LETO XIX
Številka 5
novoles
24. april 1981
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA
OB
l.MAJU
Letošnji prvi maj ni samo praznik dela, temveč ima za naše delavce še veliko globji pomen. Daje mu ga naš socialistični družbeni red:	pomen
upravljanja po delu. Ta pomen je letos še močnejši zato, ker samoupravljanje vsako leto globlje prodira v vse plasti in vse kotičke naše družbe. Zlasti pa poudarjamo to letos zato, ker bodo prvomajski dnevi izzveneli v duhu priprav na tretji kongres samoupravljavcev, za katerega je dal pobudo tovariš Tito.
Ves april se vrstijo tematske konference, na katerih so razumljivo in jasno razgrnjeni problemi, ki ovirajo uveljavljanje samoupravnih pravic in onemogočajo enakopravne pogoje za delo in odločanje o rezultatih dela v posameznih delovnih organizacijah ali panogi na nekem področju. Ocenjujemo učinkovitost delegatskih sistemov in samoupravno povezovanje in združevanje na osnovi dohodka. Ugotovitve tematskih razprav ne bodo samo vodilo delegatom na 3. kongresu samoupravljavcev, ampak tudi osnova za reševanje in odpravljanje napak. Hkrati bodo to tudi smernice za nadaljnjo krepitev samoupravljanja.
Tradicionalni proletarski praznik je tako letos združil v sebi praznovanje boja za delavsko oblast in prizadevanja za ^sebinsko in oblikovno poglabljanje te oblasti in njeno razširitev kot dokončno uveljavitev med vsemi pripadniki naše družbe. Velja naj za vse, ki nekaj ustvarijo in imajo o čem odločati. Vse bolj prihaja namreč v ospredje spoznanje, da je kvaliteta odločanja odvisna predvsem od tega, ali odločamo 0 rezultatih lastnega dela ali ne.
Ko bomo prvega maja zopet razvili rdeče zastave in si pripeli rdeče nageljne, bo naš korak še bolj odločen. To bo korak delavca samoupravljalca, ki se zaveda, da mu ni nič podarjeno,
ki ne mara nič podarjenega in da je vse, kar mu je dano, delo njegovih lastnih rok. Da bo ta samozavest še močnejša, pa bo treba še veliko narediti. Temu so namenjene tudi priprave na
tretji konteres samoupravljavcev, ki naj bi v delovnih organizacijah izzvale enotno fronto samoupravnih organov, vodilnih služb, družbenopolitičnih orga-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Minuta tišine
Ko bo prišel tisti majski dan, ki je pred letom dni napolnil naša srca z najglobjo žalostjo, bodo zopet obstali stroji po vseh tovarnah, umiril se bo vrvež v uradih, v trgovinah, na ulicah, obstal in utihnil bo traktor v svoji brazdi, lokomotiva na železnem tiru, tovornjak na cesti in ladja v modrem prostranstvu. Delavec v avtomobilski tovarni in kmetica, sklonjena na polju, bosta hkrati spustila orodje iz rok, se zravnala in se molče poklo-
nila spominu najboljšega sina naše domovine.
To bo minuta tišine, polna nepotešene žalosti za njim, ki je zapustil za sabo neizpopolnjive vrzeli, ki je bil stvaritelj in del vsega dogajanja v naši družbi, ki je bil kovač, kladivo in nakovalo, kije bil iskra in ogenj. Bil je človek, ki je znal dati hotenju, volji in sposobnosti naših delovnih ljudi pravo smer in pravo obliko. Bil je državnik, voditelj in učitelj.
To bo minuta tišine, polna kritičnih sprehodov nazaj v preteklo leto. Smo bili vredni dediči? Smo bili dovolj zreli nasledniki njegove misli in njegovega dela?
Smo znali spoštovati in izpolniti obljube, ki smo mu jih dali, ko je odhajal? Res je, šele leto je minilo, odkar je odšel in to leto je bilo eno najtežjih, ko bi gi najbolj potrebovali. Nakopičile so se težave m mednarodnem prizorišču, doma so nas udarile naravne katastrofe in vremenske neprilike. Zajela nas je tudi svetovna gospodarska kriza, iz katere se poskušamo izvleči z doslednim izpolnjevanjem njegovih načel, po katerih mora imeti delo svojo veljavo, tisti, ki dela pa pravico, da sam odloča o uspehih svojega dela. Priznati moramo, da smo delali napake in da jih še delamo, da smo se pa na napakah tudi nekaj naučili.
Zato bo ta minuta tudi polna ponosa, da smo zdržali, da smo močni in enotni in da se težav, ki so pred nami, ne bojimo. Svetu smo že dokazali, da znamo tudi sami nadaljevati začrtano pot in naš sistem samoupravljanja še naprej poglabljati in bogatiti. Zavedamo se tudi, da samo z lastnim delom lahko premagamo gospodarske težave, v katerih se nahajamo in smo za to marsikaj pripravljeni žrtvovati. Samo od tega je tudi odvisen naš družbeni sistem in naša neodvisnost, ki jo je tovariš Tito znal tako uspešno braniti. Zavedamo se, da je za to potrebna zvestoba, poštenost in delo.
Zato bo ta minuta polna žalosti, polna spominov in delovnih načrtov, prežetih s trdno voljo, da jih hočemo doseči.
Zato bo to samo minuta.. .
Motiv iz TOZD TES
OB 1. MAJU
(Nadaljevanjes 1. strani)
nizacij in delavcev samoupravljavcev.
Samo tisti, ki pozna lastne slabosti, je dovolj pripravljen in sposoben svoje napake odpraviti. Zato pri tem ne sme manjkati samokritičnega in poglobljenega ocenjevanja odnosov v posamezni delovni enoti, med posameznimi delovnimi enotami, v delovni organizaciji in izven nje. Oceniti je treba dohodkovne odnose in povezovanje in ne nazadnje, nagrajevanje po delu. Rezultati tega ocenjevanja pa naj gredo v javnost, da bodo vsi videli, kje smo bili dobri, kje smo se ušteli in kje nam še ne gre. Le tako se bodo vsi učili iz naših ocen in lahko tudi opazili, kdaj smo slabe strani odpravili in dobre stvari še izboljšali.
Zato ne sme biti nobeno samoupravno delo. pa naj razkriva dobre ali slabe strani, zaprto v okvire delovne organizacije same. Pri tem, ko poglabljamo ter širimo samoupravne odnose, smo hkrati vsi učitelji in vsi učenci. Tak pa je tudi duh tretjega kongresa samoupravljavcev.
Ko narod reče ne
Ob štiridesetletnici ustanovitve Osvobodilne fronte
Zgodovina slovenskega naroda ni zgodovina junaških bitk in legendarnih junakov, zavojevalskih lovorik in koloniziranih ozemelj. Njene strani so že tisočletja nazaj popisane s trpljenjem, ponižanjem in hlapčevanjem, oblikovala pa jo je tujčeva roka, ki je posegla vanjo zdaj s te, zadj z one strani neba. Medtem ko so si drugi narodi pisali zgodovino z zlatimi črkami, je slovenski kmet oral skopo zemljo in v lastnem znoju preživljal svoje otroke in vsiljivega tujca, slovenska buržoazija pa je, namesto da bi združevala narod, tekmovala v medsebojnih razprtijah in hlapčevskem udinjanju tujim gospodarjem.
Pred štiridesetimi leti pa je tudi slovsenski narod v knjigi narodov zapisal svoje ime zveli-kimi in svetlimi črkami. Zapisal je svoje znamenje upora in mračnim silam Evrope, ki so ga
hotele še bolj zasužnjiti in počasi zbrisati s sveta, rekel svoj odločni in dokončni NE! Znamenje je imelo podobo slovenskega simbola, najvišje gore Triglav, in črki OF. Rodila se je Osvobodilna fronta slovenskega naroda, v začetku imenovana Protiimperialistična fronta.
Ob ustanovitvi OF so se napredni predstavniki slovenskega naroda zedinili okoli skiciranih točk, ki jih je predlagala najnaprednejša organizirana sila. Komunistična partija Slovenije. Te točke so:
1.	uspehi tujčeve demagogije so zgolj trenutni, na obzorju pa je vsenarodno množično gibanje.
2.	Slovenski narod bodo osvobodile njegove lastne sile. Ljudje in krogi, ki so odgovorni za poraz in zasužnjenje, bodo postali opora tujim zatiralcem.
3.	Sovjetska zveza je up in nada slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja.
4.	Z delom je treba začeti takoj.
Kako daljnovidna in dobro organizirana je bila ZKS, lahko vidimo že iz tega, da so se skoraj vse točke tega programa do potankosti uresničile. Napredne sile slovenskega naroda so od tega dne pričele priprave za množičen oborožen upor proti okupatorju in njegovim pomagačem, upor, ki je slovenski narod prvič v zgodovini, preko mnogih krvavih ran, muk in stisk ter težkih žrtev pripeljal do samostojnosti in v skupnosti prav tako svobodnih narodov in narodnosti nove Jugoslavije.
Žrtve so bile ogromne, cena visoka. Prav zato nam je ta
enkratna in zgodovinska svoboda tako draga, prav zato nam je ta enkratna in zgodovinska skupnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije sveta. Prav zato pa tudi ne bomo nikoli in nikdar dopustili, da jo omajejo trenutne ekonomske krize, niti nacionalistična in separatistična podpihovanja od zunaj. To smo dolžni pred grobovi tisočerih žrtev in pred spominom našega najboljšega sina tovariša Tita.
Koordinacijski odbor sindikata SOZD UNILES
Na seji koordinacijskega odbora sindikata SOZD Uniles, ki je bila 11. marca v Lesnini, so obravnavali poročilo o delovanju odbora in naloge v zvezi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SOZD Uniles, ocenili uresničevanje stališč v zvezi z informiranjem delavcev v SOZD, se dogovorili o problemski konferenci sindikata SOZD Uniles ter obravnavali poročilo o zimskem smučarskem srečanju delavcev Unilesa.
OBVESTILO
Naslednja številka glasila izide 15. maja. Zadnji rok za oddajo prispevkov je 6. maj do 9. ure.
UREDNIŠTVO
Sestanka se je udeležil tudi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Martin Mlinar. O številčni prisotnosti članov sindikata posameznih delovnih organizacij pa raje ne bi govorili, saj bi člane odbora, ki so se potrudili priti, zlahka prešteli na prste ene roke. Iz Marlesa, Mebla. Hoje, Javorja in Krasopreme namreč ni bilo nikogar.
Franc Sikošek, predsednik koordinacijskega odbora, je poudaril, da mora biti sindikat pobudnik in nosilec razprav na vseh ravneh, prav tako pa je pomembna njegova vloga na področju družbenega planiranja.
Predstavnik SOZD Uniles, dr. Tone Krašovec, je naštel le nekatere naloge, ki čakajo delovne organizacije — članice. Tako se bodo dogovorile za uskladitev proizvodnih programov, za skupne naložbe, kot so: skupna tovarna brusnih papirjev, galvanizacija in fineline obdelave. Prizadevali naj bi si tudi za skupen razvoj trgovske mreže, enoten nastop na določenih mestih, pa tudi zamisel o prodajnih salonih Unilesa še ni zamrla. Še večje sile je potrebno usmeriti v zunanjetrgovinsko dejavnost. Ne gre zanemariti tudi marketinga in pa skupnega informacijskega sistema, ki bi nedvomno odigral veliko vlogo pri uresničevanju vseh teh nalog.
Podpredsednik republiškega sveta ŽSS, Martin Mlinar, je po obrazložitvi pomena SOZD in zastavljenih ciljev v naslednjem srednjeročnem obdobju menil, da ima Uniles dovolj osnov, da se razvije v čvrst organizacijski
sistem, saj so partneiji enakopravni, kar se odraža predvsem v povezavi proizvodnje s trgovino.
Glede sindikata je tovariš Mlinar poudaril, da ima, izmed vseh družbenopolitičnih organizacij na ravni sestavljene organizacije, edini dovolj močno koordinativno funkcijo. Naloge sindikata so na posameznih hv-neh v SOZD različne. Tako naj bi koordinacijski odbor razreševal predvsem probleme, ki zadevajo vse organizacije pri njihovih skupnih nalogah, medtem ko v posameznih akcijah članic odločajo osnovne celice v vsaki delovni organizaciji.
Po mnenju Martina Mlinaija smo v Sloveniji trenutno še premalo pripravljeni, da bi lahko učinkovito izkoristili 50 odstotkov sredstev za vlaganje v nerazvita območja. Da bi dosegli učinkovitost, bi morali ta sredstva med seboj združevati. Vprašanje smotrnega izkoriščanja polovice sredstev, ki jih je slovensko gospodarstvo namenilo nerazvitim, bo tudi republiški svet ZS obravnaval na eni izmed naslednjih sej.
Delavci Unilesa so opozorili na nujnost povezovanja z ostalimi sestavljenimi organizacijami s področja lesnopredelovalne industrije, pa tudi s tisto tretjino organizacij, ki niso vključene v nobeno veliko asociacijo. Za uresničitev sprejetih nalog in premostitev trenutnih gospodarskih težav pa bi morali svoje storiti tudi Les, splošno združenje lesarstva Slovenije, republi ški odbor sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva ter Zveza inženirjev in tehnikov SRS.
Na seji koordinacijskega odbora so se dogovorili tudi za problemsko konferenco sindikata SOZD Uniles. Tema za konferenco, ki bo predvidoma maja, naj bi bila: Uresničevanje skupnih interesov delavcev SOZD v obdobju 1981-1985 in vloga sindikata.
Zimske igre Unilesa, ki jih je priredila DO Stol na Veliki planini, so predstavniki sindikata ocenili kot zelo uspešne in menili, daje potrebno to dejavnost še nadalje razvijati. Zato bo aprila predsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD sklical sestanek referentov za rekreacijo vseh delovnih organizacij.
Predsednik gospodarske zbornice SRS na obisku v UNILESU
V prvi polovici aprila jc na povabilo koordinacijskega sveta obiskal SOZD Uniles predsednik Gospodarske zbornice tov. Andrej Verbič. Razen predstavnikov Unilesa smo povabili na razgovor še SOZD Slovenijales, SOZD GLG Bled, predstavnika republiškega komiteja za gospodarsko sodelovanje s tujino, S1SEOT in združenje Les.
Predsednik SOZD Uniles je kratko predstavil poslovanje Unilesa v letu 1980-1981 in potem očrtal (na osnovi spoznanj Unilesa) položaj in vlogo lesne industrije v izvozu ter nakazal vrsto problemov, ki oteško-čajo uspešen nastop na svetovnem trgu. Predvsem je ugotovil, da je postal izvoz dohodkovno neinteresan-ten in zato ne teče tako kot bi moral. Vzrokov za to je več: preslaba organiziranost in premalo usklajen nastop na svetovnem trgu brez dohodkovnih odnosov; neustrezne izvozne stimulacije ob izničenju učinkov devalvacije; neredno izplačevanje izvoznih situacij; premajhni krediti za izvoz; zavlačevanje uvoza nujne opreme za modernizacijo proizvodnje; zaostajanje uvoza repro-materialov; prehitra rast cen surovin in zastoj v dobavi surovin;
Na osnovi uvodne besede in bogate razprave, v kateri je sodeloval tudi predsednik Gospodarske zbornice, so ugotovili naslednje naloge za uspešnejše vključevanje lesno-predelovalne industrije v svetovno tržišče:
-	bolj vsklajen nastop na svetovnem trgu znotraj SOZD, med vsemi izvozniki v Sloveniji in Jugoslaviji,
-	večja produktivnost in boljša organizacija dela, kar se sicer stalno izboljšuje,
-	večja stopnja celovitosti in komplementarnosti izvoznih ponudb pri skrbnejših pripravah posebnih usklajenih izvoznih programov ob doslednejšem spremljanju trendov na svetovnem trgu,
bolje organizirana medsebojna dohodkovna povezanost s proizvajalci surovin in repromaterialov in splošni napori za učinkovitejše gospodarjenje.
S polno odgovornostjo je potrebno izgrajevati tako lastno zunanjetrgovinsko mrežo, ki bo zagotavljala stalno rast plasmana in katere riziko in vpliv nanjo enakopravno nosita trgovina in proizvodnja.
V lesni industriji bo treba bolj sistematično izobraževati zunanjetrgovinske kadre. Kazalo bi se zgledovati po SOZD Iskra, ki je v ta namen organizirala posebno šolo, v kateri po usmerjenem programu pripravljajo bodoče kadre za čim uspešnejše nastope na tujih trgih. I
Spodbuditi je treba devizno sodelovanje vseh TOZD lesne industrije in morda v enoti preiti v medsebojno različne izvozne zadolžitve z namenom, da se devizno spodbuja TOZD, ki dosega v izvozu najugodnejše rezultate.
Proučiti moramo dolgoročne kooperacije s tujino pri proizvodnji potrebne opreme za lesno industrijo. Delegati združenega dela naj v poslovnih bankah zavzamejo stališča, da se sredstva namenjajo v večji meri za kreditiranje izvozne dejavnosti, ne pa za pokrivanje prekoračenih investicij.
Zavedati se moramo, da bo Slovenija morala izvažati, če si bomo hoteli zagotoviti delo. Tu pa ima ravno lesna industrija zaradi surovinske osnove svojo komparativno prednost pred drugimi.
Ob tem smo se na razgovoru s tov. Verbičem dogovorili, da bomo v združenju Les in skupno z gozdarji pripravili ustrezne predloge za družbene spodbude in olajšave izvoznikom zaradi večje konkurenčnosti na svetovnem trgu. Le tako bo lesna industrija za leto 1981 izpolnila svoj zelo ambiciozen izvozni načrt. Planira namreč kar 6,3 milijarde din prilivov. Razen 35 %, ki jih odvaja družbi, še dodatnih 26 % usmerjeno združuje, SOZD Uniles pa jih združuje kar 31 %.
V. FORSTER
Akcija 200
Akcija 200 je akcija strelskega društva TONE MIŠIČ iz Straže. Cilj in namen te akcije je povečanje števila članov v klubu, kakor tudi usposobiti čim več prebivalcev, predvsem mladine, za pravilno ravnanje
z orožjemč ter napraviti iz njih dobre strelce.
Treningi z zračno puško so vsak ponedeljek in sredo od 19 ure naprej v prostorih doma Svobode v Straži (mala dvorana), kjer dobite tudi vse ostale informacije.
Vabljeni!
Titova štafeta -simbol
jugoslovanske
mladine
Vsako leto se mladi širom Jugoslavije veselijo pohoda Titove štafete. Pomeni nam ne samo mladost, zanos in veselje, temveč tudi bratstvo in enotnost med vsemi narodi in narodnostmi pri nas.
Štafeta je imela pri nas vedno velik moralni vpliv. Posebno je prišla do izraza letos, ko smo bili priče neredov na Kosovem. Jugoslovanska javnost je nastro-žje obsodila ta dejanja, Titova štafeta pa je bila dokaz moči bratstva in enotnosti. Na njeni poti je niso ovirali izgredi, mirno je nadaljevala svojo pot in vlivala poguma našim rodoljubom v teh, lahko rečemo, zares težkih trenutkih.
Verjetno so si mračne in nazadnjaške sile namerno izbrale ta trenutek, da bi ga izkoristile sebi v prid, toda resnica je pokazala popolnoma drugačno sliko. Nameni sovražnikov, da bi nas moralno in politično strli, so padli v vodo, Titova štafeta je mirno nadaljevala pot. Jugoslovanskim narodom pa je to pomenilo le izkušnjo več, da bomo poslej še bolj enotni, trdni in povezani med sabo.
Vse nam je znano, da je bila Jugoslavija priborjena z življenji milijonov, ki so padli med NOB. Na to ne smemo nikoli pozabiti, kakor tudi ne na vse dosežke, ki smo jih dosegli v tej borbi in po njej pod vodstvom tovariša Tita.
Misel in ideja tovariša Tita naj bo vedno prisotna med nami, ne le ko slišimo 'besedo Titova štafeta. Kaj pomeni Tito v našem političnem, moralnem in gospodarskem življenju se moramo vedno zavedati. Njego-
Titova štafeta -
(Nadaljevanje s 3. strani)
ve izkušnje naj nam bodo vodilo v prihodnosti, vsem nam in rodovom za nami.
Titova štafeta bo prila tudi v Novo mesto. Obiskala bo tudi Novoles. Želimo si, da bi ideje, ki jih štafeta prinaša iz leta v leto, vedno ostale v nas in da bi bili ob misli na njo še bolj delovni in še bolj pridni, saj bomo le s tem premagali vse sovražni-kc
PETER MIHIČ
SMERNICE DELA ODBORA ZA ZUNANJO TRGOVINO SOZD UNILES
Konec marca je bila na Unilesu že 31. seja odbora za zunanjo trgovino in prva seja v novi sestavi odbora pod vodstvom novega predsednika tov. Vilija Pavliča, direktorja TOZD blagovni promet Novoles.
Na odboru so obravnavali izhodišča in smernice za delo odbora v letu 1981 in za obdobje 1981-1985. Kot osnovno vodilo za delo odbora za zunanjo trgovino je samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD Uniles za srednjeročno obdobje 1981 1985 s cilji, ki so opredeljeni v planih vsake delovne organizacije, usklajenih v SISEOT.
Kot skupne naloge v SOZD Uniles bo odbor skušal uresničevati predvsem naslednje usmeritve: smotrno spremljanje izvozno -uvoznih tokov;
usklajevanje stališč za SISEOT, GZ, NB in druge organe;
združevanje deviznih sredstev; krepitev prisotnosti v Benelluxu preko lastnega predstavništva;
koordinacijo interesov na posameznih tržiščih in prodor na nova tržišča;
ustanavljanje novih podjetij in predstavništev v tujini;
usklajevanje maloobmejnega prometa in višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo in Avstrijo in druge naloge.
Članice SOZD imajo v izvozu podobne probleme; to je pomanjkanje in visoka cena domačih surovin, embalaže, okovja itd. Glavna ovira za boljše izvozne rezultate pa so nizke cene v izvozu oziroma premajhne izvozne spodbude in olajšave. Ocena Uni'esovega izvoza za I. polletje zaradi omenjenih težav ni tako zadovoljiva kot smo pričakovali.
V, FORSTKR
INVENTIVNA
DEJAVNOST
V glasilu delovne organizacije NOVOLES, št. 2, februarja 1981, smo objavili sestavek o inventivni dejavnosti, s katerim smo želeli spodbuditi vse delav-
ce, da se vključijo v razvoj te dejavnosti. Vemo, da so ti napori trenutno polni entuziazma, vendar se širi krog tistih, ki se zavedajo, da prihranki od inventivne dejavnosti lahko predstavljajo znatni delež uspešnega poslovanje delovne organizacije, povečanja osebnih dohodkov vseh delavcev in stimulativnega nagrajevanja avtoijev inventivnih predlogov.
Vzporedno z informiranjem delavcev o inventivni dejavnosti in iskanjem novih inventivnih predlogov smo pričeli sistematično urejati pravno-formalno, ekonomsko in organizacijsko problematiko inventivne dejavnosti. Zato je odbor za razvoj in organizacijo 25. 3. 1981 imenoval posebno projektno skupino, ki bo organizirala vse aktivnosti, potrebne za razvoj inventivne dejavnosti. Skupina bo delovala v sestavi: Jadran Žnidaršič - nosilec projekta (DSSS), Peter Henčič (TOZD TAP), Anton Stepan (TOZD TES), Andrej Kosec, Bogomir Zorman, Boštjan Japelj in Franci Curhalek (vsi DSSS) kot člani projektne skupine.
Do sedaj smo pripravili:
1 predlog dodatka k pravilniku o inventivni dejavnosti;
2.	poslovnik o inventivni dejavnosti;
3.	statut aktiva inovatorjev.
V dodatku k pravilniku o inventivni dejavnosti smo dopolnili nekatera pravna in ekonomska vprašanja ter spremenili postopek vložitve in obravnavanja inventivnih predlogov.
S poslovnikom o inventivni dejavnosti želimo v strnjeni obliki predstaviti vsebino pravilnika in dodatka k pravilniku o inventivni dejavnosti.
Pripravili smo tudi statut aktiva inovatorjev NOVOLES. Za maj 1981 načrtujemo ustanoviti občni zbor aktiva inovatorjev. Tako bomo združili v aktivu delavce, ki se želijo ukvarjati z inventivno dejavnostjo. Aktiv bo s skupno akcijo vseh članov skrbel za strokovno in organizirano pomoč članom aktiva.
Dosedanja akcija razvijanja inovacijske dejavnosti je zelo pozitivno odmevala med delavci. Če vemo, da smo v obdobju 1976 - 1980 evidentirali samo 8 inventivnih predlogov, nam prvi rezultati v letu 1981 povedo:
1.	februarja 1981 so delavci predložili 21 novih inventivnih predlogov;
2.	marca 1981 pa 1 inventivni predlog
Od 22 predloženih inventivnih predlogov smo posredovali 11 inventivnih predlogov v ocenitev na delavske svete TOZD, kjer so ti predlogi nastali in kjer se bodo ti predlogi eventuelno uporabili (1 predlog na TOZD TAP, 1 predlog na TOZD TSP, 9 predlogov na TOZD TDP). Preostale inventivne predloge morajo avtorji dopolniti z ustreznimi podatki.
Glede na navedene rezultate in interes delavcev za inventivno dejavnost pričakujemo še večji odziv delavcev NOVOLES. Vse predloge, ki jih bodo delavci posredovali v ka-drovsko-socialno službo, bodo obravnavale strokovne komisije in delavski sveti TOZD in DSSS. Želimo, da nam delavci posredujejo tudi oizvodne probleme in morda tudi izdelane predloge rešitev. Vsak predlog, uporaben ali samo zanimiv, bomo nagrajevali v skladu s sprejetimi samoupravnimi akti.
V vsaki temeljni organizaciji bomo imenovali animatorja inventivne dejavnosti, pri katerem bodo delavci dobili potrebne informacije in pomoč pri skupnih naporih za razvoj inventivne dejavnosti.
OBJAVLJENI POSLOVNIK O INVENTIVNI DEJAVNOSTI SHRANITE, KER GA NE BOMO RAZMNOŽEVALI!
Na predlog kadrovsko-socialne službe DSSS so člani kolektivnega poslovodnega organa dne 7. 4. 1981 sprejeli:
POSLOVNIK O INVENTIVNI DEJAVNOSTI
I.	UVOD
V poslovniku je poudarek na bistvenih značilnostih vsebine pravilnika in dodatka k pravilniku o inventivni dejavnosti, da dobijo delavci kratek in strnjen pregled o vsebini inventivne dejavnosti. Le tako lahko delavec hitro spozna bistvo in postopke spodbujanja, uresničitve in uporabe, zavarovanja in nagrajevanja pozitivnih učinkov inventivne dejavnosti.
II.	SPODBUJANJE INVENTIVNE DEJAVNOSTI
Vsi delavci DO NOVOLES smo nosilci razvoja inventivne dejavnosti, pomembnejšo vlogo pa imajo strokovna služba TOZD in DSSS, sindikalna organizacija, zveza komunistov, samoupravni organi in organizacije, strokovne komisije (strokovne komisije TOZD za inovacije, komisija za inovacije DO, odbor za razvoj in organizacijo), aktiv inovatorjev, strokovni sodelavec za pospeševanje inventivne dejavnosti, animatorji inventivne dejavnosti idr.
Spodbujanje inventivne dejavnosti temelji na moralnem in materialnem priznanju za dosežene rezultate.
III.	POSTOPEK PREDLAGANJA, VLOŽITVE IN UVELJAVLJANJA INVENTIVNIH PREDLOGOV
Inventivni predlogi morajo vsebovati:
-	osebne podatke avtorja,
-	osebne podatke prijavitelja,
-	opis predloga,
-	skico, načrte,
izračun ali oceno koristnosti predloga,
-	iz predloga mora biti razvidna udeležba vsakega soavtorja.
Tako oblikovane predloge je treba dostaviti strokovnemu sodelavcu za pospeševanje inventivne dejavnosti, da bomo zagotovili enotno in centralno informacijo o delu tega področja, organizacijo strokovne pomoči avtorjem inventivnih predlogov. Strokovni sodelavec v 15 dneh posreduje inventivne predloge direktorju TOZD, ta pa imenuje strokovno komisijo, ki opravi pismeno oceno predloga. Direktor TOZD mora imenovati strokovno komisijo v 15 dneh po prejemu inventivnega predloga. Strokovna komisija pa je dolžna izdelati oceno inventivnega predloga, oceno njegove koristnosti in uporabnosti najkasneje v 2 mese cih po imenovanju. Komisija posreduje oceno na delavski svet TOZD in strokovnemu sodelavcu za pospeševanje inventivne dejavnosti.
Na podlagi dokončnega sklepa delavskega sveta TOZD o sprejetju predloga se med avtorjem in temeljno organizacijo, ki se odloči uporabiti invencijo, sklene pismena pogodba, s katero se uredijo medseboj-
ne pravice in obveznosti med avtorjem in temeljno organizacijo.
Avtorja se mora vabiti na vse seje organov, ki razpravljajo in odločajo o njegovem predlogu.
IV.	MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI MED AVTORJEM IN TEMELJNO ORGANIZACIJO
Temeljna organizacija ima pravico do pridobitve patenta na izumih in do izkoriščanja izumov, tehničnih izboljšav ter koristnih predlogov in tehničnih tajnosti, ki so nastali v temeljni organizaciji.
Avtor ima pravico do enkratne nagrade in posebnega nadomestila po določilih pravilnika in dodatka k pravilniku o inventivni dejavnosti ter v skladu s pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih, katero je sklenil s temeljno organizacijo.
Avtor poda zahtevo za izplačilo enkratne nagrade in posebnega nadomestila pri delavskem svetu temeljne organizacije najkasneje v roku enega leta od dneva, ko je temeljna organizacija začela uporabljati inventivni predlog.
V.	ENKRATNE NAGRADE IN POSEBNO NADOME STILO
Višina enkratnih nagrad za predloge, ki jih delavski svet temeljne organizacije ne osvoji, smatra pa, da so koristni in spodbudni, je 5 % od povprečnega neto OD na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije za prvih 9 mesecev preteklega leta.
Vsak predlog, ki ga delavski svet osvoji, se nagradi:
koristen predlog 10% od povprečnega neto OD na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije za prvih 9 mesecev preteklega leta
-	tehnična izboljšava 25 % od povprečnega neto OD na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije za prvih 9 mesecev preteklega leta
-	izum, ko ga sprejme jugoslovanski patentni urad 50 % od povprečnega neto OD na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije za prvih 9 mesecev preteklega leta
-	ob podelitvi patenta 30 % od povprečnega neto OD na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije za prvih 9 mesecev preteklega leta
Korigirani sta tabeli za izračun posebnega nadomestila in faktorji za izračun koeficienta korekcije posebnega nadomestila.
Tako popravljena tabela in faktorji so bolj stimulativni od dosedanjih.
VI.	DELEŽ DELOVNE DOLŽNOSTI
Inventivni predlog je vsak tak predlog, kije nastal:
izven okvira redne delovne dolžnosti;
v okviru redne delovne dolžnosti, če je rešitev problema presegla cilj, določen v nalogi.
Inventivni predlog, ki je nastal izven redne delovne dolžnosti, pomeni vsak tak predlog, katerega vsebino problematike, ki jo obravnava, in tehnično vsebino ne moremo sklepati iz opisa del in nalog delavca, kije predlog podal.
Ce delavec opravi delo, za katerega je zadolžen, uspešno in doseže cilje, doiočene v nalogi, je tako delo delovna dolžnost. Ce pa je njegova rešitev boljša, cenejša in izvedena hitreje, je to preseganje cilja, določenega v nalogi, invencija, ki jo je potrebno primerno obravnavati in nagraditi.
vil. planiranji:	in
FINANCIRANJE INVENTIVNE DEJAVNOSTI
TOZD in DSSS morajo v letnih in srednjeročnih planskih dokumentih opredeliti:
-	okvirne smernice razvoja inventivne dejavnosti;
-	program dela s konkretnimi nalogami na tem področju;
-	planirati sredstva za razvoj, izvajanje, zavarovanje in nagrajevanje inventivne dejavnosti idr.
KONČNE DOLOČBE
Poslovnik o inventivni dejavnosti je strnjena informacija o samoupravnem urejanju in razvijanju inventivne dejavnosti in je usklajen s pravilnikom in dodatkom k pravilniku o inventivni dejavnosti.
F. CURHALEK
Z znanjem do boljše organiziranosti
Prostorska utesnjenost v TOZD TG Dvor in tudi dokaj slaba opremljenost s stroji sta narekovali, da se strokovno ugotovi, kaj je možno storiti, da bi se v obstoječih pogojih spremenila oziroma izboljšala produktivnost v TOZD. Rešitve naj bi temeljile na neizkoriščenih notranjih rezervah, boljši organiziranosti proizvodnje ob odpravi ozkih grl. Ker sami temu niso bili kos, so zaprosili za pomoč strokovne službe v DO, ki so pritegnile k sodelovanju magistra Toneta Klasinca, kot zunanjega sodelavca DO Novoles, ki je opravil takoimenovano „ANALIZO KAPACITET” - mimogrede lahko povemo, da je ta metoda že bila preizkušena tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah v Sloveniji - katere rezultat je pokazal vsa ozka grla v proizvodnji in opozoril na nekatera mesta, ki niso dovoli izkoriščena.
Na podlagi ugotovitev, ki so rezultat te analize, so pristopili k izvajanju nalog, ki jih sedaj že dobro obvladujejo. Vedeti namreč moramo, da imajo samoupravne delovne skupine (SDS) vsakodnevno sveže podatke o doseganju zadanih dnevnih ciljev in na ta način lahko s samoupravnim dogovarjanjem izberejo najboljšo pot, da morebitne težave premagajo.
Kaj menijo o delu, ki je sedaj organizirano glede na ugotovitve analize, smo vprašali vodje SDS.
Štefka MURN - vodja SDS v lakirnici: opravlja dela in naloge pod nazivom: ročno brušenje po laku — je povedala:
„Samoupravne delovne skupine, ki smo jih organizirali v naši TOZD, so pozitivna stvar, predvsem zato, ker se lahko v SDS hitro pogovorimo o proizvodnih težavah, ki se pojavijo. Seveda nekateri delavci sprejemajo odločitve težje kot drugi. Tu mislim predvsem na vprašanje nadur, ki jih je včasih potrebno opraviti. V primerjavi s stanjem pred organiziranjem SDS se sedaj lažje in hitreje dogovarjamo.”
Alojz LEGAN - vodja SDŠ groba strojna; opravlja dela in naloge pod nazivom: nadmizni rezkalec - je rekel:
„V naši SDS uspeh pri doseganju zastavljenih ciljev še ni najboljši. Vzroki za to so predvsem v tem, da nekateri vse preveč računajo na pridne delavce. Vendar smo sc s takimi odkrito pogovorili in jim povedali kar jim gre. Veste, sedaj smo v SDS nekako bolj neposredno vezani na uspeh in zato moramo vsi, če je potrebno dobro poprijeti, da pripravimo „robo” za kontejner. Ladja nas namreč ne bo nikoli čakala, če bomo mi zamujali z roki. Lahko bi rekel, da_ je sedaj odgovornost pri vseh članih SDS veliko bolj prisotna kot je bila to poprej. Nadure, ki jih je včasih potrebno opraviti pa prinesejo tudi nekaj več zaslužka." (Alojz je povedal, da se z dvajsetimi nadurami zasluži približno 8.000 din - op. pisca)
Alojz KUHELJ - vodja SDS fina strojnaS opravlja dela in naloge pod nazivom:	brusilec	na	brusnem
bobnu - pa je dodal:
„V začetku je bilo zelo težko, kajti nekateri so zelo kritizirali, ko smo organizirali SDS in začeli upoštevati ugotovitve analize. Sedaj, po nekaj sestankih SDS, pa se stvari spreminjajo na bolje. Zaslužki posameznih delavcev so seveda različni. Odvisno je kakšna dela in naloge kdo opravlja. Najnižji OD v naši SDS (brez nadur) se suče okoli 6.000 din. Prepričan sem, da nam tekoče seznanjanje z rezultati doseganja planiranih nalog pomeni veliko.”
Vsi so si bili edini, da so letošnji planski cilji postavljeni žeto smelo in da jih bo zelo težko doseči. Z odločnostjo s katero so začeli bitko za izpolnitev plana jim bo prav
Alojz Kuhelj
gotovo uspelo izboljšati trenutne rezultate, ki so še nekoliko manjši od načrtovanih.
- ic
NOVOLES
STRAŽA
IN JAVOR PIVKA V KAMERUNU
Že lep čas teče akcija za naše naložbe v Kamerunu po sklenjenem samoupravnem sporazumu z delovno organizacijo Javor iz Pivke. Mnogi se sprašujejo potihoma, drugi ugibajo na glas, naša želja pa je, da o tem zvedo vsi ki jih zadeva zanima, tudi delavci Temeljne organizacije TES, kjer je delavski svet sprožil zahtevo po poročilu, kako je s „Kamerunom”. Naša želja je bila podati izčrpno informacijo, ko bi bil celoten posel končan. Na žalost postopki pri nas in v tej afriški deželi ne tečejo z za-željeno hitrostjo, vendar v tem trenutku lahko povemo, da se močno približujemo rešitvam.
Iz predhodnih razprav je zna-p no, da moramo imeti v Kamerunu najprej svoje lastno podjetje, ki mora imeti vladno dovoljenje za izkoriščanje gozdov in primarno predelavo lesa. Šele tako podjetje, ki posluje po kamerunskih predpisih, si lahko omisli širjenje dejavnosti v gozdarstvu.
Torej k stvari. Končni cilj naših naložb je predvsem odkup kapitala kamerunske firme, ki
je v lasti dveh Francozov. Sklenjena je pogodba, da od njih v prvi fazi kupimo 90 % kapitala, Frazcoza pa ostaneta z 10% odstotki naša partnerja še nadaljnji dve ali tri leta. V razgovorih smo ugotovili, da taka varianta nudi več dobrih strani in sicer 15% prihranek kupnine pri davkih in status mešanega podjetja, ki je po naši zakonodaji celo prednosten, kadar odkupujemo deleže in kapital tujih podjetij. Sodelovanje tujcev pa ima ugodnost tudi za nas, saj čuvajo koristi podjetja, nova oblika pa pri tem zadrži tudi vse tiste dobre poslovne zveze, ki so obstajale doslej. Tudi delavci ostanejo raje še naprej na poslu v podjetju, ko ne izgubijo občutka socialne varnosti. Nam pa na začetku taki odnosi povsem odgovarjajo, saj je normalen potek poslov več ali manj zagotovljen.
Takšna oblika sodelovanja je bila predočena tudi našim družbenopolitičnim organom, pristojnim za izdajanje soglasij za opravljanje gospodarskih dejavnosti v tujini. Prav takšna oblika sodelovanja je bila prikazana tudi gospodarskim in finančnim ustanovam.
Sedaj imata oba partnerja, NOVOLES in JAVOR, v rokah soglasja za ustanovitev lastnega podjetja, ki ga okrajšano imenujemo EXIBOIS, kakor tudi za odkup deležev kamerunske firme, ki jo na kratko označujemo SEBC. Statut našega podjetja EXIBOIS je v tem trenutku predložen kamerunskemu sodišču za vpis firme v tamkajšnji register, vplačana je osnovna glavnica 5.000.000 kamerunskih frankov (100.000 francoskih frankov). No\oles in Javor sta plačala vsak svojo polovico. Bančna veriga: Temeljna dolenjska banka — LB Združena banka — Jugoslovanska banka za mednarodno gospodarsko sodelovanje so odobrile celotno kritje naložbe. Na žalost le po uradnem tečaju, ki pa je sedaj že mnogo nižji od prostega bančnega tečaja za nakup deviz, zato bomo morali prispevati okoli 15% tudi do 20% lastnih deviznih dinarjev.
Vsi roki za izvršitev celotne manipulacije in transakcije doma in v Kamerunu so postavljeni na 30. junij 1981. Z uresničitvijo tega roka naj bi s 1. julijem letos prevzeli od Francozov v Kamerunu na nas prenesene gozdne koncesije za 160.000 ha (eventualno 200.000 hektarov), opremo za izkoriščanje gozdov, žagarski obrat s kapaciteto 35000 mT hlodovine letno, kamione, delavnice in delavsko
(Nadaljevanje s 4. strani)
naselje za 200 črnskih družin s šolo, ambulanto in trgovinico.
Računamo, da smo s tem vsaj v manjši meri potolažili radovednost, pa tudi skrb naših delavcev.
Nikakor ne želimo, da se s tem tudi to poročanje konča.
Prepričani smo, da mnoge tudi zanima, kje bomo imeli svoje koncesije in naložen denar, kje bomo delovali skupno z našim partnerjem Javorjem iz Pivke, kakšna je dežela, kamor vstopamo, kaj nam nudijo domačini.
Zato bomo naš sestavek priobčili v več nadaljevanjih, saj je snovi za več kot za eno samo številko našega glasila.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega I očeta se iskreno zahvaljujem OOS TOZD ŽAGA in TVP za podarjene vence ter sodelavcem za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
MILKA DULAR
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage stare mame
Marije Saje
se iskreno zahvaljujem OOS TOZD TDP za podarjeni venec. Posebna zahvala tudi sodelavcem lakirnice za denarno pomoč in izrečena sožalja.
Vnuk Stanislav z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage i mame
MARIJE BOLDAIM
se iskreno zahvaljujem OOS TOZD TVP za podarjeni venec, sodelavcem pa še posebno za denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Hčerka Erna Senica z družino
Sortirnica žaganega lesa v Kamerunu
Vzroki za naša vlaganja v Afriki
Ne le pomanjkanje lesa v deželah z visoko razvito industrijo za predelavo lesa in proizvodnjo dokončnih lesnih izdelkov, temveč tudi specifične lastnosti lesa, ki prihaja iz tropskih gozdov povzročajo, da so oči lesarjev uprte tja, kjer je do tega moč priti najhitreje in najceneje-
Naša stara Evropa s svojimi surovinskimi viri polagoma peša in njena razvita industrijaje čedalje bolj navezana na uvoz, ne samo rudnin, temveč tudi lesa iz Afrike, ki nam je najbližja.
Vsako leto uvažamo večje količine lesa, ki ga imenujemo kar tropski ali eksotični. Stalno povečanje potreb je čutiti seveda tudi v drugih deželah z razvito lesno industrijo, vse več lesa uvažajo iz Afrike. Toda Afrika ni vsa pokrita s pragozdovi, saj vam že pogled na zemljevid pokaže, kolikšen del je pokrit s puščavo in koliko sveta je savanskega tipa, kjer so gozdovi silno redki. Prave pragozdove najdemo le še v deželah Centralne Afrike, med katere štejemo Gabon, Republiko Kongo (Brazzaville), Centralno afriško republiko, Gvinejo in Kamerun.
Iz teh dežel dobivamo hlodovino tropskih vrst lesa, v glavnem po dobro utečenih trgovskih zvezah. Svoj kapital imamo vložen tudi pri poznanem jugoslovanskem podjetju SLOVE-N1A BOIS v Centralni Afriki.
Toda velika potreba na svetovnem trgu in večna nihanja na tem tržišču naj je dala misel, da si sami zagotovimo lastne lesne surovinske vire.
EDO TRELC Nadaljevanje prihodnjič
Mobilizacija civilne zaščite v OZD
Z mobilizacijo civilne zaščite želimo doseči takšno pripravljenost, bodisi njenih posameznih sestavin ali celotne civilne zaščite v delovni organizaciji, da lahko hitro izvedemo vse potrebne ukrepe, ki jih narekujejo vojno stanje, naravna ali druga huda nesreča ali druge izredne razmere. Glede na to, da je civilna zaščita zelo množična, pravzaprav najštevilnejša sestavina splošne ljudske obrambe, je njena mobilizacija tudi primerno zapletena.
Načrt delovne organizacije je del njenega obrambnega načrta. Sestavni del načrta CZ pa je tudi mobilizacijski načrt štaba in enot CZ. Ta vsebuje več dokumentov, ki omogočajo hitro in načrtno izvedbo mobilizacije štaba in vseh enot CZ v organizaciji in sicer:
navodilo za izvršitev mobilizacije, ki ureja, kdo lahko ukaže mobilizacijo in kdaj,
seznam kurirjev in prevoznih sredstev za vpoklic obveznikov in sredstev CZ,	I
opomnik za izvršitev mobilizacije za poveljnika in načelnika štaba ter poveljnika enot,
pregled opreme in sredstev, ki jih imajo štab in enote, oziroma, ki jih prejemjo iz popisa in
razmestitev enot na zbirališčih.
Vsi dokumenti so v ažurnem stanju, kajti le taki omogočajo hitro izvedbo mobilizacije brez vsakršnih zapletov in nepotrebnega izgubljanja časa. V razmerah, ki narekujejo hitro ukrepa-
nje, naprimer ob nenadnem napadu, ob naravni ali drugi nesreči, ki je prizadela organizacijo ali se zgodila v bližini njenega območja, odločajo organi DO in sicer delavski svet ali komite za SLO. Če položaj to narekuje, lahko ukaže mobilizacijo tudi štab civilne zaščite.
DELNA MOBILIZACIJA se izvede takrat, ko obseg zaščitnih ukrepov, ki jih je treba opraviti, ne narekuje, daje treba mobilizirati vse sile in sredstva CZ. V poštev pride ob neposredni vojni nevarnosti ter ob takih naravnih in drugih nesrečah, ko je treba opraviti le nekatere ukrepe civilne zaščite. Koliko in katere vrste bomo mobilizirali, je odvisno od trenutne ogroženosti oziroma od razmer v DO. Vedno pa je treba mobilizirati štab za CZ, da bi l ahko usmerjal nadaljnjo iz vedbo mobilizacije drugih sestavin CZ in opravljanje predvidenih oziroma potrebnih ukrepov.
SPLOŠNO MOBILIZACIJO civilne zaščite opravimo v neposredni vojni nevarnosti, ko se izvede splošna mobilizacija vseh drugih sestavin SLO, ob nenadnem napadu ter ob naravni nesreči katastrofalnega obsega, ko je potrebno usmeriti k reševanju ljudi in imetja vse razpoložljive sile in sredstva.
Po izvedeni splošni mobilizaciji pa moramo:
oceniti, ali je potrebno, da nekatere enote in sredstva CZ ostanejo zbrani na primernih zbirališčih in katere naj bodo te enote, moštvo ostalih enot pa se vrne na delo, s tem daje stalno pripravljeno, da se hitro zbere in formira svoje enote in se loti določenih zaščitnih ali reševalnih del.
Po vsem tem lahko ugotovimo, da so priprave delovne organizacije še dokaj dobro izpeljane.
M. R.
Pravnomočno
izrečeni
disciplinski
ukrepi
od 1.1.1981 do 23.3.1981
TOZD TDP:
1.	ŽURGA FRANC: 10 neopravičenih izostankov z dela — prenehanje delovnega razmeija.
TOZD TGD:
1.	ŽUPANČIČ FRANC: prihod na delo v vinjenem stanju, nesramno obnašanje do sodelavcev javni opomin.
2.	KONCILJA MITJA: trije izostanki z dela na prosto soboto, nepravočasno opravičevanje izostankov z dela — javni opomin.
TOZDTPI:
1.	VIDMAR LADISLAV: prihod na delo v vinjenem stanju, prerekanje s sodelavci — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za 6 mesecev.
TOZD BOR:
L MOLAN JOŽICA: malomarno opravljanje dela — javni opomin.
2.	BRAČUN JOŽE: prekinil delovno razmerje.
TOZD BLP:
L NOVINEC ANTON: dva neopravičena izostanka — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za 1 leto.
TOZD TSP:
L JURAN ANTON: sporazumno prekinil delovno razmerje.
2.	NOSE MARJAN: 2 izostanka z dela prenehanje delovnega razmeija, pogojno za eno leto.
3.	AVSENIK JELKA: odklonitev dela, ponarejanje kontrolne karte — javni opomin.
4.	KOLENC JANEZ: zamujanje dela, odklonitev dela — javni opomin.
5.	GORŠE VINKO: prinašanje alk. pijač v TOZD — javni opomin.
TOZD „LIPA”
Naša firma resje zlata, na mah nar’di ti okna, vrata.
Saj ko pripeljejo nam les, ga viličar zloži — čest’ zares, ko v roke pljune še
„horuk partija” ga strojna že čez mašine šiba.
Da ne bi vse narazen šlo, ga pa v klejarni mal’ polepijo. Potem pa okna v ročno ši bajo, jih tam nakujejo in pofarbajo.
Pred delavnico že kamijon stoji, da izdelke na objekte zvozil bi, tam monterji že nestrpno
čakajo,
da do roka not jih vstavijo.
A vsega tega ne bi bilo, če za plan in denar se ne bi
delalo.
In tuje še režija naša, da preskrbi nam delo in pajdaša, ki naše delo dobro plačal bi, da 12.—tega vesel’ domov bi šli.
Tu sta pa še TOZD dva, ki tud’ za na se trudita, od nas velike dnarce si žele ta krška TOZD DSSS in BLP.
To slika naš’ga TOZD je, al’ delamo dobr’, al’ pa ne, če nam ne verjamete, nas pa obiščite in sami se prepričajte.
NOVOLES „LIPA” TOZD „ženske”
Šahovske novice
Na šahovskem tekmovanju delavskih športnih iger za leto 1981 je bila odigrana prva polovica. V prostorih šahovskega kluba Novo mesto so se 14. aprila pomerile ekipe druge jakostne skupine: Novoles, DITC (Kremen), Novoteks, Stanovanjska skupnost, VGP in Iskra Žužemberk.
Kljub neresnosti tekmovalcev iz Novoteksa in Stanovanjske skupnosti, ki niso prišli na tekmovanje, so bile odigrane zanimive partije. Iskra Žužemberk je potrdila vlogo favorita, čeprav je visoko izgubila z našo ekipo.
Barve Novolesa so zastopali: Majster, Bačnik, Medvode, Pez-deršek, Vidmar in Kregar.
Vrstni red uvrstitve: Iskra 8 točk, Novoles 7 točk, DITC 5 točk, VGP 4 točke, Novoteks in Stanovanjska skupnost 0 točk.
Rezultati naše ekipe: Novoles : Iskra 3:1 (zmagali: Maj-
ster, Medved in Pezderšek), DITC : Novoles 2:2 (zmagali: Medved in Vidmar) in Novoles: VGP 2:2 (zmagali: Medved in Pezderšek)
Šahovsko društvo Novoles organizira hitropotezno šahovsko tekmovanje ki bo 23. 4. 1981 ob 15. uri v sejni sobi Novolesa. Zmagovalec bo prejel pokal, prvih pet pa diplome.
SAM
Naloge mladih
V ponedeljek, 13. aprila, je bil v mali jedilnici kuhinje sestanek koordinacijskega sveta ZSMS Novoles. Tokrat se lahko pohvalimo z udeležbo desetih predstavnikov 00 mladine po TOZD; manjkali pa so iz TOZD BLP, TKO, TGD, TAP in TPI. Sestanka se je udeležil tudi sekretar občinske konference Novo mesto Anton Anderlič.
Nalog iz plana mladine Novolesa oziroma nalog občinske konference se je nabralo precejšnje število in bilje zadnji čas, da se jih lotimo. Tako bi podal nekaj važnejših točk:
L Evidentiranje mladih za MDA: ta naloga še poteka, čeprav je prvi rok oddaje že minil. Novoles bo letos imel najverjetneje osem udeležencev (lani sedem). Sedaj upamo, da bodo delavski sveti TOZD tem osmim dovolili odsotnost z dela. Prepričan sem, da je vseh osem udeležencev aktivnih na vseh področjih dela in da bodo zadovoljivo predstavljali našo organizacijo na delovnih akcijah.
2.	Politična šola: Začela seje spomladanska mladinska politična šola, A in B (nadaljevalna) skupina. Po prvih podatkih bomo imeli okoli deset obiskovalcev te šole.
3.	Štafeta mladosti: v četrtek 23. aprila bo proslava prvega maja. K sodelovanju je povabljena tudi mladina. Kot že lansko leto, bomo tudi letos postavili oder in sodelovali s skupno štafeto Novolesa. Ta bo ena od lokalnih štafet, ki se bo zvezni štafeti priključila naslednji dan ob 13. uri na Glavnem trgu v Novem mestu.
4.	Volilno - programske konference: samo štiri osnovne organizacije so letos to nalogo dobro izvedli. To so TSP, Lipa, TGD in TDP. Novo izvoljenim zaželim uspešno delo, starim pa se zahvaljujem za trud in upam da bodo čim bolj pomagali ali vsaj svetovali ostalim. V maju bo tudi volilno-programska konferenca na nivoju koordinacijskega sveta.
NOVOLES 7
Tekmovanje „TITO -REVOLUCIJA - MIR”
Z Vlastno Juvančič sva se 11. 4. 1981 udeležili občinskega tekmovanja „Tito-revolucija mir”, kjer sva zastopali DO NOVOLES. Tekmovanje je bilo v prostorih doma JLA. Vprašanja so obsegala obdobje II. svetovne vojne. Udeleženci tekmovanja smo bili razdeljeni v dve grupi. V eni grupi so tekmovali osnovnošolci med seboj, v drugi grupi pa so se pomerili udeleženci srednjih šol, organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti.
Naša udeležba ni bila konkurenčna, ker je manjkal Rutko Pršlja, kije bil vJLA.
JOCABENDEKOV

Kako
gradimo nove delovne prostore v TOZD SIGMAT?
V letu 1980 smo začeli z gradnjo nove delovne hale, ki bo velika 1600 m^. Vse do začetka novembra so dela potekala več ali manj po načrtih. Takoj po prvem novembru smo dobili prvi sneg in s tem so nastopile nevšečnosti pri gradnji. Proti pričakovanju se je razen snega pojavila še izredno nizka temperatura in vse skupaj je onemogočilo nadaljnjo gradnjo. Glede na to, da iz objektivnih razlogov pred začetkom zime nismo uspeli pokriti objekta, smo bili primorani prekiniti vsa dela.
Po spomladanski odjugi in lepšem vremenu je gradišče ponovno postalo živahno in vsa dela opravljamo v polnem zamahu. Streha je pokrita in omogoča opravljanje vseh del v notranjosti hale. SGP Pionir bo čez nekaj dni začel z izdelavo armiranobetonske plošče in z utijevanjem ter ureditvijo zunanjega dela in okolice objekta.
Elektroinstalateriji so razpredli svoje mreže v vseh kotičkih in pričakovati je, da bodo njihova dela v hali kmalu končana. Razpeljan je že tudi
A
Kadrovske vesti
MAREC TOZD TDP:
odšli:	Matilda KIRN
(invalidska upokojitev), Milena PLANTAN (sporazum), Branka MAKSIMOVIČ (samovoljno), Memiš KULE-TIĆ (samovoljno).
TOZD TVP:
odšli:	Ana JAKLIČ
(invalidska upokojitev).
TOZD TSP:
prišli: Štefan KONCILJA, odšli:	Antonija PEČA-
VER (samovoljno), Matjan POLIČNIK (sporazum)
TOZD TAP:
prišli: Božidar BIZJAK, odšli:	Ivan	KRALJ
(sporazum) in Bojan MAJER (disciplinsko)
TOZD TKO:
odšli: Jožica ŠAVOREN (sporazum).
TOZD TG:
prišli: Anica GLAVAN.
TOZD ŽAGA:
prišli: Štefan KOBE, Želj-ko KASUN, Viktor
URBANČIČ in Bojan BENCIK (iz DSSS).
odšli: Asim HUZEJRO-VIČ (samovoljno), Nevenka MAKSIMOVIČ (samovoljno) in Branko HROVAT (samovoljno).
TOZD TPP:
prišli: Janez LUKŠE in Anton BOŽIČ.
odšli: Anton GRABNAR (samovoljno) in Željko BRULC (samovoljno).
TOZD BLP:
prišli: Slavko BARBORIČ in Marija Lemovec (iz TOZD TDP).
TOZD SIGMAT:
prišli:	Jože KLENOV-
ŠEK, Zvonko PAVLIČ.
odšli: Janez BOGOVIČ (JLA), Ivan ABRAM (JLA) i n Jože MARINČIČ (JLA).
TOZD BOR:
odšli: Jože ARH (inv. upokojitev), Jože BRAČUN (sporazum) in Jože JANC (sporazum).
DSSS:
prišli: Mladen MAJSTER, Ivan PEZDIRC in Vera NOSE (iz TOZD TVP).
TOZD	MOŠKI	ŽENSKE	SKUPAJ
TOZD TDP	150	219	369
TOZD TVP	122	179	301
TOZD TSP	169	167	336
TOZD TG	44	53	97
TOZD ŽAGA	150	20	170
TOZD TPI	58	22	80
TOZD TES	105	25	130
TOZD TAPA	88	53	141
TOZD TPP	128	75	203
TOZD BLP	82	37	119
DSSS	86	88	174
TOZD SIGMAT	83	29	112
TOZD TKO	61	27	88
TOZD LIPA	80	4	84
TOZD BOR	71	16	87
SKUPAJ	1477	1014	2491
(Nadaljevanje s 7. strani)
vodovod in celotni odtočni sistem. Dokončno je tudi hi-drantno omrežje. Vse ostale strojne instalacije bodo opravljene po dokončanju armirno-betonske plošče v hali. Tudi steklarji so že zasteklili vse okenske odprtine. V nekaj dneh bodo delavci naše TOZD montirali kovinska vrata.
Kljub težavam, ki nastopajo pri vsaki gradnji pričakujemo, da bo objekt usposobljen do začetka julija 1981.
SLAVKO LIPAR
Zapisnik z dne 30. 3.1981
30. 3. 1981 sva se s tov. Bendeko-vo udeležili sestanka v sejni dvorani doma JLA. Razgovor je potekal med delegati OO ZSMS iz kulturnih skupin, mladih ustvarjalcev, umetnikov ter predstavnikov kulturne skupnosti.
Poudarek tega sestanka je bil predvsem na kulturnem delovanju mladih, ne samo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih organizacij, temveč tudi v krajevnih skupnostih in občinah.
Območje Novega mesta ter Dolenske je vse prej kot dobro kulturno organizirano. V Novem mestu sicer imamo dom kulture, kjer pa se žal več ali manj prikazujejo filmi in predstave, ki ne odgovarjajo ljudem, ki zahtevajo kvalitetnejšo vsebino. Prav tako je na tem območju slabo organizirano obveščanje, naj si bo za ogled likovne razstave v galeriji ali v muzeju.
Tov. Petrova je poudarila, da mladi premalo obiskujejo knjižnico, ki jim resnično nudi obsežno gradivo ter splošno razgledanost na literarnem področju. Mladi so torej precej nezainteresirani in posegajo vse prevečkrat po knjižnih delih, ki ga imenujemo ..šund".
Razprave pa so se udeležili tudi predstavniki Glasbene mladine Ti so sredi februarja organizirali nastop štirih škotskih glasbenikov, ki so do-
Glasiio „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2800 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC, TOZD Dolenjski list Tisk: DITC, TOZD Tiskarna Knjigotisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi menja Sekretariata za informacije pri IS SR S love-nije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978.
čakali dober sprejem, saj so s svojimi poskočnimi, ljudskimi zvoki ustvarili izredno vzdušje.
Sicer pa se nam v aprilu obeta nov glasbeni dogodek.
Arh. Grobovšek je mišljenja, da bi morali občani bolj skrbeti za zunanji videz Novega mesta, skrbeti za čistočo, kajti tudi to je odraz človekove kulture.
Pripombe so bile tudi na račun mladincev v organizacijah združenega dela, ki so preveč pasivni, zato so nekateri predstavniki drugih DO iskali izhod za poživitev nezainteresirane mladine pri mentorjih, ki bi jih s svojimi spodbudami usmerili k delu.
Predlog, katerega bi morali kar najhitreje spremeniti v dejanje, pa je sledeč:
mladi entuzijsti - ustvarjalci bi se enkrat mesečno, enkrat letno ali po potrebi in dogovoru, zbrali, drug drugemu prikazali svoje delo in zadovoljstvo bi bilo prav gotovo popolno.
Pa še nekaj: Takšno združevanje ne bi zahtevalo nobenih večjih stroškov.
Živahna razprava se je zaključila ob 18. uri.
MILENA MEDIC TOZD BLP
Darovali so kri
V ČASU OD 1. 1. DO 1.4. SO DAROVALI KRI NASLEDNJI KRVODAJALCI:
Avbar I rane (41	- krat),
Andrejčič Marjan (8), Avsenik Jelka
(2)	, Avguštin Jože (22). Bobnar Stanko (13), Bratkovič Ana (1), Barbič Tihomir (27), Brus Ljubica (6), Brus Metod (9), Berkopec Branko (8). Besednjak Božo (3). Boltež Jože (1), Bobnar Anton (9), Bohte Branko (4), Bradač Andrej (3), Birsa Marija (6), Bukovec Ciril (13). Bobič Ludvik (15) Bcrus Jože (1). Cafuta Jože (11), Černič Jožefa (31), Cukajne Jože (2), Černič Mirko (31), Davidovič Janja (5), Dular Primož (11). Derčar Ivanka (13), Dragman Marina (22), Dragman Marija (11), Dolinar Jožica (1). Daro-vec I rane (17). Fink Slavko (21), Gorenc Slavko (11), Goršič Luka
(3)	, Gobec Anica (4), Gnidovec Jože (27), Gašperšič Dane (10), Gorše Edvard (7). Grošelj Ivanka (4). Grošelj Miha (18), Grabnar Anton (5), Grabnar Jože (9), Gazvoda Veronika (1), Gorše Stanislav (14). Gorše Vika (3), Golob Marija (1), Hočevar Jože ( 28), Hočevar Jože (6), Hrovat Jožica ( 2), Holjo Ljubica (12), He-cel Anton (177). Juran Anica (20), Juršič Marija (15). Jaklič I rane (9), Jordan Srečko (28), Jakše Alojz (40), Jurca Miran (14), Kovač Joža (19), Kocmut Ludvik (8), Kren Jože
(12), Kralj Uroš (11). Kuhar Frančiška (4), Kum Marjan ( 27), Kruli Jože (16), Koncilja Mitja (3), Kren Jože (18), Krušič I rane (32), Kocmut Ana (6), Kum Branka (17), Kocjan Marjan (8), Kren (Veta (8), Kumelj Tomaž (5), Kobe Janez (20), Knez Marija (7), Kraševec Ana (3), Kulovec Ivan (11), Krhin Tatjana (2), Kralj Terezija (10), Kumelj Iranc (8), Kavšček Stanka (10), Kastelic Marjana (10), Kastelic Cveto (14), Krese Marija (9), Lavrič I rane (3), Lužar Jože (5), Luzar Dušan (9), Lavrič Jože (12), Mlinarič Jože
(13)	, Majer Zvone (10). Mežnaršič Milan (2), Medic Marija (6), Miklavčič Anton (4), Medle Franc (6), Murn Edi (11), Mrvar Jože (8), Može Atnon (28), Miklavčič Ivan (I 1). Novak AAnton (5), Novak Štefan
(14)	, Nilič Mirko (31), Novinec Jože (19), Novakovič Željko (8). Opalk Martina (9), Pavlin Jože (17), Pestotnik Milan (4). Pečjak Anica (3), Petan Milan (4), Pestotnik Franc (4), Pavček Branko (23), Pu-reber Anica (9), Petan Franc (21), Palčič Silvo (17), Pirc Franc (20), Petan Milan (29), Pribanič Milan (9), Poljakovič Jusuf (1), Pavlin Jože (2), Petan Ivan (21), Rozman Jože (14), Strajnar Andrej (18), Sepa-her Martin (22), Sečan Andrej (16). Slak I ranc (16), Stojanovič Malina (5), Sajovic Milan (17), Saje Stanislav (17), Stopar Karel (14), Stareši-
na Džuro (13), Senica Brane (6), Špelič Ivan (26), Šimenc Jože (26), Švener Slavko (7), Stupar Zdravko (12), Šuštaršič Vera (4), Špringer Ivan (22), Šporar Ivan (17), Šetina Jože (10), Škedelj Marija (23), Tiso-vec Pavle (29), Turenšek Janez (28). Trifkovič Boris (11), Turk Dorica (6). Tramte Anton (7), Tramte Stanko (30), Trlep Stane (20), Vidmar Ivan (8), Vidic Anica (5). Zupančič Darko (2), Zupančič Stane (5), Zupančič Tanj (2). Zupančič Fanika (1), Zupančič Valentin (7), Zupančič Stanka (10). Zupančič Marjan (15). Zajc Pepca (2), Zajc Jože (12), Zajc Marija (9), Zupančič Ivan (14), Zvan Anton (4) in Žu-pevc Franc (6).
Hvala vam za darovano kri.
Aktiv RK Novoles