QlŽžjom
fVud&ce..*
AMCRICAN IN SPIRIT fORQGN IN LANGUAG€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 4, 1964
SLOVCN1AN
HORNING N6WSPAPCR
ŠTEV. LXII
VOL. LXII
Pfogram zaklonišč k v senaiu propadel
Prepričanje, da ni nevarnosti za atomsko vojno, je zmanjšalo zanimanje za gradnjo zaklonišč, čeprav dejansko ta spadajo med Prve potrebe narodne o-brambe.
Washington, d.c. — Pred-
“bivniški dom je še v preteklem k'-'ptembru izglasoval načrt o u-leditvi zaklonišč za slučaj raket-riega ali letalskega napada na ru,šo deželo, kot ga je predložila ^vezna vlada. Predvideva uredi-LC'V zaklonišč in njihovo oskrbo Avili in drugimi potrebščina-ki naj bi bila urejena v jav-poslopjih in v poslopjih planov, ki ne delajo za dobi-V ta namen je Dom odobril 175 milijonov.
, Sedaj je sklepal o tem pred-2u senatni pododbor za obero-2erie sile. S 4:1 glasu je sklenil, a naj predlog ostane do nadalj-niega v 'pododboru. S tem je po ■'■•em sodeč za letos propadel.
^ Vprašanju civilne obrambe 3 s^učaj atomske vojne zahteva G'‘a skupina gradnjo trdnih pod-^mnih zaklonišč, ki ne bi varo-
vala
samo pred sevanjem in ra-
G|°-aktivnim prahom, ampak tu Pfed eksplozijami in vročino, la povzročajo, v kolikor ne 'j atomske ali vodikove bombe G splodirale v neposredni bli-• °1' b-a bi zgradili in uredili ta-’• rsto zaklonišča za večji del ^Ze|e> bi stalo menda od 20 do kdijonov dolarjev. To je ve-Vso.ta tudi za bogato Ame-
kka
kj^0’.vza^° zagovarjajo drugi za-
j0nišča, ki naj bi varovala pre-bivni
, t latvo le pred sevanjem in ^‘Omskim prahom. V slučaju a-j mske vojne bi lahko rešila živ-Urm6 40 ali celo več milijonom e’ Walcev naše dežele. p^,a enkrat sta oba predloga a a v vodo, ker je strah pred
"tomski
0 vojno izginil.
So,/jeti začeli
novo bor-bo proti veri
skM?SKVA’ ZSSR- — Sovjet-jav'i 0rnUn^Stična stranka je ob-1 a ri°v boj proti vsaki veri. pp Se8al bo ne samo člane par-ampak bo segel tudi v p r i-atno življenje
SovjetsL
prebivalstva
e zveze.
g„ ° nam'tu boja proti veri, kot Eni,0 ^zc'e^al Centralni komitet
javi?1111130™6 partije in §a ob-bod. V SVoJem glasilu “Pravda,”
mum V- tem boiu sodelovali Ko-beh lSt^na Pari;ija> Komsomol in ideoi ^6 un^e- Načrt je izdelala iiačpn^3 komisiia partije, ki ji ^ luje Leonid Ujičev.
inun-l!bv dolgolelnemu boju Ko-v plU ■ 1C^e Partije proti veri, ta vj j81' se ni uuičena. Prav no-lma J°i Proti njej kaže, da vodj P° mneniu vodstva KP še ° Premočan vpliv na ljudi.
V 1^ajltlanj eno leto
od 7 arzavi Iowa mora preteči
do
vsaj
Začetka sodne
izvršit
eno leto.
razprave pa ve smrtne obsodbe
*A|N
Vremenski
prerok
pravi:
na n a^no in toplo, popoldne in viši-i +C VerJetnost neviht. Naj-
SJa temperatura 62.
Novi grobovi
Leno Neroni
V	Doctors bolnici je preminul Leno Neroni, star 55 let, stanujoč na 19502 Kewanee Ave. Tukaj zapušča soprogo Eleno, sina Richarda, hčeri Lindo in Eileen, brata Franka in Edmunda, sestri Lydio Montgomery in Virginie Fasciano in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Italiji. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Frank Ostrowsky
V	Otway, Ohio, je preminul Frank Ostrowsky, star 69 let. Poprej je družina živela na Burgess Ave. Tukaj zapušča soprogo Friedo, roj. Stegman, sinove Kennetha, Freda in Franka, hčer Florence Perovsek, 10 vnukov, brata Carla in Willi-ama, brat Fred pa je umrl. Pogreb bo jutri popoldne ob dveh iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Knollwood pokopališče.
Rezervni oficirji ne spadajo v Kongres!
Priprave za voiivni boj Sieve Young: John Glenn
CLEVELAND, Ohio. — Astronavt John Glenn je upal, da bo Stavljen je bil predlog, naj s 1. marcem odpuščen iz marin-
ŠCi?p resolucij v Lagosu
LAGOS, Niger. — Afriški diplomat j e, ki so- zastopali 33 držav, so srečno končali svoj sestanek v nigerijski prestolici. Svojo pridnost so dokazali kar z 20 resolucijami, ki so bile vse soglasno odobrene.
O resoluciji, ki zahteva posebno afriško armado za boj proti revolucijam, smo že poročali. Bo ostala kar na papirju. Par drugih resolucij bodo pa afriške države lahko izvedle, ako bodo hotele, ker vsebujejo sporazu-
člani Kongresa odstopijo kot rezervni oficirji in naj v Kongresu ne zastopajo posebnih interesov posameznih vej narodne o-brambe.
WASHINGTON, D.C. — Bila je doba, ko so na Kapitolu še celo- radi videli, da so imeli v svojih vrstah rezervne oficirje, posebno generale in admirale. To je samo dvigalo ugled našega Kongresa v politični javnosti. Časi so se spremenili. Danes se naši politiki že sprašujejo, ali je prav, da so kongresniki in senatorji lahko istočasno na Kapitolu, obenem pa tudi rezervni častniki.
Razlog za to je dala naša narodna obramba, ki vsako leto naroča za okoli 40 bilijonov vojnega materijala, od šivank do atomskih podmornic in letalonosilk. Politiki, ki so rezervni oficirji, pridejo zelo lahko v skušnjavo, da zagovarjajo samo interese tistih služb, kamor sami spadajo kot rezervisti. To jih spravi v nevarnost, da zagovarjajo tudi interese posameznih vojnih industrij in celo po-
V ATENAH DEMONSTRIRAJO PROT! ZDA mm CIPRA
Od pretekle sobote je prišlo v Atenah do ponovnih demonstracij pred ameriškim poslaništvom proti Združenim državam, ki da podpirajo turško stališče v sporu na Cipru. Včeraj so zažgali pred poslaništvom predsedniku Johnsonu podobno lutko. — Varnostni svet ZN bo danes glasoval o resoluciji o Cipru.
ATENE, Gr. — Levičarska propaganda skuša prepričati grško javnost, da Združene države in Velika Britanija podpirajo Turke v sporu na Cipru. Iz dneva v dan hujska javnost proti zahodnima silama in hvali Sovjetsko zvezo, ki da podpira stališče Grkov. Tako je prišlo v zadnjih dneh do demonstracij, te se vrše v glavnem pred ameriškim in britanskim poslaništvom. Vlada je naročila policiji, naj se v demonstracije zaradi Cipra ne meša, varuje pa naj skrbno tuja poslaništva. Kljub temu se je včeraj zbralo pred poslaništvom ZDA v Atenah na tisoče demonstrantov, ki so dvignili v zrak predsedniku Johnsonu podobno lutko in jo sežgali. Pri tem so kričali proti Združenim državam in Veliki Britaniji ter vzklikali Sovjetski zvezi.
Do demonstracij proti Zdru-	------ - . . ,
ženim državam je prišlo tudi na
£Kega zbora ter bo lahko začel svojo volivno kampanjo. Pretekli teden je padel v kopalnici hotela, kjer je stanoval, in se pri tem toliko pobil, da se ga loteva vrtoglavica. Tako so mu zdravniki izstop iz marinskega zbora odsvetovali vsaj do 1. aprila. S tern je tudi začetek njegove volivne kampanje odložen za en mesec.
Astronavtu Glennu bo tako za neposreden voiivni boj ostalo zelo malo časa. Njegov voiivni odbor si bo pomagal s tem, da bo delal propagando zanj brez njegove neposredne udeležbe.
Tako je včerajšnji “Plain Dealer” objavil obsežno poročilo o stališčih Johna Glenna v vseh važnih vprašanjih domače in zunanje politike naše dežele. John Clenn naj bi bil “liberalen” demokrat, skoraj prav take vrste I otoku Rodu, ki leži nedaleč od |
ket predsednik L. B. Johnson.
Tudi sen. Steve Young, oziroma njegov kampanjski odbor ne spi. Za načelnika govornikov si je izbral mestnega župana Clevelanda R. S. Locherja. ki je imel to mesto v kampanji že tudi leta 1958. Sen. S. Young bo moral biti zaradi zakonodajnega
sameznih tovarn za orožje, mu-,dela večji del v Washingtonu, ničijo' itd. če tako postopajo, zato bo moral njegov kampanj-pogosto navadni kongresniki in ski odbor izhajati tudi večinoma
senatorji, da varujejo interese svojih volivcev, zakaj ne bi s še
brez njega. Senator sam je izjavil, da bo njegov voiivni boj za
večjo gorečnostjo tisti kapitol- primarne volitve stvaren in po_
ski politiki, ki so kdaj nosili zitiven, ne bo napadal svojega vojaško suknjo?
Povod za ponovno debato je
protikandidata Johna Glenna, ampak v prvi vrsti razlagal svo-
me, česar ni treba napraviti od-i , ,	„ ■	-	, t-.	.
„	, . ■	, , ,	v. . del senator Goldwater, ki je le- -la lastna stahsca m program,
nosno, kaj je treba preprečiti.! , , .	,	J i
cm ,_■	•	.-i	•	, i talski general v rezervi m se na	--------°--------
Sklenjeno je bilo na primer, da , ,s .	--u w- '7	•	•	•
to rad ozira v svojih političnih Zanimanje za Hitlerjevo
morajo vse afriške države prepovedati zračne zveze s portu-
izjavah. Kdo more jamčiti, da, bo
smela ne leteti nad Afriko, ne pristajati na afriških letališčih.
galskimi kolonijami in Južno f? ™ “° posnemalo 34 članov
Afriko. Tuja letala ne bodo	' ,to s° "'“''-"s,, k
madi, 20, ki so v mornarici, 23,
i ki so v letalstvu, in 5, ki so bili
,T ,	,	...	, iv službi pri marinih.
Neka druga resolucija zahte-,
va bojkot Anglije, dokler ne bo' Zopet je bil postavljen pred-angleška vlada izročila uprave i log, naj kongresniki in senator-v Južni Rodeziji črni večini.
Sedaj je uprava v rokah belih
življenje raste med Nemci
BONN, Nem. — Dva nemška tednika sta po 19 letih prvič prinesla daljše življenjepise o Hitlerju. Na splošno začudenje so bili vsi izvodi obeh časopisov kar naravnost razgrabljeni od | kupcev, tako veliko je bilo zani-
ji izbirajo, kje hočejo biti, ali v rezervi ali v Kongresu. V re-1
priseljencev. Iz te moke tudi ne'zervi gotovo ne pomenijo niče-1 nianie za °ba članka, bo kruha. Pokazale so se tudi sar, kajti nihče med njimi ni! N sreči sta bila oba članka pi-prve razpoke v pojmu o afriški več sposoben za aktivno službo sana dosti nepristransko. Opozo-edinosti. Bivše angleške koloni-'na frontah. Vsi so pa gotovo!1'3'13 sta Pa nemško javnost, da je jo pojmujejo drugače kot j prepričani, da so na Kapitolu ic treba začeti ponovno pisati o bivše francoske. Na dan so pri-' neobhodno potrebni. O tem ni: Hitlerju in ga pokazati v pravi šle tudi stare antipatije črnih' treba dvomiti. Vidi se to tudi po ! luči- Drugače se lahko zgodi, da držav do arabskih. Kljub vse- j tem, da je do sedaj javilo samo 1 bi se opisovanje Hitlerja in njemu je bilo domenjeno, da se bo-'okoli 30 kongresnikov in sena-'gt'veg3 dela polastila “poulična”
do v juliju letos sestali vodniki afriških držav na “vrhunski” konferenci v Kairu.
turške obale. Ob njem je usidrana ladja USS Courier, na kateri je oddajnik Glasa Amerike. Demonstrante so prevrnili avtomobil, ki pripada ladji in metali kamenje proti ladji. Policija je demonstrante razgnala.
Jutri bodo priplule v pristanišče Pirej enote ameriške šeste flote, ki pomaga braniti Evropo iz Sredozemlja pred Sovjetsko zvezo, prav posebno še vzhodni del Sredozemlja, kamor spadata Grčija in Turčija.
Odločitev ZN danes
NEW YORK, N.Y. — Varnostni svet ZN je včeraj zasedal komaj 8 minut. Seja je bila odložena na zahtevo sovjetskega zastopnika Fedorenka, da potrebuje več časa za posvet s svojo vlado, predno more zavzeti dokončno stališče do resolucije, ki so jo predložili voljeni, nestalni člani Varnostnega sveta. Trdijo, da je predsednik Cipra Makarij po dolgem oklevanju pristal na resolucijo, ki določa, naj ZN pošljejo na Ciper 10,000 vojakov za vzdrževanje reda in posebnega posredovavca, ki naj doseže ureditev spora med otoškimi Grki in Turki.
-Danes dopoldne se bo Varnostni svet sestal ponovno na seje, na kateri računajo, da se bo zastopnik Sovjetske zveze Fedorenko glasovanja nemara vzdržal, prav tako zastopnik češkoslovaške. Tako naj bi bila odprta pot poskusu Združenih na-
torjev, da nočejo več kandidira-! Zlirnalistlka, kar ima lahko poti. To ni veliko pri 535 članih htične posledice, ki ne bodo pri- 1 rodov doseči na otoku mir, kar našega Kongresa.	|jetne za nemško javnost.	I Angliji in Ameriki ni uspelo.
Jet letalo A-1 1 pomeni začetek nove dobe v letalstvu
CLEVELAND, O. — Predsednik Johnson je na svoji zadnji konferenci objavil, da so naši strokovnjaki za letalstvo zgradili letalo A-ll, ki leti s hitrostjo nad 2,000 milj na uro, in da ga prav sedaj preskušajo. Ta novica mora imeti gotovo svoj poseben pomen, kajti predsedniki ne objavljajo navadno vsakega napredka v ameriški tehniki. Da nam bo pomen predsednikove izjave razumljiv, moramo poseči nazaj v zgodovino jet-letalstva, ki je primeroma mlada.
Ko je znano jet-letalo U-2 prišlo v rabo kot špijonski model, sc naši strokovnjaki vedeli, da bodo Rusi gledali, da kmalu sestavijo rakete, ki ga bodo lahko uničevale, čeprav je letalo U-2 lahko letelo v višini okoli 90,000 čevljev in s skoraj dvojno nadzvočno hitrostjo. Zato so že leta 1958 začeli s pripravami, da se-
stavijo novo jet-letalo, ki bo letelo višje in hitrejše. L. 1959 so določili novo višino z 120,000 čevlji, glede hitrosti se niso mogli zediniti. Vkljub temu so s pripravami nadaljevali. Novo letalo je dobilo neuradno ime U-3, ki pa ni bilo nikoli objavljeno. Imelo naj bi pa iste cilje kot U-2; špijonirati po vsem svetu.
Pričakovanja naših strokovnjakov so se uresničila; Rusi so leta I960 sestrelili letalo U-2 in ga s tem onemogočili v njegovem špijonskem poslu. Eisenhower je zato lahko izjavil, da ne bo več špijoniralo nad Rusijo. Slučaj z U-2 je seveda samo pospešil delo na U-3, ki je dobilo uradno ime A-ll in bi moralo prevzeti posle letala U-2.
Med tem je tehnika razvila špijonske rakete. Špijonske rakete so sedaj že tako spopolnje-ne, da so prevzele veliko število
nalog, ki so jih preje opravljali pilotje na špijonskih letalih. Tako je postala “špijonska” vrednost letala U-3, oziroma A-ll manjša, vendar so naši tehniki neumorno nadaljevali delo, dokler niso dosegli uspeha, ki ga je objavil predsednik Johnson. Sedanji uspeh še ne pomeni praktične uporabe letala. Ga še zmeraj preskušajo. Tako je naše vojno letalstvo kupilo 11-12 poskusnih lovcev, ki letijo s hitrostjo nad 2,000 milj na uro. To je povedal senator Russell, ki je predsednik senatnega odbora za oborožene sile.
Čemu naj služi novo letalo, ko bo enkrat uporabno? Gotovo ga bo rabilo vojno letalstvo, ki pa danes še nima jasne slike, kakšni naj bodo lovci ali bombniki, ki bi izrabili vse prednosti novega jet-letala. Zanj se bo gotovo zanimalo tudi civilno letal-
Iz Clevelanda |
i
in okolice
štiri desetletja—
G. Franc in ga. Angela Sleme z 1001 E. 72 Place sta praznovala 24. februarja letos 40 - letnico svoje poroke. Pri Slemčevih je bilo 7 otrok. Dva sta umrla kot dojenčka, naj starejši sin Francelj je bil kot mlad sedmošolec vrnjen iz Vetrinja in ubit. Ostali štirje žive s svojimi družinami v Šentviški fari v Clevelandu. Ti so svoje starše za ta družinski praznik presenetili z lepim slavjem. — Gospodu in gospej Sleme želimo vso srečo z željo, da bi obhajala zdrava in zadovoljna v krogu svojih dragih tuji zlato poroko!
Brez nadzora ne gre—
Posebni oddelek policije je tekom petka, sobote in nedelje pregledal skupno na cestah mesta 2,255 motornih vozil. Pri tem je prijel 39 pijanih voznikov, zabeležil 88 kršenj predpisov in naročil 367, da pripeljejo svoja vozila na ponoven pregled. Policija je v zadnjih tednih v tem pogledu veliko strožja, ker je število smrtnih prometnih nesreč v letošnjem letu nepričakovano veliko v primeri s prejšnjimi leti.
Seja—
Klub upokojencev v Euciidu irna jutri ob dveh popoldne v SDD na Recher Ave. redno mesečno sejo. Vsi vabljeni.
Zadnje vesti
CHATTANOOGA, Tenn. — Porota, ki bo odločila o krivdi Jamesa Hoffe, sinoči ni mogla priti do nobenega zaključka.
Svoje delo bo nadaljevala danes dopoldne ob devetih.
DALLAS, Tex. — Po treh tednih razprave se je včeraj posrečilo imenovati vseh 12 članov porote, ki bo odločila o krivdi Jacka Rubyja, morilca H. L.
Oswalda, ki je po vsem sodeč umoril predsednika J. F. Ken-nedyja.
KNOXVILLE, Tenn. — Tekom poleta štirimotornega prevoznega letala Letalskih sil so nenadno odletela vrata in zračni tok je potegnil skozi nje v gotovo smrt enega izmed letalcev, medtem ko se je drugemu posrečilo obdržati na verigi, za katero se je slučajno držal, dokler ga niso tovariši rešili.
WASHINGTON, D. C. — Posebni pododbor OAD pod načelstvom poslanika Paragvaja skuša najti kompromis med Panamo in Združenimi državami v sporu zaradi panamskega prekopa.
n \ itxrr r- m . v i i ! kdo pozna, je pa v Washingto-
PARIZ, Fr. — Tu trdijo, da boi %	’ .	^	....	“
„	..	, inu. Imenuje se vojaški odbor
Francija nastopila dosledno s|NAT0 in ga sestavljaj<) zastop_
svojimi novimi odnosi do rde-l.^ Amerike; Anglije in Fran. ce Kitajske v Združenih »aro- dje Ta odbor dejansko planira dih in vseh ostalih mednarod-! brambno politiko in dela na_ mh ustanovah za priznanje telčrte za vojaške operacije. kot stvarne zastopnice Kitajske namesto Čangkajškove vlade s Formoze. Združene države temu odločno nasprotujejo.	.......
Francija jc stavila ta predlog ik« Francija m Anglija skupaj.
.v v .	r-,	.	. .[Bonnaka vlada je zato predlaga-
prvic včeraj v Ženevi v »vici1.	,	J . J ° .
,	.	.	, la, da naj vojaški odbor dobi
na zasedanju m e d n a r o d n c	,	\ r	.
.	.	.	..	.. posebnega sefa generalnega
zdravstvene organizacije, kjer ;, ,	, .	.	. .	.	, .	,
štaba, ki naj ne bi pripadal	dr-
pa zaradi ameriškega odpora .	, .	,,	„
.	zavam, ki sedijo v odboru.	Z
_	drugimi besedami, to mesto	naj
SANTIAGO, Čile. - Vulkan Vil- bo doddjeno nemškernu voja:
larrica je včeraj znova bruh-:škemu strokovnjaku.
nil iz sebe cele valove lave, ki AT ...	.	,	, .	.	,
j Nemčija noče, da bi njen de-so se razlili po njegovih P«- legat sede] naravnost v odborU;
Zah. Nemčija želi več vpliva v vodstvu NATO
N'emški general naj bi postal načelnik glavnega stana odbora osrednjega urada NATO.
WASHINGTON, D.C. — Vsi vidni uradi NATO so v okolici Pariza, seje pa imajo največ v Parizu. Toda glavni urad, ki se ne sili v ospredje in ki ga malo-
V odboru ni zastopnika Zahodne Nemčije, čeprav danes prispeva k četam NATO več
stvo, ki že danes govori o “popoldanskih izletih v Evropo.’
Predsednikova izjava ima seveda svoje politično ozadje V
domači politiki je predsedniki boi.jih. v„ Co„ari|)c „a „je-;“8“‘ .“TVTJT n 'T v. 4 i „„^4; • -i	•	, •	'ker ve, da bi to razburilo vse ti-
hotel zavezati jezike raznim kri- govern pobočju je popolnoma|st ki še njso bili na nem_
tikom, kot na primer senator-	—s*—	> • «-> —r
ju Goldwater ju, ki trdijo, da smo v letalski tehniki tako zaostali, da postajajo Rusi za nas nevarni sovražniki. V zunanji politiki je pa predsednik povedal Rusom, da Amerika še zmeraj vodi napredek v letalstvu.
Kdaj bo novo letalo praktično uporabljivo, se še ne da presoditi. Morda bo preskušanje trajalo celo par let. In končno bodo tudi stroški za novo letalo igrali svojo vlogo tako v vojnem kot v civilnem letalstvu. Letalske diužbe se že sedaj branijo stroškov s preskušanjem in jih hočejo zvaliti na federalno administracijo.
uničena. Trdijo, da je bilo pri šk(> divjanje y zadnji svetovni tem 22 oseb mrtvih, 35 pa jdLvojni. lSvet se pa seveda ne da pogrešajo.	. tako lahko goljufati. Čeprav je
BANGKOK, Taj. Zunanji mi- vse skupaj za enkrat samo nem-nistri Malezije, Indonezije in ški predlog, so proti njemu pro-Filipinov so končali svoj po- j testirale vse komunistične drža-svet, ker sc Indonezija in Ma-jve z Rusijo na čelu. lezija nista mogli sporazumeti | Da bi pomirila nezadovoljne v vprašanju gverilcev v drža- članice NATOi predlaga bonn-vah Saravak in Sabah, ki jin ska viada tudi celo vrsto pomož-pedpira Indonezija v njihovem nih šefov generalnega štaba, ki boju proti Maleziji.	|naj bi pripadali tistim državam,
HAVANA, Kuba. — Predsednik J ki res kaj žrtvujejo za NATO. Fidel Castro je sinoči v razgo- -----------.. ----------
voru na sprejemu v maroškem poslaništvu izjavil, da je Kuba pripravljena zopet redno oskrbovati ameriško oporišče Guantanamo z vodo. Vse ka-
že, da Združene države te ponudbe ne bodo sprejele, ker so odločene oporišče oskrbeti z vodo tako, da bo neodvisno od dobre volje Castra.
Ameriška Domoviim
V'l Jjf- K :^irr
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zs Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 45 Wed., March 4, 1964
Kaj bo z zakonom o bolniškem zavarovanju
Predsednik Johnson je kot dober gospodar že napravil s Kongresom sporazum, kako naj bi oba doma obravnavala razne politično važne zakone, posebno nakazilne. Vsi naj bi bili izglasovani do začetka predsedniških konvencij. Še celo to je dosegel, da bo Kongres hitro obravnaval zakon o podpiranju tujine, ki ga je drugače vsako leto zavlačeval do zadnjih tednov svojega zasedanja. Edino izjemo dela zakon o bolniškem zavarovanju. Tu Johnson še ni mogel doseči sporazuma s Kongresom, to se pravi s kongresnikom Millsom. ki v našem slučaju pomeni več kot vsi senatorji in kongresniki.
Zakon o bolniškem zavarovanju je trenutno v odboru za pota in sredstva predstavniškega doma, ki mu načeluje Mills. Kar ima odbor v rokah, je stvarno stari načrt, znan pod imenom King-Andersonov zakonski načrt. Omejuje zavarovanje samo na plačevanje bolniških stroškov in stroškov v nekaterih okrevališčih, ne obsega pa zdravniških stroškov. Omejen je dalje samo na tiste, ki so stari preko 65 let. Stroški za zavarovanje naj bi se krili z malim povišanjem sedanjega prispevka za starostno zavarovanje, kritje naj bi znašalo pol odstotka od plač in mezd, polovico naj bi plačali nameščenci, drugo polovico pa podjetja. Zavarovalna osnova naj bi se dvignila od sedanjih letnih $4,800 na $5,200.
Kongresnik Mills se strinja z obsegom zavarovanja, ne pa z načinom financiranja. Trdi, da bo pol odstotka premalo in da bo radi tega prišlo starostno zavarovanje v primanjkljaj. Zato zahteva financiranje, ki naj bo ločeno od starostnega zavarovanja. Federalna administracija pa ravno tega noče in v tem tiči nevarnost, da bo propadel ves zakon. Nevarnost1 je večja od tedna do tedna.
Millsov odbor bo začel zopet obravnavati načrt naj-brže začetkom marca. Bo torej nadaljeval z obravnavanjem. V prvem delu obravnavanja je zasliševal zastopnike prizadetih bodočih zavarovanj. Teh je bila dolga vrsta. Vodile so jih delavske unije, močno podprle pa najrazličnejše dobrodelne organizacije vseh ver in političnih barv, celo nekaj republikanskih organizacij zagovarja idejo bolniškega zavarovanja. Najbolj glasne so seveda organizacije upokojencev. Proti zakonu je najbolj nastopala zdravniška zveza, akoravno so zdravniški stroški izključeni iz zavarovanja in zdravniki radi zakona niso prav nič prizadeti. Proti zakonu so seveda tudi Trgovska zbornica, Industrijska zveza, Farmarski urad, vse zasebne zavarovalnice in nekatere bolnice. Ne zagovorniki ne nasprotniki zakona niso mogli Millsa prepričati, da je mož v zmoti.
Tako bo usoda zakona odvisna od političnega dvoboja med predsednikom Johnsonom in kongresnikom Millsom, ostala Amerika bo lahko samo igrala vlogo občinstva. Vanjo spadajo tudi senatorji in kongresniki. Obstoji precejšnja nevarnost, da ne bo prišlo do sporazuma med obema politikoma. Zato so že na delu močne politične in socijalne skupine, ki iščejo kompromise. Predlogov ne manjka. Nekateri republikanski senatorji so celo izdelali svoj zakonski načrt, ki naj bi prišel v obravnavanje, ako bi načrt King-Anderson propadel.
Trenutno ima največ upanja, da postane zakon sledeči kompromis: starostno zavarovanje naj financira bolniško zavarovanje, toda izvršuje naj ga nekdo drugi, morda zasebne zavarovalnice kot na primer Blue Cross in podobne nepridobitne socijalne organizacije. Tako bi imel Mills deloma prav, deloma pa tudi Johnson. Posredniki med obema politikoma ne bodo imeli dosti časa za iskanje kompromisa. Tako Johnson kot Mills mislita, da naj odbor za pota in sredstva konča svoje delo in glasuje o načrtu vsaj do konca aprila. Millsov odbor bi torej obravnaval zakon samo slaba dva meseca. Koncem aprila se bo torej videlo, kaj bo z zakonom, vsaj tako računata, vsak po svoje, Johnson in Mills.
Začetkom maja bi potem takem zakonski načrt prišel pred plenum predstavniškega doma. Ako ga bo Mills priporočil plenumu, ga predstavniški dom ne bo odbil.
V tem trenutku se bo pokazala nova ovira v senatnem finančnem odboru. Odboru na čelu je znani konservativni južni senator Byrd, ki ideji zavarovanja ni kaj naklonjen, vendar jo ne obsoja tako ostro kot Mills, Ker je pokazal pripravljenost' za kompromis pri zakonu o znižanju davkov, upajo, da ga bo tudi sedaj Johnson pripravil do sporazuma. Jamčiti za kaj takega seveda ne more nihče.
Zato so lobisti ki so za zakon in ki so proti njemu, še zmeraj pridno na delu. Vsak skuša ustvariti na Kapitolu tako razpoloženje, ki odgovarja njegovim nameram. Zagovorniki zakona so letos na boljšem kot so bili pretekla leta. Smo namreč v volivnem letu in na zakonu je zainteresiranih kakih 15 milijonov volivcev, to je volivna armada, ki vzbuja spoštovanje pri vsakem politiku, ne samo pri Johnsonu, ampak tudi pri Millsu. Millsu se seveda ni treba bati za njegovo volivno zmago, toda marsikateri med njegovi-
mi političnimi prijatelji bo lahko propadel, ako zakona ne go po predpisih njegove boljše bo, še več jih bo pa v veliki zadregi, kako naj branijo Kon- polovice. Parkrat sem nekaj na-gres, ki ni hotel izglasovati zakona. Vsi ti bodo pritiskali robe v usta nesel, pa me je že na Millsa, naj ne bo nepopustljiv.
Druga okolnost, ki govori za dobro usodo zakona, je razlika v stališčih, ki ni tako velika, kot se zdi na prvi pogled. Mills hoče čiste račune, da bo javnost vedela, kdo pije in kdo plača; ni proti ideji bolniškega zavarovanja sami.
To bo olajšalo odločilna pogajanja, ki se bodo vršila prihodnja dva meseca. Gotovo bodo velikokrat zelo zamotana in nepregledna, toda vsega upanja nam radi tega ni treba izgubiti.
Pismo Vrhenškega
(jHH Tineta
Waukegan, 111. — Zadnje čase se veliko govori o cigaretah, kajenju, itd. Zdravniške preiskave so dognale, da kajenje po-zroča bolezen raka. Priznati jim moramo, da vedo, kaj govore. Ljudje pa jemljejo te izjave eni tako, drugi tako. Strasten kadilec se težko odvadi kajenja. V razvadi kajenja je precej podoben strastnemu alkoholiku.
Ko sva zadnjič šla vasovat v narodni hram s Frankom doli s Park Avenue, smo govorili o problemih kajenja. Frank je v pogovoru povedal, da je videl dan preje na Utica cesti eno precej zavaljeno “teto”, ki ni bila naše barve in da je cigaro kadila kakor kak poklicni brooklynski politikar. “Da ste jo videli, kako je vlekla cigaro in puhala iz sebe dim!” je pripovedoval Frank. “Izgledala je kakor kaka mala železniška lokomotiva,” je še dodal zraven. Vsi so se smejali njegovim sarkastičnim besedam.
Natakar se je jezil, da že ni moč več dobiti cigaret. Potem je našteval, da bo vse to precej škodovalo tobačni industriji in trgovini. Drugi pa smo ga tro-štali, da bodo znanstveniki na tobačnem področju kmalu kaj znašli, da bo dišalo po cigaretnem tobaku sicer, pa bodo izločevali tisti nikotin ali kar je že, ki je menda za nekatere nevaren. Na drugi strani se bo pa več cigar prodalo in pa pip in businessa bo vseeno dovolj. Kaj naj bi si belili glave glede tega. Saj v Ameriki znajo vse “sfi-ksati in pofiiksati”, da se business in življenje vrti naprej.
Našemu pogovarjanju o tem se je pridružil še en mlajši gost in je povedal svoje mnenje o kajenju in kadilcih. Tisti, ki so precej strastni kadilci, so ga gledali malo postrani. Med drugim je povedal, da je bil pred par dnevi v bolnišnici, kamor je šel obiskat svojega sorodnika, ki je bolan. Leži da v sobi z dvema posteljama in slučajno je bil njegov sorodnik sam v sobi. Okrog je prišel mlad zdravnik ‘intern”, katerega pozna še iz šolskih let. Poleg drugega so govorili tudi o kadilcih in o iz-
spolu se je predaleč razpasla. Kar v večnem cigaretnem dimu hočejo biti.”
Ko je mladi gost, ki se je nam pridružil, jenjal, smo se vsi malo spogledali. Eden, ki rad moč-J no kadi, se je oglasil:
“Nekaj je morda res, da vsakemu tobak ne stori dobro, toda vse tudi ni res, kar nam dohtarji pripovedujejo. Poglejte mene. Meni je zdravnik pred kakimi tridesetimi leti dejal, da preveč kadim, pa sem še vedno tukaj in hodim po svetu."
Videč, da mi navadni plebejci ne bomo rešili tega vprašanja o kajenju in da nas ne bo pri tem nihče vpošteval, smo krenili k drugim zadevam in dogodkom okrog nas.
* RAZOCARLJIV DOGODEK NA VLAKU. — O tem dogodku pa je nam povedal Frank s Park Avenue, takoj nato, ko smo j en j ali govoriti o cigaretah in kadilcih. Takole je začel: “Mojega soseda Irca Pata (Patrick) O’Tool-a vsaj nekateri poznate. To je tisti Pat, o katerem pravijo, da ga njegova “ta stara” 24 ur vsak dan komandira. Le toliko pravice mu dovoljuje, da sme k vsemu, kar ona reče, le dostaviti: “Tako je, honey, prav imaš.” Kaj več pa ne in kadar je hotel kaj drugega dostaviti, je sledila takoj napoved vojne med njima. Tako je in pomagati si Pat ne more, v tak položaj ga je usoda postavila, a v njem še kar krepko vztraja, z močno vero, da bo s tem prišel do večnega plačila na drugi strani tega življenja. To omenjam zato, da bo vam dogodek, ki ga bom vam zdaj povedal, bolj razumljiv.
Pat in njegova boljša polovica sta takoj po božičnih praznikih, ko je tu nas stiskala in šči-pala huda zima, sklenila, da gresta za dva tedna na oddih doli v sončno Florido. Tako sta tudi naredila. Tja doli sta odletela z letalom z 0’Hare letalske postaje pri Chicagu. Nazaj sta potovala po železnici, da bi več videla kraje po jugu. V Floridi sta se kar dobro imela, tako mi je zaupal Pat. Seveda Pat se je moral obnašati, kakor je to komandirala njegova boljša polovica. In v tem je Pat že treniran veteran, To mu nikdar ne dela prehudih skrbi. Doli v Floridi in vsepovsod, koder sta se Pat in njegova “sladka boljša polovica” zabavala, so kar lepo potekali dnevi njunega počitnikovanja na floridskem obrežju
boljša polovica po vseh svojih etičnih paragrafih “oštenkala”. Ko sva pa šla zvečer v jedilni voz na večerjo, sva tam sedla za malo ozko mizico in začela presojati jedilni list in kaj si bova iz tistega seznama naročila. Med tem pa prikorači v jedilni voz kar mala četa malo čudno oblečenih žensk z enim moškim na čelu. Bilo je sedem žensk in en moški, ki je imel nekako indijsko pokrivalo na glavi, kakor nekak ovit prt. Ženske so imele obraze malo bolj pokrite, le toliko odkrite, da so videle menda, kod hodijo. Pozneje sem izvedel, da je bil to neki indijski maharadža s svojimi sedmimi ženami. Ko so sedli, so se vse jlepo priklonile svojemu vodite-
Ki
javi zdravnikov o cigaretah in | tam nekje blizu mesta Miami.
kajenju. In pri tem je mladi zdravnik omenil, da pri nekaterih ljudeh se je kajenje tako razpaslo, da sploh ne poznajo pri kajenju nobene mere in meje. Dejal je:
“Če moški postane prestra-sten kadilec, ni lepo, za ženske je pa še manj. Kajenje med
lju maharadži. Pri tem si nisem mogel pomagati, da ne bi pri tem opozoril mojo boljšo polovico: “Glej, glej, kako pa te spoštujejo svojega moža?” — Moja stara me je malo srepo pogledala, rekla pa nič.
Ko je natakar prinesel na mizo jedi, ki so jih naročili, so jih vse ženske poučile in z lepim vljudnim priklonom maharadži se zanje zahvalile. Name je naredil ta dogodek nadvse lep, globok vtis. Pa tudi mnogo misliti mi je dal ta dogodek.
Med tem sva pa midva jedla pri najini mizici na drugem koncu jedilnega voza. Jaz sem zase naročil nekaj juhe in ko sem jo malo bolj glasno srebal, me je žena parkrat glasno posvaril, da jem juho kakor kak star medved, ko srka med iz kake stare drevesne dupline. Zatem, ko sva jedla nekaj mesa, me je neprestano opozarjala, da ne držim v pravi roki vilice ne noža in da nosim v usta kakor star maček ocvirke, ki jih lovi po skledi. Tedaj je pa zavrelo v meni in sem ji povedal kar odprto v obraz: ..
“Veš ti, moja draga Marcela, tvojih sitnosti sem pa sit. Poglej tam tistega maharadža, sedem žensk ima, pa poglej, kako so mu vse vdane, kako« ga spoštujejo, ti me pa vsako minuto najmanj petkrat okregaš in korigiraš, da ne znam tega ne onega, da ne znam jesti, da ne znam to' in ono. Kaj pa vendar znaš ti? Nič drugega, kakor kregati se nad menoj. Tega mi je dovolj, to se mora jenjati. Če se ne boš poboljšala, bom šel v Indijo in se bom dal vpisati v red maharadž!”
Moja Marcela me je kar onemela gledala, šele čez čas se. je oglasila in rekla: “Pa Pat, tako pa menda ne misliš?”
“Seveda ne, če se boš poboljšala, da me ne boš tako pod klop porivala in da me boš malo bolj spoštovala kot svojega moža. Drugače me pa zdaj, ko sem videl kako spoštovanje uživajo indijski maharadže od svojih žensk, nekaj Ik temu napeljuje. Od tebe bo odvisno zana-prej, Marcela!”
“No, in kaj je sledilo nato vsemu temu?” sem ga vprašal jaz.
VESTI
rz s
»JL-4
sv
Bonn še vedno zavrača zahteve Beograda
Jugoslovanska vlada zahteva od Zahodne Nemčije odškodnino za žrtve nacističnega nasilja med drugo svetovno vojno. Vlada Zahodne Nemčije je te zahteve zavrnila s stališča, da z Jugoslavijo nima diplomatskih odnosov in da se zato z njo o tem vprašanju ne more razgovarjati. Pretekli teden je bil v Beo-
Povišanje je brez dvoma precejšnje, čeprav trdijo podjetja, da ne “bo imelo večjega vpliva na promet, ker so bile cene vožnje z avtobusi doslej nizke”.
Ne čolna ne mostu
Pri Kresnicah ob Savi je dolga leta vozil delavce, dijake in vse, ki so imeli kako« pot tja, preko Save čolnar. Sedaj so o-blasti čolnarju to prepovedale, niso pa poskrbele za kak drug
gradu Oskar Schliter, ki ima v na6in prehoda preko reke. Ljud. zunanjem ministrstvu v Bonnu je se jeze! ker lbodo morali na položaj poslanika, in se razgo- železniško postajo do. Litije varjal s predstavniki Titove 9km dale^_ vlade. Ta je kasneje izjavila, dal
ni še nič gotovega, kdaj in pod Pomanjkanje elektrike je kakšnimi okoliščinami bo prišlo . omejilo obratovanje do novih razgovorov z Zahodno'	^ preteklih dveh mesecih se
Nemčijo. Ta je z Jugoslavijo Slovenija, pa tudi vsa ostala prekinila redne diplomatske Jug°slavija trpela izredno po-cdnose, ko je Beograd priznal manj|kanje električne sile. Po Vzhodno Nemčijo in z njo vzpo- vsei Sloveniji so omejile obra-stavil redne diplomatske zveze. t°vanje v vseh podjetjih, v nekaterih pa ga celo popolnoma u-
Olajsanje potovanja turistov
Zunanje ministrstvo v Beogradu je objavilo, da bo vlada10"^at zaradi ustalitve doba,ve Jugoslavije ukinila plačilo viz i lektrične sile_ y ponedeljekj v kolikor bodo to storile tudi;20_ januarjaj je odpovedai0 ce-druge države, s katerimi vzdr-'	električno ,omrežje y slo_
zuje Jugoslavija diplomatske | veniji in v Cinkarni v Celju je odnose. To naj bi olajšalo poto-1 obstal obrat za izdelovanje žve. vanje tujcev v Jugoslavijo in plene kisline_ Ta je še 6 dni kas. potovanje Jugoslovanov v tuji- neje vedn(> gtal in zaradi tega no. Jugoslavija se trenutno po-|je vsa slovenska industrija .osta-gaja s skandinavskimi državami |la brez žveplene kisline Sam0 za odpravo viz za medsebojna Cinkarna je imela y šgstih dneh potovanja, v bližnji bodočnosti preko 100 milijonov dinarjev pa bo začela podobne razgovore, škode. Glavni doktor ing. Dra-tudi z Nizozemsko, Belgijo, švi- go čeh trdii da so se v cinkarni
prizadevali na vse načine, da bi
stavili. Po pisanju Dela je morala Cinkarna v Celju kar trikrat samo v januarju ustaviti
co in Luksemburgom.
Preko 113 milijonov dolarjev za ceste
Vlada je objavila, da bo tekom leta 1964 izdala za gradnjo cest preko 113 milijonov dolarjev, kar naj bi bilo več kot kdajkoli v letih po drugi svetovni vojni. Trdijo, da bodo odprli tekom leta 450 km novih avtomobilskih cest,, okoli tisoč kilometrov obstoječih pa bodo obnovili. Glavni napor bo posvečen takozvani Jadranski cesti, ki bo tekla od Kopra v Sloveniji ob obali Jadrana do Bara, od tam pa bo zavila v notranjost skozi Črno goro, Kosovo in Metohijo do «Skoplja v Mace-doniji. Dolga bo 1,300 km, polovico je že zgrajene, ostalo polovico pa bodo zgradili letos in prihodnje leto.
Druga važna avtomobilska cesta bo zgrajena od Niša do Di-mitrovgrada na bolgarsko-jugo-slovanski meji. Dolga bo 85 km in jo bodo zgradili predvidoma do novembra. Bo del mednarodne avtomobilske ceste iz Srednje Evrope v Carigrad in dalje na Prednji Vzhod.
V iSloveniji za letos ni predvidena gradnja nobene pomembnejše ceste, čeprav je avtomobilska cesta “Bratstva in edinstva” z juga segla le do Ljubljane. Za njen del preko Gorenjske .do avstrijske meje še niso izdelani niti načrti, čeprav
Pat in njegova žena sta se tako privadila počitnikovati v kratkih do kolen segajočih hlačah, I druga, zdaj me lepo kliče “Dear da sta te kar nekam težko od-;my Pat, how do you fill, what ložila, ko sta se odpravljala na-;you’re gone eat, what can I do za j v naše severne kraje. Pa saj veste, čas gre naprej in nikogar ne čaka in v tem slučaju' men°j — nekaj se je naučila
“Kaj?” me je začudeno pogle-jP1i^navaj°> da bi bila nujno podal Pat. “Marcela je zdaj vsa
for you, my sweet Pat?” Zdaj se ne dere in ne vpije več nad
ni čakal ne Pata ne njegove ludijk, da je može treba spo-
razpaslo, da že kar preseda. Prvo, ko vstane zjutraj, vtakne
ženskami se je zadnja leta tako boljše polovice. Od Floride se štovati, zato hlače nosijo, je
je bilo treba posloviti in ji dati §^asno pcvdaril Pat. slovo. Zgodaj v jutru sta sedla! To se je naučila na vlaku ob cigareto v usta. Zvečer mno«ge na vlak, da ju popelje nazaj ^em dogodku njegova boljša po-
proti severu. In tu, na tem vla- T°v^ca- Vidite, vsak dogodek Iju-ku, je prišlo do tistega dogodka,! di nekaj nauči.
s cigareto v ustih zaspe v posteljah. Mlade matere ob malih dojenčkih kade, kakor egipčan-ke. Pa jih naj kdo na to opozo-
Vse iskreno pozdravlja
Vrhenšk Tine
Vedno manj služkinj
katerem govorim Na vlaku, na katerem smo se ri, pa te pogledajo pomilovalno' vozili,” je dejal Pat, ni bilo pre-in ti dajo s pogledom razumeti: velike gneče. Z boljšo polovico ^ fi boš nam pravil? Iz katerih sva imela seboj par sendvičev,
časov pa si ti, ubogi hlačar?” ki so nama prav prišli opoldne1 WASHINGTON, D.C.—Pred Vesta, prijatelja,” je še do- “pri privezovanju najinih duš”, začetkom druge svetovne vojne stavil mladi zdravnik, “če bi Proti večeru sva pa sklenila, da Je v Združenih državah po kaj takega povedal kakim da- bova šla v jedilni voz na malo uradnih podatkih preko 2 mili-mam v kakem zakajenem noč- večerjo, da bova dobila kaj gor- 3ona služkinj ali gospodinjskih nem klubu, bi me še nateple, kega. Tako sva tudi naredila, pomočnic; 10 let kasneje jih ni Pa vendar je resnica pri vsem Pat je pri tem seveda pristavil, bilo več niti milijon in pol. Nji-tem, ta razvada pri nežnem da se je vse moralo vršiti stro- hovo število še vedno pada.
trebna, ker preko Slovenije prihaja v Jugoslavijo večji del tujih gostov iz Srednje Evrope.
Delovna storilnost narasla
za 10%
Neki F. Seunig piše v Delu, da je produkcija v Sloveniji v industriji narasla tekom lanskega leta za 14.5 odstotka v primeri s prejšnjim letom, čeprav se je število delavstva povečalo le za 4.2 odstotka. To naj bi pomenilo, da se je storilnost delavstva povečala za preko 10 odstotkov, kar je nekaj izrednega.
Leta 1962 se je ta povečala le za 3.7, leta 1961 pa le za 3.5 odstotka.
Vožnja z avtobusi dražja
S 1. februarjem1 so povišali kasneje že v Ljubljani, pa i013 voznino na avtobusih za pov^pač svoje stare muhe. prečno okoli 20 odstotkov. Trdi-1	______0______
jo, da je bilo to treba radi povi-;	Nizka umrljivost
sanja cen rezervnih delov, gum i	____
in ostalega materiala, pa tudi Umrljivost je v Združenih večjih prispevkov za uporabo državah leta 1964 padla na 9.2 cesh	,	na tisoč 'prebivalcev.
obrat preje usposobili za produkcijo, da pa vsaka ustavitev procesa “fluo-solid reaktorjev” zaradi ustavitve električnega toka zahteva najmanj enotedensko popravljanje.
Kolektiv celjske Cinkarne je zaradi preteklih težav in z njimi zvezane škode sklenil kupiti lasten Dieselov električni agregat, da bo mogel v slučaju ustavitve električnega toka ohraniti v obratu s svojo lastno elektriko vsaj ključne obrate v Cinkarni.
Po pisanju Dela so utrpele veliko škodo zaradi pomanjkanja elektrike tudi železarne in jeklarne na Jesenicah in tovarna dušika v Rušah.
“Kamničan'’ vozi po svoje
Kamniški vlak ali ‘fcamničan’ kot mu pravijo, je znan po svoji domačnosti. Tam ni vse tako stro«go uradno kot na glavnih železniških progah. Nekoč se je v klanec v Podborštu tako mučil., da so ga šli potiskat, pa bili zato, kot pravi poročilo, od sodišča kaznovani, ker so “žalili čast javne ustanove”. Ko ul imel več te pomoči, se je moral pozimi iti . večkrat daleč nazaj zaletet, da jo je zvozil prek0 klanca na Ježici. Domačini se zaradi tega niso nikdar dosti vznemirjali, ker so bili tega vajeni.
V ljubljanskem Delu se Franci Flis iz Domžal, torej domačin, pritožuje, da je postal “kamničan” sedaj tako sam svoj, da ga vozni red prav nič ne briga, ker skoraj redno vozi v Ljubljano po 10 pa tudi 20 minut dalj, kot določa vozni red-Če pomislimo, da je proga °d Domžal do Ljubljane dolga 1° 13 km (okoli 8 milj), je to že nekaj. Franci piše v Delu, da mu je nerodno, da se mora vsaj dvakrat na teden izgovarjati iu opravičevati, ker pride prepozno v službo v Ljubljani, čeprav čaka vsak dan na postaji na “kamničana” že pred peto uro zjutraj. Po voznem rednu bi moral odpeljati iz Domžal ob 5.02 zjutraj in biti 23 minut
DOIvIOVlN^.
Novo življenje
Povest. — Spisal dr. Fr. Detela.
^dolf 80	domači.
stisnil m Albin sta Prijazno je a zupniku roko in Ema
ta Qi^enba’ kolika čast da je
stol	^anko je prinesel
Sost°* V' ne k°cl0 stali dragi
se čuri'-iAlbin se j® smeh]jaJe eastif1’ kdaj da j® Prišel Pre' ^aka'1 gOSP°d župnik in kod, p0(jaj da Se ni oglasil pri gos-ga aJ,u ali gospodinji, ki bi
temo “ takoi
povabila na
jr
[šel sai!!lk Je rekel’ da J® Pri‘ očet •° rna^° obiskat starega iSe if 111 mater, da vidi, kako
-P
jje g c s^e jima ni,” dejala ,lneVima- “Po noči ležita, po obruii Posedata-” Oče se je Videj V stran, da se ne bi Po a So^za, ki mu je zdrknila ^ licu.
Hiati Enia,” je vzdihnila Jeva’. Saj delava, kolikor mo-s sv’ 2ak&j naju vedno pikaš “l2Jlai tepenim jezikom!” Zfini; Va^h ust pa se cedi je dejala snaha.
,4-d
stanci, ba Je Pravzaprav vaše
°Vanje,
oče?” vprašal je
uPnik
“T°^ ^°d ^obo.”
Idejah ° lepo in zračno,” je kal	“da bi marsikdo
« blačal za tako sobo.”
[ko Prevroče je poleti, veli-kaj levi'°če za stare ljudi. tan?»menitei vi> gospod žu-
kef a.2 n^! gospod župnik, iti keimani besede' v tuji hiši dobi 1 masdm> da se ne spo-I ^Zip niesa^ se v družinske dar t6le drugih ljudi. Gospo-<(I UkaJ je Stanko.”
kristavif2 Sem gosP°dinja’” j®
v i lcl Enia in primeknila
* bratu.
tolaži|nib -)'® zaeel niiriti in Ved; k 50voril ° četrti zapo-l^itne .0Zji’ in kako
ta^ ’ da ^°vi f0db kakor se je po nje-krivdi očetu.
°da’ da nimata tale Albin
se rado se sinu v starosti
, X,
X,
ceiu ^‘Uln Je pokazal s pal-Otr0k . anka in Emo, ‘‘nič CloV6k 1 bi ju iz hiše gonili, s^eča 116 bi mislil, kakšna b^obi)80 °l:rocll” Vzdihnil je ,u,;.’da je brata silil smeh. OHeuj ai j® začel govoriti o lil preSV?.tu’ kamor se vsi kma-*ti za^fbrPo, o plačilu in kaz-ten, °> kar smo storili na
etn,
“Pr
„S6.bno vzvišen ni ta Albin Je Pripomnil modrijan
H '
človek mora
delati
l^ez 28'olj zaradi dobrega X T<?lra na plačilo ali ka-
bJ; Kdor
u°ji
Zap°ra, ta
■'h6"1
!’>
lijen
to
L/* Pe
,besa
krade, ker se po mojem Prepričanju ni pošte-zaradi dobre-
P*obro
Je nravni velevnik; ■d Vtv% vlada ta, kjer se ne-bi pra L''1 silijo ali pekel, tam biri c,„1e. kreposti, tam se šo-Zatorej tudi
X sv9bičnost.
k° Zv- b°sebno ne čišlam ta-X ij,a!|G Poštenosti prepro-ip Cl.‘ vrzemite jim hudi-“Y ^ postanejo lopovi.” Je don ]bro ure j pni državi,” a ZuPan, “kjer odišča
i2h
a^lno
aia , l|radujejo, se že tudi brez hudiča.” • s®m hotel samo to
«arX®d župnik;
Xten' In’ '<da se d°bi pravo ^evekjj6 sarno Pri olikanem ^epja ’ Postenje zaradi po-» ’ rez postranskih
reje razla-
ozi-
Jio zaradi dobrega, je vsa
J e po-
V.
“P eJai
Host2Upnik> “to
i •’ ln neskončno dobro je b® ZabV6 ^ak° dober, da niti ^i p0 , e,Va takšne popolnosti, Xr0 Jl,ia slabotnim ljudem
Nro
ii^ik
ad težkem potu, ki sodi “le ljudi mileje nego ■ak olikan človek belnosti in
v svo-
da je vsak delavec vreden svojega plačila, tudi tisti, ki dobro dela. Vzemimo pa poštenega olikanega človeka, recimo uradnika; kdo mu bo verjel, d a vrši dolžnost zgolj zaradi dolžnosti, ko spiše vendar vsak mesec pobotnico za plačo, poprosi semtertja boljše službe ali večje plače in se boji nekoliko tudi nadzorstva, kazni!”
Župnik je vstal preverjen, da ne doseže svojega namena in da bo treba počakati ugodnejše prilike. Nato se je poslovil, zunaj pred hišo potolažil stara dva Vrbana in odšel. Za njim se je čul iz hiše smeh in glasno govorjenje, da se je tako spretno odbil naskok, in hudovanje, da se vtiče duhovnik v najtesnejše družinske razmere.
Ob robu gozda pa je čakala Lenčika svojega ženina in gledala in poslušala, da bi začula njegov korak; zaman. Vrnila se je v mraku žalostna in tiho sedla k materi.
“Oh, Lenčika,” je dejala ta, “tako hudo nji je doma; jaz pojdem kar s teboj.” “Kam pa, mati, kam?” je vzdihnila deklica in zjokala se nad nesrečno svojo mladostjo.
Župnik pa je došel Tončka, ki se je vračal počasi pol žalosten, pol jezen, in spomnivši se tožbe starega Hribarja se mu je pridružil in začel govoriti d Vrbanovih in prešel na razmerje med starši in otroki, kako bi se morali najtesneje okleniti najbližji in najboljši prijatelji; a kako so večkrat malenkosti, nesporazumljenja, slabosti brez slabega namena krive odtujenja, razpora ali celo sovraštva. “Ali niste vi tudi tega mnenja?”
“Seveda, gospod župnik,” je dejal Tonček, čigar misli so bile še vedno na Trati.
Župnik je obrnil svoj čoln naravnost proti cilju in omenil, da so največkrat takih žalostnih razporov krivi hudobni, nebrzdani jeziki. V živo so zadele Tončka te besede in živahno je pritrdil in napeto poslušal :
“Ena sama neumna ali hudobna beseda ukrade najpo-štenejšemu človeku dobro ime in vseje seme nezaupnosti, žalosti in nesreče v srca, ki se najgorečnejše ljubijo.”
“Kakor med menoj in Len-čiko,” si je mislil Tonček in preklinjal hudobni Albinov jezik.
“In najhujiše je, da se tako težko popravi ta nesreča, tako težko izruje žalost in jeza, ki požene kal iz sumljivosti, naj bo še tako neutemeljena.” Tonček je vzdihnil, ker je vse to čutil in izkušal.
“In kolikrat zavede popolnoma neutemeljeno sumničenje človeka na tako pot, da ne najde več nazaj in se začne kesati, ko je prepozno.” Tonček je povesil glavo in se na tihem rotil, da njega ne zavede nobena beseda, nobena sumnja več, in prosil je v srcu odpuščanja Lenčiko, ki jo je bil tako žalil v svojih mislih.
“če pa je koga zavedla taka beseda in taka sumnja in ga pripelje potem nesreča in žalost zopet na pravo pot, treba mu je odpustiti.” —
“Istina,” pritrdil je Tonček in zahteval v srcu, da mu odpusti Lenčika.
(Dalje prihodnjič)
— Dve tretjini vsega prebivalstva Zah. Virginije živi od zaposlitve v premogovnikih in
se drži načela, pri prevozu premoga.
Na potovanje gremo!
CLEVELAND, O. — Zadnjič sem že omenil, da mislim potovati v Jugoslavijo in obiskati na tej poti Paray le Monial, Lurd in Rim, od tam pa Jugoslavijo. Danes bom več poročal o tem potovanju. Ker sta Lurd in Rim že več ali manj znana, ju tu ne bom opisoval, opisati pa hočem nekoliko Paray le Monial.
Paray le Monial je majhno mestece v vzhodni Franciji, leži ob reki Loire ter šteje okrog 5400 prebivalcev. Torej majhno mestece, znamenito pa bolj kot marsikatero veliko mesto, v nekem pogledu znamenitejše od Rima in Lurda. Njegova znamenitost se pričenja 1. 1673, ko je božji Zveličar stopil pred sveto Marjeto Alakok ter ji v tej in naslednjih prikaznih razodel svoje Srce ter dal velike prebogate milosti vsem, ki bi častili Njegovo božje Srce.
Sv. Marjeta Alakok, ki je po hudih bojih sama s seboj v zreli dekliški dobi stopila v red Marijinega obiskovanja v Paray le Monialu (izgovori se Pare-le-monjal), je bila kakor nekoč sv. Pavel, ki je bil izbran, da ponese Ime Jezusovo med poganske narode, tako je bila izbrana sv. Marjeta, da razširi pobožnost Presv. Srca Jezusovega med vse narode, predvsem kristjane, v prvi vrsti katoličane, da jih seznani s prebogatimi zakladi božjega Srca. Takole piše o tem sv. Marjeta Alakok:
Ko je 27. decembra 1673 klečala v samostanski kapeli ter molila Evharističnega Boga, se ji prikaže božji Zveličar, pokaže svoje Srce, o katerem piše sv. Marjeta, da je bilo kakor v ognju in plamenu, obdano od žarkov, svetlejše od sonca in prozorno kot kristal. Rana, ki jo je prejel na križu, se je dobro videla. Trnjeva krona se je vila okrog presv. Srca in nad njim se je dvigal križ. Potem reče Jezus Marjeti:
“Moje Srce je tako polno ljubezni do ljudi, da ne more več pri sebi zadrževati žarkov te goreče ljubezni, temveč je prisiljeno, da jih s tvojo pomočjo razširi in ljudem razodene, da jih obogati z zakladi, ki so v tem Srcu. Ti zakladi so milosti zveličanja in posvečenja, ki edino morejo človeka rešiti iz prepada pogubljenja. Izvolil sem zato tebe vkljub tvoji nevrednosti, da boš izvršila ta moj namen; tako se bo pokazalo tembolj e, da je vse samo moje delo.”
Leto pozneje, 1674, se ji je razodel drugič. Tedaj je Marjeta cula iz Njegovih ust milo tožbo zaradi nehvaležnosti ljudi. Ta nehvaležnost ga bolj boli, kakor vse, kar je prestal v trpljenju. Rekel je: “Ako bi ljudje povra-čevali mojo ljubezen z ljubeznijo, bi se mi malo zdelo vse, kar sem zanje storil, in želel bi še več storiti zanje. Ali pri njih
najdem le nezvestobo in mlačnost in na moja prijazna vabila odgovarjajo mi le s preziranjem. Tolaži me vsaj ti s tem, da nadomestiš njih nehvaležnost, kolikor moreš.” Vsa iz sebe se o-pravičuje Marjeta, da je nesposobna in nezmožna. Tedaj ji da Gospod navodilo, kako naj časti Njegovo Srce.
V tretjič se ji je prikazal 16. junija 1675, ko je v nedeljo v osmini sv. Rešnjega Telesa molila, prešinjena hrepenenja, da povrne Gospodu ljubezen za ljubezen, ko se ji prikaže Zveličar v vidni podobi in pravi: “Ne moreš mi izkazati večje ljubezni kakor če storiš, kar sem že tolikokrat zahteval od tebe.” Potem ji odkrije in pokaže svoje Srce ter pravi: “Glej to Srce, ki je ljudi tako zelo ljubilo, da se ni ničesar zbalo, ampak se popolnoma izčrpalo in žrtvovalo, da jim pokaže svojo ljubezen. Za plačilo pa prejemam od večine ljudi le nehvaležnost, ker se nespoštljivo obnašajo pred menoj, me božjeropno prejemajo v sv. obhajilu, ker me zaničujejo in so mrzli do mene v tem zakramentu ljubezni. Še bolj pa me boli, da tako delajo duše, ki so meni posvečene. Zato zahtevam od tebe, da bodi prvi petek po osmini sv. Rešnjega Telesa poseben praznik v čast mojemu Srcu. Ta dan naj prejmejo verniki sv. obhajilo in s slovesno molitvijo naj vračajo mojemu Srcu čast, ki so jo vzela žaljenja, ki so se godila, kadar je bilo izpostavljeno na oltarjih. Obljubim ti pa, da se bo razširilo moje Srce in izlilo obilno svojo ljubezen na vse, ki mu bodo izkazovali to čast in se trudili, da mu jo izkazujejo tudi drugi.”
To se je godilo v Paray le Monialu, in v kapeli, kjer se je to vršilo, se bomo ustavili ta dan ter počastili božjega Zveličarja tam pred oltarjem, kjer so odjeknile besede božjega Zveličarja sv. Marjeti Alakok, ko je podal zaklade Svojega Srca. Ti zakladi so: pobožnost deveterih prvih petkov, ko verniki trumoma prihajajo k sv. obhajilu, potem praznik Presv. Srca Jezusovega ter prebogate obljube, katerih je dvanajst. Vse to izvira iz Paray le Moniala, in ljudje, ki od teh zakladov zajemajo, ne vedo, da je vse to od tam.
Prav zato sem to omenil, da bodo ljudje razumeli in jim bo jasno in ne bodo potem spraševali, kaj pa je takega tam v Paray le Monialu, in da bodo tisti, ki utegnejo potovati tja, vse to vedeli.
Spored tega potovanja bo: V torek 2. junija odpotujemo iz Clevelanda proti New Yorku, od tam z jetom v Pariz, kjer se nam pridruži eden slovenskih duhovnikov, ki se nahajajo v Parizu, da potem skupno potujemo z brzovlakom v Paray le Monial, kamor dospemo v četrtek popoldne 4. junija. V kapeli prikazovanja bo potem pridiga v slovenskem jeziku, večernice in blagoslov. Tu bodo udeleženci imeli priliko za sv. spoved. Prenočevali bomo v hotelu. Zjutraj 5. junija na praznik Presv. Srca Jezusovega, ko je obenem tudi prvi petek, bomo pri maši in obhajilu. To bo pred tistim oltarjem, raz katerega je govoril Jezus sv. Marjeti Alakok, ter bomo klečali tam, kjer je nekoč klečala sv. Marjeta Alakok, ko je govorila z Gospodom, ki se ji je prikazal v vidni podobi. Nasproti temu oltarju na desno je grob sv. Marjete Alakok, ki počiva v stekleni krsti, tako da jo bo sleherni lahko videl.
Potem si bomo ogledali veličastno baziliko presv. Srca Jezusovega, obiskali posebno obsežno kapelo, kjer počiva blaženi p. Klavdij Colombier, spovednik ir. dušni vodnik sv. Marjete Alakok, si ogledali Hieron — muzej Kristusa Kralja in še druge znamenitosti. Iz Paray le Moniala se vrnemo nazaj v Pariz, si ga ogledamo, nakar odletimo z zrakoplovom v Lurd, obiščemo slavnostno baziliko lurško, zlasti pa votlino, kjer se je Brezmadežna prikazala Bernardki, ter še druge znamenistosti. Iz Lurda se odpeljemo z zrakoplovom v Rim, si ogledamo znamenitosti Rima, od tam se odpeljemo v Jugoslavijo, predvsem v presto-hco Slovenije, Ljubljano.
Na tem potovanju bodo ljudje res nekaj videli; ne bodo hodili le po starih izhojenih stezah ali se vozili po starih izvoženih kolesnicah, kakor to mnogi delajo, ki ne vidijo nič novega. Kar so videli že Janez, France, Meta in Urška, tisto vidijo potem tudi Jože, Jakob in Franca: eno in
RAZPOŠILJAMO TUDI PO POŠTI!
NAROČITE ŽE SEDAJ ZA VELIKO NOČ NAŠE IZVRSTNE DOMAČE PREKAJENE KL00ASE - ŠUNKE - ŽELODCE in druge potrebe
Prvoklasno sveže meso — riževe in krvave klobase — grocerija vseh vrst
RAZNA VINA — PIVO — MEHKE PIJAČE
MODEL FOOD MARKET
445 East 200. Street	KE 1-7447
Cleveland, Ohio 44119
FLORIAN in MARIE KONČAR — lastnika
isto. Mi pa raztegnimo potovanje tako, da bomo videli res nekaj zanimivega, lepega in res svetega; med to spada Paray le Monial, ki je za ameriške Slovence še vedno “španska vas”. Prav zato naj bi šli tja tudi naši Slovenci iz Amerike, kjer bi se Presvetemu Srcu' Jezusovemu zahvalili za vse dobrote, posebej za prve petke v mesecu, ki jih je dal Gospod v Paray le Monialu. Tu v kapeli prikazovanja naj bi se potem spomnili na naše trpeče Slovence v domovini in jih priporočili božjemu Srcu, ker On je tisti, ki je vsemogočen in more spremeniti tek zemlje tako kakor je prav, ne pa tako, kot si ljudje zamišljajo ter so v vedno večji godlji, da ne vedo ne kod ne kam.
Jože Grdina
Tudi znižanje Indirektnih davkov pride na vrsto?
WASHINGTON, D.C. — Pristaši znižanja davkov so dobili pogum. Dosegli so znižanje direktnih davkov, sedaj bi radi dosegli isto še za indirektne davke, največ za prometni davek in za razne trošarine. Kot skušeni lobisti so najpreje pridobili z. n a n e g a kongresnika Millsa, ki načeluje odboru predstavniškega doma za davčne zadeve, da bo “še letos” začel zasliševati interesente, to so pa največ velike tovarne in trgovine.
Zasliševanje bo lahko raztegnil na (prihodnje leto, kajti letos najbrže Kongres ne bi hotel sklepati o tej zadevi. Nihče namreč ne ve, kakšen bo primanjkljaj v federalnem proračunu; nihče tudi ne ve, ali bo sedanje znižanje davkov res povzročilo povečanje sedanje gospodarske konjunkture in kaj pripomoglo k znižanju brezposelnosti. Dokler ni v tem pogledu položaj jasnejši, bi verjetno vsaka akcija za znižanje indirektnih davkov naletela na hud odpor.
V naših gospodarsikih krogih računajo na primer s tem, da potrošniki ne bodo porabili prihrankov na davkih za nove nakupe, ampak za varčevanje. Zgodilo bi se torej ravno to, kar smatra administracija za skoraj neverjetno. Ako bi gospodarski krogi imeli prav, bo vpliv znižanja davkov na konjunkturo zelo pozen, ako se bo sploh kaj čutil.
-------o-------
Romunski komunisti bodo obiskali kitajske tovariše
DUNAJ, Avstr. — V komunističnih prestolicah se vrtijo te dni vsi razgovori samo okoli pomena obiska romunske komunistične delegacije v Peipingu. Obisk sta napovedali obe stran-gi. romunska in kitajska, in pri tem celo objavili sestavo delegacij. Romunsko delegacijo bo vodil sam ministrski predsednik ■ Maurer, kitajsko pa predsednik
^P. OGLEDU AZIJE — Rikše so doma v južni Azziji, Mrs. Brown jo skuša uvesti v glavnem mestu Ve-i e ntanije Londonu. Na sliki jo vidimo, ka vozi v njej spojo tri leta staro hčerkico Julijo in štiri leva starega sinčka Walter ja.	'	.

republike Liu-Shao-chi, torej kitajski komunist št. 3. Že to daje cbisku posebno važnost.
Obe strani molčita o predmetih, ki bodo prišli na razgovor. Značilno je tudi, da se Moskva nad obiskom ne spotika, pa ga tudi ne hvali. Morda si bodo v Kremlju še premislili in pokazali svojo barvo. Zato je danes še preuranjeno, da bi kdo že sedaj napovedoval, kaj se bo godilo v Peipingu. Obe strani poudarjata, da je obisk partijska in državna zadeva: med seboj se bosta pogovarjali delegaciji dveh strank in ne morda dveh držav.
-------o------
Satelitske države premišljujejo o delavskih svetih
VARŠAVA, Polj. — Titovci niso mogli prodati v svobodnemu svetu svoje ideje o delavskih svetih, nekaj več sreče imajo v satelitskih državah. Tam sicer niso vodilni komunisti vneti zanje, ker vedo, kako malo dejansko pomenijo delavski sveti v Jugoslaviji, kako pa delajo zmedo v jugoslovanskem gospodarstvu in ga silijo v inflacijo, toda med delavstvom za železno zaveso uživajo sveti vendarle veliko ugleda.
Tega komunistični režimi ne morejo prezreti, zato skušajo dati delavskim zastopnikom nekaj besede pri upravljanju podjetij. Po tej poti so dobili delavci v sateliskih državah, vsak svoje vrste “delavski svet”, ki pa v glavnem lahko samo svetuje in nič ne odloča. Taki delavski svet res nimajo nobene prave pristojnosti in vpliva na posle, v moralnem pogledu pa vendarle nekaj zaležejo.
Pečajo se največ samo z vprašanji, ki se tičejo proizvodnje, to je pa ravno tisto, kar je navadnemu delavcu najlažje umljivo. Po obliki in naslovih se torej močno razlikujejo od jugoslovanskih, toda praktično ne odločajo o usodi podjetij ne prvi ne drugi.
2enske dobijo delo
Delo za ženske
Iščemo dve ženski, da bi delale od 8. zj. do 5. pop. v tovarni.
GENERAL METAL HEAT TREATING CO.
941 Addison Rd.
(46)
~ MALI OGLAST”
Poceni se proda
Dve hiši na enem lotu, ena za 4 družine, ena za dve družini na E. 39 St. Vpraša se na 1196 Norwood Rd. (47)
Trgovina z železnino naprodaj
Obstoječa nad 30 let. Se mora žrtvovati zaradi odhoda iz mesta. Nobena sprejemljiva ponudba ne bo odklonjena. — Kličite med 10. dop. in 5. pop. EN 1-1635. Na 6810-12 St. Clair Ave. _______________________ (46)
Sobo oddam
Lepo opremljeno spalno sobo, spodaj, spredaj, oddam zaposlenemu in mirnemu moškemu. V bližini Sv. Vida. Kličite HE 1-6671.	(x)
Hiša naprodaj
Zaxmdi zapuščine, na 7122 Lock’year Ave., enodružinska, 7 sob. Za pojasnila in za ogled pokličite Fred Križmana, RE 1-1100.	(47)
V fari sv. Roberta
Zidan, pol-ranch, široki temelji, v prvovrstnem stanju, cenjeno pod ceno.
V fari sv. Križa Bungalow, 8 let star, velike sobe, zgotovljena razvedrilna soba, 1% kopalnica, garaža za 2 voza. Vse zgotovljeno, da se lahko takoj vselite.
Blizu E. 185 St.
Zidana hiša, 3 spalnice, prostor za dodatne, velika jedilna soba, polna klet, 1% kopalnica. Morate si ogledati.
UPSON REALTY 499 E. 260 St. — RE 1-1070
(48)

8
'if'
m HENRIK SUNKIEWICZ:
I
3
8
S
%
KRIŽARJI

Tu gre za Danušo in naglo ravnanje. Vse je treba mirno in pametno uravnati in ne preveč izpraševati, da nas ne' zadene nesreča, a potem, kakor ste rekli, na vso sapo poditi konje do mazovskih goščav. Ako udarimo nanje nepričakovano, jih morda naskočimo brez orožja, da celo brez mečev! Kako naj jih pobijemo! Strah me je sramote! Sedaj sva oba opasana, a oni tudi . .
“Res je!” je rekel. “Morda utegne priti tudi do boja.”
Toda Zbiško je namrščil obrvi in na obrazu se mu je pokazalo tako globoko sovraštvo, očividno prirojeno vsem možem iz Bogdanjca, ker je bil v tem hipu, zlasti na videz, tako podoben Matku, kakor bi bil njegov lastni sin.
“Saj to bi tudi hotel,” je dejal gluho, “da bi mogel tega krvavega psa, Zigfrida, vreči Jurandu pod noge! Bog daj to!”
“Bog daj, da!” je takoj ponovil Matko.
Tako se razgovarjajoč so prejezdili velik kos poti, ko je zapadla noč, sicer jasna, a brez meseca. Morali so se ustaviti, da so se konji odclah-
g.—.— iBBiiiiiminwiBiiHwii« l■^l■■■un^ll m-rrnnrmr-r
CHICAGO, ILL.
RA IK ES 5c to $1.00 STORE Offering a New Store location at 6816 Windsor Ave., Berwyn.
e
Servicing their local area with all Dime Store Needs. Open for yopr convenience 9 AM to 9 PM daily. — Saturday till 6 PM. DO COME IN AND BROWSE AROUND.	(46)
BUSINESS OPPORTUNITY
FRUIT STAND — BY OWNER Fruits and flowers. Fine corner. Established 28 years. Good business. 127th & Michigan. IN 8-0519.	(47)
REAL ESTATE FOR SALE
CHICAGO HEIGHTS — NO. — BY OWNER. — All face brk. spit-lev. 3 bdrms., 2 ba., Ige. kit., panld. din. area, blt-in oven-range, match refrig., panld. fam. rm. Triple track strms., scrns., water soft. Decor, in Jan. $22,000. 755-7069.	(46)
INCOME PROPERTY — story and half Brick. 5-3-3. Best location. — Close to everything. 4900 W. — 1000 N. Low 20’s, or best offer. — By Owner. TU 9-5778.	(47)
MAYWOOD — BY OWNER Lge. Georgian. 2 dining room, 2 baths, lge. bedrms. Natural firepl., iy2 car gar. Newly decorated in and out. Extras. Reasonable. MU 1-0351.
(46)
SOUTH HOLLAND Ideally loc.; split level, w/4 bdrrns., 2% baths, semi, finished bsmt., 2 car gar., Idscpd. Quality constructed. 6 years old. Many extras. Only 527,000. ED 1-6541.	(46)
EDISON PARK — OWNER ~ LEAVING STATE 6 Room brick bungalow, 3 bedrm., 20x20 livingrm., iy2 baths. New hot water baseboard ht, 2 car brick gar., Lge. terrace, Nr. St. Juliana’s Ch. $28,500. RO 3-7126.	(46)
5 ROOM BUNGALOW 2 Bedrooms, heated room in attic, 2 car garage. y2 block to school. Priced for quick sale. By Owner. 5730 Rockwell. Phone 634-9529. (48)
nili in ljudje pokrepili z jedjo in spanjem. Pred počitkom je vendar Zbiško ukazal Sande-rusu, da bo moral drugi dan sam jezditi naprej, s čimer je bil popolnoma zadovoljen, izgovoril si je le to, da bi smel zbežati k njim, ako bi mu grozila nevarnost od zveri ali tukajšnjega ljudstva. Razen tega je prosil, da bi se smel trikrat ali štirikrat na dan ustaviti, ker ga v samoti objame vedno nekak nemir, še celo v obljudenem kraju, kaj šele v tako divjem in groznem gozdu, kakršen je ta, v katerem so sedaj.
Nato so si pripravili prenočišče in se pokrepčali z jedlo, potem so legli na kože ob majhnem ognju, ki so ga zanetili pod podrtim drevesom pol streljaja od pota. Dečki so po vrsti oskrbeli konje, ki so se zavalili v travo, se nakrmili in dremali, položivši si glave drug drugemu na vrat. Toda komaj je jutrnji svit i posvetil drevesa, se je prvi vzdignil Zbiško, zbudil druge in ob svitanju so odrinili dalje. Sledovi ogromnih kopit Arnoldovega žrebca so se iz-nova brez truda našli, ker so se zasušili v nizki, navadno blatni zemlji in se utrdili od suše. Sanderus je jezdil naprej in jim izginil izpred oči, vendar so ga našli v sredi med vzhodom sonca, in poldnem, ko jih je čakal. Povedal jim je, da ni videl žive duše razen velikega tura, pred katerim pa ni bežal, ker se mu je zver prva umaknila s poti. Zato pa je opoldne pri prvem počitku pravil, da je ugledal kmeta, čebelarja z lestvo, a ga ni ustavil, ker se je bal, da bi jih moglo biti v globini gozda še več. Skušal ga je vprašati to in ono, a se nista mogla razumeti.
Med nadaljnjim pohodom se je začel Zbiško vznemirjati. Kaj bo, če dospo v višje in bolj suhe kraje, kjer izginejo na trdi zemlji sledovi, ki so se do sedaj videli? In ako bi zasledovanje trajalo predolgo in bi jih privedlo do bolj obljudenih krajev, kjer so se prebivalci že ud davna navadili poslušnosti križarjem, bi bilo prav tako skoraj nemogoče napasti jih in rešiti Danušo, ker bi se domačini gotovo zavzeli za Zigfrida in Arnolda, ako še nista dobila zavetja za obzidjem kakega gradu ali mesteca.
K sreči pa se je izkazala ta aojazen za prazno, ker na
prihodnji postaji niso našli Sanderusa ob dogovorjenem času;, zato pa so odkrili na smreki, ki je stala tik ob cesti, velik vrez v obliki križa, ki je bil čividno pravkar napravljen. Takrat so se spogledali in obrazi so se jim zresnili, a srca so jim začela živahneje biti. Matko in Zbiško sta takoj skočila s sedel, da bi poiskala sledove na zemlji; iskala sta marljivo, a ni trajalo dolgo, do so jim sami padli v oči.
Sanderus je očividno krenil s poti v gozd, gredoč za vtiski velikih kopit, ki niso bili tako globoki kakor na cesti, ali dovolj jasni, ker je bila tu zemlja išotna in je težki konj z vsakim korakom potlačil igli-čevje s podkvami, po katerih so ostale ob strani črnikaste vdrtine.
Pred bistrimi Zbiškovimi očmi se niso skrili tudi drugi vtiski, sedel je torej na konja, a Matko za njim in začela sta se med seboj in Čehom tiho posvetovati, kakor bi bil sovražnik v bližini. '
Čeh je svetoval, naj bi šli takoj peš, toda ona dva tega nista hotela storiti, ker nista vedela, kako daleč bodo morali hoditi po gozdu. Služabniki bi le morali iti peš spredaj in jih opozoriti, ako bi kaj opazili, da bi bili pripravljeni.
In takoj so krenili v gozd. Drugi j vrez v smreki jim je zagotovil, da niso izgubili San-derusovega sledu. Kmalu so tudi opazili, da so dospeli na stezo ali vsaj na gozdno pot, po kateri so morali večkrat iti ljudje. Takrat so že bili zagotovljeni, d a najdejo kako gozdno naselbino, a v njej tiste, ki jih iščejo.
Sonce se je že nekoliko znižalo in se zlato svetilo med drevjem. Napovedoval se je lep večer. Gozd je bil tih, ker so se zverine in ptice odpravljale počivat. Le tu pa tam so skakljale med vejami, osvetljenimi od sonca, veverice, od večernih žarkov popolnoma rdeče. Zbiško, Matko, Čeh in služabniki.so jezdili drug za drugim. Vedoč, da so služabniki precej spredaj in da jih opozore o pravem času, je stari vitez medtem pravil svojemu nečaku, ne da bi preveč dušil glas:
“Preračunajmo po soncu.” je rekel. “Od zadnje postaje pa do mesta, kjer je bil vrez, smo prejezdili ogromen del poti. Na krakovski uri bi bilo okoli treh . . . Medtem je moral Sanderus že davno priti mednje in je imel čas, da jim je povedal svoje prigode. Samo da nas ni izdal.
“Ne izda nas,” je odgovoril Zbiško.
“Da bi mu le verjeli,” je končal Matko, “zakaj ako mu ne bodo verjeli, mu bo slaba predla.”
“Zakaj bi mu ne verjeli? Mar vedo za nas? Njega pa poznajo. Saj se večkrat dogaja, da ujetnik zbeži iz ujetni-
SKOZI STEKLO — Predsednik L. B. Johnson v razgovoru v svojem uradu z Kermitom Gordanom in Ebnerjem Staatsom. Slika je hila posneta skozi steklena vrata.
štva.”
“Ako jim je povedal, da je zbežal, se morda zboje preganjanja in koj krenejo dalje.” “Ne. On jim bo že znal dopovedati. A oni tudi vedo, da preganjalci ne bi šli tako daleč.”
Za hip sta umolknila, a kmalu se je Matku zdelo, da mu Zbiško nekaj ‘šepeče, zato se je obrnil in vprašal:
“Kaj praviš?”
Toda Zbiško je imel oči obrnjene navzgor in ni šepetal Matku, ampak je le priporočal Bogu Danuško in svoje predrzno podjetje.
Matko se je tudi začel križati, a komaj je napravil prvo znamenje križa, ko je eden izmed naprej poslanih služabnikov naglo stopil iz leščevja in dejal:
“Smolama! Tu so!”
“Stoj!” je zašepetal Zbiško in v istem hipu skočil s, konja.
j Za njim so skočili Matko, •Čeh in'služabniki; izmed teh j so trije dobili povelje, naj j ostanejo s konji, jih imajo pripravljene in naj pazijo, da ne bi, Bog obvaruj! kateri izmed žrebcev zarezgetak Ostalim petim pa je rekel Matko:
“Tam bosta dva konjarja in Sanderus, ki mi jih takoj zvežite; a če bi bil kdo oborožen in bi se hotel braniti, takoj po glavi!”
In šli so takoj dalje. Po poti je Zbiško še zašepetal stricu:
“Vi se lotite starega Zigfrida, a jaz Arnolda.”
“Samo pazi se!” je odgovoril stari.
In pomignil je Čehu in mu dal znamenje, naj bo v vsakem primeru pripravljen, da skoči mlademu gospodu na pomoč.
On je prikimal, da se bo tako zgodilo; pri tem si je
1 nabral sapo v prsih in poizku-jsil, ali mu meč lahko gre iz nožnice,
Zbiško je to opazil in rekel: “Ne! Ti skoči takoj k nosilnici in ne odstopi med bitko niti za ped od nje!”
Stopali so naglo in tiho, ves čas med gostim leščevjem. Toda niso prišli še daleč, ko je grmovje največ po dveh streljajih na mah izginilo in se je pokazala majhna ravnina, na kateri so se videle ugasle smolarske kopice in dve glinasti koči, v katerih so
' A i’ :■/. •	-vrV- „	. ..-.d .p ,w v »VV A,.	„•>,
Vi
'stanovali smolarji, dokler j'*1 ni od tod pregnala vojna. Za-j bajajoče sonce je z ogromni® bleskom osvetljevalo loko, kopice in obe daleč med sebo] .oddaljeni koči. Pred eno j med njih sta sedela na hlodi’ 1 dva viteza, pred drugo širokoplečat, rdečelas prostak : in Sanderusa sta razen tega ležala še dva meča, ki ju ie hotel očividno očistiti poznej6, (Dalje prihodnjič)
M rana e denar za deževne dne'7^ —kupujte U. S. Savings hond«
Za vale prihodnje kodiranje!
Vzemite najboljše kodranje!
POPOLNO TRAJNO KODRANJE
GARANTIRANO NAJBOLJŠE, KAR STE JIH IMELI.
Nikdar nikakega doplačila.
ki je bilo S25 je sedaj samo
$4.45
vključno umivanje, friziranje in striženje.
Katerokoli najfinejšo obče znano kodranje iz naše nove velike zaloge vam spretno v salonskem stilu napravijo naši strokovnjaki, ki imajo mnogoletne in dragocene skušnje. Vaši lasje bodo lepši in bolj lahko jih boste P° volji uredili (tudi če so fini. suhi, sivi-beljeni ali barvani). Zakaj bi se sam’* trudili... ali plačali več?
Clevelandski česalni salon, ki ima samo eno ceno 406 EUCLID AVE. at 4th ST.
2nd Floor___________AIR CONDITIONED _______________SU 1-31 Iti,
ANDR E DUVAL
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore BIvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers

PRESKU ŠEN A ŠIVILJA — Na sliki vidimo Mrs. Doyle, ki že dolga leta skrbi za uniforme znanih newyor-ških “Rockettes”.
Za mkovrsfna livarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE D3M0WE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
SKRIVALIŠČE? — Trompeta je tolikšna, da bi se fantič skoraj lahko skril v njej, če ne drugače pa po — nojevo. Slika je bia posneta v glavnem mestu Danske Kodanju (Kopenhagen).