušteršič, gostilničar ob železnem mostu čez Kokro, bo najbrž pri-zidai k sedanji novi hiši še poseben trakt, katerega bo adaptiral g. Arnold Wlassak, ki je dobil dovoljenje za ustanovitev god-benega zavoda za vzgojo vajencev za c. in kr. vojaške godbe. — Gosp. Lovrenc Rebolj, gostilničar, podira stropovje v svoji hiši, kjer ima veletržec Feliks Urbane pro-dajalniške prostore, in vstavlja traverze. — Staro, nerabno mestno tehtnico tik »Sta^e pošte« sedaj podirajo in bodo kmalu ogradili prostor za novo. — Sedemdeset vinarjev za vojake l»a meji. Vojno ministrstvo je objavilo račun o zbirki za vojake na meji. Zbirka je znesla čedno vsotico 1.206.282 K, a kijub temu so bili mnogi vojaki razočarani. Vojaki so dobili dne 20. dec. za »božično darilo« — sedemdeset vin. in 15. februarja še l K 46 vin.: le četrtina vojakov v »težji službi« jc dobila za posladkanje — pet kron. Mnogo komandantov denarja niti razdelilo ni in so le »izboljšali« menažo, česar ni nihče čutil. VODITELJ ČEŠKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV IZVOLJEN V DRŽAVNI ZBOR. V okraju Kladno na Češkem je bil pri nadomestnih volitvah v državni zbor izvoljen dr. Fr. Soukup, voditelj češko-slo-vanske socialne demokracije, z 8350 glasovi proti narodnemu socialistu, ki je dobil 994 glasov. Telefonska in uravna poročila. BOJ ZA SKADER. Bar, 3. aprila. »Tribuni« se v Rim poročft: Črnogorci in Srbi se bijejo za Skader pod geslom: Skader ali smrt! Vse utrdbe okoli Taraboša so zavzete, naposled pa so Turki morali tudi veliki Taraboš zapustiti in so se umaknili na mali. Velik del turške tarabo-ške posadke je pribežal v kvartir generala GJuroviča in se udal. Učinek srbske oblegovalne artiljerije je strahovit. Pet črnogorskih bataljonov stoji blizu mesta in oklep oblegovalcev je vedno oiji. Naskakovanje oblegovalcev je občudovanja vredno. Napredujejo na popolnoma prostem terenu. Kralj Nlkita prisostvuje z mladeulško navdušenostjo naskoku. Mesto samo vsled obstreljevanja ni trpelo, pač pa. Je polno ranjencev. Belgrad, 3. aprila. Oficielno poročilo izpred Skadra se glasi: Oba sektorja skadrskih utrdb sta v srbskih rokah. Črnogorci so dospeli 200 metrov pred glavno utrdbo Uo je mali Taraboš, ki je še bolj utrjen nogo veliki. — Op. ured.), kjer so se zašancall pod zemljo in pripravljajo generalni napad. Dunaj, 3. aprila. Tukaj- sodijo, da so generalni naskok na Skader izvrši šele koncem toga tedna, ker niso še vsi na novo dospeli srbski topovi na svoje mesto postavljeni. Eelgrad, 3. aprila. (Zadnje poročilo.) F o kratkem odmoru se je obstreljevanji} Skadra zopet začela. Srbi in Črnogorci so Taraboš osvojili. Obenem se začne glavni naskok. XXX MEDNARODNI POLOŽAJ. Dunaj, 3. aprila. Mednarodni položaj se tu neugodno presoja. Udeležitev Francije pri mednarodni brodovni do-monstracin z izrecnim mandatom od strani Rusije vzbuja tu sum, da se od gotove strani namerava uspešnost demonstracije zaprečevati. Kako daleč misli iti Italija, je še ^opolnoma neznano. Govorice, da jc Rusija demonstraciji pritrdila le pod pogojem, da se omeji na neefektivna sredstva, javnost vznemirjajo. Pojavlja se zopet struja, ki zagovarja samosvoj nastop Avstrije neglede na eventualni konflikt z Rusijo. O Angliji se sodi, da drži v skadrskem vprašanju s trozvezo, vendar pa angleški politiki ni slepo zaupati. Vedno bolj je treba računati z možnostjo, da se soglasje velesil prav ob skadrskem vprašanju popolnoma razbije. »REIOHSPOST« NAPOVEDUJE VELIKO VOJAŠKO AKCIJO. Dunaj, 3. aprila. »Reichpost« poroča, da je Avstro - Ogrska st orila tudi v vojaškem oziru najobširnejše priprave, ako se Črnanora ne bo udala. Cesar je sprejel v avdijenci armadnega nadzornika nadvojvodo Friderika, šefa ge-neralnepa štaba Conrada, vojnega ministra Kroba*ina, nuljskega pristaniškega poveljnika Cbmelarza in poveljnika domobranske kavalerij? Kirch-bacha. Te avdijen~e so v zvezi s tozadevnimi pripravami. ABSOLUTNA NEGOTOVOST. London, 3. aprila. Tukajšnji diplo-matični krogi menijo, da se bo Črnagora v zadnjem trenutku udala. Kakšni koraki naj se štora, aks bi brodov-na demonstracija ostala brez uspeha, to je pa v popolno temo zavito in.se o tem lis da zdaj niti diskutirati. RUSKE INTRIGE? Berolin, 3. aprila. Rusija dela na to, kako bi Anglijo od brodovne demonstracije odvrnila. Vsled tega je povzročila, da je kralj Nikita odredil pavzc v obleganju Skadra, da bi se Angleška preveč ne razburila. Rusija hoče s tem demonstracijo pred Barom za-vleči in medtem Avstrijo diplomatično izolirati. »SLOGA« VELESIL. Pariz, 3. aprila. »Goulois« sodi, da je bila včerajšnja konferenca poslanikov v Londonu zadnja. XXX ČRNAGORA SE BO PREMISLILA? Praga, 3. aprila. Češki listi pišejo, da ni izključeno, da kralj Nikita v zadnjem trenutku odneha. X X X PASIČ SE NE UDA. Belgrad, 3. aprila. Angleški poslanik je nujno svetoval ministrskemu predsedniku Pašiču, naj Srbija v interesu ohranitve simpatij Anglije do Srbije svoje čete izpred Skadra odpokliče. Pašič je, sklicujoč se na svoje zavezniške dolžnosti nasproti Črnigori, odgovoril, da mu je nemogoče temu nasvetu slediti in je opozarjal na to, da S) ravno velesile same balkanskim državam vedno svetovale medsebojno složnost. NIKOLAJ ČRNOGORSKI NE ODNEHA. Varšava, 3. aprila. »Gazeta Varšavska« objavlja pogovor s kraljem Ni-kito, ki je izjavil: »Skader bomo vzeli in ga proti vsakomur branili. Jaz vas zagotavljam, da te zemlje ne damo več nazaj. Ako me bodo hotele velesile iz Skadra pregnati, bo evropska vojska! Naš narod noče umreti. Skader bo glavno mesto Črnegore. XV S/ ✓N RUSKO BRODOVJE JE PRIFRAV-LJENO. Peterburg, 3. aprila. Vse črnomor-sko vojno brodovje je v popolnem vojnem stanju. Eskadri šestih bojnih ladij poveljuje viceadmiral Eberbard, prideljena mu je pa flotila dveh kri-žnrk. 16 tornedolovcev in 6 torpedov pod poveljstvom kontreadmirala No-vickega. Večji del eskadre križari pred zapadniml pristanišči Črnega morja, torpedovke pa se nahajajo s pcJnim parom v Sevastopolu. Mornariški minister Grigorovič je odpotoval včeraj v Sevastopol. POVELJNIK LAŠKIH LADIJ. Rim, 3. aprila. Poveljnik laških ladij, ki se bosta mednarodne demonstracije udeležili, je korvetni kapitan Giorgi de Pons. GREY SE BOJI. Lvov, 3. aprila. Angleški minister za zunanje zadeve Grey je poljskemu pianistu Paderevskemu rekel, da obstoja sicer nevarnost evropske vojske, da pa ni mogoče prorokovati. Anglija stori vse, kar je mogoče, da jo odstrani, toda dogodki so lahko močnejši kot diplomati. V V v / 'N A /N MIROVNO VPRAŠANJE. Sofija, 3. aprila. Balkanski zavezniki so vnovič izrazili željo, da se besedilo odgovora na mirovno posredovanje velesil izpremeni. Vsled tega sc bo izročitev odgovora zopet nekoliko zakasnila. BULGARSKO M^-TNO VPRAŠANJE RESrNO. Lor*?on 3. aprila. Glede meje med Bulgarijo in Turčijo se je med Bulgarijo, Turčijo in velesilami dosegel popoln sporazum. x>uuVj9 m vajenec iz boljše hiše, kakor |«R tudi krepak pri Osvald Dobeicu, trgovina mešanega blaga v Kranju. 984 Poslovodja 7.: večletno popolno trgovsko prakso in dobrim sigurnim nestoporu iSče primerne službe. Ponudbe naj se blagovolijo poslali pod šifro »Merkur 1913/1020« na upravn. Slovenca. 1020 Izgotouljene obleke površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrline jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini Ljubljana, na vogalu IMe ulice iu Pred šholiio 3 isjmii sisit „Pri Sli" t mttii Me r. muk. 767 •TOPLICE (Hrvatsko) Pojasnila in prospekte pošilja f BVI|ulMemi gratis ravnateljstvo lSChiaS. 1020 Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri IIIIC, L] priporoča svo|c lzborne Izdelke vsakovrstnih pomladanskih oblačil. Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. Ilastrovani ceniki na razpolago. 847 1 C. kt». ppiv. obena zavarovalnica ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 434 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje. 1025 Vložilo se je ponudb . . za zavarovano svoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano svoto . . Naznanjene škode znašajo meseca marca 1913 1836 K 16,121.624-60 1457 „ 12,580.995 11 . 1,099.486-90 od januarja 1913 5161 K 44.548.005-01 3688 „ 32,200.570'47 „ 2,747016-63 Za pomlad in poletje priporoča tvrdka • V A VBH 8 V Ljubljana Prešernova ulica štev. 9 svojo bogato zalogo za gospode in dečke ter mične novosti v konfekciji za danie in deklice. Ceniki zastonj in franko. 855 Dobro ohranjena pohištvo Ciste postelje, nočne omarice, omare, umi-value miie in gugalni stol se ceno proda na Mestnem trgu it. 8/11, levo. 10JS9 Klavir kratek dober se proda pod _ ceno. Krakovska ul. 19. 103C Stanovanje z 2 ali 3 sobami ter kuhinjo se išče za 1. maj ali že prej. Natančne ponudbe pod »Stanovanje št. 1031« na upravo lista. Sprejmem dobro izurjenega v tem obrtu. ANTON KREMŽAR, ključavničar v Št. Vidu nad Ljubljano. iooo >mxM za Hsbestškrilj,Zenit' družba z omejeno zavezo Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krovski materijal. Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana. Dunajska cesta 73. 249 „Narodna kavarna" naznanja cenjenim gostom, da bo nastopila s 1. aprilom 1913 nova duuajska elita damsKa kapela. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Fran Krapeš. zveza Idrija, Logatsc, keriodisor. Prihod v Logatec: ob 7-50 zjutraj „ l-40 popoldan „ 5-10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10'20 zjutraj „ 4 — popoldan „ 8-15 zvečer Cene z avtomobilnim omnibusom: I. razr. II. razr. za osebo za osebo Idrija-Logatec. ali naspr. K 3-— K 2-— Idrija-Godovič „ „ ., 1-50 „ 1 — Godovič-Hotedršica., „ ., 1-50 „ !•— Odhod iz Idrije: ob 6-— zjutraj ., 12-— opoldan „ 3*30 popoldan Odhod iz Logatca: ob 8-30 zjutraj „ 2'30 popoldan ., 6-30 zvečer Hotedršica-Logatec „ 1-50 1-- lisk: »Katoliške Tiskarne«. Cene s kombiniranim avtomobilom: I. razr. II. razr. za osebo za osebo Idrija-Logatec ali naspr. K 3'— K 2-— Idrija-Godovič „ „ „ t-50 „ 1-— Godovič-Hotedršica,, ., ,, 1-50 ., 1 — Hotedršica-Logatec „ „ „ 1'50 „ l-— Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omni-Uus vozi vsak dan opoldan, ob nedeijah in praznikih vozi ie opoldan oinn}bus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za more-3885 bitno zamudo. Valentin Lapajne v Idriji. Odffovomi urednik: Ivan stole.