MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in oprava: Maribor, Grajski trg 7 / TeL medmrtv« u» oprave M-5S Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. or. / Velja mesečno prejemim v npravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglas, po cemku / Ogla-ae sprejema todi oglasni oddelek »Jotra« v Ljobljam I Postni cek. rac. st. U.«W 99 JUTRA 99 Kitajski četniki V zadnjem času so japonska vojna poročila zelo skopa in molčeča. Borbe za strateško važno mesto Sučov so se zavlekle in trajajo že 19 dni. Desettisoči so padli, izid borbe pa je še vedno negotov. Kitajci so pokazali v teh borbah mnogo vztrajne borbenosti ter odpornosti, kakršne ob nenadnem japonskem navalu ob izbruhu vojne na Daljnem vzhodu ni bilo. Zdi se, da se je kitajska vojska v teku dosedanjih borb zbrala in da nudi Japoncem trd oreh, kakršnega niso pričakovali. V zadnjem času se pojavlja razen tega v japonskem zaledju nova nevarnost, s katero Japonci ob pričetku vojnih sovražnosti gotovo niso računali: Kitajski četniki. Na vzhodnem bregu Velikega kanala se morajo boriti Japonci z neštetimi manjšimi oddelki kitajskih četnikov. Teh četnikov je okoli 250.000, ki preprečujejo vsako koncentracijo japonskih vojnih sil. Tako so ti kitajski četniki navalili na japonsko posadko v pristanišču čifu, potopili neko japonsko vojno ladjo, razstrelili vsa vojaška skladišča, ter se potem nekaznovani umaknili. Zastoj japonske ofenzivne moči na kitajski fronti pa je na splošno v zvezi z razpletom strateško taktičnih problemov, ki so se sprožili v teku vojnih operacij. V tem pogledu razbiramo dvoje važnih etap. Vojne akcije med svetovno vojno so se razvijale pretežno v težko premakljivih rovovskih vojnih črtah. Tista stara vojna taktika, ki je slavila toliko triumfov od Cezarja pa do Napoleona, je doživela v teku svetovne vojne popoln poraz. Vojne operacije med svetovno vojno so bile, kakor bi lahko rekli, d v o d i-m e n z i j s k c in so se proti koncu, ko je jelo posegati v tok dogodkov tudi letalstvo, raztegnile v neke vrste t r o d i-menzionalnost. V povojni dobi pa se je bombam in topovom priključil tudi eter, ki brni po njem radijsko eterična vojna, ki smo jo doživeli zlasti v španski drž. vojni, pa tudi na Kitajskem ter nedavno pred pričetkom pogajanj celo med Anglijo in Italijo. Danes je na kitajskih bojiščih uveljavljeno staro načelo vojaške taktike in strategije. Borbe se vršijo v globino in širino, pojavljajo se stare strateško taktične težnje po obkolitvi, zaokroženiu ter iz-nenadenju sovražniških kolon. Dočim so vprvi etapi borb Japonci v naglem ofenzivnem zaletu zasedli Šanghaj in kitajsko prestolnico Nanking, kar se jim ie posrečilo predvsem radi iznenadne odločitve za vojno, odločno tehnične premoči v zraku in na morju ter očividne kitajske nepripravljenosti, so se Kitajci v drugi etapi vojskovanja ubrali povsem novo pot ter se vrnili k dobro preizkušeni taktiki generala Kutuzova iz 1. 1812. Je to taktika umikanja, utrujanja ter izčrpavanja sovražnika, ki se izvabljen razleze v notraniost ogromnih dimenzij, dokler ga iznenada iz zasede ne napadejo četniki kot nosilci gverilske vojne taktike ter zdrobiio posamezne sovražnikove kolone. Tako skušajo Kitajci čim bolj zavleči vojno, dočim je v interesu Japoncev, da jo čim preje končajo, ker se sicer lahko v gmotnem in moralnem oziru onemogočilo in izčrpajo. S to novo taktiko se je Kitajcem posrečilo, da so nreprečili japonski ofenzivni naval na Kanton. Seveda zasledimo v ozadju tega novega razmerja sil na kitajski fronti tudi nove okoliščine. Vse bolj se namreč opaža neka tiha, vztrajna, za širšo javnost nevidna intervencija od strani Rusije v prid Kitajski. Opaža se namreč v tej drugi vojni etapi večja uspešnost kitajskega letalstva, ki ga izdatno zalagajo iz Nehalo ie utripati rodoljubno srce Franie Tavčarjeve letnici, obdana od množice iskrenih sodelavk in čestilk. Za svoje izredne zaslu- LJUBLJANA, 8. aprila. V noči na petek je preminila v Leonišču v Ljubljani častna dvoma dama gospa Franja Tavčarjeva v starosti 70. let. Podlegla je kratki in težki bolezni. Pokojna Franja Tavčarjeva je bila soproga pokojnega ljubljanskega župana in znamenitega slovenskega pisatelja dr. Ivana Tavčarja. Franja Tavčarjeva si je stekla nevenljive zasluge v organizaciji slovenskega in jugo-slovenskega ženskega gibanja, v katerem je zavzemala vidno ter vodilno mesto. Svojo neustrašenost je pokazala zlasti ob priliki gibanja za majsko deklaracijo^ in pri zbiranju podpisov za to deklaracijo. Ni dolgo tega, ko je Franja Tavčarjeva bila deležna neštetih čestitk ob svoji 70- ge za narod in jugoslovensko ženstvo je bila imenovana za častno dvorno damo Nj. Vel. kraljice Marije. Njeno zlato srce je utripalo za narod in domovino ter za vse, ki so bili potrebni pomoči in dobre, plemenite besede. S smrtjo dvome dame in zaslužne narodne boriteljice Franje Tavčarjeve odstopa iz pozorišča našega javnega življenja markantna oobornica pravic našega ženstva, velezaslužna, neustrašena narodna bojevnica ter vzornica jugoslovenske žene in matere. Njeno ime bo z zlatimi pismenkami zapisano^ v po-vestnici našega ženskega gibanja bojev za osvobojen je in ujedinjenje. V nedeljo podpis angleško iteliian* skega gentSeman agreementa št. 2 solini pa bo vrnil obisk v Londonu .Končno bosta tudi italijanska suverena pose-tila London, angleška suverena pa Rim. Po izmenjavi ratifikacijskih listin bo sle- LONDON, 8. aprila. Angleško-italijan-ski gentleman agreement bosta podpisala v nedeljo, 10. t. m. v Rimu italijanski zunanji minister grof Ciano in angleški poslanik v Rimu lord Perth. Svečan podpis pogodbe bo v Londonu po Hilafaxu in Cianu. Za tem bo britanski ministrski predsednik Chamberlain posetil Rim, Mus- D^nei popoldlne padec Slu move vlade t! 50.000 ljudi, ki so demonstrirali v bližini luksemburške palače, kjer ima senat svoje seje. 5000 mož policije je zasedlo dohode k omenjeni palači in so trajale demonstracije komunistov in socialistov pozno v noč. ljubezen do bližnjega »Kmet. Hst« št. 14 poroča: V Središču je živela in še živi uboga družina, ki ima ■edino tole premoženje: borno bajto, mož in žena s 'kopi-oo otrok in bolno taščo. Kako družina ob takih razmerah živi, si vsak pameten človek lahfko misli. Zato je tudi umljivo, če so ji že več let pustili v užitek nekaj kvadratnih metrov zemlje. Vidite, pa se zgodi, da hoče kdaj storiti tak siromak kaj takega, kar je po njegovem srcu, prepričanju in najiskrenejši misli pošteno to prav, a vendar ne ugaja lastniku tistih nekaj metrov zemlje. Tako se je zgodilo tudi pri nas v Središču. Siromak je bil prepričan, da mora poslušati samo svojo vest in se ravnati po njej, gospodar pa je mislil, da je njegova volja najvišja zapoved. In tako je bila zamera tu: borni bajtar ni smel več obdelati tistih nekaj metrov zemlje! Hvala Bogu, je pa pri nas na deželi še nekaj ljudi, ki znajo ceniti poštenost in odkritost. In ti ljudje so poskrbeli, da siromašna bajtarska družina kljub temu ne bo ostala brez zemlje. Poskrbeli so za to, da .. ... ,je siromak dobil nekaj zemlje zastonj v dil odpoklic italijanskih Pr^B J v I obdelovanje, drugi pa še za to, da je dva- španije. Besedilo nove pogo hkratno dosedanjo površino dobil za po- Londonu m Rimu objavil, v oblik« »bele cene_ knjige«. ter PARIZ, 8. aprila. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo danes popoldne padla Blumova vlada. Pravijo, 1a bo dobil Blum v senatu za svoja pooblastila komaj 60—80 glasov, dočim je število senatorjev 300. Sinoči je morala policija z vsem naporom razgnati množico okoli Hitlerieva protiusluga avstrijskim škofom: $ čim pre je prično pogajanja z Nemčijo, na podlagi katerih naj se uredijo medsebojni trgovski in gospodarski odnošaji. Zbornični .svetnik Joško B e r 1 i č ?z Ptuja pa se ja zavzemal za to, da se ii gradi cestna zveza Slovenska Bistrica * Ptuj - madžarska meja. Ta cesta bi omogočala tranzitni promet med Madžarsko in Italijo, vendar pa bi bilo treba v tej zvezi popraviti most v Ptuju in preko Pesnice. Darujte za azuni sklad PR! Prvotno je skrbela za znanstveno izobrazbo duhovnikov bogoslovna fakulteta vseučilišča v Bonnu, kjer so prestopili po 1870 skoraj vsi profesorji v starokato-liško cerkev. Danes obstoji v Bonnu posebno starokatoliško semenišče; na vseučilišču pa posebna starokatoliška stolica za modroslovje s seminarji. V Bernu je lastna starokatoliška bogoslovna fakulteta. Ti znanstveni zavodi vzdržujejo —poleg utreške unije — stike s posameznimi narodnimi cerkvami. Poleg tega se vrše redni mednarodni kongresi in škofovske konference. Skupno glasilo je »Internationale kirchliche Leitschrift« (prej »Re-vue intcrnationale de tlieologie«) Številni drugi listi v raznih jezikih imajo več ali manj krajeven značaj. Starokatoliška cerkev v Jugoslaviji. Do 1923 so spadali redki starokatoliški verniki v bivših avstro-ogrskih deželah, ki so pripadle po svetovni vojni naši državi, pod dunajsko škofijo. Cerkev pa pri nas ni bila organizirana, ker ni bilo niti cerkvenih občin niti duhovnikov. Pokret za ustanovitev hrvatske narodne cerkve se je začel 1917. Neposredni povod je dal slabi gmotni položaj nižjega rimsko- katoliškega duhovništva v Dalmaciji in Hrvatskem Primorju, Gibanje sta pospeševala močno narodna zavest in staroslovansko bogoslužje, ki se je v teh krajih vsaj deloma ohranilo. S temi vprašanji sc je bavil zlasti tedanji župnik v Solinu in sedanji starokatoliški konzultor (kanonik) v Splitu Niko Petrič, ki je spisal 1917 brošuro »Rane u katoličko.i cr-kvi«, zakar je bil še istega leta . uspen-diran. (Dalje.) Vlad. Travner: Starokatoliška cerkev Cerkev je organizirana po državah ozi roma narodih in se imenuje zato v raznih GRGUR NINSKl krajih različno 11. pr. španska, galikanska (francoska), hrvatska itd. kakgr so poznali že prvi kristjani jeruzalemsko, art-tijohijsko ... cerkev. Vsaka narodna cerkev je povsem samostojna z lastnimi predstojniki in lastno upravo, ki se ravna po narodnih in drugih razmerah. K utre-ški uniji pripadajo le iz lastnega nagiba. Starokatoliška cerkev pa se drži strogo načela, da more v verskih —zlasti dogmatičnih — vprašanjih odločati samo splošni cerkveni zbor. — V cerkvi je med naroden samo nauk. ki ga je dal Krist vsem narodom, časom in krajem. Vsaka poedina cerkev pa je narodna, ker »dihata iz oblike bogoslužja narodni duh in čut, ki sta prj vsakem narodu drugačna« (Reinkens). — Kljub tem razlikam je ustroj starokatoliške cerkve v bistvu povsod enak, ker temelji na načelih demokracije. Zato odločajo povsod o vseh važnih upravnih in gospodarskih vprašanjih verniki in duhovniki skupno. Škof ie duhovni poglavar. Vrhovna uprava pa je sinoda, ki obstoji iz duhovnikov (vikarjev, župnikov, konzultorjcv) in posvetnih odposlancev posameznih cerkvenih občin. Zboruje vsako leto ped predsedstvom škofa ali njegovega namestnika. Med letom pa posluje v njenem imenu j 1 odbor 6 članov (3 duhovniki in 3 lajiki). j Duhovni voditelji posameznih občin so | župniki oz. vikarji. Tudi občine imajo 1 svoje odbore, ki upravljajo gospodarske zadeve. Vsako leto se vrši (krajevni) občni zbor, ki voli odbornike in odposlance za sinodo. — Občni zbor izvoli v slučaju potrebe tudi župnika, medtem ko izve! škofa — iz vrst duhovništva — sinoda. tHatMmke m ekaj časa je nadaljeval: »Morda boste počivali nekoč tudi v rodbinski grobnici. Potem se zopet snideva.« »Oh, ne govorite o pokopu,« je vzdihnila Ruby. »V grobu me -najdemo tolažbe, tam počiva samo naš prah... toda v nebesih se srečata najini duši, to upam in verujem.« »V nebesih!« je vzdihnil. »Pozabil sem misliti na nebesa.« »Pa mislite sedaj nanje, Pavel, dokler ni prepozno,« je prosila prisrčno. »Poskušajte moliti, in našli boste usmiljenje.« »Molite vi zame,« je dejal tiho in stisnil roko. Ruby je pokleknila im s slovesnim glasom govorila molitve, ki jih je znala, in potem ji je srce samo narekovalo bese- de, s katerimi je prosila nebo, naj sprejme odhajajočo -dušo tja,kjer sta mir in potk oj. Minilo je nekaj časa, preden je zopet spregovoril. Ruby je že upala, da je umirajoči zaspal, ko je odprl oči in dejal obžalujoče: »Kako drugačno bi bilo lahko moje življenje, ako bi preje spoznal vašo dobroto!« Z lahno rdečico, ki je pravkar tako hitro izginila, je vprašal nato: »Ali je vaš mož ugovarjal, da bi šli k meni??« »Geoffr-ey? Ne! Celo sam me je spremil semkaj im me priganjal, naj hitim, da bi ne mislili, da se obotavljam priti In... prosil me je, naj vam rečem, kako zelo obžaluje bridke besede, ki vam jih je rekel. Odpustite mu, prosim vas, in umrite v spravi z njim in vsemi -drugimi.« »Njemu odpustiti?« je odvrnil Rodney. Gotovo... čeprav je bil neprijazen z menoj; po tem, kar je sedaj storil zame, pozabljam in mu odpuščam vse. Ali ni olepšal mojih zadnjih ur? Ali vam ni dovolil, da smete biti pri meni? Povejte mu, da ni nikakega sovraštva več v mojem srcu.« »Povedala mu bom.« Molčal je minuto, nato je dejal: »Dal sem doktorju Blanfeu listino za vas, napisane so v njej moje poslednje želje. I-n, Ruby, v moji sobi so nekateri papirji... ali boste poskrbeli, da jih sežgejo?« »Sama jih bom sežgala,« je obljubila mlada gospa. »Kolika tolažba zame, da ste tukaj pri meni... Kako me razumete!« jo vzdihnil. »Dalje imam še neko željo: poskrbeti je treba za Ridgewaya. Dajte mu denar, ki sem mu ga namenil i-n pošljite ga k moji 'materi. Radi mene se zavzame zanj... Moja uboga mati!« »Ali ji naj pišem?« je vprašala nežno Ruby. »Rada izpolnim vs-e vaše želje.« Zelo ljubeznivo bi bilo, ako bi ji hoteli pisati,« je odgovoril hvaležno. »Rada bo seveda zvedela vse natančno, in vi ji sporočite obzirneje kakor kdo drugi. Pišite ji, da sem srečen umrl. Pošljite ji uidi prepis listine, ki sem jo dal doktorju Blan-ku.« »Vse se zgodi, kakor želite,« je zatrjevala Ru-by. »Ali se čutite izmučenega?« Bil je popolnoma bel ter je bil videti zelo oslabljen. Oči je imel vdrte, ustnice še bolj brezbarvne. Dihal je težko in hropeče. Ko ga je Ruby prestrašena pogledala, se je mahoma dvignil na komolcih ter dejal s krepkejšim glasom kakor preje: »Kako lepo sveti luna to noč! Tilej, kako se gibljejo sence na Rougers-Hillu!« Ru-by se je začudena ozrla. Lunini žarki so res padali na steno, toda bili so bledi in slabotni. Razen tega je gledal Rodney na vrata, ki so bila v popolni temi. ^ »Lezite, drugače se vam vrnejo bolečine,« je rekla mehko ter s-e zaman trudila spraviti ga v prejšnjo lego. »Reci Graing-erju, naj skrbi tudi za ovce!« je zaklical glasno in ukazovalno, »Gredo naj na zgornje pašnike, tam je trava bolj sveža in zelena... tja, kjer stoji oče!« Glas mu je zastal i-n ječaje se je zgrudil na blazine. »Ru-by, ali ste še tukaj?« je zopet prišel k zavesti. »Kaj sem sanjal, ali sem res videl pravkar svojega očeta? Kako temno postaja!« (Jutri konec.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.