Prezzo - Cena Ut 0.50 Speatztone In abbtmamento postal« Poštnina plačana v gotovini Stev. 191. 'F Ljubljani, v ponedeljek, 24. avgusta 1942-XX. Leto Vil. izključna pooblaščenka n oglaievanje Italijanskega tn tujega | Uredništvo in apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pubblidiš dl provenienaa italiana izvora: Uuione Pubblidtš Italiana ti A» Milana = ttedazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. = ed esterai Uniona Pubblicitš Italiana S. A. Milana Potek nemških napadov na ruskih bojiščih Podiranje ovir na Kavkazu — Odbijanje ruskih nastopov pri Kalugi, Rževu in Leningradu Bollettino n. 818 Attivita di pattuglie e dell’aviazione sul fronte egiziano II Quartier Generale dcllc Forze Armate tomunica: Anche nella giornata di ieri 1’attivita di Pattuglie si mantenuta vivace sul fronte egiziano; Puntate di elementi avversari sono stale respinte. L’avviazione nemica ha srolto azioni di di-sturbo sulle nostre retrovie senza causare danni; dalla caccia tedesca quattro degli apparecchi attacanti venivano abbattuti. II tiro contraereo di nostre unita di scorta ad un convoglio ha centrato e fatto precipitare m mare un velivolo inglese il cui equipaggio c stato catturato. Vojno poročilo it. 818 Ogledniško in letalsko nastopanje na egiptovskem bojišču Italijansko uradno Tojno poročilo štev. 811 pravi; Tudi včeraj je na egiptovskem bojišču bilo "/»ho patrolno delovanje. Sunki nasprotnikovih °ddelkov so bili odbiti. Nasprotnikovo letalstvo je izvedlo nadlegoval- polete na naše zaledje, ne da hi bilo povzročilo škodo. Nemški lovci so sestrelili štiri napadajoča letala. Protiletalsko topništvo z naših edinic, spremljajoči neki konvoj, je zbilo v morje 1 angleško letalo, čigar posadka je bila zajeta. Hitlerjev glavni stan, 24. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na Kavkazu so nemške in zavezniške čete podrle močne sovjetske postojanke ter cestne ovire. Boljševiški protinapadi so bili zavrnjeni. Na reki Volgi so bili 21. in 22. avgusta potopljeni vlačilec in dve tovorni ladji; jirug vlačilec in štiri petrolejske ladje so bili zažgani. Na bojišču ob Donu so bili na več mestih zavrnjeni poskusi sovjetov, ki so hoteli prekoračiti reko. Na odseku jugozahodno od Kalttge in pri Rževu so bili po hudih bojih, v katere je uspešno posegla tudi letalska sila, zlomljeni napadi močnih sovjetskih pehotnih in oklepnih sil. Včeraj je bilo tod uničenih 161 oklepnikov, 86 od teh samo na odseku ene armade. Jugovzhodno od Ilmenskcga jezera in pred Leningradom je nemški obrambni ogenj zajezil posamezne sovjetske nastope. Sovjetsko letalstvo je včeraj v letalskih spopadih in po protiletalskem topništvu izgubilo 122 strojev. Tri letala pa so bila uničena na tleh. Štiri naša letala se niso vrnila. V Egiptu so nemška bojna letala v nočeh na 22. in 23. avgusta uspešno bombardirala več angelskih letališč južno od Aleksandrije. Nemški lovci so včeraj brez lastnih izgub sestrelili štiri angleške stroje. Po dnevnih in nočnih napadih na številne orožarne in prometne zveze v južni in vzhodni Angliji so opazili močne eksplozije ter požare. Ob južnih obalah je bilo po bombah potopljenih sedem angleških inkrcevalnih čolnov. pohod, ki ga ie zasnoval maršal Von Bock, je torej v velikem razvoju. Zmagovito prodiranje zavezniških vojska proti Kavkazu pa podpirajo močni obrambni oddelki na severnem odseku ob Donu. Tu so razporejene italijanske čete, ki se postavljajo po robu sovjetskim silam. Te zaman skušajo prekoračiti reko. Junaški boji. ki jih je italijanska hrza divizija bila od 29. julija pa do 5. avgusta, predstavljajo vrsto zgodovinskih bojnih dogodkov, v katerih so hrabrost, drznost in gibčnost italijanskih bersaljerjev premagale rdeče oklepne sile. 30. julija je kakih sto najbolj sodobnih sovjetskih oklepnikov vdrlo na odseku desnega obrambnega italijanskega krila. Italijanski bersal jerji so se z levjim pogumom bojevali proti njimi s protitankovskim in drugim orožjem. Za ceno nadčloveških naporov je bil napad zavrnjen in več ko tretjina sovjetskih oklepnikov je ostala razdejana po bojišču. V tem boju je bil hrabri poveljnik polkovnik Caretto smrtno ranjen. Sovjeti zaman skušajo pogaziti italijanske oddelke, ki jih odrešujejo od južne vojske: vsi njihovi napori in ponovni protinapadi pri Voronežu, po katerih bi radi odsekali nemško vojno silo po Ukrajini, so bedno spodleteli. Računajo, da so Sovjeti samo na tem odseku v zadnjem času izgubili več ko 1300 oklepnih voz. Ob Donu stojijo zdaj italijanske čete, ki so' se ovenčale s slavo že na drugih bojiščih. Tu znova izpričujejo svojo trdnost in junaški polet proti zagrizenemu nasprotniku, ki se skuša rešiti z obupnimi protinapadi. Nastop italijanskih sil pa uspešno podpira stalno delujoče letalstvo. Italijanski lovci sodelujejo z nemškimi strmoglavci pri napadih na Stalingrad. Smrtna nesreča voditelja nemškega letalstva generala Gablenza Berlin, 24. avg. s. Pri neki letalski nesreči so našli smrt: general baron von Gablenz, načelnik v nemškem letalskem ministrstvu in član vodstva nemške državne letalske družbe »Lufthansa«, profesor Kriimmel, ministrski ravnatelj ter načelnik odseka v nemškem ministrstvu za prosveto, ter glavni radijski telegrafist v letalu Klaer. Letalo je vodil general von Gablenz na službenem poletu -med Berlinom in južno Nemčijo. Treščilo je na tla zaradi neke poškodbe pri Miihlbergu. Z generalom von Gablenzom je nemško letalstvo izgubilo eno izmed svojih najodličnejših osebnosti. Kot potomec stare častniške rodbine, se je general udeležil prejšnje svetovne vojne in se posebno odlikoval v letalstvu. Potem je postal duša nemškega civilnega letalstva in je 1933 stopil v vodstvo »Lufthanse« ter ji dal zelo velik razmah. — Izvedel je mnogo drznih poletov nad celino in nad morji, ped njimi tudi poskus za zvezo med Nemčijo in Newyorkom in pa polet nad azijskim gorovjem Pamirom. V sedanji vojni se je hrabro boril na različnih frontah. Za generala je bil imenovan jeseni 1940, nato pa so ga poklicali v važno mesto v nemškem letalskem ministrstvu. Nov tajnik v turškem zunanjem ministrstvu Carigrad, 24. avgusta, s. Dosedanji turški poslanik v Sofiji Muhevki Berker je bil imenovan za stalnega tajnika v turškem zunanjem ministrstvu na mesto Numana Menemendžoglu-ja, ki je bil imenovan za zunanjega ministra. Propagandno delovanje japonske vojske Rangoon, 24. avgusta, s. Propagandni oddelek japonske vojske objavlja, da je bil ustanovljen ooseben odsek, ki bo po radiu in tisku seznanjal javnost s cilji, ki jih Japonska ima v boju proti Angižem i^Amerikancem. To delovanje bodo posebno razvili na ozemljih, ki so bila nedavno osvojena. paša. Ukrep bo zaradi pomembnih mest, ki sta jih omenjena moža imela, zatrdno močno vplival na notranji položaj v Egiptu in imel neugoden odmev v mohamedanskih krogih, ki so že močno nezadovoljni zaradi ukrepov angleške oblasti proti tistim, o katerih se zdi, da ojačujejo sovražnost egiptovskega ljudstva do Angležev. Ta sovražnost je od dne do dne ostrejša in vidnejša. Pri napadih na zasedena ozemlja in na zahodne nemške pokrajine so protiletalstvo ter lovci sestrelili štiri angleške stroje. Berlin, 24. avg. s. V nemških vojaških l««*-gih poudarjajo, da je pretekli teden prinesel vrsto novih trdih sovjetskih porazov na vzhodnem bojišču. Z zelo krvavimi izgubami je spodletel vsak poskus, ki ga je sovražnik naredil na različnih točkah, zlasti pa pri Rževu, Vjazmi, Leningradu in Volkovu. da bi razbremenil lastne sile hudo zaposlene na južnem delu bojišča. Boljševiki so med drugim ta teden izgubili vsaj 536 letal. Nasprotnika so vsak dan povsod, zlasti pa na južnem bojišču podili nazaj. Tam so Sovjeti spet izgubili znatne kose ozemlja. Poudarjajo tudi, da je nemško 'letalstvo od 1. do 21. avgusta v lukah Anapa, Novorosijsk in Tu-apse ter v vodah ob severni kavkaški obali potopilo vsega skupaj 1 rušilec, 22 obrežnih ladijc, parnik za 4000 ton, 2 trgovski ladji za 16.700 ton in 3 splave, hudo poškodovalo pa 2 rušilcu, 8 obrežnih ladijc, 15 prevoznih parnikov, 8 splavov za prevoz streliva ter 1 petrolejsko ladjo. Vesti 24. avgusta V španski vojni luki Fcrroln je umrl admiral Vasques, ki se je posebno odlikoval v državljanski vojni ob osvajanju tega važnega pomorskega oporišča. V Tunisu sc jo izkrcalo 375 mornarjev, 28 čast- , nikov in poveljnik angleške križarke »Manchester«, potopljene med bitko v Sicilskem prelivu, z dveh drugih angleških oboroženih ladij pa 19 častnikov ter 104 mornarji. Rumena roka na Kitajskem je poplavila spet ogromno ozemlje zlasti v pokrajini Anhvej. Žrtve, ki jih je povzročila poplava in ki jih bodo povzročile nalezljive bolezni zaradi nje, gredo na rovaš Čangkajšekovi vladi, ki je dala podreti važen jez, pravijo v japonskih krogih. Dosedanji načelnik vrhovnega poveljstva japonskih vojska na Kitajskem, general Široku j« zapustil svoje službeno mesto, ki ga je imel 16 mesecev. V Tokiju bo prevzel mesto poveljnika osrednje obrambe. Poseben vlak s tujimi diplomati je na pobudo romunske vlade odpeljal v zasedene pokrajine, kjer se bodo tuji zastopniki na lastne oči lahko prepričali o napredku in obnovitvi v teh pokrajinah. Angleško pomorsko poveljstvo sporoča, da se je potopila podmornica »Upholder«, ki je imela 730 ton. Španski državni poglavar general Franco je včeraj obiskal Vigo, kjer je imel zbranemu ljudstvu daljši govor. V njem je omenjal žrtve za ustanovitev španske nacionalne države in obljubil, da bo narodna revolucija rešila vsa pereča vprašanja in poskrbela, da bo Španija zares postala velika in svobodna v vzajemnosti vseh Špancev. Finsko zunanje ministrstvo je izdalo poročilo, v katerem pravi, da Finska od pričetka sedanje vojne ni mogla dobiti nobenega obvestila o svojih ujetnikih v sovjetski Rusiji. V poročilu je tudi besedilo spomenice finskega zunanjega ministra mednarodnemu odboru Rdečega križa v Ženevi. » V romunsko Sinajn je dospela skupina 100 itali- janskih častnikov, vojnih invalidov, ki jih je povabil romunski minister za obrambo v imenu maršala Antonesca, naj prebijejo mesec dni po letoviščih v južnih Karpatih. Iz Madrida v Lizbono je prispel angleški poslanik pri španski vladi, Samuel Hoare, ki potuje v London. Angleški poslanik bo ostal nekaj dni v Lizboni. Ozadje njegovega potovanja ni znano. Smrt ravnatelja za tuji tisk v Nemčiji Berlin, 24. avgusta, s. Poročajo, da je v vojaški bolnišnici v Krakovu umrl za hudimi ranami, ki jih je dobil v bojih blizu Markova, profesor Karl Bohuner, ki je bil glavni ravnatelj za tuji tisk v nemškem propagandnem ministrstvu.. Prof. Biihmer je bil poročnik. Imel je 42 let in je bil dobro poznan med dopisniki tujih listov. Sestavil je med drugim tudi priročnik svetovnega tiska. Bil je tudi vseučiliški docent. Veliko število angleških častnikov zajetih ob izkrcanju v Dieppu Berlin, 24. avg. s. Iz nemškega vojaškega vira poročajo, da 60 pri preiskovanju ujetnikov dobljenih na francoski obali pri Dieppu ugotovili, da je med njimi tudi 105 angleških častnikov. Med njimi je neki brigadni general iz II. kanadske divizije, dva polkovnika in 13 štabnih častnikov. Veliko število zajetih štabnih častnikov, pravijo v nemških krogih, je nov dokaz, da so Angleži s tem izkrcevalnim nastotpom mislili doseči velike cilje. , Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Pogumen beg italijanskih vojakov iz angleškega ujetništva Operacijsko področje, 24. avgusta, s. Posebni dopisnik agencije Stefani v Severni Afriki javlja: V bojne črte pri El Alameinu 6ta se vrnila dva italijanska vojaka, ki sta bila ujeta med ofenzivo, katero je uprizoril general Aucbinleck konec preteklega meseca ter sta bila prepeljana v koncentracijsko taborišče v Egiptu. Vojaka sta se odločila za poskus bega, ker sta, kakor sama pravita, gorela od želje, da bi zopet mogla zgrabiti za orožje za boj proti sovražniku. Od tedaj se začenja vrsta hudih preizkušenj, ker sta imela le pičlo količino živil za pešpot 100 kilometrov od taborišča do bojne črte. Ko sta se izmuznila čuječnosti taboriščnih straž, sta se jima dve oviri zdeli nepremagljivi: preskrba z vodo in najti pravo smer sko-ri puščavo. Zaradi določitve prave smeri sta opa-žovala sonce, ponoči pa zvezde, povrh pa tudi Brazilija napovedala vojno Italiji in Nemčiji Buenos Aires, 24. avgusta, s. Iz Ria de Ja-neira poročajo, da je brazilska vlada napovedala vojno Italiji in Nemčiji, Novi vrhovni poveljnik nemških vojska na Balkanu na obisku v Sofiji Sofija, 24. avgusta, s. V Sofijo ie odpotoval nemški armadni general Loehr, novi vrh« V ni Poveljnik nemških vojska na Balkanu. Visokega nemškega častnika je sprejel in pridržal na kosilu bolgarski kralj Boris, potem pa se ie general sešel s predsednikom bolgarske vlade Fi-•ovim ter vojnim ministrom generalom Miho-',°m. Ta je nemškemu gostu na čast priredil kosilo. Pri kosilu so z napitnicami poveličevali nemško-bolgarsko prijateljstvo in sodelovanje, •»eneral Loehr je tudi obiskal italijanskega podanika v Sofiji, s katerim se je dolgo in pri-Sfčno razgovarjal. Japonski letaski napadi na severna avstralska pristanišča v Tokio, 24. avgusta, s. Japonsko letalstvo ie Tera j obnovilo močne napade na obrežne kraje severnj Avstraliji. Čez 200 japonskih bomb-mkov je prihajalo zaporedoma nad vojaške cilje p Port Moresbviu, To\vnsvilleiu, Wvndhnmu, ”rt. Danvinu in Broomeiu. Navzlic silovitemu teiletalskemu streljanju so japonski bombniki • °vzr0čili veliko škodo na zadetih ciljih. V luki ”te°tee so potopili štiri trgovske ladje, dve pa ^di!Kali. v Port Dar\vinu so zažgali skladišče Boriva ter zadeli jn uničiH vojaške lope in proti-letalske baterije. Vojno sodelovanje nemških umetnikov Berlin, 22. avgusta. AS. Vsi nemški umetniki, i so člani nemške zbornice za gledališče, kino in Rlasbo, bodo poslej podvrženi mobilizaciji. Ko Ollo mobilizirani, jih bodo poslali v zasedeno ozemlje, da bodo tam razvijali svoje umetnostno delovanje »v službi vojne«. Važne naloge ter zgodovinska dejanja italijanskih vojska na kavkaškem bojišču Bojišče ob Dona, 24. avgusta. Posebni dopisnik agencije Stefani je o poslednjih bojih na bojišču ob Donu poslal poročilo, v katerem med drugim pravi: Medtem ko nemške in romunske oklepne divizije zmagovito prodirajo po Kavkazu, so italijanske divizije, ki so dospele semkaj pred kakim mesecem, uveljavljajo na določenih bojnih črtah. Italijanskim pehotnim oddelkom ie namreč dodeljena posebno kočljiva naloga, polna neslutenih težav, ki zahteva veliko opreznost pri moštvih in poveljstvu, ker morajo zasedena ozemlja povezati z ustaljenimi bojnimi črtami in podpreti gibanja po vsem bojišču. Nemške oklepne sile prodirajo z vso ihto ob straneh kavkaške gorske verige in so prišle že do točke, ki je za 150 km oddaljena od črnomorskega pristanišča Novorosijska. Ves veliki smeri, v katerih so letela letala. Z vodo sta se oskrbela iz ogrevalnikov bojnih vozil, ki so ostala v puščavi zaradi popravila. Vojaka sta morala prehoditi pot skozi usad El Quattara in nadalje- vati pot, da bi se izognila ponovnemu ujetništvu. Posrečilo se jima je obiti angleške črte. Bila sta brez hrane in trpela strašno žejo. Ko sta končno prispela med italijanske črte in bila navdušeno sprejeta, sta po zaužiti jedi navzlic napornemu potovanju in izčrpanosti želela nazaj k svojemu oddelku, da bi zavzela svoje mesto. Nista pa ta dva italijanska vojaka edina, ki se jima je posrečilo uiti iz ujetniškega taborišča. Njuno dejanje je tako pogumno, ker sta tvegala vse nevarnosti, čeprav nista imela nobenih tehničnih pripomočkov, in sta se izkazala kot prava junaka. \ Truplo madžarskega podregenta prepeljano v Budimpešto Budimpešta, 24. avgusta, s. Iz madžarskega glavnega stana je prišla novica, da so našli truplo Štefana Horthyja, madžarskega podregenta. Truplo so pobrali piloti, tovariši padlega Horthyja, in ga zavitega v zastavo prenesli ne letališče, kjer je vojaški duhovnik truplo blagoslovil, letalci pa so mu izkazali vojaške časti. Nato so truplo prenesli v zaledje in ga naložili na posebni vlak, ki je v častnem vojaškem spremstvu krenil v Budimpešto. Truplu je na mejo prišlo naproti zastopstvo madžarskih ministrov in visokih častnikov, da so tam z vsemi častmi sprejeli slavne ostanke Stefana Horthyja. Tokio, 22. avgusta, s. Japonski cesar je poslal brzojavko madžarskemu regentu Horthyju zaradi junaške smrti 6in aštefana. Zakaj poirebuje Amerika 50.000 prevoznih letal Buenos Aires, 24. avg. s. Iz Washingtona poročajo, da je polkovnik Lord, načelnik ameriškega odbora za gospodarsko vojno, v tedniku »Colliers« napisal, da bi zaradi težav v pomorskem prevozu, ki so nastale zaradi osnih podmorniških nastopov, potrebovala Amerika 50.000 prevoznih letal, ki jih misli izdelati. Zdi se pa, da to ne bo hitro možno, če je sam predsednik Roosevelt moral izjaviti, da se ameriška vojna izdelava bori z velikimi težavami zaradi pomanjkanja surovin. To pomanjkanje pa je posledica pomorskega vojskovanja, ki preprečuje, da bi v Avstralijo poslali milijon ameriških vojakov, hkratu pa tudi povzoroča omejitve v porabi bencina. Aretacije egiptovskih političnih voditeljev Carigrad, 24. avg. s. Iz zanesljivega vira je sem prišla novica, da so angleške vojaške oblasti v Egiptu prijele kneza Abasa Halma ter voditelja egiptovske delavske stranke Mohameda Tahel Če se umakneš resničnosti življenja O milijonu, milijardi, bilijonu in še kaj Ljubljana, 24. avgusta. Včasih si danes človek kar zaželi, da se umakne resničnosti življenja in premišljuje raje kake astronomske številke o koncu sveta ali kai sličnega, sai tako si na »laže ru-ožone Hols čas in pa razne dvome, ki se ti nehote vsilijo. Pa se nama sanja, da imava milijon lepih, starih srebrnih kron. Radovedna sva, če jih je res en milijon, in začneva šteti. Jemljeva s kupa dol in deneva po 100 kron na kupček ali v zavojček. 18 minut porabiva za prvih 1000 kron. Milijon je tisoč krat tisoč, štela hova torej 18-lisoč minut ali 300 ur. Če šteieva vsak dan deset ur, bova štela ves mesec. No, si misliva, hova pa drugače štela. Vsak zavoj je 15 cm visok; če je milijon res ves skupaj, kako visok bo steber vseh zavojev? 1500 m, dragi moi, natančno štiri Šmarne gore nad Ljubljano. In če ti tudi to ne zadostuje, da veš, kai je milijon, položi krone drugo poleg druge, pa boš dobil 23 km dolžine! Vsak bralec naj sam po domačem kraju izračuna, kaj ie to. Joj, to je pa res veliko, si misliva. Kam naj sedaj ta milijon spraviva? 1500 m visokega ali 23 km dolgega ga vendar ne bova gledala. V omaro z njim' Ne gre. Naročiva zaboj pri mizarju, znotraj 46 cm dolg in 30 cm širok, kako visok naj bo? Vzameva svinčnik v roko; kap naju bo zadela, zaboj mora biti skoraj šest metrov visok! No, naj pa bo, ga bova pa po tleh položila, prijela bova vsak za en konec in bova spravila milijon na varno. Hočeva dvigniti; o joj, niti premakne se ne. Svinčnik v roko! Vsaka krona tehta 5 gr, tisoč kron 5 kg. milijon kron 5000 kg. Zato torej nisva mogla nesti. Kaj torej? Najbolje ie, da se zbudiva, saj sem v začetku rekel, da se nama je sanjalo. Primeva se za glavo, milijon noče ven. Misliva in misliva in se slednjič zaveva, da je enota proti milijonu toliko kakor 10 m široka cesta proti razdalji iz Ljubljane ali Maribora ali Gorizie do mesta San Frančiško na oni strani Amerike! Ali veš sedaj, kai ie to, milijon? Kai pa šele milijarda! To ie tisoč milijonov. Če tehta en milijon srebrnih kron 5000 kg, tehta ena milijarda 5 milijonov kilogramov. Re- cimo, da nese en moški 100 kg; treba bi jih bilo torej 50.000, da prenesejo eno milijardo. Namesto pet' milijonov kilogramov rečemo lahko 5000 ton oziroma 500 vagonov ali 25 vlakov po 20 vagonov. V zlatu pa tehta milijarda dobrih 32.000 kg ali 32 ton, torej majhen vlak s tremi do štirimi vagoni. Milijon milijonov je bilijon. Tega si pa ne moreva več predstavljati. Če bi začela šteti in bi štela vsako sekundo eno enoto, kar naprej, podnevi in ponoči, bi preštela en bilijon v 31.709 letih, 289 dneh, 1 uri, 46 minutah in 40 sekundah. Od Kristusovega rojstva do letos ie preteklo 1942 let, od prvih početkov zgodovine, kolikor jih moremo zanesljivo zasledovati nazaj, nekaj nad 10.000 let. Sedaj pa spet glavo podpri in premišljuj. Bilijon pa tudi drugače lahko izračunava. Vzemiva pšenična zrna; 26.000 jih gre na 1 kg; čez 400 vagonov bi bilo treba za prevoz enega bilijona, to ie 80 vlakov po 50 vagonov ali pa en vlak z dolžino 32 do 34 km! Šest do sedem ur bi ob takem vlaku hodila. Še nekaj podobnega. Bogat indijski kralj je večkrat šahiral z izumiteljem šaha. Hotel mu je biti za prijetne ure hvaležen in ga ie vprašal, kai si izbere. Modrijan pravi: »Na stara leta bi rad bil brez skrbi za kruh. Na šahovski deski vidiš 64 oddelkov. Položi na prvi oddelek eno pšenično zrno. na drugi še enkrat toliko, torej dve, na tretji štiri, na četrti osem, potem 16. 32, 64. 128 itd. To mi daj.« Kralj ie polagal, se ie kmalu naveličal, ie poklical uradnike, so računali in računali in so dobili tole številko; 18,446.744,073.709,551.615 pšeničnih zrn. To se pravi, nad 18 trilijonov. Kdor bi imel toliko pšenice, bi lahko z njo pokril vso zemljo nad devet metrov visoko. Slovenijo pa 32.000 m ali 32 kilometrov visoko. Grintavec se dviga nad svojim podnožjem dobra dva kilometra! Za prevoz te pšenice bi bil potreben vlak s približno dolžino 650 milijonov kilometrov; z drugo besedo; vlak bi segel nad 16.000 krat okoli naše zemlje, bi bil približno 1700 krat tako dolg kakor je razdalja od zemlje do meseca in več kot štirikrat tako dolg, kakor ie od nas do sonca. Izdajanje živilskih nakaznic Prehranjevalni zavod Visokega komisariata objavlja; Z ozirom na uredbo št. 78 od 25. aprila, se nobena nakaznica ne sme izdati osebam, ki ne bivajo v občini, ako niso prizadeti predložili potrdilo svoje prejšnje občine, iz katerega sledi, da so prijavili svojo preselitev prehranjevalnemu uradu. Če bi pa prosilec ne imel takšnega potrdila, pa mora zaprositi za potrdilo s posredovanjem prehranjevalnega urada občine, v katero se je preselil. Izjemoma pa se za prihodnji mesec september lahko izdajo živilske nakaznice v pričakovanju, da se bodo ta čžs uredile potrebne formalnosti z občino, odkoder prosilec prihaja. Obenem pa bodo morali prosilci podpisati izjavo, iz katere bo razvidno, da nimajo nobene druge živilske nakaznice in da prošnje niso vložili pri drugih občinah kraljevine. Kršilci teh določil bodo kaznovani po določilih čl. 27 prej omenjene uredbe. Novice iz Države Pravljica o dobrem sosedu Ljubljana, 24. avgusta. Blizu velikega mesta v novodobnem, po načelih moderne stavbne tehnike in higiene zidanem naselju ob veliki železniški progi, sta živela dva soseda. Prvi France Jelovčan je bil človek, ki je preskrboval naselnike z vsemi dnevnimi potrebščinami in dobrinami v svoji trgovini in je v gostilni veselil ljudi z dobro kapljico. Drugi Miha Pokojnik si je sezidal v Francetovem sosedstvu malo, a prijazno domovanje »Moj mir«, kajti bil je pameten in se je držal dolenjskega izreka: »Če je tudi le za bobek, samo da je moj domčk.« Miha Pokojnik je vžival mir in pokoj, po dnevi se je največ ukvarjal s kakimi ,ln , kupčijskimi posredovalnimi posli, kajti žilica trgovanja in prekupčevanja mu ni dala miru. ; Bil je soparen dan v avgustu. Proti večeru ” , so se zbrali pri Francetu mnogi naselniki, Francetovi prijatelji, znanci in drugi. Na njegovem vrtu so pri mizah sedeli, se hladili in vodili vsakdanji pomenek. Miha Pokojnik je sedel pri mizi z znanci in modroval? Kar tako-le od sebe^ se je začel razpletati pogovor o krompirju, kakšen bo pridelek, kdaj bo dozorel in kakšne so cene na trgu. France Jelovčan je mimogrede zajel ta pomenek. Z njemu lastno odločno besedo jo pripomnil : »Tamle je moja njiva. Rad bi vedel, kateri zlodej mi hodi na njivo! Izkopal mi je že nad 20 vrst lepega krompirja.« Družba je bila ogorčena in začele so se razprave o kazni, ki naj bi doletela tatu. Z globokim glasom je Miha Pokojnik posegel v razgovor in modro razsodil: »Kaj? Noben paragraf nima take kazni za takega tatu, ki hodi po leskih njivah. Obesiti bi ga bilo treba tamle na ono prvo drevo brez pro-resa in to za pete!« Je udaril Miha Pokojnik po mizi. Družba mu je večinoma pritrjevala. France Jelovčan pa je pozneje pozno zvečer povabil dva pogumna dečka. Kratek je bil načrt. Dal je njima dve palici, enako je oborožil tudi sebe. In pozno ponoči so se skrili na njivi. Takole ob uri duhov so se v bližini odprla vrata vrta in pojavila se je dolga postava, držeč pod pazduho vrečo, v roki malo motiko. V dolgih korakih je ta postava mahnila na Jelovčanovo njivo in začela kopati krompir. Vse je bilo tiho. France je dal znak in iz njive so vzrastle tri postave s palicami. »Tako! Tako! Ti sl Miha! Te bomo kar za pete obesili,« je zarohnel France. Vsi so ga ob- stopili. Miha je okamenel in začel jecljati: »Ne, ne vem, kakšen zlodej me je zmotil, da sem šel na tvojo njivo, saj je moja zraven.« _ . Seveda se je Miha Pokojnik udal, vrniti je moral večjo zalogo krompirja. Najgrše pri njegovem dejanju pa je bilo to, da je na tuji n-0vl pobrani krompir prodajal revežem po prav oderuški in verižniški ceni. Sostanek občinskega podpornega odbora Ljubljana, 24. avgusta. Ta mesec se je občinski podporni komite sestal dvakrat ob popolni udeležbi vseh svojih članov. Na prvi seji dne 5. t. m. so bili odobreni nekateri ukrepi posebnega pomena za podporno organizacijo in delovanje odbora, med njimi tudi ukrep o ustanovitvi zavoda za popravljanje čevljev nadalje zavoda za nov dietetni oddelek ljudskih kuhinj z znatnim zboljšanjem hrane po količini in kakovosti ter končno oddelek za popolno ureditev prenočišč v bivši cukrarni z nakupom spalnih potrebščin. . Na drugem sestanku, ki je bil 19. t. m. in se ga je udeležil tajnik pokrajinskega podpornega odbora, so bila na dnevnem redu znana vprašanja, med katerimi zaslužijo omembe zlasti ona, ki se nanašajo na ustanovitev okrajnega Dodpor-nega urada v šiški in v Mostah. Na tej seji je bil odobren tudi pravilnik za ljudske kuhinje in poročilo o delovanju v juliju 1942-XX. Podporno delovanje v mesecu juliju: Dne 31. julija je število vpisanih v seznam podpore potrebnih narastlo na 3597 družinskih edinic s skupno okoli 8000 podpiranimi člani. V mesecu juliju je dobilo podporo 4127 oseb v skupnem znesku za 173.648.40 Lir. Število oseb, ki so uživale doslej podporo znaša 58.940. Predstavnik milanskega delavstva pri Duceju. Duce je sprejel predsednika sindikata industrijskega delavstva v Milanu, Edvarda Malusardija, ki mu je poročal o delu, katerega je izvršil'v 11 mesecih, odkar je prevzel vodstvo sindikata. Ma-lusardi je ta čas izmenjal in postavil 2606 novih krajevnih zaupnikov, odstavil mnogo vodilnih funkcionarjev, ki niso izvrševali svojih poslov v redu, ter tako očistil upravni aparat in ga naredil bolj gibčnega. Podal je končno tudi poročilo o socialnem delu in drugih panogah, namenjenih za podjjoro in razvedrilo delavstvu. Duce je z zadovoljstvom vzel na znanje to poročilo in se Malu-sardiju zahvalil za odločnost in delavnost, ki jo je pokazal. Novomašniki iz triestinske škofije na Monte Santo. 30 novomašnikov iz triestinske škofije se je zbralo v samostanu na Monte Santo pri Goriziji, da bi opravili duhovne vaje. Med nje je prišel tudi škof Santin, ki se je najprej oglasil pri gori-zijskem nadškofu. Ko je prispel do božjepotne cerkve, so ga tam svečano sprejeli predstojnik samostana in vsi duhovniki. Veliki načrti za zgraditev rečnih prekopov. Beneški župan DalFArmi, ki je predsednik družbe za notranjo plovbo, je povedal, da se bodo kmalu začela dela za zgraditev več prekopov ki bodo zvezali Milan z Adrijo, obenem pa tudi Švico z morjem. Delno novi, delno pa poglobljeni in razširjeni stari prekopi bi povezali reko Ticino pri Milanu z reko Padom skozi Cremono, potem bi vključili v mrežo Mantovo, od Benetk dalje pa tudi Monfalcone. Prekopi bodo zgrajeni z vsemi tehničnimi pripomočki in dognanji. Po njih bi mogla potem voziti ladje do 600 ton nosilnosti. Načrt pa meri še dalje. S sodelovanjem Nemčije bi se zgradila plovbna zveza od Baltika do Adrije. Zaenkrat bi morali blago voziti čez Švico z vlaki, toda po-zrfeje bi zgradili gorske rečne prekope v galerijah in bi manjše ladje brez prekinitve lahko priplule od Baltika na Adrijansko morje. Dekletce se zadušilo s fižolom. Enoletna Ana Lazzari se je vrtela oikrogg svoje matere, ki je luščila fižol. Vtaknila je fižol v usta in ga pogoltnila. Toda fižol se ji je zataknil v sapnik. Mati je vse poskušaa, da bi jo rešila preteče nevarnosti, toda nazadnje je morala poklicati reševalce. Otroka pa v bolnišnici v Benetkah niso mogli rešiti. Zadušil se je. Najemninske pogodbe. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi hišne posestnike, da nemudoma prinesejo v našo društveno pisarno na vpogled najemninske pogodbe v originalu in prepisu, v katerih je del najemnine zaračunjen za inventar, opremo itd., v svrho dopolnitve, četudi morebiti pogodbe niso bile napravljene pri nas. Dimnikarska dela. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani sporoča odločitev Visokega komisariata, da znaša cena za izžiganje vsakega dimnika 14 lir in da je v tem znesku zapopaden tudi material, ki se pri tem rabi. Tarifni znesek za ometanje štedilnika plačuje najemnik, če ni drugače dogovorjeno med hišnim lastnikom in najemnikom, ki sta za to edino merodajna. Na to pa ta dva ne bosta pristala, ker mora hišni lastnik po razsodbi Upravnega sodišča od tega plačati zgra-darino z dokladami vred in bi moral najemnik plačati okrog 50 odst. več. Potrebna pojasnila se dobe v naši pisarni. živahna in lepa nedelja Ljubljana 24. avg. Tudi včeraj se je Ljubljana prebudila v lepem sončnem dnevu. Nebo je bilo jasno in ze zgodaj je posijalo toplo sonce ki je vedno moc-nejše pripekalo, tako da je bilo že v dopoldanskih urah pošteno vroče. Najživahnejše je bilo seveda spet ob bregovih Ljubljanice, kamor hodijo ljudje, da ujamejo še zadnje lepe sončne dneve, preden se bo začelo pusto jesensko deževje in hladni dnevi. Bilo je povsod vse živo, posebno na ljudskem kopališču se je kar trlo vnetih kopalcev.^ Ni manj živahno ni bilo na kopališču na Ljubljanici, kjer so bile kabine razprodane že v dopoldanskih urah. Da je bila tudi na Iliriji joolna udeležba, nam ni treba še posebej poudariti. Lepega obiska so bile deležne tudi gledališke predstave v drami V soboto so se ljudje zabavali pri Forzanovi komediji »Poročno darilo«, danes pa so gledali priljubljeno veseloigro »Konto X«, zvečer pa domačo »Vdovo Rošlinko«. Omeniti je treba še, da je bilo_ v Obersnelovi galeriji precej obiskovalcev in kaže, da je umetniška razstava Eda Deržaja dobro uspela. Razstava bo odprta le še nekaj dni in vabimo občinstvo, da si lepa dela ogleda. Kaj drugega P0; sebnega pa se v mestu včerajšnjo nedeljo ni dogodilo. Malo bolj veseli so bili le šiškarji, ki so praznovali svojega vsakoletnega »komarja«. Zalivala. Moj mož Andolšek Franc, trgovec in posestnik v Karlovici pri vel. Laščah, je bil zavaro-an za smrt in doživetje pri zavarovalnici BJugoslavija“. Po njegovi smrti mi je zavarovalnica „ISTITLTO NAZIONALE delle ASSICURA-Z10NI" — NARODNI ZAVAROVALNI ZAVOD" — Roma, ki je to zavarovalnico prevzela, takoj izplačala celo zavarovano glavnico. Podpisana se zahvaljujem temu zavodu za kulantno postopanje in ga vsakomur toplo priporočam. Velike Lašče, dne 16. julija 1942. Andolšek Kristina s. r. S štajerskega Sprememba okolišev pošt Vrhnika, Horjul in Rovte. V okoliš pošte Vrhnika se vključi zaselek Podpesck (popisni kraj Rovte), ki je sedaj spadal k pošti Rovte. — Iz okoliša jiošte Vrhnika se izločijo sledeči kraji: Popisni kraj Planina z zaselki Lom, Paradiže, Suhi dol in Zameje; del popisnega kraja Butajnova z zaselkom Reženija; del zaselkov Lavrovec in Suhi dol, ki spadata k popisnemu kraju Št. Jošt. Vsi ti kraji so namreč sedaj na ozemlju, ki je zasedeno po nemški vojski. — Pokrajinski ravnatelj pošte, brzojava in telefona. Mariborski časnikar GerŠak A. priobčuje v mariborskem dnevniku daljši lanek o drugi fronti pri Dieppu. - Poroke: V Celju so se pretekli teden poročili: Ivan Werweg in Frančiška Stvarnik, _ Jozet Reitmacher in Ema Mršin, Jožef Stvarnik in Jožefa Čmak, Jože Tome in Gertruda Cermosa, Avgust Gril in Ema Šket, Marijan Petrak in Ivana Bovha, Jože Witine in Gertruda Rilesch iz Dunaja, Aleksander Schweinckhart iz Brežic m Klara Baide iz Celja. Dalje sta se poročila Martin Vidmajer in Matilda Bovha. 50 let je od tega, odkar je začela nemška industrija izdelovati sladkor v kockah. V Evropi so poznali sladkorni prah že v 4. stoletju, _ ven« preobrat v sladkorni industriji pa je prinesla sladkorna pesa, katero so začeli saditi pri nas pred 100 leti. Mariborski dnevnik prinaša v petkovj številki že program za prihodnjo gledališko sezon® Pred dnevi so zborovali v Mariboru !sp«d-nještajerski planinci. Mariborski dnevnik pravi, da so imeli v Mariboru že leta 1867 jvosebn* pla' niško sekcijo, mnogo prej ko se je osnovalo v Ljubljani »Slovensko planinsko društvo«. Od ustanovitve te sekcije pa do leta 1918 je bil predsednik mariborske sekcije dr. Johann Scmidejer. Sedaj vodi mariborsko Planinsko društvo državni svetnik dr. Leon von Gozani, celjsko Planinsko društvo okrožni bančni nadzornik Raimund Udy. , . . Trboveljski vodja prosvetnega uraaa je izročil hrastniškemu županu 400 knjig za ljudsko knjižnico. V Žusmu je padel z motornega kolesa 28 letni Franc Osojnik. Fant je dobil pri padcu ne: vame poškodbe in so ga morali takoj odpeljati v mariborsko bolnišnico. Zahtevajte povsod naš list! » » SLOVENČEV KOLEDAR« bodo dobili po nizki ceni vsi, ki se naroče na ii. letnik SLOVENČEVE KNJIŽNICE« Vsaka knjiga stane samo 6 lir. Naročite se na to družinsko zbirko knjig čimprej! S. S. van Dyne: 20 ZA GC IN ETN A Sl HRT K R I M l N A L N I l o m » n (J0SP0DA BENSONA | »Kje ste bili, gospodična Clair, od polnoči, ko ste zapustili Marseille, do trenutka, ko ste se vrnili na svoje stanovanje, po umoru, se mi zdi?« »Vi ste pa res nenavaden človek. Kaže, da vse veste! Med tistim časom sem se vračala domov, to je vse, kar Vam lahko povem.« »Ste rabili celo uro, da ste prišli domov?« . , v »Približno toliko, kakšno minuto več ali manj.« »In kako nam boste razložili, da ste ves ta čas porabili samo za pot domov?« Markham je postal nestrpen. Ne morem razlagati ničesar,« je odvrnila, »le to Vam lahko jjovem, da mi je čas potekel tako, kakor sem rekla. Čas beži, ni res, gospod Markham?«. »S svojim vedenjem si otežkočate položaj,« jo je opozoril Markham in postajal čedalje bolj razdražen. »Ali se ne zavedate, kako resna je stvar za Vas? Znano je, da ste večerjali z gospodom Bensonom, da ste odšli iz restavracije opolnoči in da ste prišli domov po zlo-ttnu. Gospod Benson je bil umor jen ob pol ene ponoči, in Vaše stvari, še enkrat ponavljam, smo našli naslednje jutro vprav v sobi, kjer se je zločin odigral.« »Vse to je strasno sumljiva to razumem« je pripomnila St. Clairova s šaljivo resnostjo. »Dovolite mi še pripombo, da bi bila Bensona pri priči umorila, če bi bilo mogoče to storiti s samo mislijo. Res, bil mi je izredno zo-pern človek.« »Zakaj pa ste potem šli z njim skupaj na večerjo?« »Tudi sama sem se že najmanj desetkrat tako vprašala,« je žalostno priznalo dekle. »Me ženske smo tako izpodbojne in včasih stormio tudi taksne stvari, ki jih ne bi smele... T, lz Vaših misli razberem, da je bilo, Ce sem imela namen umoriti Bensona, sprejetje njegovega jjovabila na večerjo odlična in prekanjeno zamišljena priprava. Ni tako?« Med svojim pripovedovanjem je odprla škatlico za puder in se gledala v zrcalo. Popravila si je ob sencih lepe kostanjeve lase in šla z mezincem na-lahko preko obrvi. Ko je nehala govoriti, je Obstala z očmi na Markhamu, pri tem pa je njen obraz vzbujal vtis, da ona smatra zasliševanje za nekaj, kar je postranske važnosti v primeri z njeno osebno pojavo. Z nobeno besedo ne bi mogla bolje izraziti svoje brezčutnosti kot jo je s svojim vedenjem, Markham je bil videti raztogoten. Kdo drugi, ki bi imel takšno oblast, bi se bil prav gotovo že poslužil svoje moči in dekle s silo pripravil do tega, da bi stvar vzela malo bolj resno. 1 oda on ni rad nastopal z grožnjami, kakor ima navado policija in se jih je zdržal zlasti tedaj, kadar je imel opravka z ženskami. V tem primeru pa bi bil_ gotovo nastopil odločneje in strožje, ce se ne bi spomnil tistega Vancejevega kritiziranja v klubu. Očividno je bil podk vplivom neke negotovosti, ki so jo zbudile v njem Vancejeve besede, še bolj podkrepili pa nedoločni odgovori gospodične St. Clair. Po kratkem molku jo je vprašal ves razkačen: ' »Na lahek način ste mislili po tvrdki Benson & Benson nekaj zaslužiti, ne?« Sprejela je to vprašanje z lahnim nasmehom. »Vidim, da Vam dragi major ni o tem pripovedoval preveč lepih stvari! ... Da, igrala sem na liorzi kot nora. Ne bi smela tega delati. Bojim se, da sem bila preveč pohlepna.« »In polem, ali ni morda res, da ste nazadnje mnogo izgubili, da je gospod Alvin Benson zato zahteval znova denar in da ste slednjič prodali svoje vrednostne papirje?« »Bog daj, da ne bi bilo to res! Morda mislite, da sem se hotela rešiti go-sfioda Bensona z nizkotno osveto in priti do pravične odškodnine?« »Ali morete zanikati, da ima stotnik Leacock avtomatično pištolo kalibna 45, takšno, kot jih ima vojska?« Ko je slišala spregovoriti ime svojega zaročenca, je skoro malo osupnila in zadržala sajx>. Lahna rdečica je oblila njena lica in čelo. Pa si je vseeno spet hitro nadela krinko dobrovoljne brezčutnosti. _ »Nikdar nisem razmišljala o tovarni ali o kalibru orožja, ki ga ima stotnik Leacock,« je odvrnila. »In dalje, ali .morete zanikati,« je nadaljeval Markham, ne da bi se dal motiti, »da Vain je stotnik tisto jutro pred umorom, ko je prišel v Vašo hišo, posodil svoj samokres?« »Zelo ste sbrezobzirni, gospod Markham,« je dejala gospodična z ljubeznji-vim glasom. »Hočete vedeti, v kakšnih odnošajih živita dva zaljubljenca! Zaročena sem s stotnikom Leacockom, gotovo. Sicer pa morda to že veste .. .< Markham je. skočil pokoncu, vendar pa se je še premagal in dejal precej na glas: » »Na podlagi tega moram torej priti do zaključka, da Vi nočete odgovarjati na moja vprašanja in nič ne poskušate, da bi se rešili iz resnega položaja, v katerem zdaj ste?« Videti je bilo, da se je St. Clairova zamislila. Potem pa je počasi odgovorila: »Zaenkrat nimam povedati nič posebnega.« Markham se je z rokami oprl na svojo pisalno mizo, se nagnil proti St. Clairovi in dejal: »Ali se zavedate kakšne posledice utegne imeti takšno Vaše vedenje nasproti uradni osebi, ki Vas zaslišuje? Ali veste, da sem zaradi dejstev, ki so znana in ki potrjujejo, da ste v zvezi z zločinom, ter potem še zaradi tega, ker nočete točno odgovarjati na vprašanja in natančno povedati, kako je bi- lo, več ko upravičen, dati ukaz, da Vas zapro.« Medtem, ko je Markham govoril, sem pozorno opazoval žensko in zdelo se mi je, da so se ji obrvi nehote približale očem. Kakšnega drugega znamenja vznemirjenja ni bilo videti na njej. Markham, čigar obraz je bil čudno zgrbančen, je stegnil roko, kakor da bi hotel pritisniti na gumb in pozvoniti, toda premislil se je. Zmanjkalo mu ie odločnosti, kajti v trenutku, ko je hotel pozvoniti, se mu je pogled ustavil na Vanceju. V Vancejevih očeh je bral grajo in začudenje. Nastala je za trenutek popolna tišina. Gospodična St. Clair je odprla medtem škatlico za puder in se ne malo pomazala po nosu, toda ne da bi se ji pri tem kaj mudilo. Nato pa je spet pogledala upravnika in dejala: »Torej dobro, ali me nameravate zda jzapreti?« Markham jo je nekaj časa zamišljeno opazoval Namesto, da bi kaj odg®; voril. pa je šel k oknu in je tam nekaj več kot kakšno minuto gledal na tako imenovani Most zdihljajev med sodno palačo in jetnišnico- Mladinske plavalne tekme na Iliriji ! ilirians,^m Plavalnem bazenu }e priredilo ° •-50 /v:" GILL-a plavalne tekme za ... 'onl,e'! Pokal. Tekmoval ie naraščaj. Za +C Se Priiavilo 15 tekmovalcev in iih ie nri,v.V-? r.a,zdehlo v tri skupine. Starteriu se ie 1 ,° tekmovalcev. Šest se iih ie plasiralo 1 vseh sta bila najboljša Miklič in nh ti S*a ^lent'rana plavača in še mnogo Detata. Tekme je vodil vodja športnega urada l - t? pro*- Carcano, sodili pa so plavalni sodniki Rezultati so bile takšnile: 1 o, Vredtekmovanje: (4 tekmovalci): 1. Miklič 1:31 4; 2. Šifrer 1:33.5; 3. Škraba 2:10.6. II. predtekmovanje: 1. Ban 2:12.5; 2. De Gregorio 2:13.8; 3. Bone 2:32.5. III. predtekmovanje: 1. Šešek 2:12.8; 2. Ne-viero 2:33.4. Finale: 1. Miklič 1:34.8; 2. Šifrer 1:38.4; 3. Škraba 2:11.2; 4. De Gregorio 2:16.8; 5. Ban 2:28.4; šesti je odstopil. Prihodnja podobna prireditev bo prihodnjo soboto ob 16 v istem bazenu. Na sporedu bodo spet mladinske tekme, katerih propozicije prinašamo na drugem mestu. Konkordija : Sašk (Sarajevo) 9:1 (5:0) Zagreb, 23. avgusta. Danes ie bila na igrišču Concordiie velika nogometna tekma med zagrebško Concordijo in sarajevskim Saškom. Oba kluba sta se dozdaj prerinila do polfinalnih tekem za hrvaško nogometno državno prvenstvo. Danes sta se obe ena istorici srečali na zelenem polju in so domačini srečanje odločili krepko v svojo korist. Premagali so Sarajevčane z velikim rezultatom 9:1. Polčas ie končal s 5:0. V obeh delih igre so imeli Concordiiaši igro čisto v svojih rokah in so delali na igrišču, kar so hoteli. Vse vrste Nekaj športnih dogodkov •O/TO’ &o<|, "Bin Jlncke il primo che paisa ta... Tudi prvi mimoidoči ve.... che il miglior impiego che tu puoi fare di 12 Lire 6 quello di comperare un biglietto della Lotteria di Merano. Con un ris-chio cosi minimo puoi diventare parecchie volte milionario. Non tentarlo sarebbe una colpa. da je najboljše opravilo, ki ga moreš opraviti z 12 lirami, kupiti srečko Loterije di Merano. S tako Majhnim rizikom lahko postaneš večkratni milijonar. Greh bi bil, n® poskusiti. REGALA MILIONI a cbi a c q u i s t a un biglietto per L. 12‘— £/DARUJE MILIJONE tistemu, ki kupi • r e 6 k o za Lir 12‘— C.oncordi jaške enaistorice so bile lepo povezane, napad pa silno nevaren. Gledalcev je bilo več tisoč, ki so bili s Concordiiino igro zelo zadovoljni. 30. avgusta se bosta potem takem srečala za naslov državnega nogometnega prvaka obe naj boljši hrvaški ena istorici. to je zagrebška kluba Concordija in Gradjanski. Za omenjeno tekmo vlada že zdaj veliko zanimanie, sai sta prav letošnje leto obe ena istorici v zelo dobri formi in se obeta tekma velikega stila. Nov svetovni rekord Gundarja Haegga na 2000 m Stockholm, 23. avgusta. Danes so bile v Oestesundu velike lahkoatletske tekme, pri katerih ie večkratni svetovni rekorder Šved Gundar Haegg postavil nov svetovni rekord na progi 2000 m s časom 5:11,8. Nov rekord ie številno občinstvo, ki ie bilo na tekmovanju, pozdravilo z velikim navdušenjem. Haegg je s tem popravil prav za prav svoi lastni rekord, ki ga je imel že precej časa na omenjeni progi. Kolesarsko prvenstvo moštev Hrvaška kolesarska zveza je izvedla danes na 25 km dolgi progi državno prvenstvo za moštva. Priglasilo se je sedem moštev. Nekateri najmočnejši klubi so prijavili tudi po več moštev. Pri dirki je šlo tudi za pokal, ki ga je za najboljše moštvo razpisal hrvaški športni vodja Zebič. Rezultati- 1. Gradjanski 36:27. Povprečna brzina je bila neka j več kot 41 km na uro, kar je zelo lepo. 2. Zagreb v času 37:03. 3. Orao v času 38:38. 4. Zagreb II. 40:16. 91edi Olimjp in ostala dva nastopajoča. Prihodnjo nedeljo se bodo na isti progi po-merili najboljši juniorji. Pričakovati je lepih borb in dobrih časov, 6aj so hrvaški kolesarslH juniorji znani kot dobri tekmovalci. Veslaško prvenstvo Zagret), 23. avgusta. Na Savi so bile danes velike veslaške tekme za katere je vladalo precejšnje zanimanje, saj je prišlo na bregove Save okrog 6000 gledalcev. Nastopili so najboljši hrvaški veslaški klubi. Rezultati: Četverec s krmarjem: HVK (Hrvaški veslaški klub) 51:58. — 2. Gusar. Veslanje v dvoje: Gusar 5:35. Po^dinec: Holanben 6:35. Četverec brez krmarja: 1. Gusar 6:04. — 2. Gusar II. 6:09. — 3. Vukovar 6:10. Osmerec podmladka; 1 Drava (Osjek) 3:12. 2. HVK 3:12,5. 3. Neptun (Zemun) 3:15. Zaključna točka veslaškega sporeda je bila tekmovanje v osmercu: 1. Gusar 5:19. — 2. HVK. — 3. Galeb (Zemun). Prvak v moštvih je postal Gusar, ki si je priboril tri zmage in dosegel skupaj 4.5 točk. Hrvaško državno lahkoatletsko prvenstvo poedincev — Pet novih rekordov Danes in včeraj je izvedla hrvaška lahkoatletska zveza državno prvenstvo poedincev. Tekme so se začele včeraj in so se nadaljevale danes dopoldne na igrišču Konkordije. Zanimanje za tekme je bilo veliko in te borbe je gledalo že v soboto čez 1500 gledalcev, danes pa še nekaj več. Postavljenih je bilo spet pet novih hrvaških državnih rekordov. Novi rekordi so bili postavljeni v naslednjih disciplinah: 1 tO m zapreke, na 100 m, na 400 m, v metu krogle in pa v štafeti 4X100 m. Sobofni rezultati so bili naslednji: skok v višino: Abramovič 170 cm. »9®. *?; Lušickv 52,2. Nov državni rekond. Met kladiva: Gojič 12.40 m. Nov drž. rekord. 1500 m: Kotnik 4:00,4. Obeiala se je velika borba med Mihaličem in Kotnikom. Do te borbe pa ni prišlo, ker je Kotnik že spočetka imel toliko naskoka, da je vodstvo gladko obdržal do konca teka. Štafeta 4X100 m: Prva je bila Haškova štafeta s časom 46,5. Nedeljski rezultati Danes so se lahkoatletske tekme nadaljevale. Kot prva točka je b:la na sporedu štafeta 4X400m: Prva je prišla na cilj štafeta Haška v času 3:33,5. Druga je bila štafeta Zagreba in tretja štafeta Konkordije. Met kopja: Mrkužič 54,22 m. Met kopja je bila oba dneva najboljša točka sporeda, saj je kar pet atletov vrglo kopje čez 50 m daleč. 200 m: Vanič 23:5. —2 Turkalj. Skok s palico: Cvetič 3.30 m. 5000 m: Kotnik 15:59. 2. Met diska: Marjan 40.33 m. Skok v daljino: .Urbič je skočil nekaj čez 7 metrov. S Hrvaškega Na poti na Dunaj so se Hani bolgarske mladinske organizacije »Branik«, ustavili za kratek čas tudi v Zagrebu, kjer jim je Ustaška mladina priredila kosilo. Na zagrebškem kolodvoru sta bolgarsko mladino pozdravila predstavnik nemškega poslaništva Oertel in Fingfch Po kratkem postan ku so Bolgari nadaljevali pot proti Dunaju, k jer bodo gostje nemške mladinske organizacije. Dubrovniška radijska postaja bo V kratkem dobila nove poslovne prostore, ker zdajšnji ne odgovarjajo potrebam in zahtevam. Preteklo nedeljo je bil v križerski starokato-liški cerkvi slovesno ustoličen apostolski administrator, ki je po redu 10. škof križevske škofije. Slovesno ustoličenje je izvršil dr. Ivan Bučko, pomožni škof lwowskega nadškofa in metropolita dr. Andreja Šeptickega. V svečani asistenci sta mu bila pri ustoličenju zagrebški nadškof dr. Ste-pinac in dr. Salis Sevis. Razen velikih svečanosti, ki so bile prirejene v Zagrebu v proslavo praznika žetve, so prav slovesno ta praznik praznovali tudi po ostalih hrvaških mestih in trgih. Tako so bile lepe pro-slave^ tudi v Varaždinu in Karlovcu. Povsod po Hrvaški so ljudje radi odkupovali žetvene znake in s tem dokazali, svojo zavednost. V teh dneh je začela v polnem obratu poslovati železnica na progi Banja Luka — Prije-dor. Vlaki se ustavljajo na vseh postajah. V Varaždinu je bil te dni zaključen prvi tečaj za gospodinjske pomočnice. Vseh 106 tečajnic je zaključni izpit prestalo s prav dobrim uspehom. Šola je pokazala veliko zanimanje ženske mladine do gospodinjskih del. Tečaj je trajal 14 dni. Hrvaški Zagorci, ki sicer prebivajo stalno v Zagrebu so priredili v Varaždinu velik družabni večer, ki je zelo dobro uspel. — Osješko gledališče, ki je na gostovanju v Varaždinu, je v zadnjih dneh dalo še nekaj gledaliških predstav, ki so bile zelo dobro obiskane. Posebno odposlanstvo hrvaškega kmečkega ministrstva je odpotovalo pred dnevi v Bolgarijo, kjer si je ogledalo nekatere važne kmečke ustanove. Med drugim si je ogledalo tudi znameniti rilski vodovod. Obiskalo pa bo tudi razne sindikate in znano poljedelsko šolo v Sadovi. Da je hrvaški lahkoatletski šport na najboljši poti navzgor je najboljši dokaz to, da od tekmovanja do tekmovanja padajo novi državni rekordi. Samo oba ta dva dneva jih je spet padlo pet, kot smo že v začetku omenili. Odbor za športno propagando Da se poglobi zanimanje mladine za plavalne tekme bodo organizirane 29. avgusta tekme s sledečim pravilnikom: 1. Tekem se labko udeleži mladina, fantje in dekleta, ki doslej niso dobili ne prve ne druge in ne tretje nagrade pri javnih tekmah; tekmovalci se dele na podlagi starosti v dve skupini: Skupina A: rojeni do vključno leta 1927. Skupina B: rojeni med letom 1926 in 1925. Tekmovalec iz sikupine A lahko tekmuje tudi v skupini B, če se prijavi za njo. 2. Tekme bodo sledeče: Skupina A: moški in ženske 50 m, prosti stil. Skupina B: moški in ženske 100 m, prosti stil. Skupina A in B združeni: moški in ženske 50 m hrbtno, 50 m prsno. Moški in ženske tekmujejo ločeno. 3. Vpiše se lahko vsakdo, tudi oni, ki nima športne legitimacije. Vpisnina je eno liro za tekmo (en tekmovalec se lahko udeleži le ene tekme) in se mora predložiti do 28. t. m. do 17 na kopališču Ilirije. Na vpisnico mora tekmovalec napisati svojo starost, tekmo, katere se želi udeležiti in even-tuelno športno društvo ali organizacijo, kateri pripada in katero zastopa. Odrezek od vpisnice je veljaven tudi za vstop na prostor, kjer se bodo vršile tekme. 4. Tekmovalci se zberejo ob 16, tekme se bodo pričele ob 17. Tekme bodo po pravilih Plavalne zveze. Ob 16.30 bodo klicani tekmovalci, ki morajo predložiti dokument, s katerim potrdijo starost, ki so jo navedli. 5. Dva pri vsaki tekmi, ki bosta dosegla najboljše rezultate, bosta nagrajena. Športno društvo, organizacija ali &ola, ki bo dosegla največ točk v prvih šestih ocenah vsake tekme, bo prejelav nagrado. Klasifikacija se bo računala po 6 točk za vsako prvo. po pet za drugo, po 4 za tretje, po 3 za četrto, po 2 za peto in po 1 za šesto mesto. Športno društvo, organizacija ali Šola, kj bo imela največ udeležencev na tej prireditvi in ki bodo pravilno tekmovali v prijavljenih tekmah, bo prejela nagrado. Prireditveni odbor ne odgovarja za nobeno morebitno nezgodo tekmovalcev, ki morajo poznati ta pravila in jih vzamejo na znanje že s tem, da se vpišejo. Z Gorenjskega Obvezno gospodinjsko šolanje bo uvedeno s pričetkom novega šolskega leta v vseh alpskih in podonavskih pokrajinah. Dekleta od starosti od 14. do 18. leta, ki ne odidejo na kake druge šole, bodo morala obiskovati gospodinjsko nadaljevalno šolo. Na plezalni turi na Špik šta se smrtno ponesrečila pred dnevi 21 letni Jože Vodišek in 20 letni Janez Kovač, oba iz Jesenic, zelo nevarno pa se je potolkel tudi njun tovariš 22 letni Anton Tomažin. Reševalci so slednjemu nudili prvo pomoč in mu bodo morda še oluanili življenje. Po Gorenjskem se je pred dnevi vozil in obiskoval posamezne kraje gorenjski župni vodja dr. Reiner. S seboj je imel večje spremstvo. Obiskal je lepo urejeno Lipoldovo vrtnarijo, se zglasil na Brodarjevi kmetiji v Hrastju, pri Rin-nerju v Holmu, obiskal prehranjevalne urade v Kranju, neko kmetijo v Cerkljah, v Radovljici pa'je imel daljša posvetovanja. Ljubljana Obvestila Danes, ponedeljek. 24. avgusta: Jernej, st>. Torek, 25. avgusta: Ludovik, kr. Roleti ar Nolno službo imajo lekarne: dr. Kmet. Tvr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Cepite se sami proti tifusu, sai lahko dobite zaščitne tablete popolnoma brezplačno do kraja meseca vsak dan od 8—9 v mestnem fizikatu v Mestnem domu. Ljubljansko gledališče Drama: Sreda: 26. avgusta ob 17: »Kovarstvo in ljubezen«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 29. avgusta ob 17.30: »Vdova Rošlin-ka«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Nedelja, 30. avgusta ob 14; »Poročno darilo« Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.30 »Kralj na Betajnovi«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. ft PAPRIKA MARICH“ Pepe rosso italiano. Italijanska paprika Garentito puro. In vendita Zajamčeno čista. Dobi preseonegoziantidi Generi se v vseh trgovinah z Alimentari eCommestibili živili. DiTTA M. MARICH TORRE ANNUN. CENTRALE (Napoti) Rdeči križ poroča V poizvedovalnem uradu za vojne ujetnike, Puharjeva 2/1. naj dvignejo pošto za Srbijo: Ark Josip, Avsec Margit, Ačimovič I. Done, Abram Suzana, Ažman M arjan, Bavdek Lado, Branko Slavko, Bezenšek Dominik, Čepeljnik Franjo, Cirnski Janko, kavarna Nebotičnik, Černe Andrejka, Černe Ljubo, Cajnko Frane, Detela Stanko, Deisinger Marija, Dimnik Josipina, Dimnik Rada, Inž. Dimnik Stanka, prof. Ekar Ana, Frangeš Ela, Glavič Jerica, Grobelnik Marija, Gajšek Duša, Golja Marija, Golob Nasta, Gomir-scheck Franc, Grobelnik Gusti, Horvat Vida, učiteljica, Heim Radmila, Jelenc Iva, Kramarič Magda, Kobal Mila, Krek Anica, KunStel Jelka, Kastelič Marija, Kastelic Gabrijel, Kelec Viljem, Loboda Jana, Lovšin Vinko, župnik, Leskovšek inž. Drago, Majaron Lučo, Mavrič Marija, Močnik Pepca, Madrovič Ivo, Mišič Milan, Memedovič Mina, Mežnar Simon, Musek Majda. Nograšek Olga, Nendl Mila, Popov Boris, Polič Zoran, Papež Pavla, Pfeifer Linda, Pletan Bogomir, Peče Mara, Petrovič Ivan, Privšek Hinko, Ponikvar Bredica, inž. Otfthal Josip, Romih Alojz, Ravljen Jelka Rak Evgenija, Rupnik Kari, Roganovič Mileva, Mi-kota Stana, Saltler, družina, Stross Fr., Sax Ivan, Skakič Slavica, Likozar Helena, Šujdovič D. Ljubica, Smerdelj Edvard, Sardoč Sonja, Simonič dr. Zdravko, Sušnik Pavle, profesor, Šibenik Albin, Mišič Milan, Šujdovič Ljubica, Šida Anton, Stefanovič Mia, Tomažič Franc, Trampuž Nevenka, Tramšek Marija. Taučer Fani, Tratar Sofija, Te-havec Mimica, VarŠek Matevž, Višnar Slavko, Virant Milojka, Volkar Reneft, Zamljen Ivana, dr. Žibert Ivan, Supančič Martina, učiteljica, Žerjav Minka, učiteljica. V tajništvu urada, naj se javijo: Svojci Mihajloviča Mihajla, Krelj Zalka iz Brezovice, Rudolf Marija, Pengal Vekoslav, fin. pod-preglednik, svojci podnarednika Rozmana Franca, Rado Lah, Sever Josip Ivan (Pod gozdom 4), Mihelčič Mara. V glavni pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2/II. naj se zglasi svojec vojnega ujetnika F.sta Jožefa, ki je predložil polrdilo o dobroimetju v Nemčiji. V. HEISER 77 Zdravnik gre t križem svet V 19 stoletju so imeli velik vpliv na vse otočane južnega morja misijonarji. Ko so prišli sem. so našli prebivalce, ki so živeli v neki komunistični skupnosti Če je bilo treba na primer zgraditi hišo, so jo zgradili s skupnimi močmi- Nič niso trošili za vzdrže-yan je reda ali zakonov. Kradel ni nih-£e. ker je bila vse last vseh. Za manj-se pregreške proti krajevnim običajem očaki imeli neko vrsto razsodišč, a niso poznali. , Kljub novim misijonarskim nau-pa go otočani še zmeraj viseli na siarih običajih Še pozneje, ko je že y)«da izdala poseben zakonik, se Fid-z*janci niso mogli odpovedati svoje-®u »kere kere«, navadi, po kateri je moral vsakdo predmet, ki je bil v nje-fovi lasti, dati drugemu, če je bil ena-tce starosti in je stvar od njega zahte-ve. Guverner mi je pripovedovali ne-p^no skušnjo, ki je doletela mladega ritlžijanca, ki je študiral v Oxfordu, Pa je moral po svojem povratku takoj razdeliti vse svilene srajce, ki jih je prinesel s seboj, ker so njegovim piri-jatelje.m bile toliko všeč. Antropologi menijo, da je otok eandll v Salomonovi skupini ali po- linezijski ali celo predpolinezijski, čeprav leži zahodno od ločilne črte. Ta-mošnji prebivalci niso imeli skoraj nobenih stikov z belci in njihovo verstvo se ni pomešalo z nobenim krščanskim naukom. Tu najdemo neko verstvo v čistem in prvobitnem razvoju. Molijo s tresočimi in boječimi srci dvoje božanstev: starega očeta in vnuka. Grešnik roti svoje prednike, naj bi posredovali zanj pri starem očetu, ki bo potem prosiij milosti pri največjem in najstrašnejšem bogu — nečaku. Svečenik pa stoji vziravnan pred ljudstvom z govorečo palico v roki ter se pogovarja narvnost z bogom-nečakom v čudnem jeziku ter potem prevaja svete odgovore pohlevni in preplašeni množici. Verska zakletev ima največjo moč. Prebivalci na otoku Rennellu so v stalni bojazni pred sleherno stvarjo: bojijo se okolice, sovražnikov in celo prijateljev. Vsako dejanje v življenju spremlja kak verski obred, bolezen pa imajo za kazen, ker se je kdo pregre-1 šil proti verski svetinji. Priznavajo, kadar molijo, da so morali kako pre-, kršiti voljo nečakovo. j Ne daieč od majhnega otoka Ren-1 neilla se razteza ogromni tajinstveni otok Nova Gvineja, obljuden z neštetimi divjaškimi plemeni. Samo obalni rob, kjer žive Papuanci, je docela raziskan. Nihče torej ne ve, katera skrivnostna plemena in kakšne vragolije se skrivajo v pragozdu. Krvoločni Ijudo-žrci, ki tamkaj prebivajo, so tudi v stalnem strahu pred neznanimi silami. Kakor povsod po Južnem morju, tako sta tudi tu bolezen in zdravje odvisna od »puri purijev« ali od urokov čarovnikov, ki pa ne delajo kar tjavendan, marveč se ravnajo po naukih, ki so jih prejeli v šoli za čarovnije. Ta usposablja svoje učence za to izredno umetnost. V Papuaziji si lahko vsak na preprost način pomaga, da spravi svojega sovražnika na oni svet. Za tak posel najame vaškega čarovnika. Ta »zdrav-stvenik«, ki ima na svoji hiši zmeraj kako posebno znamenje ali tablico, oznanjujoč njegove »zdravstvene sposobnosti«, prevzame vse delo na svoje rame, tako da osebi, ki se želi nad kom ’ maščevati, ni trf*ba prav nič skrbeti niti se kako udeležiti zločinskega posla. V pokrajini Mekeo tak čarovnik na-, tanko preučuje navade svoje žrtve, zanima se za vse stezice, po katerih ta ! oseba navadno hodi in si zapomni ob katerih urah tod pohaja Potem si vra- ižarski doktor priskrbi kako stvar ki I je bila s to osebo v dotiku, kakor na I primer košček cunje, ki jo nosi žrtev okrog ledij, čeprav trdijo, da zadostuje že en sam las. Čarovnik odpre konec votle bambusove palice, v kateri ima za take namene vedno spravljeno strupeno kačo, ter jo spusti v posodo kamor je že poprej spravil opisani košček cunje ali podobno, ki diši po žrtvi. Potem pod posodo podstavi ogenj v trenutku, ko pride žrtev po stezi. Kača pride na svobodo in ker začuti, da ta oseba prav tako diši kakor cunja v vroči posodi, takoj in nezmotljivo napade svojo žrtev. Papuanci jjoznajo še drug način maščevanja Čarovnik vzame človeško kost, ki jo je poprej zbrusil in ošilil ter jo naperi proti žrtvi. Pravijo, da kost sfrči kakor strelica prebode človeka in se vrne v čarovnikove roke s tolikšno brzino, da je ni mogoče videti s prostim očesom Naj se vse to še tako čudno sliši, večkrat so mi resne priče pravile, kako je čarovnik tega ali onega na ta način spravil s sveta, raziskave pa so prinesile na dan nekaj dokazov, ki jih ni mogoče kar tako za-metati. Vendar pa je bila v teh primerih žrtev vedno vnaprej opozorjena, kaj ji grozi. Prišiljena kost — tako so pričali ljudje — ni nikdar zgrešila svojega cilj