RIMORSKI DNEVNIK "ZŠČmr** - Cena 90 lir Leto XXVH. St. 188 (7976) TRST, sobota, 14. avgusta 1971 NEURADNE DIPLOMATSKE VESTI Jugoslavija v središču pomembne svetovne diplomatske dejavnosti Septembra obišče Beograd Brežnjev in nekaj kasneje Čuenlaj, Tito pa se bo razgovarjal z Nixonom v Washingtonu - Poudarjena osnovna načela politike SFRJ, ki temeljijo na beograjski deklaraciji o pravici vsakega naroda do lastnega razvoja 13. — V italijanskem in tujem tisku je v zadnjih *ity, govora o obisku generalnega tajnika KP SZ Brež- l* Y Jugoslaviji in o predvidenem obisku predsednika vlade ^-uenlaja. Naš beograjski dopisnik nam je v tej zvezi It JT"> da o teh «obiskih ni nič uradno znanega«, dodal pa je, k^^j^lajo določene protokolarne vesti o korespondenci med % n'kom Titom in Breinjevem, ki očitno ne odražajo samo za- ba je «Mirko Tepavac ob * P,l. u svojega uradnega obiska V*« povabil delegacijo LR hdjj ' Ua obišče Jugoslavijo. Za i*l*B«ci* n' 2nano' kdai bo *a S'i prisPela v Jugoslavijo in *itj,, tajski državniki bodo situli *iev J13 Sre za dva obiska: Brež-, Prišel — vedno po neurad ~ v drugi polovici šepni, k.1!? Uradni obisk v Jugosla-'■■aj urednik Kitajske vlade ču-kt. kasneje v Albanijo, Ju- TITO gre za izvajanje sklepov XX. kongresa KP Sovjetske zveze, zato da pride do normalizacije odnosov in je v tej zvezi tudi prišlo 27. maja do obiska delegacije Sovjetske zveze, ki jo je vodil generalni tajnik Hruščov in predsednik vlade Bul-ganin. Podpisana je bila deklaracija, v kateri sta se obe vladi dogovorili, da izvedeta ukrepe za normalizacijo medsebojnih odnosov. Bistvena pa so bila osnovna načela: nedeljivost miru: spoštovanje neodvisnosti, suverenosti in enakopravnosti vseh držav; priznanje in razvoj miroljub-koeksistence; načelo nevmeša-vanja v notranje zadeve drugih držav ker so «vprašanja notranje u-reditve različnih družbenih sistemov in različnih oblik razvoja socializma izključno zadeva posamez nih držav«; razvoj gospodarskega sodelovanja in odstranjevanje vsake diskriminacije ter zaviranja gospodarske izmenjave: pomoč preko O ZN in drugih oblik nerazvitim področjem; preprečevanje škodljive in hujskaške propagande ter dezinformacij; obsodba vsake agresije in vsiljevanja dominacije kot tudi «ne-priznanje politike vojaških blokov, ki zaostrujejo mednarodno napetost, n-stvarjajo nezaupanje med narodi in večanje vojne nevarnosti. Beograjska deklaracija je med najpomembnejšimi zunanje-politični-mi dokumenti tako za Jugoslavijo kot za Sovjetsko zvezo in so kasneje o istih načelih razpravljali nft moskovski konferenci komunističnih partij. Ta načela so bila predmet razgovorov predsednika Tita v Moskvi in končno so bila — časovno zadnjič omenjena, ko je septembra 1969 uradno obiskal Jugoslavijo sovjetski zunanji minister Gromiko. Razvoj jugoslovansko - sovjetskih odnosov je zabeležil različne faze in do najnižje točke je prišlo med sovjetsko okupacijo češkoslovaške, ki je predstavljala istočasno najbolj grobo kršitev že omenjenih načel. Po tem razdobju so odnosi nihali, prišlo je do zaostritve, ko ni bilo možno da sodeluje sovjetska delegacija na kongresu Zveze jugoslovanskih komunistov, kasneje pa je lahko predsednik jugoslo- CUENLAJ lltfi h.) BREŽNJEV 5S> i „ «lf Romunijo. Končno pa (.Potrjene ne zanikane* ve-k/jtlilte .Prtdsednik jugoslovanske C*iji j a°sip Broz Tito še letos v >1 8J<*eni obiskal ZDA in se V^o "'.Rednikom Nixonom. liL V odn .ja do globokih premi-V , do a°sih sil, v odnosu do sta-V'8**' dnie in notranje politike t|( lilij (]^avah vzhodnega sveta, n sprememb med dvema, vanske vlade Mitja Ribičič obiskal Sovjetsko zvezo in uredil vsaj nekaj stvari s področja meddržavnih odnosov. V zadn.iem času je prišlo po eni strani do dokaj ostrih kritik jugoslovanskega tiska zaradi pritiskov, ki jih je Jugoslavija občutila s sovjetske strani in ki so zabeležili na.jvišjo raven z vojaškimi manevri na Madžarskem ter napovedanimi manevri v Bolgariji. Vzporedno s tem pa je treba tudi zabeležiti zanimiv romunski predlog, da naj se pretvori Balkan v področje miru. kjer ne bo mesta za oba bloka, kjer naj države sodelujejo kljub popolnoma različnim družbenim ureditvam (socialistični Jugoslavija in Romunija s podobnimi težnjami, socialistična Albanija, socialistična Bolgarija članica varšavskega pakta. Grčija s polfaši-stičnim polkovniškim režimom in Turčija zaveznica NATO). Ti pred- logi so naleteli na zanimiv odziv vseh prizadetih držav, kar ima nedvomno širši odjek, ki je v skladu s proglašeno politiko Sovjetske zveze, da je treba vzpostaviti v Evropi področje miru. V sedanjem počitniškem razdobju prihaja do zanimivih diplomatskih pobud, ki se pletejo okrog Ralkana, okrog Jugoslavije in Romunije in za katere je sedaj težko predvideti, kakšni bodo rezultati. Iz Budimpešte prihaja prvi negativni kon^entar, ko madžarski list «Magyar Hirlap* trdi. da predstavljajo diplomatske pobude Pekinga v odnosu do Romunije in Jugoslavije «izredno nevarnost*. List nadaljuje, da kolikor bd šlo za običajne diplomatske zadeve, ne bi mogli ničesar reči, ni pa žal mogoče »izključiti možnosti, da gre za protisovjetsko pobudo, kar bi lahko u-stvarilo nevaren položaj na Balkanu*. OSTRA POGAJANJA S PREDSEDNIKOM MINTOFFOM Atlantski svet je umaknil pomorsko poveljstvo z Malte Nadaljevala pa se bodo pogajanja z Veliko Britanijo o najemnini za vojaška oporišča - Zadnji finančni predlogi zaveznikov NATO BRUSELJ, 13. — Glasnik atlantskega sveta je danes zvečer uradno sporočil, da je «NATO sklenila umakniti svoje pomorske sile sredozemskega področja iz Malte, kar odgovarja željam malteške vlade«, sporočili dobesedno Kasneje so besedilo predstavnika NATO v katerem je rečeno, da gre za željo, da se spremenijo dosedanji odnosi in da je odbor za obrambno načrtovanje NATO upošteval želje Malte in da je sklenil priprave za premestitev svojih oddelkov v drugi kraj. Kasneje bodo sporočili, kam naj bi odšli ti oddelki. V uradnem sporočilu je tudi rečeno, da sklep atlantskega sveta ne more vplivati na pogajanja, ki se vršijo med Veliko Britanijo in Malto za obnovitev pogodbe o najemu ozemlja za vojaška oporišča. Sklep atlantskega sveta, da se umaknejo iz Malte, predstavlja določeno presenečenje, saj bi lahko iz prvega uradnega sporočila zaključili, da je NATO mnenja, da lahko opusti Malto kot vojno oporišče, po podrobni preučitvi pa postaja dokaj jasno, da gre za pritiske in za merjenje sil. Iz Londona poročajo, da je britanska vlada potrdila, da so ponovili vladi Malte nove pogoje za najemnino vojaških oporišč "a o-toku. Predlog Velike Britanije in ostalih članov NATO predvideva plačilo 5 milijonov funtov letno in 3 milijonov in pol v obliki pomoči za razvoj otoka. Do sedaj je Malta prejemala 4,800.000 funtov kot najemnino za izkoriščanje pomorskega oporišča. Na Malti je sedaj okrog 2000 britanskih vojakov, ki neposredno porabijo 17 milijonov in pol funtov, 10 milijonov funtov pa znaša dohodek od britanskih turistov in približno isto vsoto dohodek od stalno živečih britanskih upokojencev in drugih oseb. Predsednik malteške vlade Don Mintoff bo odgovoril v ponedeljek v parlamentu na zadnje predloge NATO. Odnosi med Jugoslavijo in Vatikanom Tiskovna konferenca predsednika komisije za verska vprašanja hrvaške vlade ZAGREB, 13. - Predsednik komisije za verska vprašanja hrvaške vlade Zlatko Frid je danes dobre tri ure odgovarjal na vprašanja novinarjev o odnosih med Jugoslavijo in Vatikanom. Frid je dejal, da so z jugoslovanske strani pričakovali prihod papeža Pavla VI. na marijanski kongres v Zagrebu in da bi bil vrhovni poglavar katoliške cerkve dobro sprejet gost v Jugoslaviji, saj gre za osebnost, ki si prizadeva za mir in sodelovanje držav z različno družbeno ureditvijo. Predstavnik hrvaške vlade je dodal, da razlogi, zaradi kate-1 rih papež ne bo prispel na marijan- ski kongres, niso odvisni od Jugoslavije. Predstavnik hrvaške vlade je nato tudi zanikal pisanje francoskega lista »Le Monde* o ohlajanju odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom in dejal, da je čudno, da prihaja do takega pisanja, prav ko se v Jugoslaviji zbirajo teologi z vsega sveta in ko Jugoslavija na široko odpira vrata takšnim manifestacijam. Pretežni del razgovora predsednika republiške verske komisije s tujimi novinarji pa je bil posvečen odnosom med cerkvijo in samoupravno socialistično družbo. ..................................u.........timu,,...... KLJUB SORAZMERNEMU ZATIŠJU ŠE DVA MRTVA V SEVERNI IRSKI Irska republika predlagala razpust ulstrske vlade Senzacionalna tiskovna konferenca voditelja «IRA» Hude medsebojne obtožbe med predsednikoma vlad v Dublinu in Belfastu - Poveljnik generalnega štaba gverilcev se sestal s časnikarji v središču Belfasta ter potrdil nadaljevanje mestne gverile v bolnišnici v Belfastu, potem ko ga je še preteklo soboto povozil avto med neredi v severnoirski prestolnici. Število žrtev novega izbruha nasilja v Ulstru je tako naraslo na petindvajset mrtvih. Vsekakor pa se je spopad preselil danes na politično področje, medtem ko je v Belfastu, London-derryju in drugih mestih prišlo samo do sporadičnih incidentov. Predsednik vlade Irske republike Jack Lynch je sinoči predlagal razpust vlade v Belfastu, na mesto katere liiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiun V OPREZNEM OZRAČJU IN BREZ POLEMIK 10 let postavitve berlinskega zidu Skromne slovesnosti v obeh delih Berlina v pričakovanju sporazuma štirih veleposlanikov % bolje rečeno, trema BONN, 13. '— Danes so v obeh Berlinih v opreznem ozračju in brez ostre polemike preživeli 10. obletnico zgraditve berlinskega zidu, ki je razdelil mesto na dva ostro ločena predela. V zahodnem Berlinu je bila kratka uradna slovesnost, ko so počastili spomin vseh oseb, ki so izgubile življenje, ki so hotele ilegalno preiti mejo med obema Berlinoma. V vzhodnem Berlinu pa je bila krajša vojaška svečanost, katere se je udeležila ljudska milica. Na obeh straneh so se izogibali polemik, saj pričakujejo, da bo mogoče v bolj stvarnem ozračju, ki je bilo ustvarjeno po podpisu pogodbe med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, doseči rešitev berlinskega vprašanja, o čemer že 18 mesecev razpravljajo veleposlaniki štirih velesil in kar je tudi predmet direktnih razgovorov med predstavniki Zahodne in Vzhodne Nemčije Iz Moskve pa paročajo, da današnja »Pravda* poziva Zvezno nemško republiko, naj čimprej ratificira moskovsko pogodbo, ki ne sme biti odvisna od rešitve berlinskega vprašanja. boli9 Postaja v tem okviru Crt vi(| J zanimiva država in je dra jja neuvrščene države po- i, draLr ‘rouvnsuBne l tej g0cena za vse. 'Jhi,. J ZVcu.t . , . se je v zadnjem raz- K v2vezi IjSj1 (»e pogradu pogosto sporni V \®ograjsko deklaracijo iz CNšvito :l. sl-a jo podpisali vladi V rNkih ln Zveze socialističnih (J0l, rePublik 2. junija 1955. ai'aciji je bilo rečeno, da Indira Gandi o indijski politiki NOVI DELHI, 13. — Predsednica indijske vlade Indira Gandi je ocenila v intervjuju lokalnemu listu «Lin-liu», da predstavlja kriza Vzhodnega Pakistana največjo provokacijo in da gre za posledice vojne, ne da bi vojno uradno proglasili. Indira Gandi je BELFAST, 13. — Položaj v severnoirskih mestih se je danes, vsaj v primerjavi s preteklimi dnevi, nekoliko pomiril, pač pa se je zaostrila polemika med vladama Ulstra in Irske republike. Najbolj senzacionalni dogodek dneva pa je nepričakovana tiskovna konferenca, ki jo je imel v središču Belfasta eden glavnih predstavnikov «lrske republikanske armade« (IRA), poveljnik generalnega štaba gverilcev John Cahill. Število žrtev državljanske vojne se medtem veča: neki oboroženi moški je bil ubit preteklo noč v Londonderryju v katoliški četrti Bogside v spopadih med demonstranti in policijo, trinajstletni fant pa je danes umrl ------------------- naj bi prevzela oblast posebna komisija, v kateri naj bi bili enakopravno zastopani tako protestantska večina kot katoliška manjšina. Lynch je izjavil, da njegova vlada ne misli zahtevati intervencije OZN, ker bi bilo to zaman. Tovrstno pobudo je Dublin sprožil že pred dvema letoma, vendar je takrat London postavil svoj veto in na ta način onemogočil razpravo v svetovni organizaciji. Predsednik Irske republike je tudi obsodil sklep ulstrske vlade, da ponovno uvede stari zakon o internaciji brez procesa. Severnoirski ministrski predsednik Brian Faulkner je izredno ostro nastopil proti predlogu ter obtožil Lyncha, da je »neodgovorni oportunist*, ker da je izkoristil v svoj prid krizo v Ulstru. Obtožil ga je tudi, da podpira irsko republikansko armado, ki da vodi »morilsko vojno proti britanskim vojakom*. Faulkner je tudi izjavil, da bo odslej nemogoče voditi konstruktivni dialog z Dublinom. S temi žolčnimi polemikami je tudi izginila zadnja možnost, da bi bil uresničen predlog o tristranski konferenci med Londonom, Belfastom in Dublinom, za katerega se je zavzela vlada Irske republike. Sicer pa je že včeraj britanski premier Heath zavrnil predlog, da ne bi svojemu ulstrskemu kolegu povzročal še večjih preglavic. Heath je danes v Londonu nadaljeval posvetovanja o ulstrski krizi ter se sestal z notranjim in obrambnim ministrom; kaže, da niso ta posvetovanja prinesla novih sklepov, ampak da bo London vztrajal na dosedanji politiki, se pravi na pošiljanju novih vojaških okrepitev in grobi represiji proti republikanskim gverilcem in katoliški manjšini. Današnje relativno zatišje je dalo misliti londonskim in belfastskim voditeljem, da so bili ukrepi o intervenciji ter vojaška represija u-spešni ter da je IRA v krizi. Tako je vrhovni poveljnik britanskih čet v Ulstru izjavil, da je bila os odpora republikanskih gverilcev strta, ter da je bilo v zadnjih dneh, 30 »terorističnih voditeljev* ubitih, veliko drugih pa interniranih. Govorilo se je tudi, da republikanski armadi začenja primanjkovati orožja in da se je morala zaradi tega odločiti za drugačno strategijo. Ta strategija naj bi predvidevala napade na vidne protestantske osebnosti, po drugi strani pa opustitev »mestne gverile*. O tem so se menda ulstrski in britanski voditelji prepričali, potem ko so preteklo noč republikanski gverilci v Belfastu vdrli v stanovanja dveh uglednih četrti Ballymurphy v Belfastu ob popolni nevednosti britanskih vojakov, ki že več dni stražijo četrt. Konferenco je organiziral laburistični poslanec v belfastskem parlamentu Paddy Kennedy, ki je obvestil nekaj vnaprej določenih časnikarjev, naj pridejo v Whyterock Road, da bi prisostvovali »zanimivemu dogodku*. Časnikarje so tu vkrcali v zasebne avtomobile in jih odpeljali pred šolo sredi katoliške četrti, kjer so se v preteklih dneh odvijali siloviti spopadi. Zastopniki tiska so stopili v učilnico in sedli v klopi, ne da bi vedeli, kaj se bo zgodilo. Takrat pa je vstopil Joe Cahill, 50-letni šef generalnega štaba tako imenovanih »provisionals*. se na vprašanje o možnosti, da Pakistan napade Indijo odgovorila, da so v Pakistanu pogosto pogrešili, da pa odkritosrčno upa, da ne bo prišlo do takšne napake, čeprav obstajajo možnosti. Glede pogodbe s Sovjetsko zvezo je dejala, da sta Indija in Sovjetska zveza že dalj časa povezani s prijateljstvom in da imata podobna stališča in končno pogodba to samo potrjuje. Po njenem mnenju predstavlja pogodba stvaren prispevek indijski politiki nevmešavanja in ne preprečuje, da bo Indija podpisala podobne pogodbe tudi z drugimi državami. Včerajšnji «New York Times* pa piše, da predstavlja pogodba med Sovjetsko zvezo in Indijo ceno, ki jo bo morala Indija dolgo časa plačevati za njene namere, da prizna neodvisnost Vzhodnega Pakistana. IJst se sklicuje na vire ameriškega zunanjega ministrstva in pravi, da je Indija že prejšnji teden obvestila Sovjetsko zvezo, da namerava priznati 9. avgusta »Bangladeš*. Sovjetska zveza pa je odgovorila, da bi bilo tako priznanje tvegano in da bi lahko prišlo do vojne med Pakistanom in Indijo. Takrat so tudi odločili, da bo Gromiko obiskal Indijo, nato pa je prišlo do podpisa pogodbe. pravi najbolj borbenega krila irske, koli učinek za delovanje IRE; po- republikanske armade. Cahill, ki ga britanske in severnoirske oblasti iščejo že nekaj let, je bil videti odlične volje, saj je z nasmeškom na ustih nagovoril časnikarje in jih prosil za razumevanje, ker jim pač ne more ponuditi aperitiva. Nenadno pa se je zresnil ter odločno demantiral govorice, po katerih naj bi bila IRA v krizi, njeno vodstvo pa ubito med spopadi ali pa internirano. «Kot lahko sami ugotovite — je dejal prisotnim časnikarjem — ni uvedba zakona o internaciji imela uspeha, o katerem govore britanske čete, ker bi v tem primeru mene ne bilo tukaj*. Cahill je zanikal, da bi represija imela kakršen- vedal je, da so se gverilci razpršili, da bi ubežali policijskim ukrepom, sedaj pa se znova zbirajo, da bi spet začeli s svojimi akcijami. «Lahko vam zagotovim — je dejal Cahill — da se bo mestna gverila nadaljevala brez sprememb*. Voditelj gverilcev je poudaril, da republikanska armada prav gotovo ne bo mogla premagati britanskih čet v direktnem spopadu, lahko pa nadaljuje z gverilo v nedogled. Tiskovna konferenca se je nenadno zaključila, ko sta dva stražarja gverilcev planila v učilnico ter sporočila, da se bliža britanski oklepni oddelek. Cahill je pozdravil pri' šotne in se nemudoma oddaljil. Grški režim odvzel državljanstvo Andreasu Papandreuju ATENE, 13. — Atenska fašisti6-na junta je odvzela grško državljanstvo Andreasu Papandreuju zaradi »delovanja proti režimu*. 52-letni sin bivšega predsednika vlade in ustanovitelja centristične stranke «EK» Georgiosa Papandreuja, je bil aretiran ob državnem udaru aprila 1967, naslednjega leta pa je bil osvobojen ter je odšel v tujino, kier vodi odporniško organizacijo »PAK*. Andreas Papandreu je bil član grške vlade med leti 1964 in 1965, ko se je vrnil z dvajsetletnega bivanja v ZDA. Z istim dekretom notranjega ministrstva so odvzeli državljanstvo tudi bivšemu diplomatu Georgiosu Bandalisu. Pretekli teden pa je ministrstvo izdalo isti ukrep, zaradi »delovanja proti državi v tujini*, proti Eleni Vlahos, založnici nekaterih atenskih dnevnikov, ter proti bivšemu atenskemu županu Georgiosu Plytasu. Strougal na Poljskem VARŠAVA, 13. — Danes je prispel v glavno mesto Poljske na uradni obisk predsednik češkoslovaške vlade Ljubomir Strougal, katerega spremljata minister za zunanjo trgovino Abdrej Barzak ter načelnik državne komisije za načrtovanje Veclav Hula. Obravnavali bodo predvsem gospodarska vprašanja. Pajetta v Skopju Ministrski predsednik Irske republike Jack Lynch (levo) Je predlagal razpust severnoirske vlade, ki ji predseduje Brian Faulkner (desno). Po njegovem predlogu naj bi v Ulstru prevzel oblast posebni odbor, v katerem bi bila pole* protestantov zastopana tudi katoliška manjšina. (Telejoto ANSA-UPI) SKOPJE. 13. — Danes je prispel v Skopje član direkcije komunistične partije Italije Giancarlo Pajetta. katerega je na letališču pozdravil član tajništva centralnega komiteja Zveze komunistov Makedonija Stojan Andov. Pajetta si je s soprogo ogledal Skopje in se seznami z rezultati obnove od potresa porušenega mesta. V njegovo čast je priredil podpredsednik mestne skupščine Kočo Bitoljan kosilo. Jutri odpotuje Pajetta v Ohrid. Železniška nesreča v Beogradu BEOGRAD, 13. — Danes je ponovno prišlo do železniške nesreče v Jugoslaviji, ko je na beograjski postaji ranžirna lokomotiva udarila v štiri vagone. Udarec je bil tako močan, da je zadnji vagon iztiril in se prevrnil. 17 oseb je bilo ranjenih in so jih deset morali odpeljati v bolnišnico. Človeških žrtev ni bilo. To pa je ponovno resna nesreča na jugoslovanskih železnicah, ko se še nadaljujejo polemike o razlogih nesreče, med katero je izgubilo življenje 38 oseb, ko sta trčila tovorni in potniški vlak v bližini Beograda. SPLIT. 13. — Na jadranski ma fjsa * "Se ga letališča pri Kaštelih d" težke prometne nesreče, med katero je zgubila življenje 20 letna britanska državljanka Patricia Anne Richard son. Dekle je šlo preko ceste in je v njo zadel francoski avtomobil miazda*. gnali obe družini iz stanovanja in nato hiši zažgali. S tem «uradnim optimizmom* pa je opravila današnja senzacionalna tiskovna konferenca. Konferenca je bila v učilnici neke šole v katoliški ........................................i................ PO PREKINITVI DIPLOMATSKIH ODNOSOV Ponovni spopadi na meji med Sirijo in Jordanijo Aman odklanja vsako odgovornost za začetek spopadov DAMASK, 13. — Na meji med Sirijo in Jordanijo so se danes ponovili precej ostri spopadi. Položaj postaja nekoliko zapleten, še posebno ker Jordanija odločno odklanja vsako odgovornost v zvezi z začetkom spopadov. Jordanska in sirska poročila o spopadih so si nasprotna: Jordanija zatrjuje, da ni utrpela nobene človeške žrtve in materialne izgube, temveč, da je samo razstrelila nekaj sirskih topov, sirsko poročilo pa sporoča o ostrih spopadih, med katerimi je bila jordanska oprema hudo poškodovana. Izvedelo se je medtem, da skuša Sirija koncentrirati svoje topništvo ob meji z Jordanijo, čeprav ni znano točno ob katerih krajih. Jordanski uradni glasnik je danes izrazil tudi presenečenje v zvezi z odločitvijo o prekinitvi odnosov. Glasnik je še dejal, da je Jordanija nameravala poslati v Sirijo svojega predstavnika, Id naj bi v sodelovanju s sirskimi oblastmi skušal odkriti, »kdo je sprožil oboroženi napad na Jordanijo*. Ob tem bi omenili, da je Sirija že pred časom zaprla vse meje z Jordanijo, nakar je še prepovedala jordanskim letalom. da bi letela po sirskem zračnem prostoru. Jordaniji povzroča največ težav prav ta ukrep, ki spreminja smer vseh poletov in obvezuje letala, da sledijo zveriženim in dokaj daljšim potem. Jordanski glasnik je podal kronološki pregled dogodkov ob meji, iz katerega naj bd izhajalo, da je Jordanija utrpela nekaj manjših napadov, ne da bi reagirala, po-četje Sirije — in še posebno zaprtje mej — pa dokazuje nasprotno. Iz Sirije je dospel v Kairo e-giptovski vojni minister general Mohamed Sade. katerega je takoj po prihodu sprejel predsednik El Sadat. Sicer sta se Sadat in sirski predsednik Asad že sinoči pogovorila po telefonu in se posvetovala v zvezi s posledicami prekinitve sirsko - jordanskih odnosov. Predsednik ZAR El Sadat je med današnjim obiskom vojaških središč podal nekaj zelo zanimivih izjav v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu in s 15. avgustom, ko bi moral zapasti rok za premirje ob Sueškem prekopu. Sadat je dolgo govoril o »težkem položaju v arabskih državah in o ostrih bojih, ki se jih bo moralo lotiti egiptovsko ljudstvo* Kairski list »Al Abram* je danes objavil tudi članek, v katerem so povzete in komentirane nekatere mdsli predsednika Sadata. Opazovalci v Tel Avivu menijo, da skušata tako predsednik kot vladno glasilo povečati napetost in prisiliti Izrael do nekoliko večje popustljivosti. »Al Ahram* sicer omenja tudi možnost, da skuša Sadat samo najti opravičilo za podaljšanje premirja in konkretno nadaljevanje pogovorov. PO SESTANKU V FERRARIKI PREDLAGA «ZELEN! MOST* Za brezplačno razdelitev sadja ima sedaj besedo občinska uprava Ferrara daje na razpolago jesenski pridelek hrušk - Občina bi morala kriti stroške za uskladišienje in prevoz, kar znaša 20 do 25 lir za kilogram V Ferrari, ki jo imenujejo italijansko prestolnico sadja, so se predvčerajšnjim sestali občinski odborniki ali funkcionarji iz Masse Carrare, Livorna, Pesara, Reggio Emilie, Turina, Piacenze, La Spe-zie in Trsta. Sestanek je vodil predstavnik pokrajinske uprave Ferrare ob prisotnosti podtajnika za kmetijstvo v rimski vladi Tortore, ravnatelja AIMA in predstavnikov dežele Emilie — Romagne in kmetijskih zadrug. Namen sestanka je bil preučiti možnost razdelitve ogromnih količin sadja jesenskega pridelka (v glavnem hrušk), da bi se izognili nepotrebnemu uničenju prvovrstnega sadja in težavam zaradi gnitja tega na odprtem. Po izčrpni razpravi so udeleženci sestavili posebno komisijo «ad hoc», kateri bodo posamezne občinske uprave sporočile svoje stališče (pristanek in količine sadja, ali pa pomisleke in odklonilno stali-šče( glede predloga, ki je še precej enostaven. Trst sta na sestanku zastopala vodja V. oddelka tržaške občine dr. Freccia in ravnatelj zelenjad-ne tržnice na debelo Marini. Ko sta se vrnila s sestanka sta napisala poročilo, ki ga je dr. Freccia izročil odborniku dr. Verzi in prof. Romanu, ki vodi odbomištvo za cene in potrošnjo. Očitno bo občinska uprava sklepala o predlogu Ferrare na eni izmed prvih sej po šmarnskih počitnicah. Stopili smo do dr. Freccie, ki nam je povedal, da se osebno s predlogom pokrajinske uprave v Ferrari načelno strinja. Vprašali smo ga za podrobnosti tega načrta. Rade volje nam je odgovoril. Pri tem pa je najprej opozoril, da je koristnega časa približno en mesec, ker je poletni pridelek sadja (v glavnem okusnih rumenih breskev in hrušk) že popolnoma uničen. Iz tiska smo izvedeli, da so to poletje uporabili za gnojila na njivah približno 5 milijonov stotov prvovrstnih breskev, ki jih je državna ustanova AIMA odkupila po najnižji ceni pri kmetih in zadrugah. V Ferrari skrbijo, da bi tudi jesenski pri do lek ne bil uničen, zato so predlagali sledeče: po odkupu, ki ga finansira država preko Aime, bi občinske uprave zainteresiranih mest prevzele doiločeno količino tega sadja (AIMA odkupuje samo prvo in drugovrstno sadje!) in jo razdelile v dobrodelne namene, kar pomeni — bolnišnicam, šolam, zavodom, dijaškim domovom, vojašnicam, delavskim in občinskim menzam, otroškim vrtcem, kolonijam, starejšim in onemoglim, revnim preko občinskih podpornih u- stanov ECA itd. Seveda bi to sadje morali v Ferrari najprej uskladiščiti v skladiščih z ohlajevanjem, poskrbeti dostojno embalažo in prepeljati zainteresirana mesta. To bi pomenilo, da bi zainteresirane občine morale prispevati za te stroške, kar bi p>o njihovih računih znašalo 20 ali 25 lir za kg sadja. Predstavniki Ferrare so tudi izrazili upanje, da bo država priskočila na pomoč, saj gre za dobrodelno in koristno pobudo. Predlagali so, naj bi država prispevala (morda s podporami) občinam za izplačilo omenjenega stroška. Podtajnik za kmetijstvo Tortora je izrazil podporo zanimivi pobudi pokrajinske uprave v Ferrari, medtem ko je ravnatelj državne ustanove AIMA Dini obšel glavna vprašanja in potrdil le vest, da bodo 50 tisoč stotov sadja predelali v sadne sokove, kar pa je le kaplja v morju. Odbornik za kmetijstvo v pokrajinski upravi Ferrare je, glede plačila zadevnih stroškov za uskladiščenje in prevoz, predlagal tri variante: 1. država in AIMA naj krijeta vse te stroške: 2. država in AIMA naj izplačata predujem 25 lir za kilogram zadrugam te bi sadje razdelile občinam, ki bi morale vrniti denar državi; 3. razdelitev stroškov na troje: za* druge bi poskrbele za uskladiščenje, občine za prevoz, država za embalažo. Do tu sklepi v Ferrari. Ustanovili so koordinacijsko komisijo, v kateri so predstavniki dežele Emi-lie-Romagne, pokrajinske uprave iz Ferrare, trgovinske zbornice, konzorcija pridelovalcev sadja. Na to komisijo se morajo občine obrniti najkasneje do prvih dni septembra. Sedaj ima besedo tržaška občinska uprava. Upajmo, da bo pristala na predlog Ferrare, saj bi od tega imel Trst samo korist. Kdo bi odrekel deci v šolah, bolnikom, dijakom in delavcem svežega sadja, ki je — končno — brezplačno? Ronsko letališče se uveljavlja V prvi polovici letošnjega leta se je število potnikov na ronškem letališču povečalo za 41,37 od sto v primeri z lanskim letom, pm»met z blagovnimi pošiljkami p« .se-j<* povečal celo za 72 od sto. Čarterski poleti so bili približno na isti višini kakor lani, kljub temu pa vodstvo letališča računa, da bo število r-nikov do konca leta narastlo na 160-170.000 (lani 121.000). Promet dosegel v preteklem juliju absoluten MiiiiitiiiitiiitiiiiiiiiiitiiiiM.mim,,m,,,,M,I,lin,,,,II, |,,,,,1MI|,.......................Iinininnminii V POLNEM TEKU VEUKOSMARNSKK KAMPANJA VARNOST NA CESTAH NADZORSTVO V MESTIH Včo-aj potovalo skozi mejne prehode približno 300.000 ljudi Pod geslom «Vamost na cestah in nadzorstvo v mestih* se je sprožil najkritičnejši trenutek vsedržavne kampanje za zagotovitev prebivalstvu čim varnejše velikošmam-ske počitnice. V tem obdobju je na vseh cestah toliko prometa, kot ga ni nikoli med letom, zato je tudi nevarnost večja. V ta namen so poveljstva vseh varnostnih organov, od prometne policije in mestnih redarjev do orožnikov in gasilcev, mobilizirala vse razpoložljive sile, da bi zagotovila učinkovito varstvo na vseh cestah, ter v mestih in drugih manjših krajih. Poleg številnih domačinov, ki si ne morejo privoščiti daljših potovanj in se morajo zadovoljiti s krajšimi izleti k bližnjim plažam ali na podeželje, je vse te dni na cestah izredno veliko turistov. Človek se mora poslužiti posebnega priročnika, da lahko razbere vse evidenčne tablice avtomobilov, ki gredo vsako sekundo mimo njega. Letos je naval tujih turistov posebno občuten. O tem govore podatki obmejnih organov, ki imajo toliko dela, kot še nikoli. Samo včeraj je šlo skozi glavne mejne prehode naše pokrajine okrog 300.000 ljudi, dobršen del teh pa so bili tuji turisti. Največ je Nemcev in Francozov, precej pa je tudi Angležev, Švicarjev, Belgijcev in Grkov, da ne govorimo o jugoslovanskih in italijanskih turistih. Če k temu prištejemo še potnike, ki se poslužujejo propustnic, potem je slika izrednega prometa na cestah, ki vodijo k prehodom, popolna. Zanimivo je tudi, da se ravno ob dneh velikega šmarna izmenjujejo nemški turisti. Eni so svoj dopust šele začeli, drugi pa se vračajo na svoja delovna mesta. Poti marsikoga od teh se križajo ravno na naših cestah. Nič čudnega torej, če so varnostni organi mobilizirali tudi pomožno in uradniško osebje, da bi lahko v večjem številu nadzirali ceste. Samo v naši pokrajini je dnevno na cestah nad sto ljudi, ki pazljivo spremljajo dolge kolone avtomobilov in pazijo, da bi koga na primer ne zamikalo prehitevati kolone na prepovedanih krajih. Tudi kazenski postopek proti kršiteljem prometnega zakonika je v teh dneh večjega prometa strožji, varnostni organi pa neizprosne jši. Posebno nadzorstvo so uvedli predvsem na glavnih prometnih ožiljih, kjer je tudi nevarnost hujših pro- metnih nesreč večja. Dodatne policijske in orožniške izvidnice krožijo predvsem na obalni cesti ter na državnih cestah 14 in 202, stalno pa so pod nadzorstvom vsa nevralgična križišča. Tudi mestni redarji si ne morejo privoščiti počitka, čeprav je v predprazničnih in prazničnih dneh v mestih razmeroma malo prometa. Nasprotno pa imajo v mestih precej dela agenti javne varnosti, ki morajo paziti na običajne žeparje in vlomilce, ki radi izkoristijo odsotnost prebivalstva, da lahko nemoteno vdirajo v stanovanja. rekord: 18.335 potnikov. Na letališču gradijo dve novi hali, od katerih bo ena namenjena državnim uradom (carinarica, itd) in u-radom Konzorcija za julijsko letališče, v drugi pa bodo namestili čakalnico za potnike, ki odhajajo. 1. septembra bo začela obratovati nova proga Trst - Reka - Split, družba ATI pa namerava v kratkem postaviti na redno progo Ronke - Milan (trikrat dnevno) letala vrste DC9 (100 potnikov, 40 minut letenja) namesto sedanjih Fokkerjev (40 potnikov in dvakrat daljši čas letenja). Znameniti ansambel VVatussov, ki bo nastopil na Gradu sv. Justa 13. KMEČKI TABOR NA OPČINAH DANES, 14. avgusta — Ob 18. uri otvoritev, nato ples ob mi elodii«1 «PLANSARJEV» ire* NEDELJA, 15. avgusta — Ob 10. uri sestanek s cvetličarji in P1 vajanje BARVNIH DIAPOZITIVOV. Popoldne nastop z dveurnim programom folklorne »ŠTUDENT« z Reke, nato ples. PONEDELJEK, 16. avgusta - Ples ob melodijah »PLANŠARJE'1' G k V ponedeljek zaprti vsi občinski uradi Občinska uprava sporoča, da bodo v ponedeljek, 16. avgusta, zaprti vsi občinski uradi, razen tistih, ki so neobhodno potrebni in delujejo tudi običajno ob praznikih. Ta u-krep so sprejeli zato, ker sovpada letošnji veliki šmaren z nedeljo. ..............................."mm.....n.............................................................. ......................... TRINGALE O NAMENU DEŽELNE UPRAVE: Podpirati razvoj združevanje in dejavnosti obrtnikov S tem problemom se bo obširno ukvarjal novi deželni načrt ESA bo okrepila svoje delovanje v korist obrtnikom Slovensko gledališče v Trstu išče garderoberko ali garderoberja in rekviziterja ali rekvizi-terko. interesenti naj se zglasijo v upravi Slovenskega gledališča, v Ul. Petronio 4, vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 12. ure. Ravnatelj odseka za obrtništvo pri deželnem odbomištvu za delo. socialno skrbstvo in obrtništvo Gioa-chino Tringale .je te dni orisal glavne smernice za razvoj obrtniških dejavnosti v Furlanih - Julijski krajini, ki jih vsebuje osnovni dokument za novi petletni socialno - gospodarski načrt naše dežele. Tringale je predvsem označil sedanje razsežnosti obrtniških de.jav nosta v Furlaniji - Julijski krajini: konec leta 1968 je delovalo v naši deželi okoli 23.000 obrtniških obratov. ki so šteli približno 59.000 za poslenih ljudi. Deželna uprava namerava vsekakor podpirati tudi v bodoče ta pomemben dejavnik krajevnega gospodarstva. Zaradi velikega števila manjših in srednjih obratov, v okvirni katerih se gospodarska politika odloča na osnovi individualnih sklepov, pa bi bile navadne upravne smernice za nadaljnji razvoj neprimerne. Zato se mora deželna uprava odločiti za instrumente, ki bodo delovali na posamezna podjetja — kolikor naj se ta držijo osnovnih smernic deželnega načrtovanja — posredno. '“Kateri so pogoji za dejanski raz vftj -Obrtništva pri nas? Predvsem elo primerna razsežnost posameznih podjetij, dalje njihov količinski razmah ter njihova gospodarska in socialna »specifikacija*. Pod gospodarsko specifikacijo pojmujemo v tem okviru finančno, tehnoioško in tržno ureditev položaja podjetij, pod socialno specifikacijo pa ustrezno reševanje njihovih vprašanj v zvezi z zaposlenostjo, strokovno izobrazbo osebja in lokacijo posameznih obratov. Instrumenti, ki naj olajšajo razvoj obrtništva, pa so zla sti deželna ustanova ESA. določeni finančni posegi, izobraževalni tečaji in pa uskladitev delovanja vseh tistih ustanov in organizacij, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo obrtništvom. ESA bo morala zlasti skrbeti za to, da razširi _ svojo strokovno, trgovinsko in finančno pomoč deželnim obrtnikom. V okviru novega petletnega načrta pa ji bo poverjena zlasti naloga, da poskrbi za razvoj obrti posebno v tistih predelih Furlanije - Julijske krajine, kjer so dane možnosti za ugoden razmah obrtništva in kjer se ta dejavnost še ni dovolj razvila. Pomembna naloga, ki čaka deželno vodstvo na tem področju, ie nadalje uskladitev domačega obrtništva z zahtevami naraščajoče industrije. kakor tudi s potrebami raznih »terciarnih dejavnosti*. Znane so tudi trdne vezi. ki prepletajo obrtništvo in turizem, morda nekoliko manj znane pa so vezi, ki povezujejo obrtniške z drugimi pridobitnimi dejavnostmi, kot je zlasti izkoriščanje gozdnega in rudnega bogastva posameznih področij. Na vse te probleme bo deželno odbomištvo za delo polagalo v prihodnjih letih posebno pažnjo. Ravnatelj Tringale .ie v tej zvezi poudaril še eno skrb deželne upra- ve, namreč skrb za razvoi obrtni- dali so si številne paviljone gosposkih dejavnosti v tistih goratih pre- ] darskih operaterjev iz dežele Fur-delih naše dežele, kjer se industrija lanije-Julijske krajine. Po ogledu ne bo verjetno nikoli nastanila. V okviru celotne obrtniške problematike, je zaključil Tringale, pa bo dežela posvečala Dosebno skrb razvoju zadružnih oblik sodelovanja med obrtniki. Tržaški gospodarstveniki na Gorenjskem sejmu v Kranju Predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole je skupno s predstavniki ESA predsednikom prof. Di Natalejem in direktorjem inž. Salanom včeraj obiskal Gorenjski sejem. Goste sta sprejela direktor sejma Okorn in podpredsednik gospodarske zbornice inž. Valentinčič. Gospodarski predstavniki iz dežele Furlanije-Julijske krajine so se pozitivno izrazili o razvoju te sejmske manifestacije, zlasti pa so pozitivno ocenili bogato razstavo zelo kvalitetnih industrijskih in potrošniških artiklov. Ogle- Danes se poročita DARINKA SEDMAK in BORIS STEFANČIČ Obilo sreče in zadovoljstva jima želijo sorodniki in znanci. so imeli daljši razgovor, ki je pravzaprav nadaljevanje prvotnega programa, ki je bil začrtan ob priliki letošnjega obiska delegacije Slovenskega gospodarskega združenja in predstavnikov ESA na gospodarski zbornici Slovenije, oziroma pri Obrtniškem združenju Slovenije. Končno so se sporazumeli, da bo v Vidmu septembra srečanje predstavnikov omenjenih ustanov ter predstavnikov obrtniške organizacije Koroške in zelo verjetno Hrvaške, da bi se sporazumeli o konkretnih možnostih sodelovanja obrtniških organizacij, kakor tudi za organizacijo sejemske trienale zainteresiranih področij. Enosmerni promet v Ul. Padovan in Ul. Limitanca Po nedavni uvedbi enosmernega prometa v Ulicah Settefontane in Revoltella, Fortunio in Ananian, je tržaški župan odredil podobne ukrepe še v dveh bližnjih ulicah, da bi na ta način še bolj olajšali promet na tem področju. Vsa vozila bodo morala odslej enosmerno voziti v Ul. Padovan, in sicer v smeri od Ul. Settefontane do Drevoreda D’Annunzio ter v Ul. Limitanea, v smeri od Ul. Ghirlan-daio do Ul. Settefontane. PRIHODNJI TEDEN NA GRADU SV. JUSTA Veliko pričakovanje za nastop atriških plesalcev «N’ Tore» Prikazali bodo vrslo afriških obrednih plesov Prihodnji teden bodo prispeli v Trst afriški plesalci «N’ Tore* ali «Watussi», kot jih pri nas bolje poznamo, ki se bodo na Gradu sv. Justa predstavili tržaškemu občinstvu in turistom z raznimi tradicionalnimi afriškimi obrednimi plesi. Skupina prihaja iz Ruande, iz osrčja Afrike, kjer izvira Nil in kjer živijo najrazličnejše etnične skupine, od pritlikavih Pigmejcev do velikanov cWatussov*. Vse te skupine pa imajo skupno neizmerno bogastvo tradicij, ki jih izražajo s sugestivno poezijo, pesmijo in plesom. Legenda pravi, da so bili ravno v teh krajih zna meniti Salomonovi rudniki, o ka lerih so pred leti posneli film. V tem filmu je nastopila prav skupi na «Watussov», ki se bo prihod nji teden predstavila na odprtem odru v Trstu. gah posebne zvončke, ki še bolj popestrijo ta sugestiven in nepozaben ples. Predstavi bosta v sredo in četrtek, 18. in 19. avgusta, ob 21. uri, Vstopnice so na razpolago od danes zjutraj pri blagajni v pasaži Protti 2 (tel. 36372). MIRAMARSKI PARK. «Luči in zvoki*. pred*®*1 Danes začetek predstav ° uri namesto ob 21.30 111 22.15 namesto ob 22.45. it K” ! ! J* Prevozna sredstva: avtob®* ^"1 in proga »M* od BarkoveU k Miramara. MIRAMARSKI PARK. »Luči in zvoki*. pre^ Danes, ob 21.00 in ob ^ predstavi «Massimiliarw ® ta» v Italijanščini. Nazionale 16.30 «Sledge». Jan165, s "Ovi "".«., XXV. zdravniški dn«vi tokrat o boleznih srca Skupino sestavljajo plesalci Iz raznih krajev Ruande. To so, kot rečeno, legendami vojščaki «N' Tore*, ki so zadnjič nastopili v Evropi pred trinajstimi leti na mednarodni razstavi v Bruslju. Poleg njih nastopajo pevci «Inanga», ki v svojih pesmih pripovedujejo, kot nekdanji bardski pesniki, o junaških dejanjih starodavnih plemenskih-. , poglavarjev. Petje spremljajo s karakteristično ruandsko liro .Povsem nenavaden je ples mladih deklet, ki z raznimi gibi posnemajo ruandske živali. Celotno skupino poživljajo bobnarji, ki s svojim ritmom kar potegnejo za sabo občinstvo . Poglavje zase so kostumi, sestavljeni iz dolgih perjanic agave, ter iz leopardove kožuhovine. Plesalci imajo poleg tega obešene na no .........................................amiiiiiimiiniiiiiim.................................uma NITI 24 UR PO DRAMATIČNEM PROTESTU Mladi pripornik Eligio Cosiovi od včeraj na začasni svobodi Pripornikov oče je položil pol milijona lir kavcije, dr. Pascoli P® je podpisal odlok o izpustitvi mladeniča iz zapora NA PRIZADEVANJE KRAŠKEGA VODOVODA V Praprotu in Vižovljah včeraj spet pritekla voda Zalivanje vrtov lahko še poslabša položaj V Praprotu, Vižovljah in drugih vaseh nabrežinske in zgoniške občine so se razmere zaradi pomanj-Kanja vode včeraj nekoliko izboljšale. V Vižovljah, kjer voda ni pritekala v stanovanja višijh nadstropij, so vprašanje rešili tako, da so priklopili omrežje Kraškega vodovoda na omrežje Acegata, ki dobavlja vodo tem krajem. S to okrepitvijo posreduje Kraški vodovod 120 kubičnih merov vode dnevno. Kljub temu pa ni vprašanje s tem še popolnoma rešeno in zato stanje ni rožnato. Če ne bo v kratkem deževalo, bo tudi ta dodatna dobava vode nezadostna. Tudi v Praprotu, kjer so bili ljudje več tednov skoraj popolnoma brez vode in so jo morali zato dovažati z gasilskimi cisternami, da so lahko zadostili osnovnim potrebam, se je stanje včeraj izboljšalo. V popoldanskih urah je namreč voda končno pritekla iz vodnih pip, ker so iz Brojnice spustili po ceveh več vode kot običajno. Včeraj je steklo po ceveh, ki oskrbujejo zgornje vasi zahodnega Krasa 930 kubičnih metrov vode, medtem ko so prejšnje dni spuščali okrog 750 ali celo 600 kubičnih metrov vode. Zaenkrat bodo gasilske cisterne še vedno vozile v Praprot, vendar upajo, d-bodo v kratkem tudi to zvezo lahko ukinili. Dodatna dobava vode bo, kot rečeno, nezadostna, če bo suša še dolgo trajala, zato uprava Kraškega vodovoda vabi vse svoje potrošnike, naj ne zalivajo cvetja in povrtnin, ker bi na ta način še poslabšali vodno krizo. UPRAVA TRŽAŠKE KNJIGARNE obvešča cenjene odjemalce, da bodo od 15. do 22. avgusta njeni prostori zaprti zaradi počitnic. Mladi pripornik, 23-letni Eligio Cosiovi, ki je predvčerajšnjim demonstrativno splezal na strelovod, na notranjem dvorišču Koroneja, je včeraj popoldne, točno ob 13.10, zapustil v spremstvu očeta Olivia in svojega branilca odv. Fulvia Amodea tržaški zapor. Tako se je srečno zaključila kratka odiseja tega mladega begunca iz taborišča pri Padričah, ki bi lahko imela zelo dramatične posledice, kot jih je sicer imela. Kot smo že pisali v naši včerajšnji številki, je Eligio Cosiovi, ki je priprt v Koro neju zaradi navajanja k prostituciji, zahteval, naj ga izpustijo na začasno svobodo. Zahtevo je opravičil s tem, da je že potekel čas preventivnega zapora in da ga zato do pravnomočnosti razsodbe morajo izpustiti na svobodo. Ker pa zakonska norma določuje, da je treba za začasno izpustitev na svobodo položiti kavcijo 500 tisoč lir, vso- to, ki je Cosiovi ni imel pri sebi, sta dva sodna funkcionarja s posredovanjem pripornikovega očeta Olivia Coslovija, obljubila mlademu »oporečniku*, da bosta storila vse mogoče, da bo že jutri spet na svobodi. Olivio Cosiovi, do grla vdan v usodo življenja, ki ga je vseskozi teplo, ni niti za hip izgubil upanja. Čeprav je dobro vedel, da mu bo težko iztakniti zahtevano vsoto in je vso noč premišljeval, kaj mu je storiti, je včeraj zjutraj, nekaj po 10. uri, pritekel ves zasopel v urad finančne uprave na Largo Panfili 2 in vse v eni sapi povedal: »Tu imate pol milijona lir kavcije za mojega sina, ki me čaka v zaporu.* Finančni intendant mu je takoj napisal pobotnicu za položeno kavcijo, Olivio Cosiovi pa je z njo stekel do najbližnjega telefona in telefoniral odv. Omodeu. «Vse je v redu* je dejal in se odpravil do sodne palače. Tu ga je že čakal odv. Amodeo, s katerim sta najprej stopila v tajništvo prizivnega sodišča, kjer je dr. Maggi v nekaj minutah pri- pa še v tajništvo za kazenske zadeve. Tu je tajnik dr. Tedesco obvestil namestnika državnega pravd-nika dr. Pascolija o prihodu odv. Amodea in Olivia Coslovija. Bilo je točno 12.40, ko je dr. Pascoli v veliko zadovoljstvo odv. Amodea in presrečnega očeta podpisal odlok o izpustitvi Eligia Coslovija na začasno svobodo. Med potjo po prostranih hodnikih sodne palače do koronejskega zapora smo vprašali Cosiovi jevega očeta, kje je v tako kratkem času (24 urah, op. ur.) dobil pol milijona lir. Olivio Cosiovi, droban možicelj, z na pol raztrganim časopisom v roki in s potom, ki mu je ves čas lil po obrazu, vega, potem pa dejal, da tega ne ve. »Tako. .. našel sem jih* je še pritrdil in se naš skušal izogniti. Eligio Cosiovi je v svoji celid v tretjem nadstropju Koroneja že moral vedeti, da se nekaj kuha v njegov prid. Komaj pol ure po podpisu odloka o začasni svobodi, je oblečen v belo majico, na kateri je bil natisnjen valovit napis »Tijuana Reject*, s kavbojkami ter dolgimi lasmi, že stopil z očetom Oliviom in odv. Amodeom na stopnice veže zapora ter se z nasmehom na ustnicah podal na cesto. V roki pa je zmagoslavno držal podpisan odlok o začasni svobodi, kot da bi zmagal pomembno bitko, čeprav vojne mor- je sprva zamrmral nekaj nerazumlji-Ida še ne .. lliiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiil,iiliiimilinnmniHimiimi||||||||||||||||||||1|||||||||||||||||U|||1||||||||| VČERAJ OB BELEM DNEVU V UL. MAZZINI IZ PARIZA ILEGALNO V TRST KJER Sl JE ZAŽELEL ZLATNINE Iz izložbe je pobral 15 zlatih prstanov in pobegnil - Policisti so ga izsledili v gostilni Včeraj zjutraj ob belem dnevu je | da ga ni nihče zalotil pri nepoštenem priletni mizar' vstopil v znano zlatarno »Petronio* v Ul. Mazzini 47 in potem, ko je iz izložbe pobral 15 zlatih prstanov za približno 150 tisoč lir vrednosti, pobegnil. Agenti letečega oddelka kvesture so priletnega moža kmalu po izvršenem ropu izsledili v neki gostilni in ga pod obtožbo roparske tatvine aretirali. Ropar, 72-letni jugoslovanski državljan Ivan Stojanov s stalnim bivališčem v Parizu, je včeraj malo po 9. uri zjutraj, vstopil v zlatarno, kjer so bili lastnik trgovine in njegov uslužbenec ter nekaj odjemalcev. Stojanov se je z mirnim korakom približal izložbi, z roko smuknil na njeno leseno ploščad ter stlačil v žep petnajst zlatili prstanov, nato pa se prav tako mimo odpravil do izhoda. Verjetno je pravil vse potrebne dokumente za i že mislil, da se bo srečno izmuznil, izpustitev Cosiovi jevega sina, nato 1 saj mogoče še sam ni mogel verjeti, dejanju, ko je planil nanj uslužbenec zlatarne, 73-letni Stanislao Maruncich iz Ul. S. Lazzaro 15 in ga po krajšem tepežu onesposobil. Stojanovu pa je le uspelo izmuzniti se in zbežati skozi izhodna vrata na cesto. Nekdo je nemudoma telefoniral a-gentom letečega oddelka kvesture, ki so pod vodstvom dr. Petrosina pričeli z lovom na roparja po vsem terezijanskem predelu mesta in ga izsledili v neki gostilni v Ul. Valdirivo. Po bežnem osebnem pregledu so mu na-šlf v hlačnem žepu plen ropa — petnajst zlatih prstanov. Pri sebi je imel le 800 lir in nobenega dokumenta. Policistom je povedal, da se je rodil v Srbiji in da je pred dnevi ilegalno prešel francosko-italijansko mejo, nakar je iz Ventimiglie odpotoval najprej z vlakom v Rim, nato pa od tam v naše mesto. Kot že tradicionalno, bodo letos v septembru (od 9. do 12.) zdravni ški dnevi, ki slavijo letos «srebmo poroko*, saj potekajo nepretrgoma že petindvajsetič. Ogromna tema, ki bo združila v simpoziju nad štiristo znanstvenikov iz vseh držav, je tokrat srčna kirurgija. Glavni poročevalci bodo znameniti kardiokirurgi Valdoni, Ba-roidi, Masseri in Braumvald. Prvega dne bodo razpravljali o diagnostiki in terapiji pri šibkosti srčne krone. Predvidena so poročila Nine Braun-waldove, Scebata, Favalora, Mar-chettija, Rovellija in Realeja. Drugega dne bodo govorili o stimulacijah srca in njegovi energiji. Poročil bo enajst. Podali jih bodo Tor-resani, Piwnica, Puddu, Feruglio, Actis Dato, Ranzi, Camarini>,i Gta-relli, Rossi, Dalla Valle, Knippei. Tretjega dne pa bo tema simpozija tehnično vprašanje zamenjave srčnih organov. O svojih izkušnjah bodo govorili Bjork, Wooler, Pelle-grini, Cavese, Marino, Muntoni, Piz-zetti in Cecchi. Popolnoma gol je pešačil proti Sv. Ivanu Predsinočnjim, malo po polnoči, se je agent javne varnosti Giovan-ni Trifiro vračal s svojim osebnim avtomobilom iz mesta proti šoli javne varnosti «Duca D’Aosta», ko je pri Rotonda del Boschetto nenadoma zagledal mladega moškega, ki je popolnoma gol pešačil po desni strani pločnika proti Sv. Ivanu. Policist je nemudoma ustavil avto, izstopil ter se približal moškemu, ki je bil videti precej zbegan, vendar pa ni dal iz sebe niti besede. Nemudoma ga je spravil v avto in ga pospremil do komisariata javne varnosti pri Kotanji. Tu so ga agenti najprej ovili v odejo, nato pa so po dolgem prigovarjanju le izvedeli za njegovo ime. Moški je mrmraje in skorajda neslišno dejal, da se imenuje Marziano Kocman, da je star 32 let ter da prebiva v občinskem prenočišču v Ul. Gozzi 5. Ker je bil videti precej slab, se ga spet naložili v avto in ga od peljali v bolnišnico. Tu je dežurni zdravnik odredil njegov sprejem v psihiatrično bolnišnico, kjer je že bil na zdravljenju meseca julija letos, ko so ga na pol nagega zasečili na Nabrežju. Včeraj-danes Danes, sobota, 14. avgusta DEMETRIJ Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.16. Dolžina dneva 14.13. Luna vzide ob 24.02 in zatone ob 15.45. Jutri, nedelja, 15. avgusta VNEBOVZETJE D. M. Vreme včeraj: najvišja temperatura 29,4, najnižja 21, ob 19. uri 26,8 stopinje. Zračni tlak 1013,5 pada, veter 5 km severozahodnik, vlaga 67 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. avgusta 1971 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 70-letna Antonia Lipovšek vd. Rivieram, 78-letna Margheri-ta Klampferer, 82-letni Mario Fiorini, 78-letni Carlo Doriguzzi, 77-letni Pie-tro Savino, 72-letni Stefano Fachin, 61-letni Ubaldo Rocco, 57-letna Maria Stormi, 76-letni Alessandro Goljev-scek, 35-letni Giuseppe Muggia. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/C. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, UL Belpoggio 4; Ai due Luc-ci. Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje). Excelsior 16.30 »Ulisse non p ^ Avuaiui tu.dv tuiiasc i*«- i • | rire*. Technicolor. Fernande ^ Ritz 16.30 «La lotta del sess® j ^ lioni di anni fa». Julie ES®' Bonner. Technicolor. . j! Alabarda 16.30 »Dal Pentago®0 ^ 4^' cifico: uccidete Jamam0®’*' nicolor. Tashiro in Mifun®' Filodrammatico 16.30 «La jjikoj vento*. Terence Hill, Mari8 «tl| Bucella. Technicolor. Aurora 10.30, 22.00 «L’uccelJ®j piume di cristallo*. J’eC^i I ^ m - odPJ * Toni Musante. Linda Ken“ J ^ rico M. Salerno. Prepoved8® dini pod 14. letom. A Impero 16.30 Walt Disney| ijj^ puter con le scarpe da Russel. „ di*1 Cristallo 16.30 «Per un pužn° " te, lari*. Clint Eastvvood. ■ t j h Capitol 16.30 «La calata # Ji 1, bari*. Silvia Koscina, R0',e L* man. Technicolor. d n, ti Moderno 16.30 «L’amica». J®58 t/f . mov ni, Gabrielle Ferzetti. Jea r8ij tnirnlrtr PronnvPftanO .n ■ . > d: Technicolor. Prepovedano r, pod 14. letom. ' i I^ Vittorio Venelo 17.00 »n % (>j uomini violenti*. Jean ”81’l j «0 mando Francioli. Prepoved81 |\ln dini pod 14. letom. vase. Technicolor. Astra 16.30 «Robinson peli15V Corsari*. Technicolor. J0*111 Dorothy McGuire. . . Ideale 16.30 «La battaglia de! no verde*. Im Sinkovits, ner, Laura Antonelli, Faust® Technicolor. Fenice 16.00 «La vendetta e to che si serve freddo*. ™ . simov. t %lj Eden 16.30 »Luomo, la dffJ misteri del sesso*. Technic®1®' povedano mladini pod ,14- le^ bbrjs Grattaciclo 16.00 «Dropout»' ^ ®atg tedgrave- color. Prepovedano mladi letom. Uwiči lav. "d, 'ep; "un Abbazia 16.30 «Scusi, ma tasse?*. Franco Franchi, ^ " šolsko skrbništvo sporoča, ^ ^ javljene dokončne prednostne ^ l prosilcev za poverjena mest8 ; s) določen čas na srednjih 8 .gulil ' 5f(i venskim učnim jezikom, z® s J, \, . to 1970-71. Lestvice bodo na "0$ deset dni, vsak dan od 10- j. na znanstvenem liceju s sI° , Ni) učnim jezikom «Fr. Prešeren dik delska cesta 13/1. — Razna obvestila Obvestilo sindikata slovenske šole ^ Tajništvo obvešča, da1*1. (J1 \ j-ajmaLvu uuvesca, % seču avgustu urad sindn®8 ^ • ■ vsak četrtek od 18. do y , J11, lahko vsaki dan v tajništvi fci * nja. Ul. F. Filzi 8. Zveza vojnih tnvalido' škega ozemlja obvešča . & Zveza vojnih invalidov ^ d *t'A* iVI avgusta^- jj, * da ima do 31. letni urnik in sicer od 8. 0 J ^ Slovenska Vincencijcva Jjj I,', sporoča, da bo jutri izlet 8 kolonijo v Ovaru. Avtobus bo odpotoval: 1. Iz Trsta ob 7. uri izP®® , Godina v Carduccijevi . 2. iz Jamelj ob 7.30 P®1 Suban; 3. iz Gorice ob 8. uri izP® sv. Ignacija na Travm* ' i: * 4? '8 sS Prosvetno društvo «?■ Skednju priredi 5. septem ^ v Kamnik ob priliki ®eV'fu F noš. Vpisovanje na se/*eZufe, vsak večer od 18. do 2®' Darovi in prispevki mri* V Ob prvi obletnici si— Obad daruje Milena Ver® Slovensko amatersko jjittj V počastitev spomina P°*',.^i m botnjaka so darovali Bek®®J in družina Meden 10.000 m vensko dobrodelno društvo- IŠČEMO raznašalko-o® morski dnevnik. Interesen ^ se javijo na upravi I>sta' Montecchi 6. \ lelodii«1 ire* in P' skupi"1 S®// TRBIŽA Gozdove med Belopeškimi jezeri ^odo spremenili v alpski park Parka ne bodo ogradili in bo namenjen v prvi vrsti naravoslovcem in geologom - Uradno ga bodo otvorili 12. septembra j *e!°5f ^ .iezeri in čudovite goz-Wn]u “^krožajo, bodo končno v zaščiten alpski park. I S,,;,, Drece.i časa se je o tem razPravljalo v okviru de-Brave in deželne gozdne Predsta" epa so oblasti za- m stvarnim delom t teh čudovitih naravnih }^%rauan-fiartom- je gozdna upra- . »očhi „tra a sekanje dreves na *š m^desetih hektarjev, ki se . ohuS *i Prvi ?d oberna jezeroma. To povelj * J>, ki _ak Pri uresničevanju rv ;0 i» ' Reza CT^etih hektarjev, ki bus * ttvj k ohema jezeroma. Jl^k.*** pri uresničeva ^ieta ]Sa ne zahtevata in opra-«oV(1 e, naravna lepota kraja *.... hiristične potrebe, tem- Pre^s^'.... o « ^ Kaj je treba predložiti * povračilo stroškov zdravil eda"« več tudi stvarna potreba pc zaščiti bogate krajevne flore in favne. Kar se turizma tiče, so zadnje čase te kraje dobesedno preplavili številni turisti iz najrazličnejših evropskih držav ter iz raznih italijanskih krajev, kar pomeni, da Belopeška jezera slovijo daleč naokoli po svoji lepoti. V Trbižu se v teh dneh s težavo najde kakšen parkirni prostor. vsi hoteli pa so popolnoma zasedeni. Obširna naselja šotorov so zrastla tudi ob samih jezerih. Zaradi vsega tega ie potrebno v teh krajih več nadzorstva, čeprav je res, da dosedanji turizem ni veliko spremenil ali poškodoval naravne lepote jezer in gozdov. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiinininmiiii, im,m, tninumrniii, urnimi nmimmnimmmmmmiini vprašanja in odgovori Jame3 lUStO 1 č lin lva" i ^feli k' ionu8 j, ijt^ i današnjo rubriko z ugo-ucolo" je,, ' ha se je več kmetov-upo-1. >et!j i%i,.l'?dz''alo priporočilu in so it»- Jj lab * ^. kmečke blagajne ter ve. j \ P^ah v bolniško blagajno lini r '(j9 Pokojencev. S tem so si %^tovili tudi pravico do 1 ^nih zdravil. 3nde' (: ^iiho° ,°dveč, če še enkrat ob-iessn j tr^ Kmete upokojence, kaj je ®C' ^kov Zj Prošnjo za povračilo / Czdr: " potrdilo («ricetta me °*°' na katerem morajo biti 'ne'-,fil H0; a zdravila, ime in priimek . $ JkovJ Ca (teh pa večina zdrav-aU pikov« navec*e) 'n P° možnosti 'cel!> lekarne («fustellato»), feC. j navedene cene zdravila Jjtr ^!kTavil. kilepii* s ceno. To v lekarni > ' na Potrdilo («fustellato»). teiuii*1 “'hejjjj ' del obe"* podatki v- (Trst): «V mladih ( j Hat0 ^“čenal nekaj let dokla-p Ji lnhi?em Prenehal z delom. K° dobil starostno pokoj- Lis* j, niste navedli točnejših Jean !L Jiapi! J® naš odgovor na vaše io TrVda j^k. Vedite, na vsak Hoini« i° pravico do starost-ti: let doklad, kar velja Penskih ali 180 meseč- clan 3 tisti, ki so plačevali ‘ ¥ f5 edem0 t.. nih znamk. V primeru, da ste izpolnili 65 let in nimate drugih dohodkov, lahko vložite prošnjo za socialno pokojnino, ki znaša 12.000 lir mesečno (13 plač). S to pokojnino pa vam ne nudijo zdravniške pomoči. Dve pokojnini Anton N. (Trst): tlmam invalidsko pokojnino v znesku 43.700 mesečno. Prav te dni sem imel 60 let. Imam pravico tudi do starostne pokojnine?» Italijansko socialno zavarovanje ne izplačuje istočasno starostne in invalidske pokojnine. Žal — torej nimate pravice do druge pokojnine. V primeru pa, da ste po prejemu in-volidske pokojnine še naprej delali in so vam plačevali socialne dajatve, lahko vložite prošnjo za izplačilo starostne pokojnine. To bodo izplačali na naslednji način: znesku invalidske pokojnine prište-jejo razliko naknadnih plačanih dajatev. • • * Za pojasnila o socialnem zavarovanju lahko pišete na naslednji naslov: »Socialna vprašanja — Primorski dnevnik — Ulica dei Mon-teocht 61 4n 34137 Trst* ali pa se kar neposredno posvetujete pri patronatu Kmečke zveze INAC, Ulica Geppa 9, 34132 Trst, tel. 35-458». b.l. Alpski park bodo uradno otvorili 12. septembra in bo v prvi vrsti namenjen znanstvenikom naravoslovcem in geologom ter vsem resničnim ljubiteljem narave. Parka ne bodo ogradili, teveč bodo njegove meje samo zaznamovali, ker bi sicer zaščiteno področje preveč izolirali od ostalega sveta in bi tako okrnili tipične življenjske pogoje gozdnega živalstva. Belopeški park torej ne bo rezervat, temveč samo zaščiteno ozemlje, kjer bo veliko lažje varovati značilnosti okolja. V geološkem pogledu imajo ti gozdovi nekatere posebnosti, kot so ostanki moren, ki so jih starodav ni Mangartovi ledeniki prenesli v dolino. Posebno bogato je v teh krajih živalstvo, ki se ie lahko nemoteno razmnoževalo, predvsem ker je v bližini jugoslovanska meia in ni daleč naokrog človeških naselij. V gozdovih med obema jezeroma se lovski čuvaji večkrat srečujejo s skupinami jelenov, precej pa je tod srnjakov in divjih zajcev. Med mesojedimi živalmi ie v tem alpskem jarku največ lisic, kun in jazbecev. Zaščitili bodo tudii jezerske postrvi, ki so sedaj najbolj izpostavljene lovski strasti ribičev iz Kanalske doline. Kot že rečeno, park ne bo ograjen, bodo pa zato postavili ob vseh gozdnih stezah table z opozorili o-biskovalcem. naj spoštujejo vsak grm in vsak cvet, ker »rože živijo samo nekaj dni», kot pravi besedilo ene teh tabel, «zato jih ne trgajte, če jih hočete prihodnje leto še občudovati*. Za veliki šmaren drugi praznik tiska Za veliki šmaren, točneje od 14. do 16. t. m. prireja komisija za delo v tovarnah KPI praznik komunističnega tiska v gozdičku pri Gabrovcu. Otvoritev festivala bo ob 18. uri v soboto, na kar bo od 20. do polnoči ples ob zvokih orkestra «Kras». V nedeljo popoldne bo nastopila kriška godba na pihala, ob 18.30 pa bosta spregovorila senator Paolo Šema in Franc Gombač. Ob 19.30 bo skupina «Canzoniere triestino* predstavila splet odporniških, delavskih in revolucionarnih pesmi evropskih narodov. Spored bo trajal približno eno uro, ples z orkestrom «The Lords» pa do pozne ure. V ponedeljek bo za ples spet igral orkester «Kras». ir^J • I J' "■■llllliiiiiiiiiiiiiiiilllIllIllIlllllllllllimillKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllUllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM >]wM*Tjčiir< BENEŠKI IZSELJENCI UTRJUJEJO SVOJO PRISOTNOST TUDI DOMA GORIŠKI DNEVNIK TE DNI SO CA PREDLOŽILI NA ŽUPANSTVU Pripravljen je načrt za povečanje in ureditev tržiškega pristanišča Izgradnja (po dokončni odobritvi) v 15 letih predvideva 27 milijard stroškov NA LIK0FU V ČETRTEK ZVEČER SLOVO PAVLINOVIH PO 50 LETIH GOSTINSTVA Splošna želja gostov, da bi tudi v novi režiji nadaljevali dosedanje poslanstvo tega gostinskega objekta hneboli ustanovljena krajevna Pkcija Društva slov. izseljencev n« !S» ol*1! L1 I ^liS*t)nika društva je bil izvoljen domači občinski svetovalec Gianni Saffigna - Seje . IniS '”^?0rn smo pisali, ^venskih nad 40 ljudi - Med njimi je bil tudi domačin, pokrajinski svetovalec v Turinu da VI .9- ^ $ (■.""ensum izseljencev iz ™ v Svi nje (ki ima svoj sefe 1(1 or sWenilo preiti na te-lu sVoj “atlizirati krajevne sekta • c*ru-i'tva tudi doma, itni člani emigrantov. J iffto rjJ.f° spremenili tudi ime j L Ustva in mu dodali be-v‘’pIn njihovih družinskih i»?ekak°men tega dejstva, ki °r ne gre ocenjevati ■ J SZ —io tehprayic narodni manjši-dolinah pa ustvarijo % aiflV Drok- med delavci v tu- SVt*NnlValstvom V Benečiji' , (J \ n so začeli uresničevalo l3, \ No lzVe’dBred P°letnimi počitni-J \ žv«-,11 smo, da so se v ':»%( S v, zbrali izseljenci in ■ ni v vasi čenebola lii, oku 'n sklenili, po daljšem ‘U, fv Au§t^anov'li krajevno sek Vhi?' v ,a , slovenskih izseljen-Oiji °delovanju z domačim V rib"8. V 'i*' J ,oV t« Predvsem v tem, da , -leil način izseljenci v tuji-v »..* nn„„*„a. z domačija-za gospodar- septembra večji vaški praznik s I Sturam Ferruccio, odborniki pa še slovenskim zborovskim petjem in Remo Petrigh, Edo Cencig in Ugo narodno glasbo. Sestanka v domači gostilni CRAL (neke vrste «dopolavoro») se je udeležilo nad 40 ljudi. Med njimi ' so bili tudi domači občinski svetovalec Gianni Saffigna ter domačin Armando Topatig, ki je pokrajinski svetovalec na listi KPI v Turinu ter tajnik sindikata kovinarjev v tovarni Olivetti. Dalj časa so razpravljali o vprašanjih, s katerimi se je društvo izseljencev ukvarjalo zadnje čase, od skupščine emigrantov, ki je bila v istem prostoru lansko zimo. Spomnili so se prerano umrlega aktivista društva Avgusta Pe-trigha, ki se je po povratku iz tujine smrtno ponesrečil na delu v tovarni, dalj časa so posvetili delu deželne konzulte za izseljevanje in podporah za povratek emigrantov v domače kraje. Končno so izvolili odbor novega krajevnega društva izseljencev. Predsednik je občinski svetovalec Gianni Saffigna, njegov namestnik Remo Kont, •^--luvanju z domačim i ...: ------- - . .. r8anizirati prve dni | tajnik Enzo Spehonja, blagajnik Tracogna. Sklenili so, da bodo kaj kmalu stopili na plan. Res je sicer, da inseljenci že zapuščajo domače vasi in se vračajo z dopusta na delo v tujino, marsikdo pa le ostane. Člani krajevne sekcije bodo zato organizirali večji praznik v nedeljo, 5. septembra, ko proslavljajo sv. Marijo «Bandi-mijco», zaščitnico trgatve. Praznik se bo pričel že v soboto, 4. septembra, ko bodo nedaleč od domače gostilne postavili kioske. S prodajo vina in jedače bodo pričeli od 18. uri, od 18.30 dalje pa bo ples. Naslednjega dne bo ob 10.30 maša, nato pa na prireditvenem prostoru dobrodelni srečolov do 13. ure. Ob 14.30 bo, vedno na pobudo župnije, vaška procesija z godbo na pihala. Kulturni program na prireditvenem prostoru se bo pričel ob 16. uri, ko bo nastopil slovenski pevski zbor. Ob 17. uri bo koncert godbe na pihala in govor. Sledil bo ples na slovenske narodne viže do pozne ure. Na županstvo v Tržiču so te dni prejeli iz tehničnega urada za pomorska dela v Trstu dokončni načrt za izgradnjo novega pristanišča v Portorosega. Gre za veliko delo ter bo potrebno mogoče kakih 15 let za njegovo realizacijo ter bo predvidoma stalo okrog 27 milijard. Podroben načrt, ki ga je izdelal inž. Finzi in katerega priložena obrazložitev obsega kar 42 tipkanih strani, so sedaj razposlali vsem pristojnim uradom, ki ga morajo načelno potrditi .Poleg občinske uprave v Tržiču, pride zato v poštev pristaniško poveljstvo, deželna uprava, preko svojih pristojnih odbornikov, pokrajinska uprava v Gorici, trgovinska zbornica. turistična ustanova EPT itd. Ko bo ta pot opravljena, bodo poslali načrt z vso dokumentacijo na višji državni svet za javna dela in nato še predsedniku republike v dokončno potrditev. Iz poročila, ki je priloženo načrtu je razvidno, da bodo operativno obalo podaljšali na 630 metrov s temelji v globino 7.9 metra; predviden je nato podaljšek za nadaljnjih 300 m s temeljnim zidom do 12 metrov. Tako bo operativna obala v celoti dosegla dolžino 930 m. Predvidena je nadalje gradnja dveh notranjih pristanišč (darsena) od katerih bo prva imela obseg 200 x 520 x 540 metrov in druga pa 200 x 500 x 600 metrov. Vključno s službenimi napravami in drugimi priključki bo imela operativna obala dolžino 4000 m ter bo na njej za 10 km železniških tirov, dalje 10 žerjavov z nosilnostjo po 5 ton in 30 z nosilnostjo do 3 tone. S temi deli, katerih izvedba je predvidena, po dokončni odobritvi načrta, v treh fazah po 3 do 4 leta vsaka, bo tržiško pristanišče uvrščeno med največje in najmodernejše v državi ter bo lahko kos povečanemu prometu, ki se predvideva zanj kot pristanišče deželnega merila in za potrebe povečanega razvoja krajevne industrije, o kateri smo že pisali. Kot rečeno se predvideva v načrtu 27 milijard stroškov, od katerih je potrebnih nad 17 milijard lir samo za poglobitev morskega dna, izgradnjo obrežja in za številne dvigalne naprave, za gradnjo cestišč in operativnih površin 4.5 milijarde, za industrijske železniške tire 800 milijonov, za razne dvigalne naprave 3.3 milijarde itd. Ali bodo izvedli vsa nameravana dela v predvidenem roku pa bo seveda odvisno od trajanja procedure za dokončno odobritev in pa od tempa, v katerem bodo graditelji lahko razpolagali s potrebnimi finančnimi sredstvi. Vsekakor prizadeti delavci in gospodarski operaterji upajo, da bodo v izvedbo položili vso tisto skrb in speditivnost, ki bo pomagala, da bodo čimprej vidni in občuteni znaki smotrne in pospešene izgradnje tega objekta, ki bo končno rešil enega izmed osnovnih problemov za dokončen razvoj gospodarstva vsega tržiškega okrožja v katero spada tudi vse področje doberdorske občine in kamor teži tudi del tržaškega Krasa. ---------------- Vprašanje o termalnem kopališču Deželna svetovalca KPI Bergo-mas in Zorzenon sta poslala deželnemu odborniku za zdravstvo Devetagu interpelacijo, v kateri želita vedeti program tega odbor ii-štva glede bodočnosti rimskega ko pališča pri Tržiču. Kot znano, je občinski odbor mnenja, da bi to ter malno kopališče temeljito obnovili in ponovno odprli, pri čemer pa je potrebna pomoč deželne uprave. Tak je načrt bodoče ureditve tržiškega pristanišča Portorosega, ki naj bi v 15 letih in v treh gradbenih fazah popolnoma moderniziral in ustrezno povečal vse pristaniške naprave, da bodo sestavljale solidno osnovo za bodoči gos podarsko-industrijski razvoj celotnega področja. Gostilne — mislimo namreč dobre mestne in podeželske gostilne, ki so bile med Slovenci od nekdaj zbirališče naših ljudi in središče okrog leaterega se je vrtela njihova kulturno - politična dejavnost, — so bile vedno vazen faktor v življenju našega ljudstva, saj se je v njih in okrog njih čestokrat odinjal dober del našega javnega izživljanja, kakor n. pr. m Primorskem pod fašizmom, ko je ta s silo zatrl vse naše inštitucije. Med take gostilne nedvomno spada v Gorici tudi Pavlinova gostilna v Drevoredu XX. septembra, na pragu mesta in briške aceste vina in češenj». V četrtek zvečer je bila v tej gostilni predaja obrata nasledniku Pavlinovih, Vidu Primožiču in soprogi, ki bosta nadaljevala s tradicijo zadnjih 50 let, ko je bila vsa povojna leta, od prve vojne dalje, ta gostilna zbirališče Bricev in Slovencev iz mesta. Za to priliko so se zbrali na gostilniškem vrtu številni znanci in prijatelji, da bi se ob tem cliko-fu» poslovili od Uršule, Angele, Milana in njegove soproge Erike, ki so jim že petdeset let stregli v tem lokalu, obenem pa da bi se seznanili z novim gospodarjem in njegovo soprogo, ki bosta, kakor sta obljubila, nadaljevala z lepo tradicijo tega slovenskega obrata. Na večeru je nanesel govor na najznačilnejše dogodke, ki so se v gostilni odvijali v dobi fašizma, med drugo vojno in po njej. Tako je odv. Sfiligoj omenil, kako je pod fašizmom v tej gostilni držal politične sestanke s slovenskimi akademiki, za to je zvedela fašistična oblast in jih zaprla. Po nekaj dneh pa so se le izmazali, ker so vsi složno trdili, da so imeli študijski sestanek. Govor je bil tudi o borcih med drugo vojno, ki so se prav tako na skrivaj sestajali v gostilni ali v bližini in o številnih drugih primerih. Vsi prisotni so želeli Pavlinovim prijeten počitek po 50 letih dela, novemu gospodarju pa so vsi gostje obljubili, da bodo tudi pod njegovim vodstvom ostali zvesti domači gostilni, ki slovi po dobrem vinu in dobri postrežbi z željo, da bi ostala taka tudi v bodoče. VESTI Z ONSTRAN MEJE Potrebno je tesnejše sodelovanje med vsemi goriškimi občinami Občinske skupščine v Novi Gorici, Tolminu, Idriji in Ajdovščini so postavile enotne zahteve do republike in zveznih organov - Teleselekcija med Gorico in Novo Gorico redno deluje * Za napredek turizma na Lokvah je treba urediti preskrbo z vodo Občinske skupščine v Novi Gorici, Tolminu in Idriji so sprejele akcijske programe za stabilizacijo gospodarstva in družbenih odnosov na njihovih območjih. Občinska skupščina v Ajdovščini pa takšen dokument še pripravlja. S temi programi sp skupščine poudarile svojo vlogo oziroma naloge v sedanjem obdobju gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja, upoštevajoč seveda razne specifičnosti na Goriškem. Goriške občine so v tem okviru enotne v zahtevi, naj bi na primer dolgoročni razvojni program Slovenije pravilno ovrednotil funkcijo in možnosti obmejnega območja z Italijo, zlasti pa določil politiko in ukrepe za ohranitev življa v pasivnih in oddaljenih hribovskih vaseh ob meji. Poudarjajo pomen reke Soče za proizvodnjo e-lektrike, nujnost cestne povezave med Italijo in Jugoslavijo čez nov mednarodni mejni prehod, ki ga bodo zgradili na območju med Šem- iiMiiiiiiiiiimiiimiiiiiniimiiiiiiitaiitiiiiiiuiiiiiiiinaiMiiiiiiiiiiiiiiiilualiiiiiiiuiHiMiiiiiiiiiHNuuHHnM”11 IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Ko boste prišli v LJUBLJANO, obiščite tudi TRGOVSKO PODJETJE ki vam v svoji specializirani sodobni enoti VELEBLAGOVNICI PRI POŠTI nama (nasproti hotela Slon) V* kval!tetni Izbor usnjene konfekcije za moške In ženske, klasične in bou \ ^de ■ v hiši je lastna menjalnica ■ Za nakup z devizami odobravamo p0Pusta Dva ranjena pri nočnem trčenju v bližini Moše Poltovornik v moped na Križišču v Gorici - Prometna nesreča tudi v Štandrežu Včeraj zjutraj ob 4.40 so z re-šilcem Rdečega križa pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 48-letne-gu Quinta Fedeleja iz Gorice, Ul. Si-gnorini 8. Zdravniki so mu ugotovili poškodbe na prsnem košu in udarec v rebra ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Samo prvo pomoč s prognozo 6 dni pa so ob isti uri nudili 33-letnemu Walterju Bor-toluzziju iz Ragogne v videmski pokrajini, ki se je odrgnil po obrazu in udaril v glavo. Oba sta dobila navedene poškodbe pri prometni nesreči v Moši, ki se je pripetila malo prej. Pri prometni nesreči v Mihaelovi ulici v Štandrežu pa se je poškodovala 77-letna Amelia Giglio vd. Carbone, ki stanuje v Gorici na Tržaški cesti 7. V bolnišnici so ji ugotovili udarec na desnem gležnju, udarec v desno ramo in nekaj o-drgnin. Nudil so ji prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh. Pri trčenju poltovornika z mope dom na križišču ulic Boschetto in Zorutti v Gorici je bil poškodovan prejšnji dan 15-letni Mario Zotti iz Gorice Ul. Catterini 41, ki so mu ugotovili rano nad levim očesom in na levi nogi ter so ga pridržali za teden dni na zdravljenju. Na ome- njenem križišču .ie Zotti z mopedom trčil s poltovornikom, ki je prihajal iz Ul. Pavia proti Ul. Virgilio ter ga je vozil 24-letni Silvij Kragelj, iz Tolmina, ki pa stanuje sedaj v Drevoredu XX. septembra 118. Smrt Videmčana zaradi kapi pri Kobaridu Včeraj okrog poldne se je 53-letni tiskarski delavec Nello Mad-dalozzo iz Vidma, Ul. Napoli 25, peljal z lambreto iz Kobarida po cesti proti mejnemu prehodu pri Robiču. Iz nepojasnjenih vzrokov je nenadoma zavozil na lepi cesti skrajno na desno, treščil s svojim vozilom ob dva obcestna kamna in obležal mrtev. Zdravnik iz Kobarida je truplo pregledal in ugotovil poškodbe, ki po njegovem ne bi smele biti smrtne. Zato domnevajo, da je lambreti-sta zadela kap bodisi v tistem trenutku ali malo prej. Truplo so prepeljali v mrtvašnico zaradi u-reditve vseh formalnosti in prevoza v Videm. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri je v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ - na Travniku -Tel. 54-42. petrom in Vrtojbo, potrebo po u-sposobitvi goriške železniške proge za mednarodni promet, in podobno. Tudi ni mogoče oporekati u-pravičenosti zahtev obmejnih občin, naj bodo bolj udeležene pri delitvi deviznih sredstev pridobljenih z menjavo in raznimi storitvami na njihovih območjih. Toda tej enotnosti glede zahtev do republike in zveznih organov, ne ustrezajo odnosi znotraj gori-škega območja. Posamezne občinske skupščine bi morale med seboj tesneje sodelovati, ker je od tega odvisen hitrejši napredek celotne Goriške. Pri tem pritiče največja vloga in tudi odgovornost novogoriški občini, ki je gospodarsko najbolj razvita. Zahtevo po globljih stikih oziroma tesnejšemu sodelovanju med posameznimi občinami, so pred časom postavili tudi predstavniki mladine iz vseh štirih občin na njihovem zborovanju na Mostu na Soči, toda stvari se žal odtlej niso spremenile. * * • Kot smo že poročali so pred dnevi uvedli neposredno telefonsko zvezo med obmejnimi območji Nove Gorice in Gorice. Naročnikov, ki s j deležni ugodnosti je precej več, kot pa je poštno podjetje v Novi Gorici najprej sporočilo. Tako je nove pomembne olajšave deležno več kot 2.400 telefonskih naročnikov na jugoslovanski strani, torej na obmjčju Nove Gorice in Tolmi na, ter preko 30 tisoč telefonskih naročnikov v Goriški pokrajini. Pozneje pa bodo v neposredni telefonski promet vključili tudi naročnike enajstih manjših pošt v okolici Nove Gorice in Tolmina, kjer sedaj še nimajo avtomatske telefonske povezave. Tudi naročniki na jugoslo vanskem območju pa poudarjajo, da bi poštni ustanovi v Novi Gorici in Gorici, kd sta uvedli neposredno telefonsko povezavo, morali sedaj izdati še poseben imenik telefonskih naročnikov na obeh straneh meje. « • • Na Lokvah ni bilo morda še nikoli toliko gostov, kot jih je v tej turistični sezoni. To je tudi razumljivo, saj je v dolini pogosto skoraj neznosna vročina. Mnogo ljudi si zato išče oddih in osvežitev v hribih. Lokve pa so, kot znano, idealno turistično središče sredi Trnovskega gozda. Toda kot zmeraj so na Lokvah tudi letos nastale težave z vodo. Poraba vode je poleti mnogo večja kot običajno, obilnejšega dežja pa že dolgo ni bilo, tako da so na Lokvah usahnile kapnice, ki jih ima skoraj vsaka hiša. Vodo dobavljajo iz Nove Gorice, toda ta voda je draga. Tako so nam na Komunalni ustanovi v Novi Gorici povedali, da stane kubični meter vode, ki jo pripeljelo na Lokve okoli 4.940 starih dinarjev. Odveč je seveda poudariti, da morajo stroške za nabavo vode iz Nove Gorice kriti sami prebivalci Lokev, pa tudi turisti. Naj nam bo dovoljeno ponovno poudariti, da si nadaljnjega turističnega razvoja Lokev očitno ni mogoče predstavljati, če ne bodo čimprej napeljali vodovoda. O tem je sicer govora že več let, toda kaj konkretnega doslej niso storili. Trgovine za veliki šmaren Pokrajinska zveza trgovcev sporoča. da bo za praznik velikega šmarna veljal za trgovine na Goriškem naslednji umik: V nedeljo, 15. avgusta: vse trgovine bodo ves dan zaprte. V ponedeljek, 16. avgusta: trgovine bodo ves dan zaprte z izjemo pekam in mlekarn, ki bodo dopoldne odprte zaradi razdelitve kruha in mleka. Občinska podjetja v Gorici bodo v ponedeljek, 16. t.m. zaprta zaradi počitnic. Urad za pritožbe in oni za okvare pa bosta obratovala normalno in tudi mestni avtobusi bodo vozili normalno. Za omiljcnjc letalskega trušča Tazio Bonezzi v goriških zaporih Avtoprevoznika Tazia Bonezzija iz Tržiča, ki je 29. julija skupaj z očetom Ottom z orožjem v roki nad pet ur držal v šahu tržiškega župana Versacecvi in odbornike ter nekega bančnega ravnatelja, in ki ga je policija pri aretaciii ranila, da so aa morali poslati v bolnišnico, je po zagotovilu zdravnikov sedaj toliko okreval, da so ga z re-šilcem prepeljali v sodne zapore v Gorici. To se je zgodile včeraj dopoldne, nekaj po 11. uri. V Gorici so ga dali v posebno bolniško sobo skupaj z njegovim očetom, kjer bosta čakala na razpravo. Zanimiv odlok tržiškega sodnika Tržiški okrajni sodnik je včeraj izdal poseben odlok, s katerim nalaga vodstvu pod.jet.ia Fiat v Ron-kah. da ne sme izvajati izbirno avtomatično kontrolo delavcev brez pristanka sindikatov ali vsaj notranje komisije, ker je to v nasprotju s členom 6 delavskega statuta. Vodstvo Fiat se je izgovarjalo, da imajo tako dovoljenje v Trstu. Sodnik pa je smatral, da ni veljavno na Goriškem, ker gre za drugo pokrajino. Odlok so zahtevali odvetniki Ginaldi, Bettello in Bonado-na ter je prvi tak primer v Italiji. Ronski župan Blasutto ie imel včeraj razgovore s predsednikom družbe API ob prisotnosti predsednika letališkega konzorci.ia inž Ferrari-ja. Ob tej priliki je še enkrat pre-dočil velike motnje, ki jih predstavlja nočno vežbanje pilotov, ker moti nočni počitek bli/niih prebivalcev. FTedstavnik API je obljubil, da bodo take nočne polete nekoliko omejili, za prihodnje leto pa bodo določili sporazumno s krajevnimi predstavniki program takih nočnih vežb. Razna obvestila Tri psičke ima na razpolago za ljubitelje živali ustanova za zaščito živali (ENPA) v Gorici. Gre za dva primerka pasme evolpino* stara po eno leto, črne barve, in enega od treh let, rdečkaste barve. Zglasite se na sedežu v Ul. Diaz, tel. 27-45, ob delavnikih od 10. do 12. ure. VERDI 17.00, 22.00: je celo zaslišal smeh v ko Tosca prižiga in posta1'11 j, no določenih šestih taktih S*' % označenega «lentamenta» Jjjj sveči ob truplo Scarpie. 3 ,, že na njegove prsi križ. ^ zumljivo, zaradi utrudljjve-,)( ^ nje borbe na življenje in Jjjri &= ljejo, a križ največkrat £ na zadihanih prsih »mrtv® pie. Zato sem v temelju sl, od nekdaj določeno tradicionalno smrt Scarple' j,ii zabode na stopnicah, n3v/ končno izdihne naslonjen Ji balustradi stopnišča, ^ na naznačeni »lentam®01® L no odpira vrata iz spbe kler ne izgine na tema® ku. Seveda zahtevajo takšne ne zasnove v smislu ,^jr gledališča vse večjo pevcev, da se ne Pred^Jpp» lagodnejšim šablonam, aetn1'. f pripravljeni v težnji 11111, skanja novih interpreta®^ 17 enrlnhnom rr1ns4a1išf!lli ‘J * v sodobnem gledališču. ^ no doprinesti tudi nekaj skih in fizičnih naporov. J! Se in še bi mogli t tem delu, ki s svojo d1'3'1"/ in burno glasbo f?°re ^v0j(i \ gledališke delavce in 6 zadn* niško spontanostjo perne obiskovalce. -di1 emil (Nadaljeval J ..............................................■»■umi........................................................ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Preveč se razdajate, kar ne bo moglo dolgo trajati. Neka oseba bo kazala zanimanje za vas. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nevarna tekma z močnejšimi poslovnimi ljudmi. Zvedeli boste za prijetno novost. HOROSKOP DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne računajte z lahkimi zaslužki in velikimi uspehi V čustvenih zadevah bo prišlo do sprememb. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pomanjkljiva pozornost bi vam znala škodo vati. Preveč ste ponosni. To sedaj ni na mestu. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ce boste držali besedo, si boste ponovno utr- dili položaj. Nekdo ne kaže razumevanja za vaše pobude. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ce računate z večjo afirmacijo, vaše želje ne bodo uresničene. Spoznali boste dobre prijatelje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zadeve, ki ste jih komaj načeli, se bodo danes razvile. Pričakujte prijetno družbo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Več kritičnosti in vse bo prav. V svojih čustvenih zadevah * ko mere. , STRELEC (od 22. U-Odlična trgovska organiz0®^ * nesla ustrezne uspehe. ~ vas bo mučil ves dan. ,. F, KOZOROG (od 21. M Predaleč stremite in to s® maščuje. Zelo prijetno ra' ožji družbi. -o l\ VODNAR (od 21. 1. d° 'V leteli boste na težave, hi P nevarne. Odklonite vsako ^ jateljstvo RIBI (od 20. 2. do 20. se postavite po robu 1,1 kar se čustvenih zadev vse gladko E i !js £ S?e !n-c $ ? H & »m, s Vm f? v 'M V s TOJVJE SVETINA 157. IHANA DRUGA KNJIGA «Zakaj pa ste ga potem vzeli za moža?» «Zavoljo tradicionalnega prijateljstva najinih rodbin in poznanstva iz otroštva. To je bila mladostna zmota. Imela sem premalo pomoči za prelom s predsodki in tradicijo. Moj mož se temeljito moti. Ne zaveda se, da njegov razum vpliva na moja čustva v obratni smeri, kot si želi. Takoj je opazil da mi ugajate. S tem, ko vas je skušal napraviti čimbolj majhnega, je v bistvu poniževal mene. Kakšna surovost, da me ima za neumno in nesposobno lastnega presojanja! Me razumete?)) «Skušam vas razumeti. Moški se zelo težko vždvljamo v žensko dušo. Zato se nikoli ne prenaglim. In nikoli ne podcenjujem ženskih posebnosti.)) «To je lepo. Toda oprostite moji pretirani radovednosti. Čudim se, zakaj v teh letih niste še poročeni. Moj mož ima za to svojevrstno, po njegovem znanstveno razlago.« Wolf se je nasmehnil: «Nisem še srečal ženske, s katero bi lahko imel otroka.« «Zelo zanimivo in utemeljeno odlašanje. Moj mož pravi, da ste ženskar in da z osvajanjem zdravite svoj manjvrednostni kompleks. Hkrati vam zameri, da to skrivate pod službeni plašč in tako izrabljate službeni položaj; vaš odnos do žensk pa sodi. Je dejal, v psihopatologijo Neštetokrat mi je ponovil, da ste nevaren cinik.« «Gospa, kaj sem kot moški, prepuščam vaša presoji, saj ste nadarjena ženska. V resnici pa me morda ženske zanimajo manj kakor njega. Nisem tako malenkosten, da bi vam postregel s podatki o njegovih zvezah. Glede žensk pa je tako: tistih, ki odlete iz mojega spomina kot iz bloka odtrgan list, ne štejem, kot bi jih nikoli ne bilo. Zenske, ki so vredne spoštovanja in ljubezni, pa so redke No, ali mu vi verjamete, kar je govoril o meni?« «Ce bi mu verjela, verjetno ne bi prišla k vam.» Medtem ko sta se pogovarjala, jima je gospodinja stregla. Ko je Gretchen srebala kavo, jo Je poželjivo opazoval, pogled mu Je uhajal na njene lepe dolge noge, kakršne imajo severnjakinje, in pšenične lase, ki so se Ji usipale na ramena. Potem se Je sprehajal in si jo ogledoval z vseh strani. «Lepa ženska ste, gospa. Prava arijska Venera. V družbi z vami mi mineva čas kot sanje; minevajo me tudi misli na samomor.« ((Veseli me, da sem vam koristila. Dolgo sem že pri vas in morala se bom posloviti.« «Ne, tega ne smete napraviti. Imam občutek, da se Imava še mnogo pogovoriti.« Stopil je k njej, jo pobožal po laseh in po vratu, zdrsel z roko po telesu, čutil je, kako je zadrhtela. «Res bom morala iti...« Wolf ni odgovoril. Sklonil se je k njej in Jo dvignil v naročje. Zagotovo je vedel, da človek, odtrgan od tai, izgubi dobršen del odporne moči, kar še posebno velja za žensko. Z obema rokama se ga je oklenila okoli vratu in njen obraz se je dotaknil njegovega. Tedaj Je nekje daleč zalajala strojnica in votla eksplozija je vzburila noč. «No, začelo se je!« je viknil. ((Prekleto!« «Domov moram,« je dejala zaskrbljeno. ((Pustite me!» ((Spričo okoliščin vam svetujem, da ne greste nikamor. Kadar se začne streljanje, ne gre nihče po nepotrebnem na cesto.« Odnesel jo je na posteljo in ugasil luč. Objela ju Je mlačna tema, ki so jo trgali daljni rafali, potem pa je vse potihnilo. Iz posebnih razlogov se Je Wolf spremenil v poosebljeno nežnost. Ni se branila, predajala se mu je togo, kar ga je bolj zanimalo, kot žalostilo. Na tihem se je zaklel, da mora vzbuditi življenje v njej, tudi če je iz ledu. Sele ko jo Je slekel — po daljšem postopku kot po navada — je začutil, da je njeno telo voljno in da se počasi prebuja v njej življenje. Odzivala se mu je, kot bi se prebujala iz nezavesti. Razveselil se je, ko je začutil njene roke na vratu, ko se ga je plaho dotikala in se privila k njemu. Hotel se ji je izkazati hvaležnega, saj je bil žensk, ki bi ga najraje požrle, že do grla sit. Zato Je bil z njo’ še bolj obzirno nežen, ker Ji Je nežnost godila. Čedalje tesneje ga je objemala. Sele ko ga je čutila vsega, se je stresla, se ga še močneje oklenila in rahlo zavzdihnila.... Nenadoma mu je postala ljuba in zelo blizu. Naslonil se je na komolce, božal njen obraz z dlanmi... Zunaj Je zalajala strojnica, detonacije so si pogosteje sledile. Medtem ko je on mislili na divizijo in se bal, da bo zdaj zdaj zazvonil telefon in ga bodo poklicali na povelj- stvo ali pa bo prišla ponj kakšna patrulja, se Je ona pogrezala v vrtincih sladke grozljivosti in tiho ječala. Nekaj- krat se Je utešila, potem je omagana obležala. Nekaj časa sta ležala brez besed ln poslušala bobnenje v daljavi. «Tako sem srečna... še nikoli tako...« Te besede je izrekla tako mehko, iskreno in ljubko, da je bil Wolf ganjen in zadovoljen. Nekje blizu vile je švignila v zrak raketa in se zvezdasto razpočila. Sobo je napolnil rdečkast sij, v katerem je videl njen spokojni obraz in trepetanje svetlobe v očeh. »Bilo je enkratno... Nisem vedela, da je lahko tudi tako... To sem doživela prvič v življenju.« WoIf je molčal in v rahli svetlobi zvezdne noči, ki je vdirala skozi okno, gledal, kako je sedla in si popravljala lase. «Povejte mi odkrito, ali sem hladna ali ne? Moj mož J ml stalno očita, da sem frigidna.« ((Frigiden je on, ne vi. Nenavadna ženska <>/ neprebujena in nežna. Raje ne govoriva o tem Za litev tega so besede preskromne.« . Ležala sta in se pogovarjala. Bobnenje je ^ iz daljav, grozeče kot nevihta nad zrelim polje«1-»Kaj si zdaj mislite o meni? Gotovo me . prav, kar sem storila.« ((Občudujem vas, ker ste pogumni, človek Ih1®^ da sl poišče, kar mu pripada po zakonu narave-go moraliziranje je dim v vetru.« «Toda prelomila sem zakonsko zvestobo.« ^ «Ne belite si glave zavoljo tega. Vas je zakon 2 koj, ko ste se poročili.« V ((Najbolj me veseli, da se nisem zmotila o v vas rada.« / «Jaz tudi vas. V meni ste si pridobili prijatelja ^jii ((Tudi jaz se vam ne bom izneverila. Poizvedel0 o zaroti, ki jo kujejo proti vam.» 8e ((Hvaležen sem vsiakomur, ki mi želi dobro. jl>-; zabim nikoli; prav tako tudi tega ne, če mi hoče Nekaj časa sta se še menila, potem pa jo je Pozabila sta na vse in utonila v omami. Eksplozije, ki so donele vse bliže, sta dojemal0 padanje svetov, ki se ju prav nič ne tiče. Napad na obe progi hkrati, na soško v Bohinj*/-ni in ljubljansko v Savski dolini, je ohromel P0) (Af ledja z italijansko fronto General je besnel ' adjutantu narekoval povelje za takojšen napad. tu gorenjskega vojnega področja polkovniku Kč0te )e je hkrati poveljeval policijskemu polku Todt. P0 1 pin niral. Vpil je v slušalko, da se je razlegalo po v ■/-' ') ((Hudiča! Kaj se dogaja pri vas? Kaj poč0™ & spite? Kaj vendar mislite? Ne bomo jim dovob1 - 5 hov s * Jo, 1 vd re* pro^ letnosr; misli' Vendaf mis^: !Pelja“ t °K obe. vi na vS,jr 1 d:5 n?>f ,Irtih »j? riž, ^ J w °y , nosit Ji v ^ m ter 100 m ovire, štiri rawe«*’^ disciplinah 200 m in 'r , Nle’ Skoku s palico ter v metu S zlatih odličij je ta SkarT^1 Vzhodni Nemčiji in /lika §“??• ho eno pa so osvojile Si ?Vontaniia. Poljska in Sovjet-SčjL2a- Tako se ie Vzhodna - .. r-i*.? hfi30 Osvojenih medaljah pre-'entflV:» Sfift inDIV° mesto pred Sovjetsko >e 7} dtta Vrstni red se vsaj za ične1" liji ^ve državi ne bo spremenil v ^ašn.?nci1 prvenstva. aar, je prinesel nekaj yazPO'oženja tudi italijan i»a fr- k<> preštevilnemu taboru • 1nskem. Naturalizirani I-» .ie ,Z Južne Afrike Fiascona-i v teijase<;lRl odlično drugo me-telici na 400 metrov, skakalec 1 ^kočii , nat° Dionisi je uspešno DAN EVROPSKEGA PRVENSTVA V ATLETIKI V HELSINKIH: KOLAJNI TUDI ZA ITALIJO Bron za Dionisi ja za Nordivigom in Isakssonom - Borzov in Stecher-jeva vsak po še eno zlato kolajno v sprintu - Nikoličeva izločena v teku na 1.500 m - Liani v polfinalu na progi 110 ovire - Vzhodna Nemčija prehitela Sovjetsko zvezo v številu osvojenih zlatih kolajn bH '•O i„ korzov jc z dvojno zmago na tVfo3 2®® ni dokazal, da trenutno ® nima enakovrednega tek- meca. 13. — četrti dan de-Jolili .e^.ropsk©ga prvenstva s>'Po [Hi zlatih kolajn, tri v ^ n- SSfikurenci: metu kopja, te- ^ S^Lktvico na višini 530 cm . dovol V"1'10' •lo^bilo dovolj samo za brona- >1 rezultat pa je do f stari alec krogle Briesenick. ki rti&adalVnOPSki rekOTd' kiu i1® j ta o 1 njemu samemu, lzboli- “ Je l‘*n in ,ie sedaj 21,08 m. ,:!lat drugi najboljši re- h s.vetu sploh za svetovnim ^ (ffl Matsona. ki znaša 21.78 en je bil tudi drugi za- Kolajne >?» h Sv* [Uk, jStr ^V',a fe*- 8 7 1 1 1 1 1 1 O 0 0 o o o 7 2 2 0 0 0 0 0 6 2 1 1 1 0 5 3 3 5 0 0 0 O 2 0 1 0 0 1 daj vs* J A ud®.,V rtioi’ d' %■ t>/ M stopnik NDR Rothemburg z metom 20,47 m. Bronasto medaljo pa je osvojil Poljak Komar. Prejšnji pr vak Hoffmann pa je to pot metal pod svojimi možnostmi in ie tako preprečil ponovitev popolnega uspeha vzhodnih Nemcev iz Aten. V skoku s palico je Wolfgang Nordivig tretjič zaporedoma stopil na najvišjo stopnico, kar je v preteklosti pri moških uspelo le še Consoliniju. Ter Ovanesianu in Kuznjecovu. Švedu Isakssonu so podelili srebrno kolajno, čeprav je preskočil isto višino kot Dionisi, lier je pač imel manj poskusov. šprinterka Renate Stecher - Meis-sner je z zmago na 200 m ponovila uspeh rojakinje Vogt. ki je v Atenah osvojila zlato medaljo v teku na 100 m in 200 m. Čeprav je Madžarka Balogh izredno dobro startala ni preprečila zmagovitega tega Stecherjevi. Z odličnim fini-sem je Poljakinja Szewinska pritekla na cilj kot tretja. Tudi v teku na 100 m ovire je Vzhodna Nemčija slavila dvojno zmago. Svetovna rekorderka Balzer je kljub 32 letom že tretjič dosegla ta uspeh, pa čeprav ji je bila rojakinja Erhard njena naihuiša tekmica. Poliakimja Sukniewicz je s tretjim mestom potrdila, da imajo Poljaki v tej disciplini več kot dobro zastopstvo. Straszjnska je pretekla ciljno črto kot 4. Novvt-kova pa kot šesta. 8. mesto Polu-bojarove dokazuje, da Sovjeti nimajo zaprekašic, ki bi segale v sam evropski vrh. To, kar je dosegel Valerij Borzov v Helsinkih je v preteklosti u-spe-lo le Nemcu Heinzu Futterer-ju v Bernu 1954. leta ko ie zrna gal v obeh sprintih. Njegova zmaga pove dovolj zgovorno, da je sprinter kakršnega Sovjetska zveza in tudi Evropa še nista imeli. Sodniki niso imeli nobenega problema določiti zmagovalca, ker je bila njegova prednost prevelika. Vse drugače pa je bilo z razvrstitvijo do četrtega mesta, saj so Hofmei-ster, Pfeifer in Schenke imeli enak čas 20”7. Več kot 6. mesto in oseb ni rekprd od mladega Italijana Men-nea ni bilo pričakovati. Finale v metu kopja za ženske Jugoslaviji ni prinesel zaželenega uspeha. Zaradi vetra sta prva dva meta Celjanke Nataše Urbančičeve končala zunaj metalnega sektorja. V 3. metu je njeno kopje obtičalo pri 53,66 m, kar pa ie bilo dovoli le za skromno 10. mesto Poljakinja Javvorska ie bila z novim re kordom prvenstva daleč boljša od vseh drugih. Koloska in Fuchs pa sta priborili Zahodni Nemčiji preostali dve kolajni. Zadnji finale današnjega dne pa je bil v teku na 400 m. V italijanskem taboru so nestrpno nri-čakovaii nastop Marcella Fi_a-v^ i-ra. Kot neizkušen tekač ie z uru gim mestom popolnoma zadovoljil, čeprav je tekel nekoliko zadržano, da prednosti Angleža Jenkinsa le ni mogel popolnoma nadoknaditi. Dosegel je isti čas kot zmagovalec: 45”5, s katerim je tudi izenačil osebni ter italijanski rekord, kar nedvomno potrjuje njegov izreden talent. Poljak Werner se je moral z desetinko boljšim časom kot v A-tenah, ko je zmagal, zadovoljiti s tretjim mestom. Presenetil pa je domačin Kukko-aho s četrtim mestom in odličnim časom novega državnega rekorda 45”7. Četrti dan so bile poleg finalnih spopadov tudi kvalifikacije v metu kladiva, skoku v višino za moške, daljino za ženske ter izločilni teki 110 m ovire, 1.500 m za moške ter 3.000 m zapreke. Predpisano normo v skoku v višino Tu je bila selekcija nekoliko večja kot pri dekletih, ko se je uvrstilo v finale doslej največje število na nekem velikem tekmovanju, kar 27. Med temi 17 sta tudi Italijana Az-zaro in Schivo ter Celjan Branko Vivod. Predpisana daljina 625 cm pa je bila nekoliko prezahtevna v skoku v daljino za ženske. Najboljši rezultat je dosegla Sherwood s 6,41 m, daljino 6,40 pa so preskočile kar tri zahodne Nemke: svetovna rekorderka Rosed-hal, Herzog ter Mickler-Becker, Romunka Viscopoleanu in Jugoslovanka Franzotti sta skočili 6,12 m, kar je bilo tudi dovolj za uvrstitev med 12 najboljših v Evropi. V metih kladiva bo med jutrišnjimi finalisti tudi Videmčan Vecchiato, pa čeprav se je prerinil v finale skozi šivankino uho. Mejo 71 m sta premagala Zsivotski in Theimer, vsi drugi pa so zaostali za njima za dva metra in več. V teku na 1.500 m za dekleta sta bili izločeni obe Italijanki Ramello in Boniolo ter «zlata» Vera Nikolič, močno utrujena od včerajšnjega finala na 800 m, kot tudi druga jugoslovanska zastopnica Rajher. Izločilni teki na 110 m ovire so bili prezahtevni za Acerbija, D’Ono-fria in Stojičeviča. Dobro pa se je v uvodnem nastopu odrezal Sergio Liani. Eden od favoritov za najvišji naslov Francoz Drut pa je padel in odstopil. Med moškimi se je v teku na 1.500 m uvrstil poleg drugih favoritov za sklepni spopad tudi Arese. Koprivica, Finelli in slabi Del Buono pa so se poslovili od arene v Helsinkih. Prav tako bo finale 3.000 m z zaprekami brez Risija, Valentija in Tomiča. Doseženi časi kvalifikacij pa pričajo, da trije atleti za sedaj še ne spadajo med 12 najboljših v Evropi. HELSINKI, 13. - Zaradi prevelike vneme finskega sodnika bi bila slovenska metalka kopja Nataša Urbančič kmalu ob vstop ^“fiftalno tekmovanje. V prvem metu je dosegla značko 48,98 m ter bila tako na 13. mestu, kar bi ji ne zadostovalo za vstop v finale. Ko se je drugič pripravljala na met, oblečena v trenirko, na kateri je imela pripeto štartno številko, se ji je približal finski sodnik ter ji z znaki razložil, da ne more nastopiti oblečena. Po krajši razpravi se je nervozna Nataša uklonila sodnikovi volji. Vrnila se je h klopi ter se pričela slačiti. Tedaj pa jo je prekinil glavni sodnik, ki ji je povedal o pomoti finskega sodnika. Jugoslovanka se je vrnila k zaletišču v kratkih hlačah in v trikoju, ki ga je oblekla zaradi dežja, ter dosegla s tistim metom značko 56,38 m kar ji je zadostovalo za uvrstitev v finale. V finalno tekmovanje v metu kladiva so se uvrstili naslednji atleti: 1. Zsivotsky (Madž.) 71,58 m 2. Theimer (NDR) 71,44 m 3. Eckschmidt (Madž.) 69,89 m 4. Bondarčuk (ZSSR) 69,42 m 5. Hmelevski (ZSSR) 68,32 m 6. Sachse (NDR) 68,24 m 7. Klim (ZSSR) 67,90 m 8. Casoers (ZRN) 67,02 m 9. Beyer (ZRN) 66,98 m 10. Schmidt (ZRN) 66,90 m 11. Lubiejewski (Pol.) 66,13 m 12. Vecchiato (It.) 66,02 m FINALE 400 m MOŠKI 1. David Jenkins (VB) 45”5 2. Marcello Fiasconaro (It) 45”5 3. Jan Wemer (Polj.) 45"6 4. Kukkoaho (Fin.) 45”7 5. Jordan (ZRN) 46” 6. Koehler (ZRN) 46'’1 7. Bračikov (SZ) 46”4 8. Hauke (NDR) 46”9 FINALE 200 m ŽENSKE 1. Stecher (NDR) 22"7 2. Balogh (Madž.) 23”3 3. Szewinska (Polj.) 23"3 4. Besfamilnaia (ZSSR) 23”3 5. Komiger (ZRN) 23''6 6. Wilden - Jahn (ZRN) 23”6 7. Stropahl (NDR) 23''6 8. Heinich (NDR) 23”7 FINALE KOPJE ŽENSKE 1. Jaworska (Polj.) 61,00 m 2. Koloska (NDR) 59,40 m 3. Fuchs (NDR) 59,16 m 4. Nemeth (Madž.) 57,44 m 5. Gerhards (ZRN) 55,98 m 6. Gryziecka (Madž.) 55,96 m 7. Kucserska (Madž.) 55,70 m 8. Rudas (Madž.) 55,62 m 9. Marakina (ZSSR) 55,34 m 10. Urbančič (Jug.) 5^66 m FINALE PALICA 1. Nordvvig NDR) 5,35 m 2. Isaksson (Šve.) 5,30 m 3. Dionisi (l£)J 5,30 m 4. Lagerqvist (Šve.) 5,25 m 5. Sokolovvski (Pol.) 5,10 m 6. Blomqvist (Šve.) 5,10 m 7. Isakov (ZSSR) 5,10 m 8. Engel (ZRN) 5,10 m 9. Kalliolaeki (Fin.) 5,00 m 10. Alarotu (Fin.) 4,90 m 11. Ivanov (ZSSR) 4,90 m 12. Ziegler (ZRN) 4,90 m FINALE MET KROGLE MOŠKI 1. Briesenick (NDR) 21,08 m (nov evropski rekord) 2. Rothenburg (NDR) 20,47 m 3. Komar (Polj.) 20,04 m 4. Varju (Madž.) 19,99 m 5. Vojkin (ZSSR) 19,81 m 6. Plunge (ZSSR) 19,61 m 7. Hoffmann (NDR) 19,38 m 8. Brouzet (Fr.) 19,20 m 9. Ahnger (Fin.) 19,00 m 10. Janoušek (ČSSR) 18,76 m 11. Reichenbach (ZRN) 18,74 m 12. Moser (ZRN) 18,51 m FINALE 100 m OVIRE 1. Balzer (NDR) 2. Erhardt (NDR) 3. Suknievvicz (Pol.) 4. Strasz.vnska (Pol.) 5. Antenen (Švi.) 6. Novvak (Pol.) 7. Bufanu (Rom.) 8. Polubojarova (ZSSR) FINALE 200 m MOŠKI 1. Borzov (ZSSR) 2. Hofmeister (ZRN) 3. Pfeifer (NDR) 4. Schenke (NDR) 5. Clerc (Švi.) 6. Mennea (It.) 7. Fenouil (Fr.) 212 cm je premagalo 17 skakalcev. I 8. Židkih (ZSSR) KVALIFIKACIJE 1.500 MOŠKI 1. izločilni tek 1. Pantelei (SZ) 2. Szordykowsky (Pol.) 3. Dufresne (Fr.) 4. Foster (VB) 2. izločilni tek 1. Boxberger (Fr.) 2. Vasala (Fin.) 3. Sharin (Niz.) 4. Semiaskin (ZSSR) 3. izločilni tek 1. Weilmann (ZRN) 2. Arese (It.) 3. Kirkbride (VB) 4. Larsen (Dan.) 3’42”2 3'42"3 3’42”b 3’42”8 3'43”6 3’43”6 3’43”6 3’43”7 3’51”8 3’52’T 3’52’6 3’52”7 110 m OVIRE 1. Izločilni tek 1. Liani (It.) 14”1 2. Mošjašvili (ZSSR) 14”2 3. Suciu (Rom.) 14"5 4. Moiand (Norv.) 14"6 2. izločilni tek 1. Nadeniček (ČSSR) 14” 2. Jozwik (Polj.) 14”1 3. Schumann (ZRN) 14”3 4. Milassin (Madž.) 14”3 3. izločilni tek 1. Wodzynskd (Polj.) 14”1 2. Nickel (ZRN) 14”3 3. Fimland (Nor.) 14”4 4. Slavotinek (ČSSR) 14”6 Italijan D’Onofrio je bil izločen. 4. izločilni tek 1. Siebeck (NDR) 14” 2. Wodzynski (Polj.) 14” 3. Pascoe (VB) 14"2 4. Malrieu (Fr.) 14”2 Jugoslovan Stojičevič in Italijan Acerbi se nista uvrstila v pol finale. V finalno tekmovanje skoka v višino za moške so se uvrstili naslednji tekmovalci: Gavrilov (ZSSR). Magerl (ZRN). Moravec (ČSSR), GolebjovvskJ (Poljska), Azzaro (It.). Kelemen (Madž.), Ahmetov (ZSSR), Tihanyi (Madž.), Celion (Šve.), Pesonen (Fin.), Pal-kowsky (ČSSR), Vivod (Jug.), Major (Madž.), Šapka (ZSSR), Schivo (It.). Junge (NDR) in Dosa (Romunija). Kvalifikacije v skoku v daljino za ženske Skupina A 1. Rosendahl (ZRN) 2. Szewinska (Polj.) 3. Herbst (NDR) 4. Barrat (VB) 5. Larsson (Šve.) Skupina B 1. Shervvood (VB) 2. Herzog (ZRN) Mickler - Becker (ZRN) 4. Antenen (Švi.) 5. Viscopoleanu (Rom.) 6. Franzotti (Jug.) 7. Yorgova (Bul.) 6.40 m 6,31 m 6,25 m 6,12 m 6,09 m 6.41 m 6.40 m 6.40 m 6,28 m 6,17 m 6,12 m 6,09 m VscaiMriške igre helsinki err^J 7 10.-15.8. 1971 KOŠARKA MEMORIAL J. GAGARINA Prva zmaga Jugoslavije na račun šibke Finske Italijanska reprezentanca je izgubila proti Čehoslovakom LENINGRAD, 13. - V Leningradu je v teku mednarodni košarkarski turnir za memorial Jurija Gagarina, na katerem sodelujejo skoraj vse najboljše reprezentance Evrope: Italija, Jugoslavija, Češko- slovaška, SZ, Finska in SZ (mladinska ekipa). V prvi tekmi so Če-hoslovaki premagali italijansko ekipo pod 23. letom. Čehoslovaki so zmagali z rezultatom 85:66 (47:35). Italijani so začeli s postavo: Ber-tolotti, Caglieris, Della Fiori, Pa-petti in Vendemini. Začeli so dobro in povedli s 4:0 z Bertolottijem, ki je dvakrat zadel od daleč. Toda Čehoslovaki, ki so igrali s Kosom, Zidkom, Bobrovskim, Baro-hom in Ružičko, se niso pustili presenetiti in so močno reagirali, tako, da so prvi polčas končali z 12 točkami prednosti. Drugi polčas je bil za Čehoslovake le formalnost. Najboljši v češkoslovaških vrstah je bdi Zidek z 22 točkami, pri Italijanih pa Bertolotti z 12 in Della Fiori z 11 točkami. V drugi tekmi so Jugoslovani lahkoto premagali Fince z rezultatom 101:57 (42:29). Jugoslovani so začeli s peterko: Georgijevski, Simonovič, Jelovac, Kneževič in Ivkovič. Ta peterka je igrala dobro, toda Finci so se dobro borili in bili vedno enakovredni. To ravnotežje je trajalo do 10. minute prvega polčasa, tedaj pa so Jugoslovani prevzeli iniciativo v svoje roke in povedli. V drugem polčasu so Finci znatno popustili in niso bili več enakovredni nasprotnikom. Žeravica je poslal na igrišče Čosiča, Martera in Rukavino ki so razliko vedno večali. Najboljši strelec Jugoslovanov je bil Kapičič s 14 točkami, pri Fincih pa Vorio z 12 in Kosivare tudi z 12 točkami. V tretji tekmi na sporedu je prva ekipa SZ premagala mladinsko ekipo SZ z rezultatom 78:73 (37:30). SPLIT, 13. — Jugoslovanski nogometni prvak Hajduk je pred domačim občinstvom premagal evropskega podprvaka Panathinai-kosa z visokim izidom 5:0. Prvi polčas se je končal brez zadetka, i 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 1 1 X X X 1 2 Naši favoriti za danes 13. Beer (Fr.) 18,46 m 14. Simola (Fin.) 18,27 m 3000 m OVIRE 12”9 1. izločilni tek 13" 1. Sisojev (ZSSR) 8’29”8 13”2 2. Feldmann (Švi.) 8’29”8 13”3 3. Tikhov (Bol.) 8’31" 13”4 4. Rebacz (Pol.) 8’33”4 13”5 Italijan Risi je bdi izločen. 13"5 2. izločilni tek 13”7 1. Moravčik (ČSSR) 8’32”8 2. Paivarinta (Fin.) 8’33”4 3. Villain (Fr.) 8’34”2 20” 3 4. Bitte (ZSSR) 8’34"4 20”7 Italijan Valenti je bil izločen. 20”7 3. izločilni tek 20"7 1. Gaerderud (Šve.) 8’28”4 20"9 2. Ala - Leppilampi (Fin.) 8’29 20"9 3. Dueta (ZSSR) 8’30"4 20”9 4. Maranda (Pol.) 8’32” 21"2 Jugoslovan Tomič je bdi izločen. CALI, 13. — Vseameriške igre se nadaljujejo s premočjo Američanov in Kubancev. Danes so osvojili tekmovalci s Kube kar tri zlate kolajne in sicer v moški odbojki, kro-nometrski kolesarski vožnji na 100 km in v moški košarki. Američani so se morali zadovoljiti le z dvema prvima mestoma. Zmagali so v vaterpolu in v kolesarstvu za posameznike s Howardom. V rinalni tekmi v hokeju na travi je Argentina premagala Mehiko z 1:0 ter tako osvojila naslov prvaka vseameriških iger. Poleg tega pa si je argentinska ekipa s to zmago omogočila nastop na o-limpijskih igrah v Miinchnu. Druge naslove so osvojili Kanada v kolesarski dirki enega km na kronometer z Lowellom, Kolumbija v zasledovalni vožnji z Martinom Rodriguezom in Brazilija v ženski košarki. Predzadnji dan prvenstva bo bogat s finalnimi tekmami: kar v šestih panogah. Na sporedu so še kvalifikacije v moškem metu diska in troskoku, polfinalna tekma na 110 m z ovirami in polfinalni teki v štafetah 4x100 in 4x400 m za moške in ženske. Posebno domačini Finci nestrpno pričakujejo Vaatainena v teku na 5000 m. Naslove bodo danes podelili v takem vrstnem redu : Hoja 50 km Atene 69 — Hohne (NDR) Nameravali smo postaviti prvaka iz Aten Hohneja tudi letos na prvo mesto, kaže pa, da se je vzhodnonemški ekipi nekaj zataknilo. Specialisti v hoji iz NDR vsaj na 20 km niso razočarali, čeprav je zmagal Sovjet, morda pa so v ekipi vsi nekoliko potrti. Sovjeti se nam zdijo na splošno dobro pripravljeni in stavimo zato na njihovega najbolj izkušenega predstavnika Soldatenka. Tekma bi se morala vsekakor končati kot dvoboj Sovjetska zveza—NDR. Moči o-stalih so skoraj neznane, ker je hitra hoja med vsemi panogami atletskega programa odločno pepelka in jo na mednarodnih mitingih le redkokdaj srečujemo. Med outsiderji lahko naštejemo nekaj imen: Nermerich (Zah. Nemčija), Dalmati (Madžarska). Bar-to (Sovjetska zveza) itd. Italijani bodo zastopani tudi z bivšim olimpijskim in evropskim prvakom Pami-chem ,ki pa bo le folklorni okrasek. Predvideni vrstni red: 1. SOLDATENKO (Sovj. zveza) 2. HOHNE (NDR) 3. SELZER (NDR) Met kladiva Atene 69 — Bondarčuk (Sovjetska zveza) Sovjeti so bili med sezono odločno pod pričakovanji in ni jim uspelo neposredno poseči v borbo med zahodnimi in vzhodnimi Nemci. Na nedavni spartakiadi je celo Bondarčuk za malo presegel 61 metrov, medtem ko je njegov rekord nad 75 metri. U-weju Beyerju (74.90 na državnem prvenstvu) tudi ne moremo preveč zaupati, čeprav je letos vseskozi dobro metal. Skoraj bi se odločili za mlajšo generacijo (Theimer-Schmidt-Sachse) ali pa za enega starih (Klim). Nevami so tudi Madžari. S posebnim zanimanjem pričakujemo nastop Vi-demčana Vecchiata (letos 70.60), o-meniti pa je treba, da se je atlet pred odhodom v Helsinke ranil na zapestju. Rana sicer ni huda, utegnila pa bi atleta ovirati pri metanju. Predvideni vrstni red: 1. ENCSI (Madžarska) 2. Hmelevski (Sovj. zveza) 3. Bondarčuk (Sovj. zveza) Skok v višino — MOŠKI Atene 69 — Gavrilov (Sovjetska zveza) Novo ime je nedvomno Ahmetov, zaradi njegovega skoka 2.23 m pa ga ne moremo kar tako postavljati na prvo mesto. Na isti ravni ie še vrsta skakalcev, med katerimi dva odlična predstavnika «fosburyja», Madžar Major (2.20) in Sovjet šapka (2.20. lani celo 2.23). Zadnji v klubu 220 cm je Šved Dahlgren, zelo nevaren pa bi utegnil biti tudi Čeh Moravec. Italijani veliko, morda preveč, upajo v Azzara. Zahodni Nemci imajo kar tri skakalce z osebnimi rekordi 220, Sovjeti pa razpolagajo še z izkušenim Gavrilovom, ki tudi brani evropski naslov. Predvideni vrstni red: 1. AHMETOV (Sovj. zveza) 2. Major (Madžarska) 3. šapka (Sovj. zveza) Skok v daljino — ženske Atene 69 — Sarna (Poljska) Le, da ne bi dekleta ponovile tekmo moških, ki so za evropsko prvenstvo skakali odločno slabo! Možnosti so sicer pri nežnemu spolu boljše, ker tu ni tistega Bea-monovega skoka 8.90, ki bo predvidoma nekaj desetletij hromil to panogo. Žal je Heide Rosendhal, svetovna rekorderka s 6.84, baje lažje poškodovana. Na papirju bi morala zato imeti dokaj lažje delo Margrit Herbst (letos 6.81), v najboljši formi pa sta tudi Ingrid Mickler (glej odličen tek na 100 m) in Angležinja Sheila Sherwood. Zanimiv bo nastop Poljakinje Sze-winske, ki je povedala, da sicer še ni v najboljši formi, bo pa nekdanjo moč dosegla v prihodnjem letu na olimpijskih igrah. Predvideni vrstni red: 1. Mickler (Zahodna Nemčija) 2. Rosendhal (Zahodna Nemčija) 3. Shervvood (Vel. Britanija) Peteroboj Atene 69 — Prokop (Avstrija) Vse najboljše so istočasno tudi skakalke v daljino, vpisane so tu in tam, v obeh panogah pa gotovo ne bodo nastopale. Od zahodnih Nemk se bo gotovo ena žrtvovala, vzhodni tabor pa nima teh težav, ker je svetovna rekorderka Burglinde Pollack, dovolj zanesljivo jamstvo za peteroboj in ni treba, da tu nastopi tudi Herb-stova. Na prvo mesto utegne misliti tudi Sovjetinja Tihomirova. Ker bodo v Helsinkih točkovali, še po starem sistemu, bo rezultat zmagovalke kje okoli 5300 — 5400 točk. Trenutni sfčtovni rekord Pol-lackove znaša 5406 točk, Rosend-halova pa ima za 7 točk slabšo značko. Predvideni vrstni red: 1. Pollack (NDR) 2. Rosendhal (Zahodna Nemčija) 3. Tihomirova (Sov. zveza) V primeru, da oo Rosendhalova nastopila v skoku v daljine, dajemo na njeno mesto Micklerievo. 5000 m Atene 69 — Stewart (Vel. Britanija) Angleži v tej panogi niso vpisali Bedforda, češ da imajo boljše tekače. Morda imajo res bolj spretne tekače, predvsem boljše taktike. Odličnih tekačev se kar gnete in če bi ne bilo Finca Vaatainena. bi se bilo treba bati. da bo tek počasen v pričakovanju zadnjega kroga. Vaatainen, odličen že v predteku, bo ob glasni podpori polnega stadiona gotovo tekel za zmago in za čas. Njegov zadnji krog je odločno Sprinterski in treba ga je zato imeti za favorita. Odlične možnosti ponovno za Ko-rico, nevarnih šprinterjev pa ie precej. Besedo pri tem bi morali imeti tudi Sovjeti. Z drugo zmago bi postal Vaatainen dokončno narodni heroj. Povsem skrivnosten je Francoz Wadoux, ki se redno izogiba velikih borb, dosega pa odlične čase. Predvideni vrstni red: 1. Vaatainen (Finska) 2. Korica (Jugoslavija) 3. Afonin (Sovjetska zveza) . , počenjajo nesramnosti* ^ 4o dru8i strani žice je prestrašeni polkovnik komaj pri-„ys SaPe. % 'Vojska je v akciji, gospod general! Prešernova briti Ted ®ada mesto, boji divjajo na postaji.* /4 j aJ je zagrmelo, da je general slišal žvenketanje ste-^bneč odmev. V slušalki je zapraskeitalo, da jo je . °d ušesa. Haj e bodite nori! Ne izgubljajte glave! Sicer vas bodo v Pregnali iz Gorenjske! Ukazujem vam, da takoj v njv Za njimi.* t ^bvn’-i ®0sP°d general! Da, gospod general!* jo pritrjeval S ki si ni mogel predstavljati, kakšne enote in od i 0 W naPadajo. Poročila so bila tako različna, da je k TrM?ko ukrepati. Gestapovski izvidniki so poročali, da Janova brigada napadla iz zaselkov, oddaljenih le ne-No h°da od mesta. Tja bo poslal del svojih sil, vse ^a na Jelovico in na Pokljuko. jutru so enote esesovskega policijskega polka 'Veh*1 Vse razpoložljive vojaške enote lezle v različnih t VrJ hribovje, kjer so slutile partizanske bataljone. Bonke je z izvidniško četo gorskih lovcev, o-tp0 s skupino vodndkov-belogardistov, dobil povelje, Xj£tovi položaje tistega dela brigade, ki se je s pre-, Olw Plenom umikal lz kranjske smeri na Lavtarski vrh. s %80 mu> da bo sovražnike spet lahko presenetil in • WSpeh kot v Železnikih. Računali so, da bo sovražnik 1 Tfp? ie utrujen od dolgega pohoda. i? Vai so krenili na gozdna pobočja, je visokorasli ma- 2 Poveljnik bataljona Todt, poklical Bčnkeja in mu /Davidu zarisal, kod naj bi se privlekel v bližino bri- % m i° napadel. Poročnik je pokorno kimal, čeprav na-bij prav nič vesel. Povelje je razumel tako, da bo lin kl 9 i {»Koristni drugi. nesla glave naprodaj zato, da se bodo z uspe--—mi drugi. hribovju so se vlačile lene megle, se dvigale nad re- ko, se plazile po pobočjih, od časa do časa pa jih je razblinjal veter in jih spajal z oblačnim nebom. To je ustrezalo nameri poročnika Bonkeja, kl je sklica! svoje ljudi v gozdu in jih razdelil po kolonah. Preden so krenili na pohod, jim je dal Injekcijo poguma, kl jo je zabelil s strahom. «Vojakd! Zavedajte se, da vas zgoraj, po teh hribih — z roko je pokazal na cunjaste megle — čakajo tisti, smo jih zmazali že dvakrat, zato stisnite zadnjice. Svetujem vam, da se predhodnice spremenijo v duhove! Nevidno jih moramo obkrožiti. Od začetka boja bo odvisno, ali jih bomo naklestili ter imeli mimo spanje In dobro prebavo.* Vojaki s ščitniki na kapah so ga molče poslušali in kimali. Na njihovih zagorelih obrazih je bral bojno pripravljenost. «če ste me razumeli, potem lahko gremo, dečki! Kdor pa ga bo polomil, gorje mu!» Skozi gozd so prišli na kolovoz, kjer so naleteli na sledove partizanske kolone. Izvidniki so mu prinesli nekaj nabojnic. Partizani so oropali tovarno in odpeljali nekaj voz plena, ki bo služil njim namesto nemški vojski! Dva policijska psa, pripeta na dolgih jermenih, sta vlekla kakor nora, s smrčkom pri tleh. Sredi pobočja so naleteli na samotno hišo. Vdrli so vanjo in zgrabili gospodarja. «Povedali nam boste, koliko banditov je šlo tod mimo!* se je drl poročnik, belogardist pa je tolmačil. Mož se je izgovarjal, da je spal in da ne ve; Bonke pa ni imel ne časa ne usmiljenja. Vpričo jokajočih otrok in žene so kmetu zvezali roke na hrbtu, krojač pa ga je potegnil na drevo, da je obvisel pol metra visoko od tal. Podoficir, ki je v enoti opravljal nalogo zasliševalca, je prijel za pasji bič in ga nekajkrat krepko usekal po nogah in plečih. Belogardist je stopil k ženi, kl so se je držali za krilo trije otroci. «Bodi te vsaj vi pametni in povejte, koliko jih je bilo, saj jih samo to zanima. Drugače vam bodo ubili moža.* «Kdo bi jih štel! Pol ure so se vlekli mimo. S seboj so Imeli precej voz in krav,* je povedala žena. Poročnik Je ukazal spustiti moža in ga razvezati. Po tolmaču mu je dejal: «Vi ste tepec! In banditski pomagač! ženi se zahvalite, da vam je ostala glava na ramenih. Izginite! Naj vam ne pride na misel, da bi kdo zapustil hišo! Tudi otrok ne pustite ven, ker drugače boste vi krivi, če jo bo kateri izkupil.* Vzpenjali so se skozi gozd, obšli senožeti In se ognili poti. Njihov cilj je bila vas Planica. Skozi redko vejevje so zagledali na robu gozda med dvema hriboma prve hiše. Z daljnogledom je B&nke opazil neicaj skupin ljudi, dva konja pred hišo in kuharje, ki so nosili kotle. VeSel je Ml, da so ptički v gnezdu. Poslal Je kurirja majorju Walzu, ki se je približeval z druge strani. Parti- zane so nameravali obkoliti v polkrogu. Major je stuhtal načrt, da bo poročnikova enota pognala partizane s polo- žajev’ proti Jelovici, on pa jih bo z močnejšimi silami in globinskimi zasedami potolkel. Poročnik je zvedel od belogardistov, da drži v vas kolovoz z jugozahodne strani; torej bi Mio dobro, če M jim zaprli tudi to pot. Poklical je podoficirja Haselmanna in ga poslal tja z mitralješko skupino. Haselmann ni bil dolgo v enoti izvidnikov. Poročniku se je zameril, ker se je bil vrnil z dopusta tri dni prepozno z izgovorom, da je bila železnica bombardirana. Tudi drugače se nd vedel tako, kot M bilo poročniku všeč. B&nke mu je bil nekajkrat predložil, naj bi se dal še enkrat zaploditi — šele ko bi se ponovno rodil, naj M se pridružil izvidnikom. V spopadih je njegova enota kopnela, ustreznih okrepitev pa ni dobila. Haselmann se Je s svojimi vojaki vlekel skozi gozd k robu senožeti, nad katero je vodila pot v vas. Ni še prišel na določeno mesto, ko se je iz gozda utrgala kolona. Polegli so v travo. Naštel je dvanajst partizanov, name- njenih v naselje. Tako se jih je razveselil kakor lovec, Id mu prileti na strel čreda divjih prašičev. Zamahnil je z roko in svečano izustil posvečene besede, kl so odločale o smrti In življenju: «Los! MG ogenj!* Mitraljezec je Ml nad nenadnim prizorom tako presenečen, da je pozabil naravnati razdaljo; samo pomeril je in užgal po koloni, kot M žel s koso. Dolg rafal je upognil snope trav. Partizani so popadali in Haselmann je mislil, da so vsi mrtvi. Nemalo pa je bil presenečen, ko so se s poti oglasile brzostrelke In puške. Nakremžil je obraz in pritisnil glavo k vlažnim tlom. Čezenj so pivkale svinčenke. Poročnik BOnke se s svojimi še ni priplazil v bližino zased. Toliko da se ni razpočil od jeze. «Prekleta svinjska glava! Dreckerl! Tako mu bom izpra-šil zadnjico, kot mu je ni še nihče. Vse mi je pokvaril, ker jih ni spustil mimo v naselje.* Seveda, to mu je pozabil posebej naročiti... Hudič je, če vojak ne zna misliti z lastno glavo. B&nke je videl, da Je vas po prvih strelih oživela. Iz hiš so vrele skupinice partizanov tn hitele na položaje. Proti vrhu hriba, katerega je nameraval zasesti, pa se je pognala cela četa. Ker niso bili v kritju, ni hotel izdati svojega položaja, temveč se je z udarno skupino mitraljezcev in brzostrelcev potuhnil v hosti in čakal. Druge njegove skupine pa so udarile. Toda načrt o presenečenju je propadel. Nobenega upanja ni bilo, da M B&nke s svojo četo vrgel sovražnika z grebena v majorjeve klešče. Sam bo moral do njega. Oblaki na nebu so se pretrgali, skozi vrzeli Je pokukalo sonce in obsijalo rosne trave na čistinah, ki so se vzpenjale kakor odprta dlan proti grebenu, kjer so polegli partizanska streli tn mitraljezci. Kmalu potem so z vseh strani pritisnile čete policijskega bataljona Todt in obdale zasede s smrtonosnim ognjem. (Nadaljevanje slediJ Urtdniitvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchl 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprel, polletna 6100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvi 15.500 lir v SFRJ posa- mezna Številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 14. avgusta 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3.^i «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon Oglasi Za vsak mm v upravni 300, legalni 400, osmrtnice 50 lir beseda. Oglasi za tržaško upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel viSinl enega stolpca: trgovski 200, ismrtriice m sožalja 200 lir «Mall ^ in goriško pokrajino se oar0^8|fL • Societo PubblicitA Ital* Izdaja In tiska SPIT PETROLEJSKA KRHA? PO IZJAVAH SENATORJA ACUNE IZVOZNIKI PETROLEJA še nekaj sprememb ZAHTEVAJO SOUDELEŽBO v čilskih strankah Članice OPCP naj bi imele pri vseh tujih družbah 20 odstotno soudeležbo in pravico do sorazmernega dobička DUNAJ, 13. — Na Dunaju so danes objavili poročilo 23. in 2A. konference OPEP, katerih so se pretekli mesec udeležile vse članice petrolejske organizacije (Alžirija, Nigerija, Venezuela. Iran, Irak, Katar, Saudova Arabija, Libija, Indonezija, Abu Dabi in Kuvait). Med omenjenima sestankoma so se države članice OPEP zmenile, da bodo odločno zahtevale soudeležbo pri vseh petrolejskih družbah, ki delujejo na njihovem področju. V tej zvezi je bil danes napovedan tudi ponovni sestanek članic OPEP, ki naj bi potekal 22. septembra v Bejrutu. Odločitev članic OPEP, da bodo prav v tem trenutku zahtevale večjo udeležbo pri tujih družbah, pridobi poseben pomen, če pomislimo, da se je samo pred nekaj meseci rešila kriza, ki jo je povzročilo višanje osnovnih cen za surovino. Članice OPEP so tedaj zagrozile s prekinitvijo izvoza, kar je tuje petrolejske družbe »prepričalo*, da so sprejele pogoje organizacije OPEP. Tega orožja se lahko države poslužijo v vsakem trenutku, čeprav so pred nekaj meseci podpisale petletno pogodbo. Ta predvideva sicer cene za bodočih pet let, izvozniki so se tudi obvezali, da ne bodo zahtevali drugih poviškov, ničesar pa ni bilo določeno glede soudeležbe ali podobno. V zainteresiranih petrolejskih krogih vlada sedaj precejšnje pričakovanje v zvezi z obliko sodelovanja, ki jo bodo članice OPEP zahtevale. Govori se o 20 odstotni soudeležbi pri vseh tujih petrolejskih družbah, ki bodo delovale v posameznih državah, seveda tudi s pravico do 20 odst. dobička. Iz krogov, ki so precej blizu organizaciji OPEP in so že večkrat posredovali zanesljive vesti, se je tudi izvedelo, da pomeni soudeležba pravico do soodločanja v vseh družbah, ki delujejo na določenem teritoriju, in zahtevo, naj se te družbe ooslužuiejo večjega števila krajevnih tehnikov, izvedencev in višjih uradnikoy: petrolejske družbe so si do sedaj običaino poskrbele osebje iz države, kateri pripadajo, med prebivalstvom države, v kateri so delovale, os so izbirale samo delavce in n;žto itra+nike, kar vsekakor premalo koristi izvoznikom. Kolera v svetu ŽENEVA, 13. — Svetovna zdravstvena organizacija (OMS), katere sedež je v Ženevi, je sporočila na osnovi podatkov, ki jih je do sedaj zbrala, da so po vsem svetu od začetka januarja do konca ju lija zabeležili več kot sto tisoč primerov kolere. Samo v zadnjem tednu pa je bilo zabeleženih 12.500 dalje ugotovili, da je največ primerov te bolezni julija in avgusta, kar naj bi pomenilo, da gre za »sezonsko bolezen*. Najbolj se je epidemija kolere razširila v Indoneziji, kjer je število primerov v enem tednu po-rastlo od 1.871 na 10.500. Število smrtnih primerov je v omenjenem razdobju porastlo od 14.647 na 17.119. BOSTON, 13. — Zdravstveno stanje temnopolte jazz-pevke Elle Fitzgerald se izboljšuje. Pretekli mesec je morala namreč slavna Ella prekiniti nastope in odpovedati turnejo po Evropi, da se je zatekla v bostonsko bolnišnico. Ustanovila naj bi se nova «fronta», ki namerava podpirati sedanjo vlado SANTIAGO DE CHILE, 13. - V zvezi s sedanjim političnim položajem v Čilu je danes podal nekaj zanimivih izjav čilski senator in član novega levičarskega neodvisnega radikalnega gibanja Amerigo Acuna, lri je potrdil, da se namera-ravajo združiti vse socialistično -demokratične stranke »s humanističnimi nazori*. Pri združitvi bi prišle v poštev že omenjena levičarska neodvisna radikalna stranka, ANPI (ljudsko gibanje) in socialdemokratska stranka. Senator Acuna sicer ni izključil možnosti, da bi se novi politični «fronti» ne pridružilo tudi »gibanje krščanskih levic*, ki se je pred kratkim ločilo od kraščanske demokracije. Po njegovem mnenju pa bi bilo še bolj pomembno, da bi se pridružili sami člani krščanske demokracije, ki težijo za napredek Čila. Senator je dolgo govoril o pomenu te združitve in o vlogi, ki bi jo imeia združitev omenjenih strank, poudaril pa je še posebej, da bi nova »fronta* vsekakor podpirala program sedanje vlade, ki skuša z reformami in raznimi ukrepi obnoviti državo in spremeniti družbeno strukturo. UIUIIIIIIIIIklllllllllllllMMIII||||||||||||||||||||lllli|||i|||iMU|||||||i|||||||||||||||||V||||||||||||l||||,|||tnl,|,|,||||,,| OB PRAZNIKU VELIKEGA ŠMARNA Že običajna podoba italijanskih mest Turisti so končno postali gospodarji mesit saj so skoraj edini, ki junaško stopajo po razgretem mestnem asfaltu podatki ne kažejo, da bi se stanje kdove kaj izboljšalo. Tudi letos nudijo italijanska mesta ob velikem šmarnu že tradicionalno podobo. Trgovine so v veliki večini zaprte za počitnice, prometa je malo in še manj domačinov, ki krožijo po cestah. Če poslušamo ljudi, ki se pogovarjajo med seboj na cesti bi lah- i DUNAJ, 13. — Dunajska zaloško mislili, da sploh nismo več v Ita- I niška hiša »Evropa Verlag* je prav-liji. pač pa v kaki »mednarodni dr- ! kar izdala Kardeljevo knjigo »Raz-žavni tvorbi*, saj slišiš najrazličnejše voj slovenskega narodnega vpraša- Kardeljeva knjiga govorice in narečja. Komur je bilo mogoče, je že odpotoval na počitnice, domačini pa, ki so ostali v mestih, raje ne stopijo na cesto in preživljajo j doma »pasjo vročino*, ki je v teh dneh zajela italijanski polotok. Prometna policija ne predvideva za veliki šmaren tako intenzivnega prometa kot v prejšnjih letih, vendar je vseeno pripravila velikanski načrt za varnost na cestah, posebno pa za teden po velikem šmarnu, ko predvidevajo, da se bo velika večina Italijanov vračala domov. Policijski organi priporočajo avtomobilistom, naj odpotujejo po skupinah in po možnosti v različnih dneh ter naj zelo previdno vozijo in naj spoštujejo prometne predpise. Letos se bodo policijski organi posluževali tudi helikopterjev za nadzorovanje prometa. Letoviščarski kraji pa so v teh dneh prepolni turistov in le redkokje človek najde prenočišče. V hotelih je v teh dneh napis »vse zasedeno* že običajen bodisi v hribih kot ob morju. Upajmo le, da letošnje počitnice ne bodo terjale toliko smrtnih žrtev kot v prejšnjih letih, vendar sedanji nja.» Študijo je v nemščino prevedel Janko Messner, organizacijsko in tehnično pa se je zavzela za nemško izdajo Državna založba Slovenije. Knjiga ima naslov Die Vierteilung — Nazionale Frage der Slowene. Namenjena je nemškemu kulturnemu območju v Avstriji, Nemčiji in Švici. Delo, ki ima 264 strani, je založba vključila v zbirko »Europaiche Perspektiven*, ki programsko teži po dialogu med zastopniki različnih svetovnih nazorov, kakršen je potreben v prizadevanju za ohranitev evropskega duha in humanističnega osveščanja. Z nemškim prevodom Kardeljeve knjige so prvič vključuje v širši kulturni in duhovni prostor zgodovinski in sodobni oris slovenskega naroda, enega najmanjših v Evropi. Na koncu lepo opremljene kri je tudi kratek oris avtorjeve življenjske poti in njegovega dela s poudarkom, da sodi Kardelj od leta 1937 v krog Titovih najožjih sodelavcev. Nemški prevod bo v prihodriih dneh na slovenskem knjižnem trgu v Inozemskem oddelku DZS v Ljubljani. primerov. Na osnovi statistik so MlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIMIIIIIIimilllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIII 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 TRST A 7.15, 8.15, 11.40, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Poklici; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasi ba z vsega sveta; 15.55 Oddaja za avtomobiliste; 16.10 Operetne melodije; 16.30 Plesna čajanka; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Klavirski duo Agostini-Gulli; 18.45 Ostervvaldov sekstet; 19.10 Svet v očeh slovenskih popotnikov; 19.25 Jazz; 19.40 Otroški zbor iz Maribora; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Radijska igra; 21.30 Buonocorejev orkester; 21.45 Vabilo na ples; 22.45 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Oddaja za počitnice; 15.50 Koncert organista A. Rossa; 16.10 Deželni pisatelji. KOPER 7.00, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15 in 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je... 10.30 Plošče: 11.30 Današnji pevci; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Ansambli lahke glasbe; 14.30 Detektivka; 15.05 Orkestri; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Sestanek ob ju-ke-boxu; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zapojmo in zaigrajmo; 18.10 Pevec dneva; 18.30 Ansambel Moj-mlra Sepeta; 18.45 Darwil kvizi; 19.00 Izbrali ste; 20.00 Dokinov orkester; 20.30 Prenos RL; 23.20 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.20 in 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glas ba; 8.30 Jutranje pesmi: 9.15 Vi in jaz: 11.30 Poje basist Italo Tajo; 12.10 Italijanske pripovedke: 13.15 »La Corrida*; 14.09 «Grr»; SOBOTA, 14. AVGUSTA 1971 15.20 Glasbeni spored; 15.50 Srečanje z znanostjo; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 «2+2-5»; 17.10 Veliki variete; 18.45 Belo, rdeče, rumeno: 19.00 Za kulisami; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Jazz koncert; 21.05 Radijska igra; 21.40 Skladba za klavirje; 22.10 Italijanski sodobni skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30 in 24.00 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Za nas odrasle; 9.35 Radijska igra; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Plošče; 12.30 Konec tedna z Raffaello; 14.00 in 18.00 Kako in zakaj; 14.05 Glasbena oddaja: 15.00 Plošče; 15.40 Popoldanski spored; 16.35 »Alto gradimento*; 17.40 Izven programa; 18.15 Plošče: 18.50 Draga Nada; 19.15 Plošča za poletje; 20.10 »Opera buffa*; 22.40 štafeta; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba: 12.20 Italijanska glasba; 13.05 Medigra; 14.05 Skladbe za klavir; 14.45 Simfonični koncert; 16.15 Italijanska sodobna glasba; 17.10 Tostijeve romance; 17.35 Glasba izven sheme; 18.05 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečemi koncert: 21.30 Simfonični koncert: 23.10 Radijska igra. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Manheimska šola; 9.45 Italijanska sodobna glasba; 10.20 Arhiv plošč; 11.00 Medigra: 12.00 Schubertova glasba; 12.20 Sergej Rahmaninov: 12.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 13.30 Dramatična legenda; 14.35 Franz Schubert; 15.30 Lahka glasba-stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00, 20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Rapsodija in balada; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 »Po domače* z domačimi ansambli; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Z velikimi zabavnimi orkestri; 15.30 Poje basist Milivoj Bačanovič; 15.55 Pet minut za EP; 16.30 Glasbeni imtermezzo; 16.40 Pesmi in plesi Jugoslavije; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Dobimo se ob isti uri; 18.10 Gremo v kino; 18.50 Klavir v ritmu; 19.15 Iz repertoarja simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Milana Križana; 20.25 Pet minut za EP; 21.00 Večer z napovedovalcem Slavkom Kastelicem; 21.30 Zabavna radijska igra; 23.20 Oddaja za naše izseljence: 00.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 15.30 Kolesarstvo; 18.15 TV za otroke; 19.35 Nabožna oddaja: 19.50 športni dnevnik in kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni spored s Paolom Villaggiom; 22.15 Sekstant: 23.15 Dnevnik. II. KANAL 16.50 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki: 21.00 Dnevnik: 21.15 Risanke; 22.05 Film. KOPRSKA BARVNA TV 19.00 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki; 20.30 Glasbeni variete; 20.50 Dokumentar; 21.00 Dnevnik; 21.10 Francoski nemi film; 21.35 Glasbena oddaja. JUG TELEVIZIJA 16.55 Evropsko atletsko prvenstvo; 20.25 Mozaik; 20.30 TV kažipot; 21.00 Dnevnik; 21.35 Igre brez meja; 23.00 Svet otokov in atolov; 23.25 Maščevalci: 0.15 Poročila. S kričanjem so si papige rešile življenje MERLEBACH, 13. — «Tatovi, tatovi* se je razlegalo iz goreče trgovine. Ko so gasilci slišali ta klic, so kar najbolj hitro pogasili požar, kajti v goreči trgovini je moral biti še kdo, ki je obupano kričal. Ko pa so stopili v notranjost so z začudenjem ugotovili, da razen treh na pol zadušenih papig ni bilo v trgovini nikogar. Papige so verjetno kričale »Tatovi,'tatovi*, ker niso poznale izraza gori, vendar so si tudi z zgrešenim klicem rešile življenje. Ankara, 13. — Zaradi močnega deževja, ki je preteklo noč prizadelo Ankaro, je voda zalila najrevnejše četrti v glavnem mestu in povzročila veliko škode. Ameriško letalstvo bombardiralo bolnišnico osvobodilnega gibanja WASHINGTON, 13. - Ameriško obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da je posebna divizija ameriške vojske uvedla preiskavo v zvezi z izjavami stotnika Gregorja Haywarda, ki je pred parlamentom trdil, da je prisostvoval sestanku častnikov, ki so pod vodstvom generala Williamsona pripravili • načrt za bombardiranje bolnišnice kamboškega osvobodilnega gibanja. Hayward je tudi dodal, da mu ni znano, če so pozneje izvedli načrt. O teh izjavah so zaslišali tudi generala Williamsona, ki je seveda zanikal, da bi kdaj bombardirali bolnišnice osvobodilnega gibanja. Zločinska dejanja, ki jih je zagrešila ameriška vojska v Kambodži, Laosu in Vietnamu prihajajo počasi na dan, vendar se moramo zavedati, da so zverinska dejanja, ki jih poznamo, le drobec tistih, ki so jih Yankieji zagrešili v Indokini. Neverjetna zamuda italijanske pošte HIPOTEZA AMERIŠKIH STROKOVNJAKOV Raketno gorivo povzročilo nepravilno delovanje padala Ameriški kozmonavti so pustili na Luni plaketo z imeni vseh umrlih kozmonavt4* Po devetih mesecih dela na našem satelitu, lunohodove naprave delujejo brezhibo4 HOUSTON, 13. — Strokovnjaki a-meriške vesoljske ustanove Nasa so verjetno ugotovili vzrok, ki je povzročil nepravilno delovanje srednjega padaia pri pristajanju vesoljske ladje »Apollo 15». Scott, Irwin in Worden so, takoj ko so stvenik, ki bo stopil na naš satelit. MOSKVA, 13. — Sovjetska tiskovna agencija Tass je danes sporočila da vse lunohodove naprave de-iujejo brezhibno. Sovjetski znanstveniki so poslali ta avtomatski pre- nad 1000 milijard lir. Zavrt* morali vsaj kak odstotek likih vsot odšteti za dejavnost, ki bi se jim kaj ^ izplačala. Smotrno bi morali ^ cHfi nanncvo/lan ctil/ f ZEVI*4, J stiti neposreden stik z zaV*Lj((l cem, ki je vzpostavljen vsaj odprla padala, spustili v atmosfe- vetimi meseci in njegove aparatu- na leto in zlasti še svoj« se mični laboratorij na Luno pred de- cem, ki je vzpostavljen vsaj svoj* ‘ ro gorivo pomožnega raketnega mo- re so prestale brez posledic kar prednost: da namreč iz torčka, ki zelo razjeda umetne tka- deset mrzlih Luninih noči, med ka- tov zlahka izluščijo nevarnej*®^ kine. Znanstveniki menijo, da so terimi se temperatura zniža na sto nike, proti katerim bi mogli 1 se vrvi padala zavozljale prav vsled stopinj pod ničlo. ; viteje nastopiti. w razjedanja goriva. I Lunohod se je začel pravilno pre-1 K preventivnim ukrepom ^ To so potrdili danes tudi trije ko- mikati ob nastopu Luninega dne in bolj ali manj prisiljene tu® m zmonavti, ki so na tiskovni konte-. je začel pošiljati podatke o struk- mobilske tovarne, ki morajo renči izjavili, da so opazili nepra- j turi našega satelita. skrbi za onesnaženje zrak* j vilno delovanje padala, komaj so iz-------------------------- ■"—1 -1—*• M v ■ pustili gorivo v atmosfero. Kozmonavti so tudi povedali, da pred očmi tudi skrb za potnika. Preštudirali so n-,. . še incidente in poiskali ustr*^ Picrrc Cardin odstopa so pustili v nekem kraterju neda-j DADT-/ .r ,. krepe. Varnostnim pasovom r, p leč od kraja, kjer so pristali na PARIZ, 13. Tudi Pierre Cardin pridružilo naslonjalo za glav« tot Luni, srebrno plaketo v katero so fe J.e odlot“' da ne ^ ,Tec, sot l’ zlasti učinkovito pri nenadnih vrezali imena vseh umrlih kozmo- l°val na mednarodnih defilejih «vr- kih od zadaj in v Franciji K navtov. Teh je do sedaj štirinajst1 dunske» mode. Znani krojač, ki je pred ieti prepovedali vse neP% vendar le sedem jih je umrlo med šlva’ oblek? za, vsa mednarodne ne pri,(ljučke na zunanji »tram vesoljskimi poleti, ostali pa so iz- zvezdc: sa b? °d.sedaJ naprej po zila, ki so predstavljali pravo P* gubili življenje v raznih nesrečah. ?vob a ,e CIJ1’ za sy°J° *vzv]‘ cato nevarnost za pešce. 4 Do sedaj so v vesoljskih poletih k“° Pa 130 PnPravl) Pn', Med poletjem - posebno » »J VIGEVANO, 13. — Italijani so le- umrli štirje sovjetski kozmonavti in e _ tos precej preklinjali svojo pošto, trije ameriški, v raznih nesrečah ker so bile zamude na dnevnem re- pa je izgubilo življenje pet ameri-du. Kar pa se je pripetilo v Vige- ških kozmonavtov in trije sovjetski, vanu presega vse meje. Zakonca Ameriški strokovnjaki v Houstonu Pina in Giuseppe Varaldo sta ko- so že izbrali posadko za vesoljsko maj danes dobila razglednico, ki ladjo »Apollo 17», ki bo zaključila sta jima jo poslala dva znanca 18.1 vrsto ameriških poletov na Luno. decembra za božične praznike iz ne- Za ta podvig so določili Eugena lani inkasirali nekaj nad 800 mili- Cernana, Harrisona Schmitta in Ro- jard lir samo za tovrstno zava-nalda Evansa. Najbolj zanimiva je rovanje. Ker smo prešli na obvez-določitev Schmitta, ki je po pokli- no zavarovanje, bodo vsi zavaro-cu geolog in bo prvi poklicni znan-1 vaini zavodi letos inkasirali tudi 100 tisoč mrtvih (Nadaljevanje s 4. strani) hodnjih velikošmarnskih dneh j so cesto prenasičene in pren*%j z vozili, ko se poprečje žrtev visoko povzpne nad nor7# je še posebej potrebna pozorni j Jj bi se med žrtvami ne znašli tu sami. ke vasi oddaljene kakih sto kilometrov. Razglednica je torej potovala osem mesecev s poprečno dnevno hitrostjo 415 metrov. Prispevajte DIJAŠKO MATIC#! Na cestah se odločite za življenje MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA GENERALNI INŠPEKTORAT ZA PROMET IN PREVOZNIŠTVO VSEDRŽAVNA KAMPANJA ZA VAREN PR°M