Poštnina platana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 29. avgusta 1965 Leto XXI. - St. 205 (6183) Odgovornost 0Z\ rihodnje zasedanje generalih r.e skupščine Združenih X narodov bo očitno še prav posebno pomembno za svetovno organizacijo. To izbira iz dejstva, da bo potekalo Po skoraj enoletni prekinit-vi v delu generalne skupščine (izzvanem zaradi kratkovidnosti nekaterih sil) in pa iz potrebe, da se z obnovljenimi r.a-Pori spodbudi reševanje številnih, tako dolgoročnih kakor a-kutnih, mednarodnih problemov. O tem dogodku se je prvotno govorilo z velikimi upi. Z optimizmom so pričakovali, da bo slavnostno obeležje jubilejnega dvajsetega zasedanja v marsičem prispevalo k nastanku ugodnega ozračja za tvorno razpravo o uspehih in slabostih svetovne organizacije, o Pjeni vlogi in nalogah, o pri-'aganju njene organizacijske in Politične strukture spremem-bam, ki so nastale v svetu v minulih dveh desetletjih. U-metno izsiljen in pretirano po-Večan spor okoli finančnih prispevkov za mirovne akcije ZN Pa je spravil lani svetovno organizacijo y skrajno škodljivo Pasivnost, nedovoljeno s stalila življenjskih koristi in neodložljivih potreb mednarodne skupnosti, če bi ta zastoj trajal še dlje, bi postala kriza ZN morda objektivno neozdravljiva. Na srečo je v Združenih dr-*avah prevladalo razumno sta-Pšče, opustile so nevzdržno in Za veliko večino držav-članic nesprejemljivo prvotno zahte-v° o izvajanju 19. člena ustanovne listine.. ZN, tako da bo 7?* zasedanje generalne skupščine potekalo v normalnih o- koliščinah. C&s, ki je pretekel, pa Je nenadomestljiv. Devetnajsto zasedanje generalne skupščine bo sklicano za 1. september samo zato, da bi lahko bilo končano. Celotno neopravljeno delo iz Ze'o izčrpnega dnevnega reda Pa ostaja za prihodnje zaseda-Pje. z drugimi besedami: letos Je treba začeti tam, kjer so obstali lani, s tem, da so se v teb mesecih odprla nova ali hevarno razgorela nekatera stara žarišča na mnogih točkah sveta; zato je tudi odgovornost svetovne organizacije, da s« zavzame za njihovo po- Puritev, večja. Seveda ne smemo imeti ilu-*J' da bo septembra in v naslednjih mesecih mogoče zlah-a. brez naporov, doseči v ge-eralni skupščini zaželene spo-azume. Deblokiranje general-6 skupščine samo po sebi še e pomeni tudi večje priprav-lenosti in odločenosti najodgovornejših sil, da store na pri-. er na razorožitvenem področ-V1 tiste korake, ki jih že tako °'go nočejo sprejeti kljub zah-m?am velike večine članstva združenih narodov. Nasprotno. kušnje s prejšnjih zasedanj ^kupščine kažejo, da je bilo po-rebno za vsak, celo najmanjši r *^redek na kateremkoli pod-ocju delovanja Združenih na-°d°v, r.ujno vložiti velike na-?ore, hkrati pa tudi kažejo, da napori praviloma niso bili "^man, marveč so vodili k del- nemu, v posameznih primerih pa tudi k popolnemu uspehu. Pred začetkom devetnajstega zasedanja je bil izdelan, vsaj za neuvrščene države, jasen program najvažnejših akcij Združenih narodov na podlagi priporočil gospodarske konference in kairske konference neuvrščenih držav, Ta program, tako rekoč nenačet, stopa sedaj pred dvajseto zasedanje. V njegovem središču so vsekakor ideja o sklicanju splošne svetovne konference o razorožitvi, načrt akcij za izvršitev priporočil ženevske gospodarske konference in številni ukrepi za dekolonizacijo. Kairska konferenca neuvrščenih držav je dala tudi koristne pobude, ki bi lahko bile izhodišče za odpravo vojnih žarišč, kot na primer Rekorderja v trajanju vesoljskega poleta Cooper in Conrad, ki se bosta danes popoldne po osmih dneh preživetih v tesni kabini «Gemini 5» vrnila na Zemljo. v Vietnamu, ali mučnega položaja y Kongu, Dominikanski republiki ali okoli Cipra — nastalih kot posledica interven-cionistične politike neokoloni-alnih sil. Vzporedno pa so bile sprožene tudi zahteve za popolno demokracijo in univerzalnost Združenih narodov, zlasti še za razširitev glavnih organov svetovne organizacije in za ureditev kitajskega predstavništva, ker je jasno, da odlašanje pozitivnih in vrh vsega še neizogibnih sklepov o teh in podobnih vprašanjih vse bolj onemogoča Združene narode v izvajanju njihovih osnovnih in najvažnejših nalog. Prihodnje zasedanje generalne skupščine Združenih narodov se torej srečuje z velikimi odgovornostmi. Zgrešilo bi, če bi ostalo zgolj pri reševanju splošnih in dolgoročnih nalog, številna konkretna vprašanja, ki zastrupljajo mednarodne odnose — so zrela za rešitev. Na primer najmanj, kar svetovna organizacija lahko naredi in mora narediti glede Vietnama, je odločna zahteva, da se v najkrajšem mož r.e m času skliče konferenca, podobna ženevski iz leta 1954, za prenehanje agresije na Severni Vietnam in za priznanje osvobodilnega gibanja Južnega Vietnama kot kvalificiranega sogovornika, če bo jubilejno zasedanje generalne skupščine sposobno, da se tako loti posameznih problemov iz svojega obilnega programa, potem bodo Združeni narodi lahko toliko bolj izpolnili svoje odgovorne obveznosti in toliko bolj opravičili tudi upanja, ki jih je vanje polagalo človeštvo, po dolgi In hudi vojni, ob njihovi ustanovitvi pred dvajsetimi leti. Z. M. Iz današnje Grčije Deset let Je v sodobnem svetu zaradi spreminjajočih se situacij, plim in osek v razreševanju družbenih protislovij zadostno preizkusno obdobje tako občutljivega inštituta, kot ga predstavlja avgustovski obmejni sporazum iz leta 1955 do danes, zlasti ker živi na meji dveh različnih družbeno političnih struktur, ker se razvija na območju, na katerem je bilo v zgodovini nakopičenih dosti tradicionalnih problemov nestrpnosti in nezaupanja, in naposled, ker se izvršuje ob meji, ki je mlada, nova in niti ne de iure podrobno začrtana. In vendar je v tem času ta sporazum dosegel tako velik obseg osebnega in blagovnega prelivanja na tem območju, da resnično lahko govorimo o ustanovi odprte meje. Sporazum je postal elementarno nujen za obmejno prebivalstvo dveh držav In treh narodnosti In bi ga danes lahko ukinili le za ceno hudih političnih posledic. Nasprotno, njegov pozitivni vpliv se razširja daleč čez njegovo območje, ko pritiska zaledje na njegovo razširitev, obenem pa tudi izredno močno deluje v smeri ustanavljanja podobnih institucij v odnosih z našimi severnimi in vzhodnimi sosedi. O-značili bi ga kot praktično, konkretno pridobitev politike aktivnega sožitja in s tem tudi pridobitev in last mednarodnega delavskega gibanja ter socialističnih sil. čeprav obsega sorazmerno majhno obmejno območje ter nekaj sto tisoč prebivalcev ln čeprav razrešuje večinoma vsakodnevna, drobna, življenjska vprašanja, predstavlja pomembno novo ln moderno obliko povezovanja. Vrednost politike aktivnega sožitja in miru ni namreč v velikih deklaracijah in besedah, pač pa v vsakdanji praktični dejavnosti v interesu ljudi in narodov. Sodobna stvarnost, v kateri je svet zaradi tehnološke revolucije zadnjih petih let postal majhen, vsi narodi sosedi, tisoče kilometrov oddaljeni kraji pa bližji, kot so bila pred leti še sosednja mesta v eni pokrajini, je problem novih oblik sodelovanja, prepletanja in prežemanja narodov, širše afirmacije njihovega gospodarskega, kulturnega in znanstvenega potenciala opredelila kot e-nega osnovnih aksiomov napredka. Klasična meja ločnica s kitajskim zidom obdanega, samemu sebi na- iiiliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii Povzemamo iz včerajšnje številke ljubljanskega 14-dnevnika sNaši razgledu naslednje pomembne izjave, ki jih je dal na vprašanja tega časopisa Mitja Ribičič, predsednik komisije CK ZK Slovenije za mednarodne stike ob priliki desete obletnice videmskega sporazuma, o katerem smo s svoje strani pisali ie v naši prejšnji nedeljski številki. Ribičičeve izjave vsebujejo namreč tudi mnogo načelnih stališč jugoslovanskih in predvsem slovenskih političnih voditeljev do najaktualnejših zunanjepolitičnih vprašanj.___________________ PO OSMIH DNEH LETENJA PO VESOLJU «Gemini 5» s kozmonavtoma Cooperjem in Conradom bo danes pristala blizu Bermudskih otokov Na Zemljo se bo spustila po svojem 120. krogu okoli Zemlje, ko bo preletela približno pet milijonov kilometrov raketa razdelila na 47 kosov, ko je dokončala svoj 50. krog okoli Zemlje. Kosi šo padli v Indijski ocean, potem ko so leteli nad Južno Afriko. Kabino' pa so fotografirali v Woomeri v Avstraliji. V La Jolia v Kaliforniji so se HOUSTON, 28. — Danes so odredili, naj Cooper in Conrad nadaljujeta vesoljski polet do jutri. ISTa Zemljo se bosta vrnila jutri okoli 15.28 po srednjeevropskem času približno 1100 kilometrov jugozahodno od Bermudskih otokov. Vesoljska kabina «Gemini 5» bo do tedaj napravila 121 krogov okoli Zemlje. Ko so to sklenili, je «Gemini 5» bila na svojem 106. krogu okoli Zemlje in je letela nad ZDA. Ob 18,45, med 109. krogom, je preletela 4.828.000 kilometrov. Ko bo vesoljska kabina jutri pristala na Atlantskem oceanu, bo preletela 5 milijonov kilometrov v 192 urah in 28 minutah. Vreme na področju, kjer mora sGemini 5» pristati, je razmeroma dobro. Vendar pa so zaradi orkana «Betsy», približno 1600 kilometrov od kraja, kjer je predviden padec kabine v morje, spremenili program, tako da bo kabina pristala 90 minut prej, in sicer po 120. krogu okoli Zemlje. Danes so javili, da se je uhajanje vodika iz kabine, ki je povzročilo njeno vrtenje, ustavilo. To uhajanje je prisililo astronavta, da uporabljata precejšnjo količino goriva za delovanje majhnih raket, ki imajo nalogo preprečiti vrtenje kabine. Kakor poročajo, ima vesoljska kabina še dovolj goriva, ki bo potrebno za vse operacije za povratek na Zemljo. Zdravniki poročajo, da se kozmonavta dobro počutita, če se izvzame njuna trudnost zaradi dolgega bivanja v tesni kabini. Iz Cambridgea v državi Massachusetts so javili, da sta dva observatorija Smithovega zavoda fotografirala (iGemini 5» in drugo stopnjo nosilne rakete s posebnimi fotografskimi aparati. Drugo stopnjo rakete so fotografirali v observatoriju Olifansfotein v Južni Afriki v torek, ko se je vračala v atmosfero in se razkrojila. Fotografije so pokazale, da se je Scott Carpenter in drugi trije potapljači spustili do batiskafa «Sea-lab 2» v globino 62 metrov v o-kviru poskusa vztrajanja človeka pod vodo. Jekleni cilinder so spustili v Tihi ocean in je privezan na močan kabel. Služil bo kot oporišče astronavtu Carpenteru in drugim devetim potapljačem. Carpenter bo ostal pod morjem trideset dni zaporedoma. Večkrat bo zapustil Jekleni cilinder. Ostali pa se bodo zamenjali vsakih deset dni. Predstavnik programa «Sealab» je izjavil, da bodo sku- šali Carpenter in ostali govoriti s Conradom in Cooperjem, če bo moč navezati stik z «Geminj 5», preden se bo začela vračati na Zemljo. , Naserjevi razgovori v Moskvi MOSKVA, 28. — Predsednik Naser Je začel davi v Kremlju razgovore s sovjetskimi voditelji. Kakor poroča Tass, so govorili o ŽELEZNIŠKA NESREČA V FRANCIJI 12 mrtvih in 28 ranjenih Brzi vlak je na majhni postaji zadel v ustavljeni vlak - Večina žrtev so Italijani, ki so se vračali s počitnic iz Italije DIJON, 28. — Davi ob 4.40 sta se na majhni postaji Pont d’He-ry v Franciji trčila dva vlaka, pri čemer je zgubilb življenje 12 potnikov, 28 pa jih je bilo ranjenih. Večina žrtev so Italijani. Gre za delavce, Ki živijo v Franciji in ki so se vračali s počitnic iz Italije. Povečini so med žrtvami po dva ali trije člani iste družine. Brzi vlak, ki je odpeljal ob 22 uri iz Milana, je zadel od zadaj v vlak «Lombardia Express», ki je odpeljal iz Milana ob 21.50. i.Lombardia Express» se je ustavil na majhni postaji Pont d’He ry zaradi majhne okvare. Cez nekaj minut je pripeljal po istem tiru brzi vlak iz Milana, ki je za- del v zadnji vagon. Ko je prišlo do nesreče, je bila še tema, in med potniki je nastala velika zmeda. Ranjenim potnikom so prvi pritekli na pomoč ostali potniki, kmalu pa so prispeli orožniki in druge reševalne skupine. Ranjence so prepeljali v bolnišnico in v bližnjo kliniko. Na postaji se je zbrala večja množica z bližnjega kraja. Vsi so hoteli pomagati pri reše vanju in orožniki so se morali truditi, da preprečijo zmedo pri reševanju. Zdi se, da so bile vse žrtve v zadnjih dveh vagonih vlaka »Lombardia Express», ki sta vsa zmečkana. Okoli 14. ure se Je reševanje ranjencev končalo. Delavci in tehniki so nadaljevali delo, da odstranijo razbitine s tira. Promet je bil vzpostavljen zvečer. Takoj so uvedli preiskavo o vzrokih nesreče. Francoska železniška družba je objavila sporočilo, da deluje na tej progt avtomatski sistem signaliziranja Zdi se, da so bili signali v redu, ko je prihajal brzi vlak iz Milana. Baje je strojevodja takoj pritisnil na zavore, vendar pa se vlak zaradi velike brzine ni mogel pravočasno ustaviti in je zadel v ustavljeni vlak. Na vsak način se preiskava nadaljuje. Kraj, kjer se je dogodila nesreča, je na področju Jura blizu meje s Švico. mednarodnem položaju in o nadaljnjem razvoju prijateljskih odnosov med Sovjetsko zvezo in ZAR. Po razgovorih Je Naser priredil v Kremlju kosilo sovjetskim voditeljem. Popoldne so se razgovori nadaljevali v bližini Moskve. Na današnjem kosilu je Naser v svoji zdravici izjavil, da se v Sovjetski zvezi čuti kakor doma, med prijatelji in brati. To izhaja iz enakih stališč, ki jih obe državi zavzemata v skupni borbi za načela svobode, napredka in miru. Naser je dejal dalje, da je sklenil, da ne bo zapustil Moskve ves čas svojega obiska, da bo lahko bolje obravn««*! probleme skupnega interesa tw «a izboljšanje medsebojnega sodelovanja in razumevanja. Zatem je Naser omenil konferenco arabskih državnih poglavarjev in nevezanih držav v Kairu, konferenco v Casablanci, Akri in Alžiru. Pripomnil je, da se bo ZAR udeležila alžirske konference, zato da s še večjo odločnostjo potrdi prejšnje sklepe. «Vemo, je zaključil Naser, kakšno .je sovjetsko stališče. Sovjetska zveza je vedno bila z nami v vseh bitkah in v vseh okoliščinah se je pokazala lojalna prijateljica svobode, napredka ln miru.» To tolmačijo opazovalci kot znak, da bo ZAR podpirala udeležbo SZ na konferenci. Mikojan je v svojem odgovoru poudaril, da ima ZAR po revoluciji veliko vlogo v arabski skupnosti in v vsej Afriki. Izrekel Je priznanje zunanji politiki ZAR, ki stremi po združitvi vseh protiim-perialističnih sil in vodi odločno borbo proti napadalnim dejanjem imperializma in kolonializma. merjenega političnega življenja postaja cokla napredku. Moderna meja — stikališče narodov, do vseh tokov družbenega dogajanja odprta skupnost, je spodbuda za resnični napredek in celovito afirmacijo naroda ali dežele. 2e Lenin is občutil to nujo kot perspektivo in prehod k zavestni in tesnejši enotnosti delovnih ljudi, ki so se prostovoljno dvignili nad nacionalno ločenost. Moč socialistične družbe se izraža v njeni odprtosti, v njeni sposobnosti, uveljaviti gospodarski in kulturni dosežek slehernega naroda na čim širših internacionalnih osnovah, v njeni čim večji vključenosti v sodobna dogajanja. Prednosti odprtega demokratičnega sodelovanja na mejah so velike. To bi dokazala že preprosta računska primerjava rezultatov gospodarskega in kulturnega napredka na območju jugoslovansko-ita-lijanskega obmejnega sporazuma v zadnjih dvajsetih letih v obeh državah. Tudi če odštejemo objektivne težave prvih povojnih let, bi taka primerjava med prvim desetletjem, polnim političnih in narodnostnih spopadov zaradi nerešenega tržaškega vprašanja (katerim je težo še bolj povečal razkol naprednih socialističnih sil IB), in drugim desetletjem, ko je postopno raslo demokratično vzdušje sodelovanja med državami in lokalnimi organi ter demokratičnimi silami obeh plati, bila prepričljiv dokument v prid odprtosti in sožitja. • * * Ker se novo lahko uveljavi samo, če premaga staro, je tudi jubilejni sporazum doživel svoje rojstvo v krčih in težavah in je v svojem razvoju moral premagovati mnoge ovire na naši in sosedni strani. Lahko bi rekli, da je naša odprta zahodna meja plod demokratičnega razvoja in pojmovanja tako v naši socialistični skupnosti kot v italijanski državni in družbeni strukturi. Pri nas je bilo najprej treba premagati administrativno birokratsko miselnost, ki ima korenine v stalinističnem konceptu; le-ta hoče razredna družbe- (Nadaljevanje na 2. straniJ «Iz ljubezni. Ko smo za prejšnjo nedeljo pisali komentar o ponovnem poveličevanju tako imenovanega •domobranstva» kvisltnško vdihanega italijanskim fašistom in nacistom, smo že vnaprej vedeli, kako bo »Katoliški glas* nanj odgovoril, čeprav ni od njega nihče terjal pred javnostjo odgovora. Nič novega ni povedal ne slovenski ne italijanski tukajšnji javnosti. Tako kot sta kvislinško hujskala, obrekovala, klevetala in denuncirala nekdanja «Slovenec» in .Slovenski dom» ter druga podobna glasila, tako dela sedaj njihov naslednik v Trstu in Gorici. Bistvene razlike ni nobene. Le da je za »K.G.* neaktualno geslo tistih, ki so »Jugoslavijo ljubili* in ki se je glasilo: «V imenu Kristusovih ran — naj pogine partizan/* Nadaljnja nebistvena razlika je v tem. da si pred dvajsetimi in več leti niso upali na pr. zapisati, da so slovenski komunisti »slabši od fc.dstov, ker jim nekaj takega ni moglo niti priti na misel, saj se bili fašisti in nacisti .domobrancem, in njihovim »političnim voditeljem» pravi vzori. Razlika pa je tudi — tokrat bistvena — v nekdanjih in sedanjih posledicah takega pisanja • iz ljubezni do Jugoslavije.. Pred dvajsetimi in več iefi je imelo za posledico, da so tedanje oblasti poskrbele za preprost »odstrel*, ki je po navadi sledil nečloveškemu mučenju, kot na pr. pri Sv. Urhu, denunciranega partizana ali terenca, v najboljšem primeru pa za letovišče na Rabu, v Gonarsu, Dachauu. Auschtvitzu in drugod. Danes prejema tak katoliški tisk in njegove ustanove le državno podporo — recimo na podlagi londonskega sporazuma... No, ugotoviti moramo tudi neverjetno sorodnost med .K G . in na pr. Bartolijem in njegovimi pajdaši glede manevrirania s številom »pobitih*, »infojbiranih* itd. Slednji so najprej pisarili o desettisočih, pozneje o petih tiso-nato o štirih tisočih točno 4222, ko je bi! objavljen znameniti seznani z mrtvimi, od katerih lahko marsikoga kar po telefonu pokličeš na drugi svet; ko pa je nekdo vrealedal ta seznam, je ugotovil, da jih pravzaprav ni več kot tisoč. Hkrati je .KG. Pred leti pisal o lH.Otlb ubitih .do-mobrancih.. V zadnji številki je ie za tri tisoč popustil; upamo, da bn z leti sledil Bartoliju. Toda. kot rečeno, naš komentar ni veljal eljudem okrog K G.e temveč njihovim političnim zaveznikom. Ti pa se doslej ie niso oglasili. Meja zbliževanja Mitja Ribičič, predsednik komisije pri CKZK Slovenije za mednarodne stike o desetletnici videmskega sporazuma Meja zbliževanja (Nadaljevanje s 1. strani) no - ekonomska protislovja odstranjevati predvsem s krepitvijo države in njenih rekvizitov (meja pa je njen pomembni klasični instrument). Danes se že neverjetno sliši, da smo na primer tudi pri nas v prvem povojnem razdobju »zavarovali« mejo z upravnim preseljevanjem, administrativno lrontro-lo v petnajstkilometrskem pasu in podobnimi omejitvami. V vsem socialističnem svetu je bil močno zasidran element državne represi-ve, ostanek tiste dobe, ko je bila prva socialistična država obkrožena, ekonomsko in politično blokirana, ko socializem kot svetovni družbeni sistem in gibanje Se ni' prodrl skozi vse razpoke razpadajočega kapitalističnega in kolonialističnega sistema. To so idejni izvori pomislekov, da bi odprtost povzročila luknjo za tuje idejne, reakcionarne vplive in agenturne možnosti za zvezo in organizacijo razredno preživelih slojev. Demokratični razvoj pri nas je premagal te pomisleke, vedno značilne za administracijo, ki se noče u-niakniti s področja neposrednega delovanja družbenih faktorjev. Drug pomislek je bil ekonomske narave. Nasproti gospodarsko razvitejšim mestnim središčem smo odpirali gospodarsko nerazvito območje z nižjo življenjsko ravnijo in nižjo produktivnostjo dela. O-menjam ta pomislek, ker je že danes ena osnovnih zavor, zaradi katere se socialistični svet vse preveč zapira pred spremenjenim kapitalističnim svetom. — Spominjam se izredno ugodne ocene Hruščova na poti po Koprskem glede odprte meje in pripombe, da bodo tudi oni bolj lahko odprli, ko bodo uresničili plan o razvoju kemične Industrije (to je potrošnje blaga). Tudi pri nas je bila razširjena miselnost, da je treba najprej znotraj socialistične dešele ustvariti gospodarski razvoj in standard. Ta miselnost ima idejno osnovo v avtarkiji, ki je za veliko državo še razumljiva, za jugoslovanska gospodarska razmerja pa je obračun z avtarkizmom v teoriji in praksi osnovni pogoj za zvišanje produktivnosti dela. Svet ni samo kapitalističen, pač pa dinamično, živo, civilizatomo življenje. Zapirati se pred njim pomeni, vnaprej se obsoditi za nesposobne. Ta kompleks inferiornosti je bilo treba premagati, da je proti avtorkizmu zmagala alternativa odprtega gospodarskega sodelovanja. Nimam dovolj podatkov za o-predelitev pomislekov druge, to je italijanske strani. Verjetno so bili podobne narave, seveda z drugih družbeno političnih izhodišč. Najbrž je bilo treba zgoraj, v centru, v administraciji premagati zasidrano nezaupanje do socialističnih dežel, na periferiji meje z našo državo pa premagati za tržaške razmere značilen narodnostni šovinizem, ki mu je uspevalo, najbolj konservativnim silnicam tega območja ustvarjati možnosti, da so pod parolo nacionalne ogroženosti gradili barikade proti socializmu in demokraciji. Uresničitev obmejnega sporazuma pred desetimi le^ tl Je presekala ves ta zapleteni klobčič idejnih in drugih pomislekov. Odprla je novo poglavje sožitja v tem delu sveta, preoblikovala miselnost prebivalstva obeh strani, uveljavila sile miru in demokracije. » • • v dilemah današnjega mednarodnega življenja mrgoli primerov hudih konfliktnih situacij na številnih mejah znotraj kapitalističnega in znotraj socialističnega sveta. še več pa na stikališčih interesnih sfer velikih sil obeh družbenih struktur. Zato je potrebno in koristno poudarjati take pozitivne primere sodelovanja na meji, kot ga predstavljajo naše meje. V tem smislu Je prijateljski trikot Italia • Avstrija - Jugoslavija, ali na ožjem območju trikot dežele Furlanije. dežele Koroške — Štajerske in republike Slovenije resnično spodbuden primer. Vedeti pa moramo. da se je to sodelovanje razvilo v desetletja izredno hitrih ln pozitivnih premikov v svetovni politiki, ki so v svetovnih razsežnostih uveljavili socializem ter politiko aktivne koeksistence kot dinamično silnico, ustrezajočo novim razmeram, nadaljnjemu razvoju proizvajalnih sil In novim oblikam povezanosti med narodi. V sedanjem mednarodnem položaju pa smo na prehodu, ali pa smo že (brezobzirna ameriška intervencija v Vietnamu) v novem stanju, v obdobju vsesplošnega zaviranja demokratičnih procesov, razširjanja žarišč, konfliktov in pravih malih vojn. To poslabšanje mednarodnega položaja povečuje našo odgovornost za ohranitev in razvijanje vseh pridobitev »renesančnega razdobja, za še intenzivnejše poglabljanje sodelovanja. Sicer pa je interes glede poudarjanja koristnosti obmejnih aranžmajev obojestranski. * * * Naša načela (program ZKJ ln zlasti VIII. kongres ZKJ) v zvezi z nadaljnjim iazvijanjem mednacionalnih odnosov ln tem načelom ustrezna zakonodaja ln praksa (u-stava, statuti) so tako znani, da teh načel v odgovoru ni treba ponavljati. Osebno mislim, da sta oba dejavnika — na eni strani popolnoma vključitev narodne manjšine v politično, gospodarsko, kulturno ustvarjanje dežele, v kateri živi, ter na drugi strani popolna možnost za njeno nenehno povezanost z vsemi področji druž benega, gospodarskega, kulturnega življenja matice — da sta oba ta dejsvnlka povsem enakovredna, v medsebojni odvisnosti ter nujni skupni pogoj zdravega demokratičnega vzdušja in napredka na narodnostno mešanih območjih. Odprta meja ustvarja ugodnosti manjšini za zveze z matičnim narodom, njegovimi prizadevanji in kulturo. Odprtost ustvarja možnost za uresničitev dvojezičnosti v vsem Javnem življenju. Dvojezičnost pa je po mojem najširši temelj celovitega uveljavljanja manjšine znotraj dežele ln v zvezah z narodom, katerega del Je. Naj z aktualnim primerom pokažem medsebojno odvisnost obeh dejavnikov. Zadnja šovinistična gonja okrog mandata Slovenca Hreščaka v Trstu (zaradi splošnega demokratičnega razvoja v pre- teklem desetletju je nujno morala dobiti skrajnje desno, fašistično vsebino in obleko), ki je predstavljala brezuspešen poskus potisniti slovensko manjšino v položaj geta, je bila obenem zahrbten napad na institucijo odprte meje ln sodelovanja z Jugoslavijo, čeprav tega javno ni upala povedati prebivalstvu, ki Je že spoznalo prednosti meje prijateljstva, sožitja in miru. Prav zato ni mogla dobiti širše množične opore niti v notranji Italije niti na meji in je nujno morala doživeti polom. * * * Osnovni strateški cilj naše gospodarske reforme Je poleg produktivnejšega nagrajevanja po delu in vključitve razširjene reprodukcije v samoupravne odnose tudi celovitejša vključitev jugoslovanskega gospodarstva v svetovno gospodarstvo, v mednarodno delitev dela. Ves instrumentarij reforme, zlasti sprememba paritete dinarja, ki naj napravi izvoz za inozemstvo privlačnejši, in drugi ukrepi so usmerjeni v dosego tega cilja. Odprto gospodarstvo ne pomeni samo blagovne izmenjave, čeprav je obseg izvoza najbolj objektivno merilo produktivnosti, pač pa tudi druge oblike sodelovanja. industrijsko tehnične ko operacije, finančnih dogovorov, znanstvenega in kulturnega sodelovanja, sejemskih sporazumov, turizma. Lani podpisani sporazum o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju med SFRJ in republiko Italijo omogoča prav te različne bolj moderne vidike gospodarskega sodelovanja. Odprta meja je lahko prav vsa vključena v te gospodarske napore. Mislim celo, da izgublja pomen lokalnega območja vsaj v slovenskem nacionalnem obsegu, saj je samo letna trgovinska izmenjava med obmejnimi območji od leta 1955 narasla od ene milijarde dinarjev na približno 14 milijard dinarjev. Seveda Je odprta meja zelo brezobziren kazalnik vseh razlik v produktivnosti in nagrajevanju dela, kvaliteti blaga in tržnih razmer. Verjetno bi naše obmejno gospodarsko območje s svojim potencialom in ljudmi moralo hitreje od drugih vključevati v naša reformna prizadevanja zaradi tradicionalnih izkušenj, gospodarskih zvez in velikih še neizkoriščenih možnosti. * * * Videmski sporazum Je odstranil mnogo administrativnih ovir glede osebnega prometa, ni pa mogel vplivati mnogo na odstranitev gospodarsko pomembnejših ovir na področju finančnega, deviznega in carinskega režima. To pa Je bližnja naloga naše gospodarske preobrazbe ln zakonodaje. * * • Nedvofitrto 'je zadnje desetletje tudi glede prilagoditve varnostne in carinske mejne službe širokemu prometu in izmenjavi prineslo mnogo izboljšanja na naši in na drugi strani. Seveda so tu še težave in primeri nehumanega, nekulturnega odnosa, neskladnega z načeli družbe, v kateri sta človek in njegovo dostojanstvo o-snovna vrednota. Verjetno Je v naši državi, ki ima sedem sosedov z različnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi razmerami, težko ustvariti najprimernejši e-noten varnostno carinski sistem. No, s šestimi izmed teh sedmih dežel se položaj na mejah izredno hitro premika v pozitivni smeri, z albansko državo pa smo žal še v položaju popolne družbene. gospodarske in kulturne izolacije. Osebno menim, da moderni, odprti, turistični meji v perspektivah normalne mednarodne situacije bolj kot vojaški sistem ustreza sistem globinskega policijskega zavarovanja osebnega prometa z moderno, strokovno opremljeno carinsko kontrolo blagovne izmenjave. • * • Negativnim spremljevalnim pojavom ne bi smeli pripisovati prevelike teže, ne bi Jih pa tudi smeli prezreti. V smislu pregovora, da priložnost dela tatu, vsaka meja kolikor toliko moralno kvari ljudi, navajajoč jih k prekupčevanju in lahkemu zaslužkarstvu. Teh pojavov pa ni mogoče preprečiti samo z administrativnim pregonom ln kaznovalno politiko, pač pa z odstranjevanjem družbenih vzrokov zanje, to je z doslednejšim izvajanjem smernic odprte gospodarske politike, večjega vrednotenja dela in širših trgovinskih ln turističnih pobud, ki bodo odprle večje možnosti normalni poslovni iniciativi. Obe plati bi si morali dosledneje prizadevati, da se v celotnem obmejnem gospodarskem sodelovanju ne rušijo načela poslovne morale, solidarnosti in zanesljivost rednih gospodarskih institucij. Sicer pa rast prekrškov Se ne dokazuje avtomatično povečanja kriminalitete. Pomeni lahko tudi bolj učinkovito odkrivanje ln preprečevanje prekrškov. Večje število prekrškov je treba primerjati tudi z večjim številom prehodov in večjo količino redne blagovne izmenjave. Pomeni pa lahko tudi, da se življenje prebija za hrbtom predpisov zato, ker so predpisi v mnogočem še togi ln malenkostni. Odprta meja je odpravila ali pa močno zmanjšala nekatere oblike tihotapstva in črnega prometa, značilnega za zaprte meje. Tako skoraj ni več pobegov avtohtonega prebivalstva zaradi možnosti rednih prehodov in zaposlovanja na obeh straneh. V zadnjem času je nekaj več prebegov tujih državljanov, ker smo razširili turistično zaledje za nekatere dežele, kjer si viza še ni priborila položaja normalne državljanske pravice. Zaradi tovrstnih prekrškov pa nikakor ni primemo na naši razgibani mejni komunikaciji uporabljati skrajnih ukrepov, ki zlovešče odmevajo v demokratičnem zaledju obeh dežel. 0 prispevkih OZN NEW YORK, 28. — Zvedelo se je, da so ZDA, Sovjetska zveza in Francija sprejele danes glavne točke predloga afriško-azijskih držav za rešitev spora o plačevanju prispevkov OZN v zvezi z operacijami OZN v Kongu in na Srednjem vzhodu. PRIZADEVANJA TAJNIKA OZN ZA MIR V VIETNAMU U Tantovi stiki s predstavniki Hanoja, Pekinga in osvobodilne fronte Stike so navezali s posredovanjem Aliira - Naserjev predlog za pomirjenje? ■ Osvobodilna vojska nadaljuje napade okoli Sajgona tov in 100 civilistov. Pakistanski radio pa je nocoj poročal, da so oddelki, ki so vdrli na ozemlje pakistanskega Kašmira, utrpeli velike izgube. BEOGRAD, 28. — 30. avgusta se bo začela v Beogradu konferenca o prebivalstvu, ki jo organizira Organizacija združenih narodov z. AL2IR, 28. — V poučenih krogih izjavljajo, da je glavni tajnik OZN U Tant večkrat stopil v stik z voditelji Severnega Vietnama, LR Kitajske in južnovietnamske osvobodilne fronte s posredovanjem Alžira. Zvedelo se je, da se je alžirski zunanji minister Buteflika sestal v četrtek s kitajskim poslanikom, s predstavnikom osvobodilne fronte in s severnoviet-namskim poslanikom. V New Yorku je U Tant sprejel alžirskega predstavnika v OZN, ki mu je poročal o svojem razgovbru z Butefliko. Ugotavlja se, da je U Tant imel do sedaj številne stike v zvezi z Vietnamom. V poučenih krogih v Kairu trdijo, da namerava predsednik Naser predložiti med svojimi razgovori v Moskvi načrt za sklenitev miru v Vietnamu. Glavne točke predloga so baje povzete po izjavi, ki so jo v začetku leta podpisali maršal Tito, Naser in šastri. Egiptovski funkcionarji pa nočejo komentirati te novice, ki jo je objavil neki list v Kairu. Ameriška letala so v Južnem Vietnamu že tretjič v enem tednu bombardirala tako imenovano »področje D«. Današnje bombardiranje se je začelo po včerajšnji ofenzivi južnovietnamske osvobodilne Vojske, k' skuša prekiniti oskrbovanje Sajgona z vsem potrebnim, s številnimi sabotažami na poti in železnice, ki peljejo v prestolnico. Področje, ki so ga danes bombardirala ameriška letala «B-52», je v pokrajini Bien Hoa, 50 kilometrov severno od Sajgona. Protiletalsko topništvo osvobodilne vojske je sestrelilo en helikopter ter dve ameriški letali. Včeraj je skupina 21 ameriških letal bombardirala razne kraje v Severnem Vietnamu. Bitka ob izlivu reke Mekong se je končala davi z občutnimi izgubami na obeh straneh. Danes zjutraj je enota osvobodilne vojske napadla na tem področju postojanko sajgonske vojske, kateri je zadala hude izgube in se nato umaknila. Južno od Hue se je patrulja ameriških mornarjev spopadla s patruljo osvobodilne vojske. Do večjih ali manjših spopadov Je prišlo na raznih drugih krajih. Agencija «Nova Kitajska« Je danes javila, da so enote osvobodilne vojske med dvema spopadoma v vasi Binh Giang v Južnem Vietnamu ubile 108 ameriških mornarjev. Do spopadov je prišlo 13. in 14. avgusta. Agencija dodaja, da znaša število ubitih Američanov na tem področju med junijem In 14. avgustom 382. Tito obišče Bolgarijo BEOGRAD, 28. — Na vabilo predsednika sobranja Ljudske republike in CK KP Bolgarije bo predsednik Jugoslavije maršal Tito obiskal y drugi polovici septembra letos Bolgarijo. Kašmir NOVI DELHI, 28. — Indijski u-radni predstavnik je sporočil, da je enota indijske vojske prekoračila demarkacijsko črto v Kašmi-ru južno od Uri. Prišlo Je do spopadov. Indijski podtajnik v obrambnem ministrstvu je izjavil, da gre za ukrep zakonite obrambe, zato da zasledujejo veliko skupino Pakistancev, ki so skušali vdreti na indijski del Kašmira. Indijski predstavnik Je izjavil, da je bilo od 5. avgusta do včeraj ubitih 447 Pakistancev, ki so vdrli na indijsko ozemlje, 101 pa so ujeli. Istočasno Je padlo 122 indijskih vojakov, 31 policijskih agen- nekaterimi svojimi specializiranimi agencijami: Mednarodno unijo za proučevanje prebivalstva, Une. sco, Svetovno zdravstveno organizacijo in z Mednarodno banko za obnovo in razvoj. Na konferenci bo sodelovalo okrog tisoč demografov, biologov, genetikov in drugih znanstvenikov iz 40 držav. Predložili bodo 448 znanstvenih del.__________________________ PRAGA, 28. — Po petnajstih letih prekinitve so bili diplomatski odnosi med Čilom in ČSSR obnovljeni. Danes je čilski poslanik izročil češkoslovaškemu predsedniku poverilnice. IIIIIIMmillllUIIIMlIlllllllllllllllllllllllllllllltllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIItlltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Pogreb orožnikov v Bocnu 0 ozadju atentata Komentar v «Dolomiten» in v avstrijskem «TiroIer Nachrichten» BOČEN, 28 — Danes je bil pogreb obeh karabinjerjev, ki so ju predvčerajšnjim ubili teroristi v Pustriški dolini. Pogreba se je udeležilo okrog pet tisoč oseb, s strani vlade sta bila navzoča obrambni minister Andreotti ter podtajnik Cecchenni, dva generala, predstavniki lokalnih oblasti; vzdolž ulic, po katerih se je pomikal pogrebni sprevod, pa je bilo okrog petdeset tisoč ljudi. Po končanih obredih na glavnem trgu, so odpeljali krste na postajo in nato z vlakom v rojstne kraje obeh karabinjerjev. Iz Rima poročajo, da je podtajnik v zunanjem ministrstvu Stor-chi povabil na razgovor odpravnika poslov avstrijskega poslaništva, kateremu je med drugim omenil, da ni brez zveze z atentatom hujskanje nekaterih krogov in oseb v Avstriji ter omenil nujnost «kon-kretnejšega in bolj sistematičnega sodelovanja med organi varnostne službe obeh držav, da bi se zločinska dejanja ne ponavljala in kvarila dobre odnose med Italijo in Avstrijo/« V Pustriški dolini pa policija sumi, da so atentat izvršili isti štirje mladeniči, ki so ubili lani 2. septembra v vasi Molini dl Tures orožnika Tiralonga, ker se opis dveh neznancev, ki ga je dala 18-letna Elizabeth Innerkofler strinja z zunanjostjo vsaj dveh lanskih atentatorjev. Glasilo SVP v Bocnu »Dolomiten« piše med drugim v zvezi z atentatom, da je umor brez dvoma povezan s »političnimi nameni in nameni druge postranske priro-fle»v .faradi .tega piše. .list — se ponovno, kot v primeru Immer-wola, ki je izgubil življenje v Bocnu, ko se je ukvarjal z eksplozivom, vprašamo: Po čigavem nalo-gu delajo ti mladeniči? Kdo bo jutri na vrsti? Ljubezen za Južno Tirolsko, s katero se hvalijo teroristi in ki se izraža v obliki podlega umora, ne more biti resnična: dejansko ni nič drugega kot izraz zločina in slepega sovraštva.« Precej drugače pa piše v Innsbrucku »Tiroler Nachrichten«, glasilo avstrijske ljudske stranke za Tirolsko, ki najprej govori o mladeni-čih, ki mislijo, da je moč južno-tirolsko vprašanje rešiti z nasiljem in nadaljuje: «Toda dodati moramo, da se doslej ni zgodilo nič, kar bi te mladeniče lahko prepri- HiiiiiiimimiimimimmmiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiniiiiiiiiiMMiiiiimiiiimimimiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii GRŠKI PARLAMENT JE IZGLASOVAL NEZAUPNICO Tudi Cirimokos mora odstopiti Incidenti pred glasovanjem čalo. da so v zmoti. Kmalu bo minilo eno leto, odkar se je med Avstrijo in Italijo pogajalo zadnjikrat o južnotirolskem vprašanju. Seveda, potrebna je potrpežljivost... Toda, če se po enem letu ne sliši več govoriti o tem in se poleg tega ve, da ni bil storjen noben korak naprej, potem je potrpežljivost — ne Gandijeva, temveč potrpežljivost navadnega človeka — postavljena na trdo preizkušnjo... Ni brez podlage bojazen, da hoče Italija ponovno uspavati južnotirolsko vprašanje. Zato so potrebna pogajanja, da bi se vzdušje zboljšalo. Carapkin o pogajanjih v Ženevi ŽENEVA, 28. — Sovjetski delegat na ženevski razorožltvenl konferenci Carapkin je v Intervjuju z dopisnikom glasila švicarske stranke dela «Voix Ouvrlere« omenil sovjetsko stališče, ki ga Je bil obrazložil na konferenci, in sicer: umik tujih čet in ukinitev tujih oporišč na vsem svetu, prepoved neposrednega ali posrednega širjenja jedrskega orožja, prepoved vsake večstranske ali atlantske jedrske sile. Poudaril je, da je potrebna dobra volja in želja vseh, da se doseže sporazum. »Predlagamo, je izjavil Carapkin, naj se vse države sporazumejo o prepovedi uporabljanja jedrskega orožja. Ta ukrep, ki je že sam na sebi važen, ima sedaj še posebno važnost spričo izjave ameriškega ministra za obrambo McNamare, iz katere iz haja. da ZDA ne izključujejo možnosti uporabljanja jedrskega orožja proti 'vietnamskim patriotom in v drugih primerih. Sovjetska zveza in socialistične države so pripravljene storiti vse, da bi napredovala pogajanja o najvažnejših problemih razorožitve. Sedaj morajo ZDA in njihovi zavezniki povedati svoje namene«. Carapkin Je mnenja, da bo moč pogajanja spraviti iz slepe ulice, samo če se bodo ZDA odpovedale svoji napadalni politiki, ki bremeni mednarodni položaj na raznih delih sveta in ki skuša dati za-hodnonemškim militaristom atomsko orožje. Ta politika sabotira vse konstruktivne napore za razorožitev. Zaključeno tekmovanje v Arezzu AREZZO, 28. — Tekmovanje pevskih zborov v Arezzu se je danes končalo. Jutri bodo razdelili nagrade zmagovalcem. Zadnje tekmovanje je bilo nocoj ob 21. uri, ko so nastopili zbori v gregorijanskem petju. Tekmovalo je sedem zborov. Rezultat je naslednji: 1. Zenski zbor Santa Cecilia iz Trenta. 2. Ka-mentlberg (Avstrija). 3. Zbor • Giuseppe Verdi« iz Ronk. 4. Zbor iz Assisi. 5. Zbor iz Andiari (A-rezzo). 6. Zbor iz Porto Torre na Sardiniji. 7. Zbor •Nuovo Monta-sio» iz Trsta. VESLANJE EVROPSKO PRVENSTVO Dve sedmi mesti za Italijo in Jugoslavijo 1 Finalne regate bodo danes popoldne DUISBURG, 28. — Danes sij) se na evropskem prvenstvu v veslanju borili za zasedbb od 7. do 12. mesta. Finalne tekme bodo jutri popoldne z začetkom ob 14.30. Izidi današnjih regat so naslednji: CETVEKEC S KRMARJEM 1. ITALIJA 6’33”79, 2. Danska ATENE, 28. — Po zaključeni debati v grškem parlamentu so poslanci izglasovali vladi predsednika Cirimokosa nezaupnico. Proti je glasovalo 159 poslancev, za vlado 135 poslancev, vzdržalo pa se je šest poslancev. Podpredsednik vlade Stefanopu-los, je pozval poslance, naj glasujejo za zaupnico ter ponovil kritike Papandreujeve politike, s katero da je bivši predsednik «u-Ktvaril krizo na postranskih vprašanjih«. Po Stefanopulosovem govoru je predsednik vlade Cirimokos odgovoril na kritike prejšnjih govorni- kov. Radikalski desničarski prvak Kanelopulos je nato izjavil, da bo njegova skupina glasovala za vlado ter dodal, da če bo vlada padla, bo zaprosil kralja, naj njemu zaupa sestavo nove vlade. Tretji govornik je bil Iliu, voditelj levičarske skupine EDA. Pred glasovanjem, ki je nato sledilo, je prišlo do hudih neredov, ko je Kanelopulos Izjavil, da so bogati lastniki ladij financlrail mladinsko organizacijo Zveze centra ter zahteval ustanovitev posebne preiskovalne komisije, ki naj ugotovi točnost njegove trditve. 6’34”39, 3. Bolgarija 6’37"36, 4. Belgija 6’37”77, 5. ZDA 6’42”39, 6. Švica 6’45'T6. DVOJEC BREZ KRMARJA 1. RUCKSTUHL . RONCA (Švica) 7’05”39, 2. Karafiat - Novy (CSSR) 7'07”15, 3. Leali - Fontana (It.) 7T4’’63, 4. Kristiansen - Nafstad (Norv.) 7’18”71, 5. Gustavsson - Dahlstrov (Šved.) 7’24”09. SKIFF 1. MEISTER (Švica) 7’18”34, 2. Krakkanes (Norv.) 7’20”71, 3. Bohn (Madž.) 7’22”31, 4. Andres (CSSR) 7’24”47, 5. Maher (ZDA), 6. Van Herck (Belg.) 7’41”62. DVOJEC S KRMARJEM 1. DANSKA 7’18”57, 2. Poljska 7’23”43. 3. Francija 7’23”70, 4. Nem. čija T31”84, 5. Grčija 7’33"54, 6. Švedska 7’33”74. ČETVEREC BREZ KRMARJA 1 JUGOSLAVIJA 6’27”92, 2. CSSR 6’28’T6, 3. Avstrija 6’31”32, 4. Švedska S’32”80, 5. Francija 6’36”87. DOUBLE SC LILI, 1. BOLGARIJA (Jelev - Tašev) 6’36”25, 2. Vel. Britanija (Mac Ken-zie - Cooper) 6’38”48, 3. Italija (Torri - Pestuggia) 6’39”80, 4. ZDA (Wachlin - Robinson) 6’55’’90. OSMEREC 1. CSSR 5’56”25, 2. Madžarska 5’58"09, 3. Poljska 6’04”98. UNIVERZIADA Frinolli prvi na 400 m ovire BUDIMPEŠTA, 28. — Tudi danes so na univerzitetnih tekmah v Budimpešti oddali nekaj kolajn. V krogli za ženske je zmagala so- vjetska atletinja Tamara Press pred rojakinjo Nadejdo Cijovo in Ma-džarko Judit Bognarjevo, v teku na 200 m za moške pa je prvo mesto pripadlo Edvinu Ozolinu (SZ), drugo Georgesu Andersonu (ZDA), tretje pa Maziesu Campbellu (VB). V teku na 400 m ovire je zlata kolajna pripadla Italijanu Robertu Frinolliju. Ostali dve lovoriki sta osvojila Francoz Robert Poirler in Američan Ronald Whitney. V ženski košarki je zlata kolajna pripadla SZ, srebrna CSSR, bronasta pa Madžarski. SZ BOR VODSTVO BORA obvešča predstavnike vseh društev, ki se nameravajo udeležiti nogometnega turnirja v okviru športnega tedna, da bo PRIPRAVLJALNI SESTANEK V PONEDELJEK, OB 20.30 NA STADIONU »PRVI MAJ« PRI SV. IVANU. PROIZVODI ZERIAL DOMAČI INOZEMSKI TOVARNE «MEBL0» iz SOLKANA pri NOVI GORICI IAL POSAMEZNI DEU POHIŠTVA UVOŽENO POHIŠTVO POHIŠTVO ZA SOBE IN PREDSOBE SPREJEMNE SOBE -KNJIŽNICE SPALNE SOBE DNEVNE SOBE KUHINJE SPLOŠNA IZBIRA POHIŠTVA VAS VABI, da si ogledate NOVO RAZSTAVO POHIŠTVA v Ulici Madonnina IS TRST RAZSTAVA VAS BO ZANIMALA 00 PRVEGA 00 ZADNJEGA NADSTROPJA NAJNOVEJŠI SISTEM PRODAJE: KUPEC IZBERE IN KUPI SAM HIBE NEDELJA, 29. AVGUSTA PONEDELJEK, 30. AVGUSTA NOGOMET RIM, 28. — Sodnik D’Agostini bo sodil finalno tekmo za italijanski pokal 1964—65 Inter _ Juve, ki bo jutri na olimpijskem stadionu v Rimu. Tekmo bo TV direktno oddajala ob 21. uri. • * • BEOGRAD, 28. — V tekmi za prvenstvo I. zvezne nogometne lige sta Crvena zvezda Radnički iz Niša igrala neodločeno 1:1 (0:1). Radio Trst A 8.30 Kmetijska oddaja; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali boste ...; 11.00 Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše: «Nackov detektivski urad«; 11.45 Za naše malčke; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Pisan glasbeni spored; 15.30 »Evstahijeva troblja«, komedija v enem dej.; 16.15 S simfoničnih koncertov v Verdiju; 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Jazz party; 19.00 Slovenski oktet; 19.30 Z glasbo po Italiji; 20.00 Šport; 20.30 Folklorni ansambel »Tamburica« iz Pittsburga; 21.00 Iz oper skladateljev naše dežele; 21.20 Orkestra Felix Slat-kin in Rav Martin; 22.00 Nedelja v športu; 23.00 Vokalni nokturno. 12.00 Plošče, 12.30 Glasbeni vložek; 13.30 Glasba po željah. Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Prenos RL; 9.20 zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Plošče; 10.45 Včerajšnji in današnji uspehi; 11.45 Orkester Enach Light; 11.30 Nauspelejše melodije; 11.50 Pogovor s poslušalci; 11.55 Glasba po željah; 12.35 Tedenski pregled političnih dogodkov; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40 Slov. narodne; 14.30 Poročila; 14.40 Zabavna glasba; 14.45 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.30 Domače pesmi In melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 Ansambel Piera Umilianija; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Šport; 22.45 Nadaljevanje plesne glasbe; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 7.15 Jutranja glasba; 8.30 Oddaja za poljedelce; 9.00 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 14.00 Operna glasba; 14.30 Program kvarteta »Cetre«; 15.15 Zbori z vsega sveta; 15.45 Koncert na trgu; 17.10 Opera «Falstaff»; 19.30 Športni komentar; 19.45 Glasbeni vrtiljak; 20.25 Potovanje po svetu s pesmijo; 20.55 Športni komentar o finalni tekmi Inter : Ju-ventus; 22.45 Plesna glasba. II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodne pesmi in plesi; 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevski program; 12.10 Plošče tedna; 13.00 Srečanje ob 13. uri; 14.00 Narodne pesmi; 15.15 Program na plošče; 16.30 Orkestri nedelje; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši najljubši pevci; 20.00 Srečanje z opero; 21.00 Parada godal; 21.40 Fred Bongusto vam predstavlja program »Musiča per i vostri sognl«. Ul. program 16.30 Glasba Antona Bruckner-Ja; 18.00 «Woyzeck», tridejanka Georga Buecherja; 19.15 Pregled francoske kulture; 19.30 Vsakove-čemi koncert; 20.30 Revija revij; 2f.20 «L’Enfant et les sortileges«, lirična fantazija v dveh delih; «L’Heure Espagnole«, glasbena komedija. Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeni kontrasti; 17.00 I-gra ansambel Carlo Pacchiori; 17.20 Pesem ln ples; 18.00 Radijska poljudna enciklopedija; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Mojstri klasicizma; 18.50 Violinist Josip Klima, pri klavirju Freddy Došek; 19.25 Sodobni motivi; 20.00 šport; 20.30 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 Giuseppe Verdi: «Sicilske večernice«. 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran; 14.45 Srečanje z opero. Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Pevski program; 8.30 Pojo zbori iz Sežane, Sečovelj in Solkana; 9.00 Plošče; 9.45 Poje Rita Pavone; 10.00 Zbrani operni dueti; 10.40 Glasbeni vložek; 10.45 Najbolj znane melodije; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.50 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 Poročila; 13.40 Operna panorama; 14.40 Zabavna glasba; 13.00 Ljudski plesi; 15.15 Ansambel Aleksandra Vodopivca; 15.40 Šport; 15.50 Herb Alpert in njegov orkester; 16.00 Operetne melodije; 16.30 Šport; 16.40 Orkester RTV Ljubljana; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.00 Prenos RL; 19.00 Igra ansambel «The Ventures«; 19.30 Prenos RL; 22.15 Enrique Billegas igra za vas; 22.40 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Italijanske poti; 11.45 Glasba na godala; 12.05 Prijatelji ob 12. uri; 13.25 Novi glasovi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.30 Plošče; 16.00 Spored za najmlajše; 17.55 Zdravniška oddaja; 18.05 Italijanska panorama; 18.45 Fantazija; 19.05 Glasbena popotovanja; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 21.15 Koncert operne glasbe; 22.05 Lahka glasba v Evropi; 22.35 Plesna glasba. Slovenija 7.15 »Tihi veter od morja ...» —• popularne zborovske In narodne; 8.05 Mladinska igra — Jan Be-ran: Dva in dva je sedem; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Marta Grom: Črne ščuke nal Višnjo goro; 10.20 Poje Invalidski pevski zbor; 10.45 Lahka glasba; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo; 14.00 S koncertno glasbo po svetu: A. Hovhaness: Sest grških ljudskih napevov, W. Matteš: Stockholmske! koncert, S. Drdla: Serenada za violino in klavir, B. Smetana: Ples komedijantov, A. Weber: Scherzetto za klavir in klavir, H. Bath: Komvalska rapsodija; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tedna — P. G. Wodehouse: Šport In ljubezen; 15.50 Majhni zabavni ansambli; 16.00 Športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Mojstrske partiture — Janaček: Glagolska maša; 21.00 Športna poročila; 21.10 Južnoameriške melodije; 22.10 Godala v noči; 23.00 Plesni orkester RTV Ljubljana. Ital. televizija 10.15 Oddaja za poljedelce; 16. Evrovizija: Evropsko veslaško prvenstvo in visokošolske tekme v lahkoatletiki; 19.30 »Napoll con-tro tutti«; 20.96 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Mare contro mare«; 22.15 Popotovanje v prazgodovino; 22.45 Športni komentarji, nato dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 TV priredba «11 grande giorno«; 22.05 »Chitar-ra, amore mio«. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.00 Plošče; 13.00 Srečanje ob 13. uri; 14.00 Pevski program; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.15 Izbrane plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.30 Vesele harmonike; 16.50 Operni koncert; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 «Marco Viscon-ti«, radijska igra; 18.35 Vaši najljubši pevci; 21.40 Sodobni jug-glasbeniki. ///. program 1&30 Pregled filmske umetnosti; 19.00 Gradovi v Piemontu in dolini Aosti; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 Koncert glasbe Franza Liszta; 22.30 Darius Milhaud: Koncert za violo in klavir. Slovenija 7.15 Lahka in operetna glasba; 8.05 Ansambel R. Bardorferja in ansambel J. Mahkoviča; 8.30 Domači ansambli zabavne glasbe; 9.00 Za mlade radovedneže; 9-15 Otroške pesmi; 9.30 Zabavna or-kestralna glasba; 10.15 Tenorist D. Starc in sopranistka M. Sken-derovič; 10.35 Naš podlistek — Shaw: «Ljubezen v temni ulici«; 11.00 Turistična napotki; 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Berman igri* poetične etude Fr. Liszta; 1"-3U Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.30 Priporočajo varn. 14.05 S poti po Mehiki... S. Be-vueltas: Ribiške mreže, M. Ponče: Tri mehikanske ljudske, B-Halffter: Pekovo jutro; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Moški komorni zbor iz Celja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert, 18.00 Aktualnosti doma in po svetu: 18.15 Zabavna glasba; l°-4“ Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izbrali srn0 vam; 20.45 Simf. koncert Slov. fU" harmonije; 22.10 S popevkami po svetu; 22.50 Literarni nokturno, 23.05 Trobentač D. Gillesple. Ital. televizija 18.30 Oddaja za najmlajše; 20. Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Obdaja o vzgoji otrok; 21.45 Mednarodni filmski festival v Benetkah; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 «11 risve-glio del dinosauro«, film. SPORED JIIG. TELEVIZIJE OD RA. VIII. DO 4. IX. NEDELJA 29. AVGUSTA 9.00 Piknik; 9.30 Kmetijska oddaja; 10.15 Zapojte z nami; 14.25 Duisburg: Evropsko prvenstvo v veslanju (do 18. ure); 18.05 Zabavno glasbena oddaja; 19.00 Rečna ladja (serijski film); 20.00 TV dnevnik; 20.45 Pet let festivala melodije Jadrana; 22.15 Svet na zaslonu; 22.30 Poročila. Sljemc — Avala 9.00 Deček iz cirkusa (serijski film); 17.00 Prenos športnega dogodka; 17.45 šahovski almanah; 19.00 Telešport; 22.15 87. policijska postaja; 23.05 Informativne oddaje. PONEDELJEK 30. AVGUSTA 18.40 Poročila; 18.45 Film za o-troke; 19.15 Tedenski športni pregled; 20.00 TV dnevnik; 20.30 O-peme arije; 20.40 »Karolina Reška« (predstava reškega gledališča); 21.45 VI. jazz festival na Bledu; 22.05 TV obzornik. Sljeme — Avala 18.30 Informativne oddaje. TOREK 31. AVGUSTA (Ni sporeda) SREDA L SEPTEMBRA 18.45 Oddaja za otroke; 19.15 Violinski koncert J. S. Bacha; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Lirika; 20.45 Danny Kaye vam predstavlja (serijski film); 21.50 Dnevi ln dela Michelangela, II. del. Sljeme — Avala - 18.30 Informativne'oddaje; 20.4» Danny Kaye vam predstavlja (»e rijski film); 21.30 Sljonsk — P01-1' ski ansambel narod, pesmi. ČETRTEK 2. SEPTEMBRA 18.45 Reportaža; 19.15 Dubro -niške poletne prireditve; 19.45 f pošta; 20.00 TV dnevnik; 20.35 iv obzornik; 20.45 Studio 13. Sljeme — Avala 18.30 Informativne oddaje;, 20^ Poje Nada Mamula; 22.10 Včeraji danes, jutri. PETEK 3. SEPTEMBRA 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse; 19.00 Britanska enciklop dlja; 19.15 Potovanje po Karibin. 19.45 TV akcija; 20.00 TV dneW»k. 20.35 Sodnik (švedski film): “.u0 TV obzornik; 22.20 Francoski kui turni film. Sljeme — Avala 18.30 Informativne oddaje; i«-4? Izobraževalna oddaja; 19.15 rodna glasba; 20.35 Zasužnjen srce (angl. film). SOBOTA 4. SEPTEMBRA 18.45 Oddaja za otroke; 1»-^ Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20VU TV dnevnik; 21.05 Nastopa kvar tet Cetra, II. del; 22.05 TV obzor nik; 22.15 Grindl (serijski film'-Sljeme — Avala 18.30 Informativne oddaje; TV pošta; 20.35 Sprehod ikozi čas; 23.00 Zgodbe za vas (seru ski film). BORIS PAHOR DOKUMENT NAŠEGA PONOSA Ponos, moj brat, odsev je zvezd, ki v moji duši krvavijo, to skrita moja je bolest, ki rase v srcu z ironijo. Srečko Kosovel Univerzitetni profesor Anton Slodnjak, ki je te dni na oddihu sredi gorenjskih lepot prebral špangerjevo knjigo (Vekoslav Spanger, Bazoviški spomenik. Samozaložba, Trst 1965), je o njej vsebini na kratko rekel: «To, da je takratna mladina ne samo spoznala bistvo fašizma, ampak se tudi sama jotila uničevanja fašističnih učilnic in otroških vrtcev, ne da 0' pri tem prišlo do človeških žrtev, je nadvse pomembno tudi v evropskem merilu.« Da, in to je globoka ugotovitev, za nas toliko bolj veljavna zato, ker soglaša z našo staro trditvijo, da so evropsko odporništvo začeli slovenski primorski mladi ljudje, in to predvsem tržaški mladi ljudje. Pošastna doživetja druge svetovne vojske so žal takč poplavila naša srca in naše domišljije, da so vse druge resnice ostale daleč v ozadju; kakšenkrat pa so prenapeti gorečneži celč hote zanemarjali dobo, v kateri so se oglasili prvi krepki in temni akordi osvobodilnega gibanja na Slovenskem. In mislim, da ne bom grešil proti skromnosti, če bom tukaj navedel tudi odlomek govora, ki je Posvečen tedanji mladini. «Rad bi podčrtal, da ne gre samo za dejanja, ki so sestavni del naše narodne zgodovine, ampak za razvoj, ki je pomemben tudi v evropskem merilu. Saj so primorski ljudje, sredi katerih so se vzdignili uporniki, poprej dali Evropi pesnika, ki je prvi videl njeno strahotno smrt; Srečko Kosovel pa je doživel poraz evropske civilizacije prav ob plamenih, ki so upepelili Narodni dom. in ob grmadah drugih prosvetnih stavb na naši zemlji.« Zato nam je Špangerjeva knjiga pričevanje iz prve roke In smo mu hvaležni zanjo, ker nas je z njo odrešil večnega tavanja za ustnim izročilom, upravičenega vzdihovanja ob Prezrti preteklosti, posebno pa zgrešene razlage spominskih drobcev, ki so se zadnji dve desetletji natresli v zamejsko Poublicistiko. Seveda ni moj namen, da špangerjevo delo strokovno ocenim; to bo treba narediti drugje in takč, da bo knjigi Posvečen ves prostor, ki ga zasluži. Danes bi rad ob izidu Bazoviškega spomenika nanizal nekaj ugotovitev, ki se mi ZtJijo poglavitne. In prvi mora vsekakor biti govor o ponosu. Zakaj dvomim, da je v slovenski zgodovinski kdo takč napadalno kakor mladi tržaški ljudje nastopil proti narodnostnemu sovraštvu; izza časov kmečkih uporov, pri katerih je bila narodna zavest še skrit, podzavesten tok, se zdaj prvič nogaja, da se naš človeški ponos izoblikuje tudi v bojevitem uveljavljanju nacionalnih prvin in vrednosti. Zaupanje v Wii-sonova plemenita načela, vera v novo in čisto Evropo, je bila takč globoka, da je ob rodomoru, ki ji je na Primorskem sledil, mlad, nepokvarjen človek samogibno planil na noge. r? pri tem je bil, kakor smo rekli, predhodnik upornikov, K' so se za nacionalno prostost vzdignili na Slovenskem in urugod po Evropi šele dosti kasneje. Poudariti pa je treba, kakč so bili mladi ljudje kljub e*anu in ognjevitosti organizacijsko dosledni in trezni. Takšne zrelosti ni zlahka najti v naši preteklosti. In s tem prav nič he mislim zmanjševati ne pomena ne težav drugih, podobah skrivnih gibanj, kakršno je bilo na primer v Ljubljani ®preporod» tik pred začetkom prve svetovne vojske. Gre za bistveni razloček, da se je odločila protifašistična mladina za boj, kakor poudarja Španger, ki ločuje tržaško od goriške mla-uine, najde pa odziv pri istrski hrvaški mladini. Dalje. Občudovati je treba, kakč je zvestoba čistemu po-hosu v mladih zarotnikih poglobila moralno, etično odgovornost; zakaj dejanja, ki jih je zahteval njihov čut za pravičnost, so v naprej izključevala človeške žrtve, in to toliko bolj, če so bile nedolžne. Seveda pa ta etična strogost ne |re takč daleč, da bi zavoljo možnosti nehotene žrtve onemogočila dejanje, ki ga terja upor proti nevzdržnemu zlu. In tukaj se ponudi Špangerju priložnost, da se upre sta- in novim ugovorom proti takšnim dejanjem. V normal-uem času, pravi, je drugače. «Toda tedaj, ko vas neka vlada, pa naj bo takšna kot v našem primeru ali kakršna koli, Preganja ali vas postavi izven zakona in človeške družbe, ne smemo preklinjati nasilja in tistega, ki ga vrši v ®kupn0 obrambo, ampak se taki vladi zoperstaviti, pa če tudi 10 zahteva nedolžne žrtve. Koliko nedolžnih žrtev je zahtevala zadnja svetovna voj-na, preden sta bila strta Hitler in Mussolini! Da sta bila strta, niso zadostovale ne konference ne letaki ne propaganda, pač P? je bilo potrebno mnogo topov, tankov in zrakoplovov, ki •nso metali čokolade, pač pa ogenj in svinec, ki je povzročal P°kole in smrt.« ,. In zaključuje z ugotovitvijo, da je v bistvu strahopetstvo sn v> ki človeka zadrži, da se ne bojuje proti nasilju, in da ° bili strahopetci tista, ki «so nas kritizirali zato, ker smo uporabljali nasilje le v obrambo naših pravic«. . Kajpada bi bil govor o uporabi nasilja zelo dolg in ga mogoče obravnavati v tako kratkem razmišljanju; sogla-kti pa bo vsekakor treba s špangerjem. da se ima občestvo st \iC° bojevati proti rodomoru kakor ve in zna. Govor o iJfbnopctnosti pa je poglavje zase; in španger ima prav, da mče to obsodbo brez olepšanja. Zakaj gotovo je, da smo ukihni in da nas tudi to lahko omejuje v našem junaštvu; st b?lj bo držalo, da se zmeraj rajši potuhnemo in iščemo ai p izgovorov za svoje izmikanje. In če to velja za navadnega °veka, velja toliko bolj za voditelja; nekam čisto na dno t,. ,nam je vsesal strah, se spojil z mozgom, načel in omehčal uoi že vretenca. A prav takč je spet res, da je v nas tudi ravo jedro, ki lahko tudi čudežno razveljavi resnico o stra-taktstvu; tak Primer J« organizacija, ki o nji piše španger, zak 1primer Je osvobodilno gibanje, ki se je iz nje rodilo, na Primorskem je osvobodilni boj nadaljevalec tega o aktivnega upora. Samo to bi še dodali k temif govoru rit^rnhopetstvu, da slovenski človek z nekakšno vztrajno Pek 1Čnostj° doživlJa tako pretresljiva razoračanja, da je do v mere upravičen njegov padec iz najbolj vzhičene vere ^najbolj trpko brezbrižnost, iz najčistejše in nesebične lju-v najbolj odvraten egoizem. *j0 eno misel bi rad zapisal. Zelo pomemben se mi zdi £ uaarek v uvodu, poudarek, ki ga potem vsa knjiga opraviči, namreč ni mogel in ne more za uporniško delovanje takratne mladine nihče vsiliti svojega očetovstva. Združila se je mladina, ki je bila nazorsko različna in pisana; kar spet potrjuje njeno zrelost in modrost. En zato je upati, da bo v spremenjenih razmerah v današnjih dneh nagonsko sedanja mladina tudi našla skupen jezik, kateremu se je starejša generacija odpovedala. Da, špangerjeva knjiga je stvaren dokument o naši nekdanji mladini in današnji mladi ljudje bodo v teh straneh našli duhovno zvezo s tistimi, ki so bili pred tremi desetletji pripravljeni za zmago pravice žrtvovati vse, tudi sebe. Ne takšnega delovanja ne takšnih žrtev seveda nas čas ne zahteva; a še zmeraj so nam mladi zarotniki živ zgled, kakč boj za obstanek ogroženega občestva ni združljiv s sebičnostjo, kakč človeške vrednosti ne podedujemo, ampak jih mora vsaka generacija spet znova uresničiti, kakč se tudi ponos lahko izmaliči, če zaupa vztrajnostni sili, kakč trda je dolžnost do slovenstva, a kakč neodložljiva je, če nočemo da ne v nas ne v naših bližnjih zamrč vera v prihodnost in da ne zamrč s to vero tudi smisel našega bivanja. Ob knjigi pa bi nazadnje še rekel, da je to prvo delo, ki obravnava našo bližnjo grenko preteklost na tržaških tleh. In srečni smo, da je ob dvajsetletnici zmage nad fašizmom in nacizmom ta knjiga izšla; in špangerju čestitamo zanjo. Hkrati pa nas je sram, da je morala iziti v samozaložbi; zakaj žalostno je, da nimamo skromne medstrankarske ali boljše nadstrankarske založniške ustanove, ki bi izdajala takšna dokumentarna, spominska dela. Sram nas je, da imajo drugi in celč Zahodna Nemčija, na kupe monografij o far šizmu in nacizmu, o taboriščih in genocidu, to se pravi o zlodejstvih svojih rojakov, mi pa nimamo nobenih ne pisanih ne fotografskih dokumentov, ki bi jih lahko dali v roko mlajšim generacijam. Kje neki, da bi imeli takšne monografije in fotografske dokumente, ki bi jih lahko dali v roke tujcu! Zato se Španger s svojo knjigo ni samo oddolžil spominu padlih tovarišev, ampak je dal z njo lekcijo nam vsem, ki se moramo za svoj obstoj zahvaliti tistim, ki jih ni več in katerih se spomnimo samo takrat, ko nam voda zleze v grlo. Slikar Robert Faganel pri delu v svojem ateljeju (Foto Mario Magajna) . """H""11 """ """H I "II „„„„„„„ m mmiiii nul" m ni"" im m „ nun, nninnnn nnnnninnnini nninnnnnninnnninnnnni RAZGOVOR Z MLADIM SLIKARJEM ROBERTOM FAGANELOM V iskrenem impresionizmu išče svojo podobo našega Krasa in morja V štirih letih 14 samostojnih razstav skoraj vedno z novimi deli - Učenec in po-snemalec Riccarda Tostija - Novost: «praskanice» na zlatih listih - Tudi violinist 1" ■M|X * IsJISpF’ (kv Delež slovenskih likovnikov v Trstu tako po njih številu kot po ugledu in umetniški ravni znatno presega razmerje med italijanskim in slovenskim prebivalstvom Trsta, če bi naredili statistiko umetniških razstav v Trstu v zadnjih desetih letih, bi bila ta statistika za nas Slovence zelo ugodna, o umetniški kvaliteti naših likovnikov pa je večkrat z vso objektivnostjo pisal ne samo krajevni, temveč tudi državni italijanski tisk. Lojze Spacal je ponesel s svojo umetnostjo ime Trsta in tržaških Slovencev daleč v svet. izven meja Italije, Černigojeva dela plujejo z najlepšimi italijanskimi ladjami po širnih morjih, Cesarjeve gledališčne scene so večkrat bile deležne laskavih komentarjev, Lukežičevi lirični pejsaži znova in znova ogrevajo ljubitelje našega Krasa, Hlavatg-jevi akvareli veljajo za vzor tovrstne slikarske tehnike pri nas in mladi Klavdij Palčič je kot meteor zablestel na nebu tržaške likovne umetnosti in opozoril nase umetnostne kritike v Italiji in Jugoslaviji z inventivnostjo in drznostjo svojega ustvarjalnega duha. In še o drugih bi Ighko kaj povedali, o Saksidi, o Ceju, Bambiču, Silvestru Godini, mladem Zu-liunu. Vsak se je s svojim delom uveljavil po svoje in prispeval k deležu Slovencev v tržaški likovni umetnosti, da seveda niti ne govorimo o tistih, ki jih ni več, kot sta bila na primer Sirk in Bucik, pa Grom, ki se je odselil v Ameriko in še drugi. Toda danes naj se nekoliko več pomudimo pri še enem našem slovenskem likovniku v zamejstvu, pri mladem Robertu Faganelu, ki skupno s Palčičem in Zu-lianom predstavlja našo mlado slikarsko generacijo. čeprav mlad po letih, Faganel Štirje bratje že davno ni več neznano ime v tržaških slikarskih krogih. Nasprotno! V zadnjih treh letih se je že tolikokrat pojavil v umetnostnih galerijah in v umetnostnih kritikah, da sodi po pravici ne samo med najmlajše, temveč tudi med najbolj aktivne ustvarjale'6; Obiskal sem ga ha njegovem domu v Ul. Lazzaretto Vec-chio v poslopju, kjer je še lani gostoval slovenski znanstveni in klasični licej, človek bi lahko dejal, da je neka, sicer povsem slučajna, kontinuiteta v tem, saj je Robert Faganel od vsega začetka kot sin zavednih slovenskih staršev iz Vrtojbe na Goriškem obiskoval slovensko šolo in po nedokončani srednji šoli vstopil v tržaški konservatorij «Tartini», kjer se je posvetil študiju violine in dosegel diplomo učitelja. Povedati pa je seveda treba, da je tudi študij violine začel pri naši Glasbeni Matici in da je svoji matični glasbeni šoli ostal zvest tudi kot diplomant «Tartinija», saj je reden član komornega orkestra GM, eno leto pa je tudi poučeval na šoli. Gre torej za mladeniča z vsestransko umetniško dušo, kar lahko obiskovalec pri njem spozna tudi iz opreme njegovega stanovanja, ki v celoti spominja na nekak slikarski atelje, ne samo zaradi vsepovsod izobešenih slik, temveč tudi zaradi estetske razmestitve pohištva. V takem ateljejskem ambientu je seveda kaj lahko navezati pogovor o Faganelovi slikarski dejavnosti, ki se je začela že v prvih letih osnovne šole in se razen v skicirkah in prvih podobah, odražala tudi v gnetenju gline, ki je v sami Vrtojbi ne manjka. Njegova prva dela, ki so nastajala iz notranje potrebe, in pozneje iz osebne sentimentalne stiske, ki pa so kmalu zadobivala tudi svoj lasten izraz, je slučajno videl gori-ški slikar Pagan in spodbudil mladega slikarja, da bi se predstavil javnosti s samostojno razsta- Weil SHraga (Izrael) (S VI. mednarodne grafične razstave v Ljubljani!) IM""iinnnnn"ntiiniiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiilliiliiiiniiiiillllliniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiniiiiiiiiiiliitiiiliiiiiiilliilii,ilinniuiiiinillliiiiiiiiiiiillilliiiiiiiiniiiiillliiniiliiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiin,iiiiilllililiiiiiiiiiiiiiiiiiini,"nujiiiiliiiiiililiiiiiiiiiiiiill,illiliil &>ran Jerin: Vzhodno od Katmandu j a Zanimiva potopisna knjiga s potovanja po Nepalu pod vrhovi Himalaje Včasih smo potopise iz daljnih ccenanih dežel Azije, Afiike, Juž-* Amerike samo prevajali. Ra-umljivo, saj so bili svetovni pomniki tujci, predvsem Angleži, fancozi, Nemci. Tudi v potopis-.“knjižni zbirki Globus, ki jo v ‘“Ju založba Mladinska knjige SJ fjJubljanl, smo tako sprva za-niH *li predvsem tuja imena, zna-Pa tudi nenanih raziskoval- StTln P°P°tnlkov. Zdaj . pa je tUi’';en° drugače. Naši ljudje po-Jai °’ po službenlb poteh odiia-j '° v vse predele sveta, hodijo dl ‘i °Vat' udeležujejo .-,e ekspe-i»i„ v tuJe g°re. In tako nasta-tudi potopisne knj'ge do- jeR®: kakor so pač različni ljud- Ufine**- av*;orJev- Močno so raz- cjr. - so jih napisali. Ene so bolj, manJ pretehtane, avtorji vtv’i Se ustavlJajo le ob zunanjih (im eri ormt nnoriroin hnl) drugi spet operirajo bolj Podatki in manj posredujejo kak“ neposredna zapažaaja. Vse-^ 0r pa smo lahko zadovoljni, da 0 tudi v tem pogledu napra- vili korak naprej. Posebno pa smo veseli takih knjig, ki jih lahko postavimo ob bok spis-im svetovno znanih potopiscev, s.avnih gorobodcev in priznanih mojstrov peresa. No, tako knjigo, ki je morda celo boljša kakor podobna dela priznanih tujih avtorjev, predstavlja potopis Zorana Jerina Vzhodno od Katman-duja. To knjigo je izdala naložba Mladinska knjiga v zbirki Globus, že dosedanji sloves te zbirke potopisov, monografij in dnevnikov slavnih raziskovalcev obeta kvalitetno delo. Vsak ora-iec pa se bo lahko sam že po pivih straneh prepričal, da je to resnično odlično delo. če bo morda vzel v roke knjigo s predsodki, Jih bo kmalu odložil in bo knjigo z navdušenjem prebral, če pa bo knjigo začel brati z u-pravičenim pričakovanjem nečesa dobrega, tudi ne bo razočaran. Kajti to je res kvaliteten potopis, tak kakršnega si želi- mo: poučen, zanimiv in prijetno napisan. Poznate Nepal? Najbrž ne. Ali pa prav malo. Morda veste, da je nekje v Aziji, nekje pod Himalajo, morda celo, da tam žive šerpe. Kdo so že to? Znani nosači in spremljevalci himalajskih ekspedicij. Tako nekako. Toda kaj več o tej deželi, njenih ljudeh, o običajih in navadah teh ljudi, o prastari kulturi vemo malo. Toda veliko o Nepalu boste Izvedeli iz knjige Vzhodno od Katmanduja, kakor je slovenski novinar nadel naslov svojemu potopisu. (Katmandu je namreč mesto na skrajnem zahodu Nepala, kjer je avtor začel svojo pot ln od zahodne do vzhodne meje prehodil to gorato In močno razčlenjeno deželo ob vznožju himalajskih vrhov). Spomladi 1962 je padla odločitev in jeseni istega leta sta se preko Indije odpravila v Nepal Zoran Jerin, (ki se je udele- žil tudi prve himalajske odprave slovenskih alpinistov) in alpinist Aleš Kunaver. Skupaj z zveznim oficirjem nepalske vlade in s skupino nosačev sta slovenska popotnika prehodila Nepal po dolgem, najprej od Katmanduja do Nanče Bazarja, od tu do Dardžl-linga na vzhodu, vsega kakih 600 kilometrov. Vse to pa v šestinštiridesetih dneh pešačenja. Na svoji poti sta posnela film, napravila nešteto fotografskih posnetkov, (nekaj, na žalost premalo od teh je reproduciranih tudi v knjigi), si ogledala pristope, ki bi utegnili pomagati prihodnji Jugoslovanski himalajski ekspediciji, (ta le prav zdaj na poti) in zbrala gradivo za potopis. Ta je zdaj v knjigi pred nami. Kaj vse sta zanimivega in razburljivega doživela na poti? Srečala sta se z ravnodušno orientalsko birokracijo nepalskih oblasti s preprostimi, skromnimi ln revnimi ljudmi Nepala, s poštenjaki in bolj pretkanimi kot po- kvarjenimi domačini, z menihi in lamo. Pomagala sta zdraviti bolnike, se spoznala z divjo naravo, divjimi dolinami in nepristopnimi vrhovi, spoznavala nadvse uporabne domače živali jake in doživljala vso čudovito panoramo himalajskega predgorja. Vseh teh njunih vtisov ln doživetij je bilo za celo knjigo, verjetno še več. Knjiga, ki Jo imamo sedaj pred seboj, nam posreduje veliko teh doživetij slovenskih popotnikov. Napisana Je, kot te povedano, izredno zanimivo, privlačno. Ker Je napisana v obliki dnevnika, je tudi neposredna in impresivna. Bralca resnično pritegne, da z napetostjo spremlja oba popotnika preko Nepala. Skratka: to je odlično delo, vredno vse pozornosti bralcev. Torej pozor na knjigo Zorana Jerina. Kajti o tako daljni, neznani in zanimivi deželi, Je malo tako odličnih potopisov! Sl. Ru- vo. In res se je takrat komaj 21-letni Faganel prvič predstavil javnosti aprila 1962 v galeriji «Caffe Teatrov v Gorici. Kritika ga je ugodno ocenila, seveda ne brez upoštevanja njegove mladoletno sti in nedozorelosti njegovega u-metniškega izraza. Razstave so si potem sledile druga za drugo. Le nekaj dni po zaključeni razstavi v Gorici je ista dela razstavil v Gregorčičevi dvorani v Trstu. V juliju istega leta se je predstavil širši tržaški javnosti in kritiki v galeriji «Ros-soni» z novimi deli, v decembru pc je odprl neke vrste permanentno razstavo v znani gostilni «Pri Tomažu» ob glavni cesti v Gabrjah. Leta 1963 ga v januarju ponovno srečamo v galeriji Ros-soni, nato septembra spet v isti galeriji in novembra v Gorici v Pasaži. V januarju 1964 je ponovno razstavljal v Gregorčičevi dvorani, junija spet v galeriji Rosso-ni, avgusta v Jesolu v galeriji «Hiša soncav, septembra v galeriji «Margutiana» v Vicenzi, novembra v Trevisu, marca letos pa istočasno v tržaški Občinski galerij- in v galeriji Pro Loco v Go rici Toda v vseh teh treh oz. štirih letih živahne razstavne dejavnosti je Robert Faganel ostal v bistvu zvest zastavljeni poti in smeri iskrenega impresionista. Zdi se, da impresionistična umetniška smer, ki jo je izpopolnil v dveletnem študiju pri znanem tržaškem slikarju Riccardu Tostiju, in se tudi navzel njegovih slikarskih manir, povsem ustreza njegovi mirni naravi, nasprotni iskanju modernizmov in abstraktnosti ne samo v praktičnem življenju, temveč zlasti v pojmovanju umetnosti. Očitki, da je «podobar■», ga zato ne motijo, saj je prepričan, da se bodo vsi mo-demizmi v umetnosti prej ali slej preživeli in da bo končno ostalo tudi v umetnosti to, kar človek vidi in sprejema neposredno s svojimi očmi. Bilo bi pa krivično, če bi mislili, da zaradi takih svojih pogledov načelno odklanja abstraktno umetnost. Sprejema jo in ceni kot izraz nemirno iskajoče podobe našega čudnega časa (zlasti ceni Palčiča), a je ne osvaja, ker je tuja njegovemu značaju in čustvovanju, ki nima nič skupnega s primitivizmom in ki je le odraz karakterno uglajene duševnosti. Zato je tudi na moje vprašanje, če misli, ali morda celo že sluti, da bo začel ubirati nova, modernejša pota, odločno odgovoril, da ne. Ostal bo zvest impresionizmu, nepopravljivo vdan lepoti in harmoniji svojih polnokrvnih, pretežno kupih barv skoraj brez svetlega sonca, s katerimi slika najraje naš Kras in naše morje. Ne izključuje pa možnosti, da ne bo menjal motivike, ker se mu nekako zdi, da je izčrpal to, kar mu nudita Kras in morje, da pa bo vendarle ostal krajinar. Prav v zadnjem času pa je Robert Faganel delno vzporedno z iskanjem nove motivike, predvsem pn po sugestijah kartuzijanskih potrov-umetnikov v Pleterjah, kjer se je nekaj dni mudil na študijskem opazovanju njihovega izdelovanja miniatur, vendarle začel iskati tudi nove tehnike, a le samo kot nekakšno občasno vzpo-redje svojemu impresionističnemu prepričanju. Po daljših poskusih je našel način, kako zadostiti tej stoji najnovejši težnji. Zlate liste (foglia d’oro) prevleče z na poseben način pripravljeno zjnes-jo gostega tiskarskega Črnila in ko se ta plast utrdi, z iglo izpraska na listu motiv, tako da v končni sltki izstopa zlata podlaga. S tovrstnimi deli se bo javnosti prvič predstavil v septembru v Gorici, kjer bo razstavil kakih 30 svojih takoimenovanih «praska-nic» poleg približno enakega števila svojih značilnih impresionističnih podob. Kljub njegovim zatrditvam, da se ne misli izneveriti impresionizmu, pa se v teh njegovih zadnjih delih, v teh spraskanicahs, odraža neka kontradiktornost s to trditvijo, kajti če je slog risanja ostal tudi v tej tehniki bistveno sličen prejšnjemu, se v njem vendarle oddaljuje od klasičnega impresionizma in vsaj v efektu če že ne tudi v namenih vrača k tehniki linoreza, v kateri se je poskušal tudi na začetku svoje slikarske poti. V tej nehoteni kontradiktornosti pa se morda vendarle tudi malce odraža slikarjeva mladost in vsaki mladosti lastna razvojnost, ki ga utegne z dozorevanjem, pa čeprav tudi proti njegovi lastni trdi volii, pripeljati k novim umetniškim maniram in izrazom, ki ga v.tc.g-nc na en ali drug način vendarle zaplesti v nenehno iskajoči ritem sodobnosti. Eno pa je gotovo: Robert Faganel je tudi kot slikar izključno realist in prav nič bohem. Nagli preskoki pri njem zato niso verjetni in niti mogoči. Njegov u-stvarjalni razvoj bo skladen, kot bo po vsej verjetnosti skladno vse njegovo življenje, ki se mu prav v teh dneh odpira v novih, zakonskih perspektivah. Zato naj mu razen v slikarskem tudi v tem smislu veljajo vse naše najlepše želje in čestitke. JOŽE KOREN DRŽAVNA IAL01BA SLOVENIJE Zbrana dela Franceta Prešerna V zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki Jo že tako dolgo, (morda celo predolgo, čeprav ne po njeni krivdi) izdaja Državna založba Slovenije, smo kot 76. knjigo dobili končno tudi zbrano delo Franceta Prešerna. Pravzaprav je zaenkrat izšla šele prva knjiga, vendar pa je to zdaj začetek in lahko pričakujemo, da bomo tudi Prešernovo delo dobili v celoti v tej izdaji, čeprav smo v zadnjem času dobili več izdaj Prešerna in čeprav je prav letos doživela reprezentativna izdaja Slodnjako-vega Prešerna v dveh prekrasnih knjigah izreden uspeh, je vendar tudi v okviru zbirke zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev moralo priti do izdaje Prešernovega dela. Gre pač za znanstveno kritično izdajo celotnega Prešernovega opusa, tudi nemških pesmi in pesniških prevodov v nemščino, priredb in poprav ljudskih pesmi z vsemi variantami, kakor .tudi za izdajo pisem. Gre tudi za izdajo, ki je razen tega opremljena z opombami in pojasnili. Urednik Prešernovega zbranega dela, ki bo izšlo v dveh knjigah, je Janko Kos, ki je seveda tudi avtor opomb. Izdaja Prešernovega zbranega dela prinaša, kot nam povedo u-vodna urednikova izvajanja, celotno pesniško in pisano zapuščino Prešerna, t. j. pesniške tekste, ki jih Je pesnik sam zbral. Izbral in uredil v zbirki Poezije (1847), nato pesmi, ki jih je še za življenja sam objavil, a jih v zbirko ni sprejel, pesmi, ki so se ohranile v rokopisih in so bile objavljene šele po pesnikovi smrti, nazadnje pa še njegove izvirne nemške pesmi, pesniške prevode v nemščino, priredbe in poprave ijudskih pesmi ter pisma. V skladu z značajem pesnikovega izročila objavlja Izdaja celotno gradivo v dveh knjigah. V prvo knjigo k1 je sedaj Izšla, so uvrščene pesmi Iz Poezij, to je pesmi, ki jih je pesnik z izdajo zbirke sam postavil v središče svojega literarnega ustvarjanja in jih s tem oddelil od ostale pesniške in pi-sahe zapuščine. V drugi knjigi pa bo objavljeno ostalo gradivo. V uvodnih izvajanjih o ureditvi knjige pojasnjuje urednik osnove po katerih se ravna objava pesmi iz Poezij v tej prvi knji-gi zbranega dela. Ker so Poezije jasen izraz pesnikove volje, kako naj bo urejen in do kam naj seže umetniško pretehtan izbor njegovega pesniškega opusa, se Je urednik odrekel vsem poskusom dopolnjevati zbirko s pesmimi, ki jih Prešeren ni sprejel v Poezije. Objava se torej ravna po tako imenovanem drugem cenzurnem rokopisu, ki predstavlja zadnjo Prešernovo redakcijo Poezij Pač pa se jezikovna redakcija pesniških tekstov ravna po knjižni izdaji Poezij iz leta 1947, to pa v skladu s kriteriji, ki jih urednik obširneje pojasnjuje. U-rednik daje tudi razlago k ureditvi svojih opomb ln kratic skoraj stopetdeset strani drobnega tiska pa zavzemajo urednikove o pomke k tekstom. Slavisti ln literarni zgodovinarji ter vsi proučevalci Prešerna bodo ob urednikovih pripombah in ob konceptu celotne izdaje zbranega dela imeli svoje pripombe in bodo z znanstvenega vidika ocenjevali izdajo. Kot poročevalci o knjigi pa naj izdajo zabeležimo kot razveseljiv dogodek na našem knjižnem trgu, dogodek ki je v že skoraj klasično izdajo zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev uvrstil slednjič tudi Prešerna. Prva knjiga Prešernovega zbranega dela je sicer po svoji zunanji podobi taka kot so izdaje o-stalih knjig zbranih del slovenskih klasikov: stvarna, resna, a okusna. SI. Ru- Tržaška perspektiva (Foto Mario Magajna) Kako žive najbogatejši ljudje na svetu Najbogatejši človek na svetu si kuha ob nedeljah sam - Barbara hoče napisati dramo - Hilton preverja, ali so njegovi hoteli zares prvovrstni - Znamke angleške kraljice cenijo na milijon funtov - Karim Khan se navdušuje za konje in ženske Človek, ki se mora dan za dnevom truditi, da preživi sebe in svojo družino, zlasti še, ako je njegov zaslužek pičel, pac ne utegne razmišljati o tem, kaj počenjajo s svojim denarjem milijonarji. Morda le tu pa tam vzdihne in jim zavida, meneč, da so srečni, ker nimajo nobenih skrbi, kako bodo prehranili svojo družino, kje bodo vzeli denar za obleko in druge vsakdanje potrebščine. Vsekakor pa je le zanimivo vedeti, kako žive ti srečniki, ali so zaradi svojega boga- Konrad Hilton stva srečni in zadovoljni in pa, kaj neki počno, da bi imelo njih življenje vsebino in vobče kak smisel. V sami Evropi računajo, da Je okoli sto tisoč milijonarjev, a v Ameriki jih je še več. Ameriški časopis Fortune, ki vsako leto priobčuje poseben seznam bogatašev po stopnji njih premoženja, so navedeni zgolj multimilijonarji. In na tistem seznamu je John B. Rockefeller III., ki je postal že kar pojem za bogataša, komaj na četrtem mestu. Krez med Krezi Prvi na seznamu časopisa Fortune je John Paul Getty. On je potemtakem najbogatejši človek v Ameriki, živi pa v Angliji. Sedemkrat se je poročil in prav tolikokrat se je tudi ločil. Petrolejski vrelci, ki so mu dali tolikšno bogastvo, mu pač niso mogli nuditi družinske sreče. Po vsem svetu ima vile, palače, prevaža se iz kraja v kraj z osebnimi letali in z lastnimi ladjami, ima ogromno zbirko nakita in najlepših briljantov. Nima pa človeka, ki bi ga imel rad, ki bi bil z dušo in srcem ves njegov. V nedeljah si celo kar sam kaj malega skuha na plinskem štedilniku — ker noče plačati svoji kuharici prazni-ške doklade... Barbara llullon je postala budistka Prav tako kot Getty, je bila tudi dedinja Woolwortho- vih milijonov, Barbara Hut-ton že sedemkrat poročena in ločena. Življenje te multimi-lijonarke je torej bilo na moč razgibano in raznoliko. Zelo pogosto je ta nemirna žena potovala po svetu kot bi jo kaj preganjalo. Sele ob sedanjem, sedmem možu, vietnamskem princu Deanu Vinhu, se zdi, da se je umirila. Sedaj je njen konjiček bivanje v razkošnem gradiču v Maroku s svojim eksotičnim princem, kjer se je popolnoma posvetila prebiranju budističnih knjig. Svojemu sedanjemu možu na ljubo je postala budistka. Celo vodstvo poslov je popolnoma prepustila centrali v New Yorku. Barbara se je pa Jela zanimati za literaturo in, pravijo, da si je vtepla v glavo, da bo napisala neko dramo. Dinastije ameriškega velekapitala kot so Astor, Vander-bilt, Rockefeller, Ford in Morgan imajo sicer pisano in na moč očarljivo, življenje, ki pa se vendar razlikuje od prvih. William D. Rockefeller III., vnuk starega Rockefellerja in sedanji poglavar te znamenite družine se je pri zadnjih volitvah za predsednika ZDA tudi potegoval za ta položaj, vendar pa Je v zadnjem trenutku odstopil. O tem bogatašu so precej govorili in pisali, ko se je ločil od svoje žene, s katero je bil poročen že 25 let. Potem se je poročil z drugo, ki ima prav tako kot on iz prejšnjega zakona pet Barbara Hutton otrok. Rockefellerjev konjiček je zbiranje starih umetnin. Tudi se ni izneveril izročilu svojega deda, ki je ustanovil poseben fond, v katerega se stekajo obresti Rockefellerjevega premoženja, in ki je namenjen podpiranju in pospeševanju znanosti. Tudi to moremo prištevati k hobbyju milijarderja Rockefellerja III. Po vojni je med ameriškimi petičniki vzniknilo ime Hilton. Konrad Hilton ima sko- ro po vsem svetu velike hotele, ki so vsi prvovrstni. Odkar se je lotil tega posla, nima več miru. Nenehno potuje od enega hotela do drugega, ter v vsakem prespi po eno noč, da bi se tako prepričal, če so njegovi hoteli v resnici prve vrste. Konrad Hilton je eden od osmih otrok nekega propadlega trgovca iz Teksasa. V prvem zakonu je imel troje sinov, in eden od teh, Erik, je bil sedem mesecev leta 1950 poročen z Liz Taylor. Pravzaprav je bil Erik Lizin prvi mož. Sicer pa je lepa Liz prav tako milijonarka. Svoje ogromno imetje si je pridobila s filmi. A njen hobby so možje. Sedanji njen mož, Richard Burton je peti. Kaže, da med njima ni kakih posebnih nesoglasij. Razen morda v tem, da pije on zgolj whisky, ona pa daje prednost pivu. Glede tega se kdaj pa kdaj spore-četa, toda o denarju nikoli. Cernu le, saj ga imata oba obilo. Filmski milijonarji Poleg Liz Taylor je še nekaj takih, ki so si s filmi pridobili ogromno premoženje. Med temi je eden prvih William Holden. Denar, ki ga je zaslužil predvsem s filmom «Most na reki Kwai» je tako dobro naložil, da se mu je večkrat pomnožil. A morda najbolj zanimivo in svojevrstno pa je njegovo «podjetje» v Keniji, kjer je iz nekega nekdanjega britanskega okrevališča preuredil zelo moderen hotel Mount Kenya Safari Hotel. V bližini hotela živi celo neko afriško pleme, ki za dobro plačilo ustvarja v času, ko so v hotelu gostje, vzdušje «divje Afrike». Frank Sinatra je tudi med temi izbranci. Njegovo imetje izhaja od filmov in od plošč. Sinatra si lahko privošči krožni polet z lastnim letalom za 20 oseb. In dasiravno mu je odprta palača sedanje kneginje v Monaku Grace Kelly in tudi palača Kensington v Londonu, je nedavno priznal nekemu časnikarju: «Ne morem trditi, da sem srečen!« Nesrečna Olga Pred leti se je zatekla v samoto afriškega pragozda tudi milijonarjeva hči Olga Deter-ding. Zaradi razočaranja v ljubezni je potovala tja. In tako se je nenadoma pojavila v znani bolnišnici za gobavce dr. Schweitzerja v Lambarenu. Vendar jo je «pragozdni doktor« sprejel le s pogojem, da bo opravljala vsako delo, tudi najtežje in najbolj umazano. Tri leta Je Olga vzdržala tam. Iskala je miru in ga je med nesrečnimi gobavci tudi našla. Po treh letih se je vrnila med civilizirane ljudi. Kronani milijonarji Najbogatejša vladarica in hkrati najbogatejša ženska na svetu je pač holandska kraljica Julijana. Plača, ki jo preje- Pnul Getty ma od države kot kraljica je naravnost smet proti dohodkom, ki jih ima od delnic raznih družb po vsem svetu. V New Yorku, v Afriki, posebno pa pri petrolejskih družbah. Velik delež ima pri družbi Shell, pri kateri je soudeležena tudi Olga Deterding, a tudi pri drugih ameriških petrolejskih družbah in pri številnih v Arabiji. Med najbogatejše ženske in vladarice moramo šteti tudi angleško kraljico Elizabeto. E-lizabeta ima najdragocenejše dragulje na svetu, veliko zbirko dragocenih slik in izredno zbirko znamk, ki jo je podedovala po svojem očetu, in ki jo cenijo na milijon funtov. Toda njen konjiček niso znamke, marveč dirkalni konji. Med bogate vladarje spada vsekakor tudi Karim Khan. Svoje milijarde pa vlaga v posestva. Tako je znano, da je kupil velik del Sardinije, kjer bo nastal nekakšen raj na zemlji. Ko bo vse urejeno si Karim obeta, da se bo vloženi kapital obilo obrestoval. Poleg tega pa se mladi Karim navdušuje tudi za dirkalne konje kot njegov oče Ali Khan in pa ža — ženske, kot ded Aga Khan. Ko omenjamo evropske multimilijonarje, ne smemo prezreti Grka Aristotela Onas-sisa. Tudi on vlaga svoj denar v precejšnjem obsegu tudi v zemljišča. Kot Karim Khan je odkupil precej obale na Sardiniji in nekaj grških otokov. Tam namerava urediti «počit-niški raj« za najzahtevnejše goste. Onassis pa si ni pridobil svojega ogromnega bogastva s črpanjem petroleja, marveč s prevažanjem. A. Krupp je na seznamu milijarderjev prvi med Nemci. Krupp ni zaslovel po vsem svetu in obogatel, ker je izdeloval topove, marveč zategadelj, ker je iznašel posebno vrsto plemenitega jekla. A vrhu tega se je zavedal, da so potrebni za sleherno produkcijo strokovno usposobljeni ljudje. In take je znal Krupp poiskati in vzgojiti. S. A. Ženska in moška noša mandrjarjev Stari običaji in noše pri Sv, Ivanu Okolicanska moška narodna noša Iz revije Slovanski svet štev. 9 od 10. 5. 1893 posnemamo: «Tržaški okoličani so nosili kratke do kolen segajoče hlače, ki so bile spodaj navadno nekoliko zaokrožene in ob straneh za 3 ali 4 centimetre od-šite. Bile so običajno iz črnega sukna ali kake druge črne volnene tkanine, pa tudi iz sivega ali rjavega sukna. Možje in mladeniči so bili enako oblečeni. Telovnik, suknja in hlače so bili po navadi iste barve. Telovnik pa je bil včasih različne barve. Pred mnogimi leti je bil telovnik iz vijoličastega ali temnovišnjevega bar-žuna. Imoviti so imeli na njem prišite srebrne gumbe, več-oglate ali okrogle, gladke ali lepo izrezane Suknje poleti niso radi oblačili. Najraje so jo vrgli «črez rame« ali vtaknili pod pazduho, ter stopali goloroki v snež-nobeli lepo zlikani srajci. Pozimi so seveda suknjo oblekli in vrhu te, še do tal segajoč kožuh, ob straneh navadno rdeče ali višnjevo obrobljen. Obuti so bili v nizke do gležnjev segajoče čevlje in bele ali temnomodre nogavice. Pozimi pa v visoke škornje. Glavo so pokrivali poleti s širokokrajnim slamnikom, na katerega so nataknili navadno rdeč nagelj. Pozimi so se pa pokrivali z gorko kučmo imenovano «frkindež». Iz ustnega izročila starih svetoivančanov, pa vemo, da so bili pri Sv. Ivanu možje in fantje poleti oblečeni v belo srajco, svetloplave do pod-kolen segajoče hlače, — tam nekoliko preklane — in telovnik iste barve. Ob slovesnostih, posebno ob vsakoletnih plesih in semnjih so imeli fantje na prsih, na beli srajci že neke vrste žabč ki so ga imenovali «štu-kadin«, bil je namreč poškro-ban. Fantje, ki so organizirali plese in so jih imenovali »partnerje« so ob tej priliki nosili na glavi slamnik okrašen s cvetjem in trakovi pisanih barv, ki so jim viseli iz slamnika na hrbet, to so imenovali «maura». Pozimi so se oblačili v obleke iz črnega, sivega ali rjavega sukna. Praznične obleke pa so bile iz črnega brunela. V enem uhlju so nosili zataknjen zlat uhan «murček» v znak, da so svobodni kmetje. Domačini še tisti rojeni okrog 1. 1880 so imeli še vsi en u-helj zluknjan, vendar kot mla- na. Samo še kak star je hodil okoli z zlatim «murčkom» v ušesu. Zelo radi so imeli cvetje. Ne samo fantje, ampak tudi Stareti možje so imeli navado zatakniti kakšno cvetko za uho. Najraje so imeli rdeče nageljne. Posebno ob nedeljah in praznikih, naj so šli v cerkev ali v gostilno so imeli sko-ro vsi cvetje za uhom. Iz knjige «Spomini» dr. J-. Vošnjaka III del str. 32, tam kjer pisec govori o taboru, ki se je vršil dne 18. 10. 1868 v Šempasu, posnemamo to zanimivost: ...« na tem shodu je govoril tudi Ivan Nabrgoj, posestnik na Proseku in deželni poslanec tržaške okolice. Na-brgo* mož lepe postave, je nosil kakor tržaški okoličani, kratke modre hlače in bil o-but v nogavice in šolne. Tako opravljen je tudi še 1. 1873 prišel v državni zbor in celo hodil k avdijencam in na cesarske plese. Iz že omenjenih in drugih virov posnemamo, da je moška narodna noša začela v drugi polovici prejšnjega stoletja postopoma izginiti kot di fantje niso nosili več uha- ] vsakodnevni pojav na ulici. Maadrjarji Ko sem sedela v udobnem sedežu v našem novem Kulturnem domu, sem se znašla slučajno med okoliškimi domačini, ki so skoro pobožno zamaknjeni gledali na vse kar jih je obdajalo. Crez čas, se je ena izmed ženic ozrla po dveh vrstah in ugotovila: «Te smuo same ,mandrjarje’!» Nato je uzrla še mene in podvomila, ali spadam med nje ali ne. Ko sem ji potrdila se mi Je prijazno nasmehnila. «MandrJarske ledje« se po okrajih še vedno več ali manj poznajo, dovolj je, da Jim poveš kako se je pri hiši reklo in takoj vedo če si njihov ali ne. Mandrjarski človek Je namreč domačin, njegovi predniki IMIIMIIIIIHIIIIIIIMIIIIIHIimillllimilHIiniiiuillllHII Avtomobilsko dirkališče za otroke V okolici Pariza so nedavno otvorili avtomobilsko dirkališče za otroke. Avtomobili opremljeni s 50 kubičnim motorjem, so kopija slavnega dirkalnega avtomobila Renč Bonnet tipa «Le Mans» in dosežejo brzino 40 km ha uro. Avtomobilčki za otroke imajo pedale: vplinjač in zavoro, prestave pa so avtomatične. Na dirkališču so tudi bencinske črpalke in mehaniki so vedno pripravljeni, da priskočijo na pomoč mladim «dirkačem». Med temi Je tudi več deklic, ki so pokazale, da tudi same znajo dobro šofirati dirkalni avto. Organizatorji novega športa za otroke so prepričani, da se bodo mladi vozači ne samo zabavali, ampak da se bodo že od mladih nog privadili tudi šofiranjj. Pobuda je vsestransko uspela, saj je dirkališče od jutra do večera polno malih »pilotov«, ki se hočejo med seboj pomeriti. Pobudo so sedaj prevzeli tudi v Italiji, kjer bodo odprli taka dirkališča v Milanu in Rimu. Dirkalni avtomobili bodo kopije športnih avtov Ferrari in Maserati. že stoletja obdelujejo to zemljo. Kako pa je prišlo do tega, da se imenujejo »mandrjarje« in zakaj se tako imenujejo? Iz zgodovine posnemamo, da so meščani imenovali «mandr-jar» kmeta, ki je obdeloval «mandrio» in to še v starem ladinskem narečju, v katerem so Tržačani govoril Že med 14. in 16. stoletjem. Toda «mandria» izvira iz grške besede «mandra», ki med drugim pomeni tudi ograjen prostor. Slovenci so «mandrio» po svoje izpremenili v «man-drjo» v kolikor jo niso pravilno imenovali ogrado. Sami sebe pa so imenovali «rnandr-jarje«. In kaj so bila posestva v tistih časih, to je pred 18. stoletjem če ne «mandrje» ali «o-grade« sredi gozdov? Dovolj je pogledati slike iz tedanjih časov. V vsej ožji in širši okolici naletiš še dandanes tu pa tam na ta dva izraza, ki seveda izginjata, ker se na teh mandrjah in ogradah zidajo nova naselja. Meščani so namreč bivali za obzidjem do začetka 18. stoletja. Saj je še Karel VI. ko je 1. 1728 prišel v Trst, vstopil skozi mestna vrata v Ri-borgu. To je razvidno iz ustnega izročila, ki ga je ded Blass Breskuzich posredoval svojim potomcem v pogovorih v tem starem ladinskem narečju, ki jih je objavil Mainatti 1. 1828, v katerih je govora tudi o mandrjarjih. Za nas so ti razgovori zanimivi, med drugim tudi zato, ker smo iz tega narečja pobrali precej besed, predvsem imen orodja, pa tudi drugih. V dokaz omenim tu samo nekoliko besed, ki jih še uporabljajo Stari mandrjarji in se jim zato naša šolana mladina smeje. El badil, bodil za lopato, la sapa, šapa za totiko, el fauz, fauč za krivec, lis verzis, vrzo- te za ohrovt, el pajariz, paja-ric za slamnjačo, la nouiza, novica za nevestč, Itd. Po drugi strani so si pa tudi meščani izposodili besede pri slovenskih mandrjarjih-Navajam tu satno nekatere najbolj znane. Tako el patoch za potok, la caluza za kalužo, el mčznech za močnik, el ce-lburet za kolovrat. Ob zadnji hiši, ki je stala nasproti starega pokopališča ;na griču sv-Justa, je rastla «una lipa« tudi to so imenovali z našim im0" nom. V teh dialogih Je tudi zanimiv popis nevestine obleke «abit nouizial«, ker je iz tega razvidna razlika med obleko mestne «frajle», kakor so meščani takrat imenovali svoje hčere in ono mandrjarskm ženk. Mandrje so se raztezale 'a-koj za obzidjem, na samem griču Sv. Justa. Sedaj že izumrla družina Majcen, je bila ena izmed tistih mandrjarjev. katere predniki so kmetova'1 na tem griču. Ko so se Majcni preselili v Borštič k Sv. Ivanu, so prinesli s seboj tudi stopo s katero so phali koruzo. Konec prejšnjega stoletja so leseno že črvivo ogrodje uničili. Ostal jim je samo kamen, ki je imel na spodnJ1 strani neki, domačinom nerazumljiv, napis. Po posredovanju tudi že pokojnega Mirka Sušmelja, so Majcnovi malo pred prvo svetovno vojno — zanj prejeli kar čedno vsoto. Izkazalo se je namreč, da je bil ta kamen del zgodovinskega spomenika iz griča Sv. Justa. p. K. Veljaven od 29. avgusta do 4. septembra OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Radi bi si privoščili romantično doživetje, katero si stalno želite. To pa naj vas ne preslepi. Pametno ukrepajte in posvetite se svojemu poklicu. Imeli boste tudi zelo dobre stike s kolegi in prijatelji, kar vam bo prineslo zadoščenje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Kar se tiče zasebnih zadev, ne jemljite jih preveč resno, vse se bo še dobro končalo. Ne bodite malenkostni, ko gre za to, da znancem izkažete hvaležnost. Sredi tedna boste v poklicnih zadevah želi uspehe. Dobri izgledi, da se udeležite po- tovanja v tujino. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Naj vas ne motijo morebitne težave, ko gre za vaše uspehe, čeprav se bodo ti nekoliko zavlekli. Zberite raje vse moči, da boste dosegli cilj, ki ste si ga postavili Doma imejte nekoliko potrpljenja, ker bo treba še nekaj Časa, preden se bodo vse stvari uredile. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Preveč sanjarite, upate in želite, namesto da bi se resno lotili dela. V teh dneh boste imeli veliko priložnosti, da se ponovno uskladite v vsakdanje življenje in si poiščete družbe. Presenečenje sredi tedna, morda dobite veliko vsoto denarja. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nekdo že dalj časa čaka na vašo dobro besedo in si želi sprave. Potrudite se in pustite, da spregovori srce V tem tednu lahko to opravite, potem boste doživeli notranji mir. Vse to pa obdržite zase in ne zaupajte skrivnosti prijateljem. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ce ne boste odnehali z zahtevami in trdovratnim vztrajanjem pri svojem mnenju, boste imeli precejšnje sitnosti s predstojniki. Bolje Je, da se u-mirite in da se zaupate znancem. Obetajo se vam izredni zaslužki, če boste do konca izpeljali svoje načrte. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Sedaj je najbolj ugoden čas za razne spremembe. Predvsem pa so vam zvezde naklonjene, če se boste lotili novih stvari z vnemo. Ni izključeno, da se boste še v tem tednu podali na dolgo potovanje. Pazite pa vendarle na svoje zdravje in da se živčno ne Izčrpate. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Vsaka stvar ob svojem času. Delo opravljajte vestno in skrbno, vendar ne pozabite, da se morate pri tem tudi odpočiti Oseba, ki vam |e zelo blizu, si tega želi in bolje je, da se tem željam prilagodite. STRELEC (od 22. »• do 21. 12.) Ne smete obupati, če ne bo šlo vse tako, kot ste pričakovali. Imate namreč še več ugodnih prilik, da storite vse potrebno, da pride vaša osebnost do izraza. Ce boste naredili napako, ne jezite se, bolj* je, da jo popravite KOZOROG (od 23. 12. do 20. 1.) Bodite vztrajni in ne o-puščajte že pričetega dela. Brezbrižnost in malomarnost vam bo samo škodila. Odsotnost drage osebe vas spravlja v obup in tudi v sentimentalnih zadevah ne morete ničesar opraviti. Se pred koncem tedna se bo položaj razčistil. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Bodite ze-previdni v svojin pogovorih z znanci, še posebno tedaj, ko hočete zaupati svoje skrivnosti Raje skrbite za to, da redno opravite svoje dolžnosti, s tem si boste prihranil* razočaranja. Vaše zdravje Je v nevarnosti, zato se preveč ne izpostavljajte. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V roku morate izpolniti vse svoje dolžnosti, sicer si boste nakopali vrsto nevšečnosti. V družini imejte veliko razumevanje in tu pa tam naredite tudi kakšno žrtev. Vaše finančno stanje se bo izboljšalo, vendar si P*1 tem ne delajte utvar. ^--x VO 00 & ^ h,ni1 Il^EČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA NAŠE PODEŽELJE Štev. 8 (20) BRIŠKA BRDA IN NJIHOVI PROBLEMI Zaokrožena posestva od 5 do 6 ha osnova za družinsko kmetijstvo RAZSTAVE IN NAGRADE Na občinski razstavi vin v Miljah, ki je bila od 1. do 3. avgusta, so bili nagrajeni sledeči vinogradniki: Za bela vina: 1. Lenardon Mario iz Piscio-lona; 2. Bergamasco Giovanni od St. Jerneja; 3. Bortolin Luigi iz Lazareta. Mesta od 4. do 11. so klasificiram kot enakovredna. Za črna vina: 1. Lenardon Mario iz Piscio-lona; 2. Pecchiari Giovanni od Sv. Barbare; 3. Eller Vla-dimir iz Belpoggia. Mesta od 4. do 6. so klasificiram kot enakovredna. Nagrado za najboljši paviljon je prejel Josip Škerjanc iz Darsele. Pred zaključkom Kmečkega tabora, ki je bil 14., 15. in 16 avgusta, je Kmetijska zadruga nagradila vinogradnike, ki so razstavljali in prodajali vina, ter vrtnarje za razstavljeno povrtnino. Nagrade so dobili: Za črno vino - teran: Ivan Škabar, Veliki Repen štev. 1 (prva nagrada). Za belo vino: Alojz Debellis s Kolonkovca (prva nagrada). Vsi ostali vinogradniki, ki so se udeležili razstave in prodajali vino na taboru, so prijeli diplomo. Poleg tega so na taboru na Opčinah nagradili vrtnarje Elia Danielija in Alojzija Žagarja s Padrič ter Antona Lebana s Kolonkovca niiv,°nska Brda, oziroma tisti ii “°y del, ki je po razmeji.1 l^a 1945 ostal pod Ita-J ' Se raztezajo vzdolž dr-mete z Jugoslavijo od nika Oh THriini nn clcrni- S«? Zi Sabotin o-Jtei. To področje obsega nem T! Idrijci na skraj- SaU.i.. . * t ana nad št. Mavrom pri vi?.®, hektarov površine val*0 z L200 ha izbolj Selu področja na Preva-3n’l0eP°siedno v vznožju ju-Prel»-anskih Brd in kjer Je skis 'L zemlJe last jugoslovan-? dvolastnikov. sestavoPOdJočje ,ima u§odno grariJ.., tal m lego za vino-v re0l?tvo in sadjarstvo. In saflifni.ci so grozdje in drugo že ter briško vino sloveli ji r°d staro Avstrijo po svo-so . °hcni kakovosti. Takrat di ® svoje pridelke Brici tu-1 saoJUn hitreje prodajali, verni0 hili Dunaj in drugi se-Oduj’ krai.t monarhije zanje v odjemalec. •tetino r Pa se Brici tudi v Sv? znajdejo ter uvajajo Plod* ■ kmetijstvo vedno več nap0!?*. strojev in drugih njilie? kl olajšujejo in pocestni! 1° obdelovanje. Po se-965 , Zemlje imamo v Brdih travi* njiv, 2.245 ha stalnih Sebni • v' 940 ha gozdov s po-bavari • kulturami, 1.995 ha ha ** gozdov ter samo 35 neproduktivnega zemljišča. letih Proučevanju v zadnjih ki ‘ s° kmetijski strokovnja-r°Č1e °t°v.1li, da je za to pod-grarin-?rimerna mala vino-kj o°lska in sadjarska posest, ha * mora imeti najmanj 5-6 stgi 0VrSine, da lahko preživi PoriJ-0 kmečko družino. Na stotkr!JU Brd je okrog 70 od-jo t °y kmetij, ki ne dosega-Zarin.=a. minimuma in ker ne 'teužin ei° za preživljenje da i*e’ ie logična posledica, dinaQe* družine, zlasti nalagata °dhaja za delom dru- Pon?!?, negativni pojavi ceste n-JkanJe Pitne vode, sl ki s ln Pa kmečki domovi, bju v skrajno slabem Staše. ’tfe..Posehno kolonske hi- cgst anikanje pitne vode, slabe S, “ ---------- J--------‘ na pri težkih delih, PoS.ekiu ob košnji in sličnih P°4 p# in drugih opravilih, pac L je zelo zdravilen za preba organe. d Nabiranje je preprosto. ‘ grm razgrnemo primerno P g,, no in nato otresemo ,ve^daiii cer se tako primeša jago“ -j, tudi precej listja in V odpadkov. Odstranimo jm o ko, da vse skupaj strese ^ v kad in nalijemo de, ki dvigne listje in V* g, zanijo na vrh, jagode P" p. stanejo na dnu in tako a. ka ločimo umazanijo od god. je Dren cvete že marca, . preden ozeleni in ima ^ rumeno cvetje. Pred m je cvete edino leska, zat° ,a dren po vrsti druga cve _ drevesna vrsta, takoj za a pa cvete črni tm, ki Pa belo cvetje. *** . gele Plod črnega trna z°rl je-pozno jeseni in je užiten j le, ko ga slana opari. * je zelo trpkega okusa. v[. Iz plodov lahko PriP mo precej dober sirup $ isti način kot iz dreno^ jagod. Dobro pa je, ce ’t,a- Til rvH elnrloicimf) r>I*i ** -d- plodove dodajamo pri # nju raznih čajev, saj tak lo izboljšamo njihov o*u ' Gradbena dejavnost v Štandrežu Konec krize v podgorski tovarni? V štandrežu se je razvila v zadnjih mesecih presejšnja gradbena aktivnost. Občinska bprava nadaljuje z urejevanjem Kraške ulice, za katero le predvideno, da bodo potro-S*H 50 milijonov lir. Asfalti-rali so tudi nekatere druge Ulice. Zavod za ljudske hiše nadaljuje s svojimi gradnjami v novem naselju za železnico in klavnico. Tudi nekateri zasebniki so si zgradili ali si še gradijo nove domo-Ve, kot n. pr. v Ul. Tabaj. Pri teh delih pa cesto nacijo tudi na najdbo granat lz prve svetovne vojne. Tako ao pred dnevi pri podiranju nekega zidu na Rojcah za to-*arno Brunschweiler odkopali granato kalibra 116. O najdbi delavoi takoj obvestili karabinjerje iz štandreža, ti pa jnjaške izvedence iz Trsta, ki že naslednji dan odstranili nevarno orožje. Takih najdb **; bilo v štandrežu v zad-‘‘bh tednih in mesecih še /ec in sicer med drugim budi Kraški ulici in v Ul. Aqui-®’a na Rojcah. Na srečo ni ? bilo nikjer kakšnih žrtev, **, so ljudje previdni in za sako najdbo orožja takoj ob- vestijo vojaške oblasti. V sredini avgusta, ko je bila tekstilna tovarna v Pod-gori dva tedna zaprta zaradi poletnih počitnic delavk, je bilo v vasi precej mrtvo. To je razumljivo, saj prihod in odhod delavk ob vsaki izmeni prinese precej vrveža na ceste, zlasti pa v neposredni bližini tovarne. V zadnjih mesecih so bile delavke v tovarni precej zaskrbljene zaradi naraščajoče tekstilne krize in so se bale še večjih odpustov, šele v zadnjem času so prišle pomirljive vesti, ko se govdri, da bo vodstvo prejelo državno posojilo dve milijardi lir pod ugodnimi pogoji za obnovo in modernizacijo vsega podjetja. Kaj takega je nujno potrebno, saj je proizvodnja v stari tovarni še precej starokopitna in ne proizvajajo novih izdelkov, po katerih je večje povpraševanje . in jim ne bi konkurirale tovarne iz razvitih dežel, kot se dogaja sedaj. Dokaz da bi z modernizacijo izboljšali položaj, je tovarna umetnih vlaken tam poleg, ki ima vedno dovolj naročil in dela s polno paro. Kmečki koledarček ?m beptem&et ^ septembru imajo pred-.sem vinogradniki polne ro-® dela s pripravami na tr-pUtev. Letos bo trgatev zaradi mdnega vremena spomladi začetku poletja bolj a.njivi: poberemo koruzo, Jr* je je že zrele in navozi-fHoj za jesensko globoko , anJe. Na Krasu izkopljemo ^Ni krompir. vrtu: če hočemo imeti vrtnino tudi pozno jeseni in zgodaj spomladi, moramo že sedaj sejati zimsko špinačo, motovilec, solato rezivko, presajati glavnato solato, broklje, endivjo. Poleg tega pa poberemo naj lepše sadeže vrtnin za seme. P vinogradu: v naših krajih, zlasti na Krasu, ne bo odveč, če bomo škropili proti peronospori najmanj še enkrat, če je deževalo proti koncu avgusta ali pa v prvih desetih dneh septembra. Tudi oidij je še vedno nevaren. Zato ne bo odveč, če tudi v septembru malo «popihamo» med trtami. V tem mesecu zaznamujemo trte za cepiče, seveda tiste, ki so najbolj zdrave in ki imajo največ grozdja. Pripravimo vse za trgatev. V hlevu: privajamo živino na tršo in debelo rezano krmo, koruznico, pesno in zeleno listje. Rezanici dodajamo močno krmo in žlico rudninskih soli. Alojz Kalc s Padrič, štev. 12 ima na dvorišču krasno tropsko rastlino, veliko alojo, ki jo vidimo na sliki. Pred šestimi leti so mu «Kraljevi» s Padrič podarili malo alojo, ki jo je Kalc skrbno gojil in mu je sedaj v ponos, saj je visoka skoraj en meter. Aloja je skoraj vse leto na odprtem. Samo od decembra do marca jo držijo v hlevu, ker ne prenese prevelikega mraza. Seveda je Kalc na svojo alojo ponosen in jo rade volje pokaže vsakomur, ki se zanjo zanima. Kako uporabljamo nekatera domača zdravila ftasi živini je treba večkrat JjV^gati tudi pri malenkostih'*. hotenjih ali poškodbah. Vinozdravnika namreč ne w",em° klicati za vsako ma-ža ft' Zato Je prav, da ima iec .e P°sese vsak živinore-V .Pri roki r.ekaj primernega. kJ'a namen bomo dali našim etom nekaj navodil oziro-a Priporočil: H0 atleno seme in olje je važ-f domače zdravilo, ki ga motu/*0 imeti vedno pri roki. nu0rab'jaino ga za zdravlje-jev Ze!odeno-črevesnih katar-Ito ■ Sriž in podobnih obolenj, K, Plaži nadražene sluznice. Hj.Pnroča se zlasti pri molz-Se t n.brejih kravah, a daje kof d* kobilam in prasicam Portvr ibolj®ek ali zdravilo ob lij.) dih. Uporabljamo ga v ob-H0 zvarka. Zdrobljeno lane-UJ!*** pa služi za pripravo Itak - * °Pl°S tako v živalski °r tudi y človeški medicini. UTviVavlsiko in lesno oglje pa !>a nabljamo Y nPkki zmlete-ran za sušenje zunanjih kot uP°rabljamo pa ga tudi Pri ?redstvo za blaženje drisk iHoo^dih grižah seveda po-šek anega med sulfamidni pra- •ber.68 ovir*a (tanin) je ru-u •vodi topljiv prašek, bi p r abljarn o ga lahko zuna-kate?^ važnih ekcemih in ne-traoi krvavečih ranah, no-10-25 pa Pri driskah v dozah Za ve'ike živali in de- kozP K° .tega za teleta, ovce, Pek s sv‘nie in pse. Isti uči-lnia hrastova skorja v ob- liki dekokta ali praška, toda v petkrat večji dozi. Galun (alumen) uporabljamo večinoma zunanje v 5-od-stotni raztopini pri ranah, ki se slabo celijo, pri kopitnem raku, in — skupaj s svinčenim acetatom kot burova raztopina — za otekline. Cinkov oksid (ossido di zinco) uporabljamo lahko pri različnih poškodbah, ranah, opeklinah in ekcemih v obliki cinkove masti ali cinkove paste. Srebrni nitrat (lapis) v obliki palčic v dobro zaprti posodi uporabljamo za žganje bradavic in starih nezaceljenih ran z divjim mesom. Modro galico (bakreni sulfat) uporabljamo v iste namene kot srebrni nitrat. Modra galica je poceni ter ima blažji učinek. Raztopino modre galice uporabljamo tudi za zdravljenje vnetja med parklji. Grenko sol (magnesium sul-furicum) in Glauberjevo sol (natrium sulfuricum) dajemo po potrebi odraslemu govedu v dozah 300-500 gramov, konjem 200-400 gramov, ovcam, kozam in svinjam 20-50 eramov za čiščenje prebavil in sicer v vodeni raztopini. Podoben učinek dosežemo s karlovarsko soljo, katero pa moramo uporabljati v 4—5-krat manjših dozah. Ricinovo olje povzroča čiščenje črev z drisko. Na splošno ga uporabljamo bolj za zdravljenje majhnih živar li. Za večje raje uporabljamo grenko sol. Vinski kamen (tartarus sti-biatus) dajemo konjem proti trakuljam in okroglim glistam kot bolus v zelo majhnih dozah. Proti glistam goveda in drugih domačih živali uporabljamo tudi kamalo in protu-melij. Kamala je rjavordeč prašek, netopljiv v vodi. Priporoča se proti okroglim glistam in sicer kar pomešana z mlekom ali pa v obliki bo-lusa. Kamala deluje istočasno kot črevesno čistilo, s čimer si prihranimo naknadno čiščenje. Protumelij je pa klorov preparat in se uporablja v obliki želatinastih kapsul proti goveji metljavosti. Nekatera protiglistna sredstva delujejo pretežno na okrogle gliste, do-čim trakulje samo omamljajo. Jajčka glist so večkrat zelo odporna proti močno razredčenim raztopinam protigli-stnih sredstev in je zato nujno, da nekaj ur potem, ko smo dali živali sredstvo proti glistam, damo še sredstvo za čiščenje črev. S tem odstranimo ubite in omamljene gliste z jajčki vred iz organizma. Preden pa damo živali protiglist-no sredstvo, pustimo jo brez hrane vsaj 6 ur ali najbolje celih 12-15 ur preko noči, da se vsebina zaužite krme in vode v prebavilih močno zmanjša. Tako dosežemo močnejšo koncentracijo zdravil v črevesju, zaradi česar zdravilo deluje učinkoviteje na gliste. špirit (etilni alkohol) upo- • rahljamo pri živini kot žganje v 40-odst. raztopini sicer v primeru slabosti, zlasti pa pri kužnih obolenjih. Vendar je v splošnem predrag za živali in poleg tega še ne dovolj učinkovit. V domači lekarni naj imajo naši živinorejci tudi sulfa-mide v prahu ter penicilin ali podobne. Večkrat jim bodo prišli prav pri zdravljenju ran. Poleg omenjenih naj bo na kmetiji ali pa vsaj na vasi tudi trokar, katerega bodo lahko koristno uporabljali v primeru napenjanja goveda. Vendar naj se trokar (trequarti) uporablja samo v primeru hudega napenjanja, ko bi bil prihod živinozdravnika prepozen V domači lekarni je dobro imeti tudi terper.tinovo olje, ki ga pridobivamo iz borove smole. Služi nam za masaže in otiranja kože v razredčinah z vodo (1:10) pri pljučnicah, kolikah, vnetjih sklepov in kit, notranje pa v obliki inhalacije pri vnetjih dihalnih organov (bronhitis). Zadostuje ena žlica terpenti-novega olja na 3-5 litrov vroče vode v vedru, ki ga prekrijemo z vrečo toliko, da par re uhajajo samo skozi nosnice bolne živali. V domači lekarni naj bo tudi katran, ki je gosta čmosiva tekočina. Uporablja se za mazanje kože proti parazitom, lišajem, vlažnim ekcemom kakor tudi proti ranam in vnetjem parkljev. Katran uporabljamo tudi za oja-čanie roževine (stopala) na parkljih, ko živali zaradi tanke roževine šepajo pri hoji po trdih in kamnitih tleh. Po- Drobne zanimivosti V Veliki Britaniji računajo letos s pridelkom 12 milijonov ton belih žit, to je 4 milijone ton več kot pred 10 leti. Medtem pa so se posejane površine povečale le za 10 odst. S tem so dosegli prihranek 100 milijonov funtov šterlingov, ki b; jih sicer izdali za uvoženo žito. Tolik napredek je poleg izboljšanih agrotehničnih metod pripisati v prvi vrsti novim rodovitnejšim sortam žita: Na prvem mestu je nova sorta ječmena «zephir», ki daje 13 odst. večji pridelek kot do sedaj znane angleške sorte, * * * Svetovna proizvodnja masla v letu 1964 je znašala 4 milijone 944.000 ton ali 1 odst. več kot v letu 1963. V proizvodnji posameznih dežel pa so proti prejšnjemu letu seveda velike razlike. Najbolj je narastla proizvodnja v Novi Zelandiji za 11 odst., od evropskih dežel pa na Irskem to je za 10 odst., na Danskem za 4 odst., medtem ko je v Veliki Britaniji nazadovala skoraj za polovico in precej močno tudi v Švici. Proizvodnja sira je najbolj narastla v Franciji za 10 odstotkov, kar bi že utegnil biti učinek skupnega evropskega trga; na Danskem je nar rastla za 2 odst., medtem ko v drugih deželah ni večjih sprememb. Pri mlečnih kon-servah prednjači Nova Zelandija, ki je povečala proizvodnjo za 25 odst. * * * V letu 1964 je bilo na Poljskem okrog 400.000 ha zasejanih s sladkorno peso. Pridelali so 10.000.000 ton sladkorne pese, t.j. 250 stotov na 1 ha. To ni bilo veliko, toda treba je upoštevati, da ima Poljska veliko puste in slabo rodovitne zemlje in da je poraba umetnih gnojil majhna. Izdelali so 1,6 milijona ton sladkorja, s čimer se Poljska uvršča med največje proizvajalce sladkorja. za živino doben katranu je ihtiol, ki je topljiv v vodi. Zunanje ga u-porabljamo pri vseh mogočih ranah, vnetjih, opeklinah, kožnih ekcemih in oteklinah, notranje pa za dezinfekcijo črev. Doza znaša 20-40 g za velike in 0,5—5 g za majhne živali. Kot razkužila pa imejmo vedno pri roki formalin, kre-olin ali lizol. Formalin je 40 odst. raztopina formaldehyda v vodi, brez barve, z ostrim vonjem po razvijajočem se plinu. Za razkužilo jemljemo 1 ali 2-odst. raztopino ali 30 oziroma 60 ccm formalina na liter vode in razkužujemo najmanj 5 ur. Prostore pred začetkom dezinfekcije dobro zapremo in vse luknje v stenah dobro zamašimo. Na en kubični meter prostornine vzamemo 28 g kalijevega hiper-mangana in ga pomešamo s 26 g formalina, pri čemer se razvijajo toplota in formalin-ske pare. Pred razkužbo pa moramo vse predmete v prostoru mehanično očistiti. Kreolin je temnorjava katranasta tekočina z jakim, neprijetnim vonjem, ki daje z vodo umazano-mlečno emulzijo. Proti parazitom, ušem in bolham ter pršicam rabimo 21/2-odst. raztopino za razkužbo prostorov pa 2—6-odst. emulzijo. Kreolin se včasih predpisuje za notranjo uporabo pri driskah in abnormalnih vrenjih v črevesju. Lizol je sličen preparat kot kreolin, vendar precej dražji. Dr. D. R. Primorski "o ne v m k IV 29. avgusta 1965 NA TRGATEV SE MORAMO VESTNO PRIPRAVITI Vsaka napaka se nam pri pripravi vina lahko hudo maščuje Na trgatev se moramo vestno pripraviti. Napake pri trgatvi se maščujejo ves čas pri vzgajanju in šolanju vina ; zaradi slabo opravljene trgatve nam pogosto pozneje delajo preglavice razne bolezni in napake v vinu. Pred trgatvijo moramo opraviti naslednja dela Klet moramo očistiti, prezračiti in razkužiti z žvepla-njem. V kleti so razne plesni, jeseni pa se ob vkletenju mošta naselijo še razne drob-noživke, ki vplivajo, da mošt ne prevre pravilno v vino. Očistiti moramo vso vinsko posodo. Zdrave sode, ki so stali med letom prazni in bili večkrat žveplani, moramo temeljito izprati s čisto, hladno vodo, po potrebi z 2-od-stotno sodo, potem pa s kropom ali z vročo paro. Plesnivo posodo je treba pred izpiranjem z vodo odrgniti s krtačo, da odstranimo plesen. Vzrok raznih bolezni in napak v vinu, zlasti vonja po plesnobi. je pogosto nečista posoda, ki jo rabimo za trgatev. Oviniti je treba seveda tudi novo posodo. Posode za trgatev ne smemo rabiti med letom v druge namene, n. pr. za škropiva, pri žganjekuhi itd., ker je sicer težko odpraviti iz nje okus ali vonj po teh snoveh. Posode za črno grozdje ne smemo rabiti za belo grozdje. ker bi vino dobilo «vi-soko barvo». Posodo za trgatev ie treba vsak večer in do vsakem daljšem presledku, ko ie ne rabimo, temeljito umiti Vse železne dele stiskalnice in kovinske posode, ki pridejo v dotik z moštom, je treba pološčiti. Vse vrste težkih kovin, ki jih mošt topi, dajejo neprijeten okus in povzročalo razne motnje, n. pr., pobelitev ali počrniitev vina. Preveč težkih kovin pride v mošt samo pri predelavi, če kovinski deli niso pološčeni, medtem ko se med rastjo ne nabira v grozdju toliko kovin, ki jih trta srka s hrano iz zemlje, da bi zaradi tega pozneje trpel okus vina ‘ali da bi morali vina modro čistiti. Najbolje je, da se kar najbolj izogibamo železnih strojev in orodja, ki ni pološče-no. Tudi železne vijake pri vratcih soda je treba dobro premazati z lojem. Pokosi — trena — povinjena — posoda ne škoduje moštu ali vinu. Pocinkane posode v kletarstvu ne smemo rabiti, ker se v moštu in vinu cink topi; cink je strupen. Baker, ki na zraku hitro oksidira — prevleče ga patina — (svetel baker ni topljiv v čistem moštu in medenina se po daljšem času v njoštu topita in povzročata neprijeten kovinski okus ter razne motnje, '"urii nh"r.jnij se topi v moštu m vinu, če je dalj časa v do-t’''u z njima in če se segre- J®* Trgatev je svečano opravilo. plod dela in skrbi vinogradnika v celem letu. V dobrih vinskih letinah ustvarja veselo, v slabih vinskih letinah pa slabo razpoloženje. Pri trgatvi razločujemo zgodnjo trgatev, to je delo, ko trgamo zgodnje sorte in pobiramo gnilo grozdje, in 1 glavno trgatev, to je pravo trgatev. Pri tej potrgamo vse oobro dozorelo grozdje, razen zelo poznih sort, ki jih trgamo pri pozni trgatvi. 1. IZBOR. Odvajanje grozdja in jagod po kakovosti pri trgatvi imenujemo izbor. Izbor po zrelosti se priporoča v slabih letinah, ko grozdje ni enakomerno dozorelo na vseh delih trsa, ali pa v mešanih vinogradih, kjer različne sorte različno dozorijo. Važno je, da ločimo belo grozdje od črnega, ker more že par grozdov pokvariti barvo belih vin. Odbira pokvarjenih, gnilih in kakor koli poškodovanih jagod ali grozdja zahteva posebno predelavo v mošt in vino. Popolnoma suhe, zelene in kisle jagode zavrženo, ker niso za nikakšno rabo. To delamo ali pred trgatvijo — podbir — ali pa pri glavni trgatvi, kadar odbiramo tako grozdje in jagode v posebno posodo, tako preprečimo o-kužbo zdravega grozdja. Posebno važno je odbiranje gnilega grozdja pri modrih sortah, ker bi sicer prav gotovo dobili vino z okusom po gnilobi, plesni itd. Gnile jagode povzročajo, da vino porjavi, vsebujejo tudi škodljive drobnoživke, ocetne bakterije itd. Umazano grozdje škoduje vinu, ker prinaša s seboj poleg zemlje, peska itd. še železo, apno, magnezij itd. To daje vinu slab okus in lahko zmanjša kislino, če hočemo pripraviti dobro vino, moramo tako grozdje razlu-žiti. 2. SNAGA. Snaga pri trgatvi je za kakovost vina velikega pomena. Popolnoma napač- no je mnenje, da mošt med vrenjem izloči vso nesnago in tuje snovi. Nesnaga je leglo škodljivih glivic, plesni itd. Pomanjkljiva snaga pri trgatvi lahko povzroči kasne- je v vinu razne bolezni in napake. Ponovno je treba poudariti, da mora biti posoda za trgatev čista in vsak večer ali po daljšem presledku očiščena Motiv iz Prečnika razne nesnage. 3. Grozdje trgamo po vrsti od trsa do trsa in ga spravljamo v škafe, brente, pletene košare, kakor je pač običajno za posamezne vinorodne predele in države. Za načeto grozdje pletene košare niso priporočljive, ker izgubljajo grozdni sok, v šibju košare pa se začno razvijati škodljive drobnoživke. 4. Prevoz grozdja. V neposredni bližini kleti in prostorov za predelavo prenašam® grozdje iz vinograda v brentah ali temu podobnih manjših posodah. Važno je, da je | čas od trgatve do predelave grozdja čim krajši, nikakor pa ne sme preteči medtem več dni. Grozdje se posebno v večjih posodah zmečka zaradi lastne teže in izlužujejo se razne neprijetne snovi i® pecljevine, jagodne kožice itd.; to kvarno vpliva na kakovost vina. Za kakovostno vinogradništvo in kakovostna vina velja pravilo, da dovažamo iz vinograda do mesta predelave grozdje in ne drozgo. Iz bolj oddaljenih vinogradov prevažamo grozdje do mesta predelave z vozovi, kamioni itd. Tu je še posebno | važno, da sta prevoz in predelava čim hitrejša. GROZDNA PLESEN IN GNILOBA Neprijetna gosta v naših vinogradih I SIVA GROZDNA PLESEN Povzročiteljica je glivica Bo-trytis cinerea, ki povzroča ples-nivost grozdja. V naravi je zelo razširjena kot saprofit in napada povečini le oslabljene ali ranjene rastline. Napada najprej grozdne jagode, ki jih je ranil bodisi grozdni sukač ali toča. Kjer se glivica naseli, opazimo kmalu sivo, vatasto plesen. Vsak vinogradnik pozna to plesen, saj se mu ob trgatvi v vlažnih letih pokadi pod nos oblak sivega dima, ko meče plesnivo erod’e v Zdravo grozdje je ponos vinogradnika brento. To so trosi s katerimi je glivica izredno razsipna. Ko se glivica zaje v ranjene jagode, prodira od tod ob zadostni vlagi v zdrave jagode, kjer s posebnimi encimi ali fermenti povzroči razdejanje celične mrene. Tako dobimo ob trgatvi v vlažnih letih namesto grozdov plesnive kepe, v katerih le s težavo razločimo kakšno jagodo. Najbolj trpijo zaradi plesne sorte s tanko kožico in z zbitimi oblikami grozdov. Ker plesen uničuje barvilo v jagodni kožici, je v vlaž nih letih težko dobiti lepo rdeče vino. ki je namesto rjavo-rdeče. Bela vina iz plesnivega grozdja pa rada dobe rjavo barvo zaradi oksidaze, ki jo izloča glivica. Siva plesen napada razen grozdov še druge dele trte. V vlažni pomladi se pojavi na kabrnkih, ki zato od vrha gnijejo. Na listih, ki stoje preveč na gosto, se v vlažnem in hladnem vremenu pokažejo rjave pege, podobne oljnim madežem peronospere. Kmalu se na pegah razvije siva plesen, k.i nam pove Dravi vzrok obolenja. Celo celi nosanild zaradi plesni propadejo. V gosto nasajenih trsnicah postanejo slabotni poganjki plen te glivice že spomladi. Kadar se pred zorenjem plesen naseli na grozdnih pecljih, ti peclji segnijejo in grozdi popadajo na tla kjer propadejo. Siva plesen je na trti neprijeten gost, če se pojavi prezgodaj. Kadar se pa pojavi pozno že na dozorelem grozdju, je pa vinogradniku dobrodošla, ker povzroča tako imenovano plemenito (žlahtno) grozdno gnilobo. Z dozoretjem prične namreč kožica na jagodah odmirati in glivica prodre skozi kožico v jagodo. Na vdornem mestu izhlapeva voda iz jagod in zato se sok v jagodi zgosti in požlahti. Glivica v Jagodi porabi kislino in le malenkost sladkorja, tako da s svojo prehrano prispeva k izboljšanju mošta. Na grozdju se uspešno borimo zoper plesen, če grozdje ob prvem pojavu plesni poškropimo z ‘A-odst. raztopino mazavega mila. Zatirati moramo grozdnega sukača, da ni ranjenih jagod v vinogradu. Trta naj ne bo pregosto sajena in čvrsto povezana ob kol. V žičnih nasadih je manj gnilobe, če pa je grozdje močno plesnivo, ga poberemo, to je, pred glavno trgatvijo poberemo vse plesnivo in gnilo grozdje ter ga posebej stisnemo. BELA GROZDNA GNILOBA Ta bolezen napada predvsem grozdje. Povzročitelj je glivica Cniothyrium diplodiel-la. Po navadi najprej napade grozdne peclje ki rjavijo in se sušijo. Iz pecljev raste glivica v jagode, ki počasi izpre-minjajo barvo v belkastosivo, se gubajo in sušijo. Na sušečih se okuženih pecljih in jagodah se pokažejo drobne sive bradavičke, ki so glivina tro-sova plodišča. Iz njih izhajajoči trosi okužujejo nove grozde, najlaže pač skozi rane. Zato se bolezen pojavlja zlasti po toči. N;eno širjenje pospešujeta velika toplota in močna vlaga. Za kalitev trosov je najprimernejša toplota od 25-30 stopinj C. Ko se grozdi po-suše, navadno odpadejo, včasih pa obvisijo na trti. Tu se trosi razvijejo še prihodnjo pomlad, da tudi tedaj skrbijo za širjenje bolezni. Iz grozdnih pecljev se lahko okužijo tudi mladi poganjki, ki jih glivni micelij prerašča v obliki obročka, nad katerim se napravi zateklina. Takšni poganjki se navadno posušijo. Da bi zatrli to bolezen, vse napadene dele trte, to je posušene grozde in poganjke, do zdravega lesa porežemo in sežgemo, takoj ko se bolezen pojavi. Kjer se bolezen pozneje pojavi, škropimo trto, zlasti mlade grozde z 2,5-odst. raztopino kalijevega bisulfita ali pa z 2-3-odst. bakrenoapneno brozgo (galico). Nujno je treba poškropiti takoj po toč*- ČRNA GROZDNA GNILOBA Povzročiteljica je glivica Gid' gnardia Bidwellu. Je amerišK® ga izvora, v Evropi je pa najbolj razširjena v Franciji. * letih 1934 do 1936 so jo naš!1 tudi na otoku Krku in b-1' zu Sušaka. Leta 1947 se J® pojavila na Vipavskem .* nekem vinogradu v Brja*1 blizu Rihemberka. Bolezen- napada predvsei® na pol dorasle vinske jagod®’ poleg teh še listje, mlade P®" ganjke in grozde. Na mladi*1 listih in poganjkih se od ko®' ca maja do druge polovice j®' nija najprej pojavijo blede ^ kroglaste in podolgovate ne*® s premerom 2-3 mm. Kina)11 se pege povečajo na 1-2 cm 111 so rdečkaste barve z rjavi®* robom. Nekoliko pozneje se n® zgornji kakor na spodnji str®' ni posušenih peg pokažejo cl) ne pike, glivna plodišča, P1,) nidiji. Še pozneje, julija a‘ ko jagode zrastejo nekako n® dve tretjini svoje velikosti, s jagode kakor poparjene in ® razvijejo na njih rdečerjaL ali celo pepelastosive pege, ‘•j se v vlažnem vremenu nag1 večajo po celi jagodi. Po b kaj dneh se tudi na jagoda1 pokažejo črnikaste pike, pik |, diji, iz katerih uhajajo koi> diji v obliki vitic. Ti trosi **■ koj kale in okužijo nove ra® line v dobi rasti. Jagode ® med tem zgrbančijo, posusn ter odpadejo. Bolezen zatiramo tako, ® vse obolele grozde pobere1®, in iih sežgemo. Trto obreže1® do zdravega lesa in odpad®., sežgemo. Grozdja okuženih v nogradov ne smemo odnašaj’ kev okuženo grozdje in trS . snov širi bolezen. Z red®1 škropljenjem trte proti Peln nospori preprečimo tudi voj te bolezni. Koncentrat®^ bakrenih škropil naj bo koliko močnejša, 2-3 odst., , škropiti pričnemo bolj zgod® kakor proti peropospori. L TEDEN Nedavna preosnova tržaškega občinskega odbora in poverjen,je odborništva za zdravstvo in higieno slovenskemu socialističnemu odborniku Dušanu Hreščaku, je še vedno Predmet napadov nacionalistič-ne in skrajno liberalno-fašistič-he desnice na vodstvo Krščanske demokracije. Na svojem za-sedanju v sredo je šovinistično vodstvo prav tako šovinistične m skrajno desničarske Lege t azionale sklenilo predlagati ^dilnemu svetu organizacije izključitev župana dr. Frar.zila **°t glavnega odgovornega za Nepriljubljeno preosnovo občinskega odbora* in sprejem še drugih ukrepov proti pobudnikom preosnove odbora oz. vklju-bitve slovenskega socialista vanj. Na ta sklep Lege Nazionale je rakoj odgovorilo pokrajinsko vodstvo KD. ki je označilo Leso Nazionale za «orodje skrajne politične nacionalistične in rasistične desnice* in izjavilo, da predstavlja vsak ukrep pro-ll Posameznim članom KD na-Pdd na celotno demokrščansko stranko. Vodstvo KD je zato “reklo svojo popolno solidarnost z županom in pozvalo svojo Pristaše, da se v tem smislu tudi ravnajo obenem pa je jasna povedalo, da noče imeti nič “kupnega s sedanjim vodstvom J^ge Nazionale. že dan kasne-« te iz članstva in tudi iz vod-stva Lege Nazionale izstopilo ;ec vodilnih predstavnikov KD, -ned katerimi župan dr. Fran-2u. občinska odbornika Spac-d'ni in Gasparo, predsednik totoviščarske ustanove odv. Di ^>acomo, predsednik zavoda za Ludske hiše Galopin, načelnik svetovalske skupine KD Stop-Per in drugi, župan pa je pre-£el solidarnostne brzojavke de-pelt}ega tajnika KD. voditeljev in drugih. Svoje zadovoljstvo spričo stališča KD do u-krepov Lege je izreklo tudi vodstvo PSI. Liberalci in misini, JN njihovo glasilo v tej zade-i Piccolo*, pa še naprej go-rujo svojo. Liberalci in misir.i ?° sklenili vložiti priziv na dr-avni svet proti potrditvi seje urinskega sveta, na kateri je sprejeta preosnova občin-kega odbora. Kot znano je tak Priziv tržaški prefekt že zavrnil kot povsem neutemeljen. po poletnih počitnicah se je Petek sestal deželni odbor, je med drugim odobril zakon, ki določa ustanovitev «Po-vetovalnega odbora za brodar-|ty°» z nalogo, da pomaga de-emi upravi pri reševanju vseh Prašanj, ki se pojavljajo v zve-1 z brodarstvom in ki sodijo n Pristojnost deželnih oblasti, p ubor je razpravljal tudi o Sradnji svetovnega centra za Nravstvene raziskave. , Na dolinskem županstvu so ‘Obesili drugi seznam razla-cencev v zvezi z gradnjo naf »voda za družbo SIOT. Gre za ?6 zemljiških lastnikov, kate-m ponuja Ustanova za indu arijsko pristanišče smešno niz i® odkupne cene. Proti tem raz “Stitvam oz. proti nizko po avljenim odkupnim cenam je ni svetovalec dr. škerk vlo žpi nujno interpelacijo na de eini odbor v zaščito prizade-p razlaščencev, ti pa so se v petek zvečer na pobudo Kon-s Nija za zaščito razlaščencev stali na zborovanju, katerega , se udeležili tudi nekateri ovenski odvetniki. Sklenili so vni* * Posebno delegacijo k dstvu Ustanove industrijske- S. Pristanišča, da bi dosegli sje odkupne cene, ker ne mo-•J® Pristati niti na že ponu-D ni povišek 40 do 50 odst. na Sivino ponujeno ceno okrog Ua 'ir za kv. m. j, v P9nedeljek se je na trzanj univerzi začel 8. mednarod-tečaj o organizaciji prevo-y v Evropski gospodarski vJjtPnPsti- Tečaj se je nadalje-dav Ve?-teder- z zanimivimi prešo in^ strokovnjakov, vmes pa j, si udeleženci ogledali tudi rtav ■«> icaen z zanimiv sn Va.nji strokovnjakov, vmes pa si udeleženci ogledali tudi ščurave v tržaškem pristani- ^ Pordenonu so odprli dežel-vzorčni velesejem. Deželo je Vl0>ai odbornik Marpillero, cad? Pa minister Ferrari-Ag-‘•di. V petek pa so v Ljublja-soi odPrli mednarodni vinski Ve,ern in razstavo vin. Otvorit-cp.sta se udeležila tudi pred-g dnik tržaške pokrajine dr. jp.vona in predsednik ustanove l^obnovo kmetijstva Bruno . Zaradi slinavke in parkljev- SO ..X__i_______ R s»n.So °d včeraj pa vse do 5. zaprti dvolastniški L "J0, J ni prehodi pri Botaču, v,. ?!• Gropadi, Gročani, Orle- k„ uropadi, urocam, v. pV°gljah in Mavhinjah. uv ugajanja za sestavo večine oh i a centra v petih goriških W nah z nad 5.000 prebivalci r0rt v Pokrajinski upravi so že M aila prve konkretne rezultate, rtu,8®ji občinskega sveta v Gra-žun 1 s° izvoltli socialističnega ^Oana, včeral pa bi predvldo-. * morali izvoliti še odbornica .udi krminski občinski svet Voilf sestal v četrtek, da bi izderi ,žuPara in odbornike, pa - (OgristJanški svetovalci niso Pribit * —■—- — - hjprr, na Se'°’ ^er S0 Se V Za<^’ re dnevu pojavile nove ovi- Prei e se zdi> da se b°do naj-tr.J sestavili odbori levega cen-ra ..v mestih, kjer takšna ope-žavJa ne Pr0dstavlja hudih te-Pru’ ,na koncu pa se bodo spo-j^.JeJi še z najhujšimi težava-»fcj ki se pojavljajo dejansko Sfitho v občini Gorica. taborno vprašanje naj bi bila . trost predstavnika SDZ v v0f,l.nskem odboru. Njegovi iz-erP'i i nasprotuje PSDI, ki mu štvn 6 za to- da b' to odborni-0 Pripadalo njegovemu od- borniku. Manj težav so imele stranke s sestavo skupne programsko politične izjave in s sestavo programov. Ce se bodo pogovori med tremi strankami, kakor tudi seje občinskih svetov nadaljevali s takšnim ritmom kot v zadnjem času, ko so pogajanja zašla v zadnjo intenzivnejšo fazo, potem bomo morali počakati vsaj še kakšna dva ali tri tedne, če bo šlo vse v redu, da bodo sklicali prve seje občinskih svetov v Gorici in Tržiču ter seje pokrajinskega sveta. S stališča slovenske skupnosti naj omenimo le to, da so se sporazumeli o izvolitvi socialističnega svetovalca Waltri-tscha v pokrajinski odbor ter svetovalca SDZ odv. Sfiligoja v občinskega v Gorici, medtem ko bodo v krminski občinski odbor izvolili svetovalca KD Prinčiča. V Števerjanu se je sestal občinski svet. ki je odobril najem posojila v znesku 12.300.000 lir za kritje lanskega orimanlklla-ja, nadalje posojilo 800.000 lir za opremo otroškega vrtca v števerjanu. Izvolili so nadalje volilno komisijo, komisijo za prizive proti odmeri občinskih davkov, komisijo za sestavo seznama porotnikov itd. Za kmetovalce, ki jim le neurje povzročilo občutno škodo, je ministrstvo za kmetijstvo določilo sredstva, ki jih bo po zelo nizki obrestni meri — 1.5 odstotka — posojala Hranilnica v Trstu in Gorici ali pa Nac‘onal-r.a banka za delo; posojilo se mora vrniti najkasneje v petih letih. V Sovodnjah so imeli občni zbor domačega prosvetnega in športnega društva, na katerem so izvolili za novega predsednika Davorina Pelicona, za pod predsednika Alojza Tomšiča za tajnika na Villema Fajta. Ker želiio zbrati sredstva za dejavnost nogometne ekipe, bodo priredili od 4. do 6. septembra Plesro zabavo na igrišču v Sovodnjah. V Jamhah so imeli festival komunističnega tiska, ki ie v treh dneh privabil vebko ljudi s Krasa, Gorice in Brd Ker je nastala okvara na avtobusu, ni bilo kulturnega programa, v katerem bi morala nastopiti nevski zbor, o-odba ter zabavni orkester Svobode »Mencinger« iz Javornika ori Jesenicah. Ob že ključku so izvolili «zvezdico» «Dela» in «L’Unitš» Adelino Quirzi iz Jnmeli dijakinjo slovenskega učiteliišča. Vzorčni sejem v Pordenonn odraža furlansko dinamiko Osnova razstave so industrija, kmetijstvo in obrt «XIX. vsedržavni vzorčni sejem . Furlanije - Julijske krajine — Sejem industrije, kmetijstva in obrtništva*. Tak napis te pozdravlja nad glavnim vhodom na porde-nemško razstavišče, kjer so letos — prvič, odkar je sejem juridična oseba — zbrali nenavadno mnogo razstavnih proizvodov iz vse Italije, največ pa seveda iz samega Pordenona in okoliških središč. Doslej so nekatere velike tovarne iz Pordenona gledale na ta sejem kot na lokalno prireditev, do katere se ne kaže ponižati, kajti za velike tovarne je bolj umestno. če nastopajo samo v Trstu, Veroni, Padovi in Milanu. Letos so vse velike tovarne prisotne brez izjeme, razstavni prostor je kmalu postal pretesen in organizatorji so sklenili spraviti v sosedni dijaški dom »Antonio Za-nussi* običajno filatelistično razstavo del, razstavo izdelkov gojencev raznih tehniških zavodov ter priložnostni poštni urad. Dijaški dom je le nekaj deset metrov oddaljen od glavnega razstavišča, do njega pa prideš po tem, ko si prekoračil široko cesto; tudi to cesto so organizatorji kratkomalo odvzeli prometu, na njej pa namestili del razstave kmetijskih potrebščin. Tako so raZstvlšče razširili okoli 13.000 kv. m, od tega približnp 6.000 pod streho. Industrija, kmetijstvo in obrtništvo: res je industrija dala največje obeležje letošnj' prireditvi, kakor se to sicer dogaja že vrsto let: Pordenone se namreč ponaša z nekaj velikimi tovarnami, ki imajo določen pomen tudi v državnem merilu (Zanussi, proizvajalka gospodinjskih strojev UEX, dalje tovarna priklopnikov Bertoja, ki se je že dobro uveljavila tudi v Jugoslaviji, in sicer s sodelovanjem s tovarno Gošo iz Smederevske Palanke v Srbiji, tovarna keramičnih izdelkov Sca-la, itd.). Predsednik pordenonske-ga sejma L. Savio ne skriva svo jega zadovoljstva, da je letos pritegnil tudi vse magnate krajevne industrije (ob tem pa se za tržaški sejem in za druge sejemske prireditve v deželi — ne smemo namreč pozabiti, da si tudi Videm čedalje bolj prizadeva, da bi svoj sejem domačinstva čim prej povzdignil na višino, ki bi bila bolj primerna za drugo središče dežele Furlanije - Julijske krajine — pojavlja nevarnost, da bodo ti tovarnarji odpovedali so- Pordenonski vzorčni sejem se je letos zrinil celo na ulico delovanje). Med Vidmom in Por-denonom se že dolgo vrsto let bije podtalna a neizprosna bitka; Pordenone bi rad postal pokrajina zase, Vidmu pa seveda to ne gre v račun, zlasti ne zaradi tega, ker se iz Pordenona steka v pokrajinsko blagajno mnogo denarja v obliki raznih davčnih dajatev, ki bi poslej ostale lepo v Pordenonu. Pordenone ima tudi vse pogoje, da se uveljavi kot najvažnejše industrijsko središče v Furlaniji ter s tem odvzame Vidmu to prvenstvo. Nekaj kam-panilizma je tudi čutiti v obeh prizadetih področjih, namreč ob »levem in desnem bregu Tilmen-ta» bitka pa se je zdaj še bolj razvnela, ko je šlo za rešitev por-denonskega sejma: kako privabiti izdelovalce nožev iz Maniaga? In proizvajalce stolov iz Manzana? Pa ra7.ne proizvajalne zadruge in obrtniška združenja? Zaenkrat kaže, da se je poteza letos posrečila Pordenonu, Videmčani pa snujejo dalekosežne načrte za prihodnje leto. Res je sicer, da si Pordenone nekoliko svojevoljno lasti pravico da naziva svojo prireditev »sejem Furlanije - Julijske krajine*, mordai bi nekoliko bolj skromen naslov bolje označil to prireditev. To pa seveda ne pomeni, da je sejem pod določeno ravnijo ali kaj. Nasprotno, vsem Tr- žačanom, ki jih v tem času (do 8. septembra) pot zanese tod mimo, svetujemo, naj si sejem ogledajo, če ne z drugim namenom, da vidijo, kako okusno se lahko razporedijo posamezne delne razstave na odmerjenem prostoru. Novosti v tehničnem pomenu besede ni najti v Pordenonu. O-gled sejmišča pa opozarja na razliko med tržaško statičnostjo in furlansko dinamiko. Težko je v par besedah povedati, v čem se ta razlika najbolj izraža: morda v skrbnosti, s katero so prireditelji postavili drugo zraven druge konkurenčne razstave, morda v trudu, ki so ga pokazali, ko je šlo za to, da čim bolje in racionalneje izkoristijo odmerjeni prostor morda tudi v živahnosti, s katero se obiskovalci menijo s razstavljalci. Pordenonska podjetnost pride na Vsakem koraku do izraza tudi na sejmu, pa naj gre za industrijsko dejavnost, za kmetijstvo (zlasti vinogradništvo in živinoreja), za obrtništvo ali pa za turizem in umetnost. V večernih urah se vrstijo zanimivi in vabljivi programi, na sejem prihajajo obiskovalci tudi iz razmeroma zelo oddaljene okolice. Kljub temu pa so prireditelji tudi letos omejili gastronomski park na minimum, tako da niso odtrgali razstavam preveč dragocenega prostora. niiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VISOK JUBILEJ V KRIŽU Justina Jožinova 90-letnica Jušta Košuta vd. Tence po domače Jožinova Med vasmi tržaške okoli te se Sv. Križ lahko pohvali s svojevrstnim prvenstvom: med svojimi prebivalci šteje veliko starih, celo %elo starih ljudi. Samo takih, ki so prekoračili 90. leto, so štirje, med temi je ena, ki je letos marca stopila v svoje 101. leto. Med temi našimi resničnimi grčami, kot jih imenujemo, je tudi Justina Košuta, vdova lence, po domače Jožinova, ki je minuli petek slavila svoj devetdeseti rojstni dan. Slavljenka se je rodila 27. avgusta 1875 v Križu, v hiši, kjer so pravili pri Bezinovih. Kako naj bi v nekaj priložnostnih vrsticah strnili življenje ')0 let? To je nemogoče, vendar bomo skušali na kraiko nakazati vsaj nekaj bistvenih datumov in podatkov: Ko je bila naša slai'-njenjka stara komaj dpc leti, ji ie umrla mati, ki je poleg nje zamstila še šest otrok. Dokler ni toliko dorasla, da je že dokončala osnovno šolo, je živela pri svojem slarem očeiu. Med tem pa se je njen oče ponovno oženil in tedaj se je vrnila spet na svoj dom, da bi že začela pomagati v družini, ki ie bila zelo številna. Poleg tega je bila tu tudi velika kmetija, ki 8<>RUO S. SERGIO (avtobus 20 — 21) Predvaja danes, dne 29. t. m. z začetkom ob 20.15 uri (pono-v,tev prvega dejanja) zabavni film: II giorno piti eorto (NAJKRAJŠI DAN) gra 44 svetovno znanih igralcev in __ FRANCO FRANCHI — CICCIO INGRASSIA V Ponedeljek, 30. avgusta ob 21.15 t oont/uistaiori delta Luna (OSVAJALCI LUNE) t Fantastično • znanstveni in avanturistični fil.n krajo: ■'EORGE WALLACE, ALINE TOWNE in ROY PANCRAFT Pred nekaj dnevi smo poroča.!, kako sta dva gasilca sredi Trga Garibaldi, ko sta čakala na prosto pot zasačila tri tatiče, ki so se vozili v ukradenem; avtu Avto fiat jjSi TjUS?$ ,© tfttjči ulf raiili prejšnji večer gasilcu Tulliu Privileggi-ju in naslednjega dne je dvema njegovima kolegoma- uspelo, da sta tatiče prijela. Predvčerajšnjim so agenti letečega oddelka zaključili s preiskavo v tej zvezi in prijavili sodišču 18-letnega Edija Gregorija iz Ul. Ca-boto 26, dva njegova mladoletna pajdaša pa so pustili na začasni svobodi. i Potem ko sta gasilca Alberto Ca-podei in Graziano Brcssan prijela tatove, sta Jih izročila agentom letečega oddelka. Ti so Gregorija, ki je tedaj vozil ukradeni avto, zaslišali Fant pa je imel kar precej grehov na vesti. Povedal je, da je v zadnjih časih ukradel dve vespi, se z njima vozaril po mestu in ju zapustil, ko nista bili več za rabo. Eno je pustil v Križu, tam je ukradel drugo, ki jo je potem zapustil nekje v mestu. Kmalu pa se je Gregor' naveličal vesp in začel krasti avte. Najprej je na Trgu Sv. Jakoba ukradel fiat 500 TS 3199G, potem pa, ko Je toga zapustil, je ukradel Privlieggijev avto. Toda s tem ni še konec. Gregori se Je zadnje čase z ukradenimi vozili podal tudi na Koprsko. Agentom pa se je zdelo sumljivo, kako je mogel Gregori tolikokrat čez mejo, ko pa je s propustnico dovoljeno samo po štirikrat na mesec. Tako je prišlo na dan, da je nekoč Gregori bil pri nekem prijatelju, ki mu je zelo podoben in temu je ukradel propustnico. S prijateljevim dokumentom Je nato šel še nekajkrat čez mejo. No, Gregori jih je nakuhal kar precej, zdaj pa se bo moral zagovarjati pred sodniki zaradi številnih prekrškov zakona. Aretirali so ga in prijavili zaradi tatvine z ob-teževalnimi okoliščinami, zamenjave osebe, nedovoljenega prehoda meje in vožnje avta brez vozniškega dovoljenja. Za Gregorija, ki Je šele začetnik, ni kaj reči. Dva ranjena v filobusu po trčenju z avtom Nesreča preganja filobuse proge štev. 5. Pred nekaj dnevi smo po-ročali o nesreči, ki se je pripetila na Trgu Ospedale, kjer je neprevidno prečkanje ženske povzročilo, da se je moralo zateči v bolnišnico 6 oseb, ki so se peljale v filobusu, katerega je šofer nenadoma zavrl. Ravnateljstvo Acegata je celo nalepilo na okna filobusov in tram. vajev opozorilo, naj se potniki, stoje, trdno držijo oprijemalnih drogov. Kljub temu pa se pogosto-ma dogodijo take nesreče, da zaradi ržikviiranja filobusa nekaj potnikov pada. JOŽ* . Zadnja nesreča se Je pripetila včeraj zjutraj okrog 8. ure na vogalu Ul. XXX Ottobre in Ul. Tor-rebianca. Ob tisti uri je v smeri proti Trgu Oberdan vozil filobus štev. 5, ko je privozil do omenjenega vogala, pa je prišlo do trčenja z avtom «renault» TS 54412, ki ga je proti Ul. Carducci vozil 30-letni Arduino Rossetti iz Milj, Zin-dis . Stradello 17/a. Zaradi nenadnega zaviranja sta v filobusu padla dva potnika. Nekaj časa potem so 74-letno Costanzo Rugo iz Ul. Boc-caccio 15 ter 51-letnega delavca Li berala Aviana iz Ul. Lago 5 z re šilnim avtom odpeljali v bolnišnico, ker so žensko nujno sprejeli no nevrokirurški oddelek s progno zo okrevanja v dveh tednih zaradi velike rane na temenu in začasne izgube spomina, Avianu pa so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč Pri padcu se je pobil po spodnji strani hrbta in se bo moral zdraviti 5 dni. Veliko hrupa za nič Na križišču Koma in Ul. Formi-ca se je včeraj okoli 19. ure pripetila lažja prometna nesreča. Tr. čila sta avstrijski avtobus in fiat GOo goriške registracije. Skoda je malenkostna, morda kakšnih 5000 lir na desnih fiatovih vratih. Nesreča pa ni pomembna zaradi škode, ampak zaradi okoliščin in pa kopice ljudi, ki so se zbrali okoli vozil. Trčenje je nastalo takole: avtobus je zgrešil pot in se je po Ul. Formica z vzvratno vožnjo vračal na Korn. Vtem je s Korna pripeljal fiat ter skušal zaviti v Ul. Formica, čeprav je bil avtobus že na križišču ter voznik fiata ni imel pregleda, če je cesta, kamor namerava peljati, prosta. Ker je vrhu vsega zapeljal zelo blizu zadnjega dela avtobusa, je bilo trčenje skorajda neizogibno. Radovedneži, ki so se nabral: okoli mestnega policaja ter pozneje tudi okoli karabinjerjev, ki so prišli, da bi sestavili zapisnik, so na moč ugibali, kdo je krivec. Tako so se razgreli, da so se dodobra sporekli in ni dosti manjkalo, da ni na istem kraju nastal nov incident, tokrat zaradi povsem drugačnih razlogov. Ulil IIIIIHMIII.II l lil lili lil Hill lin llllll IIIII lilllllllllll|||||||||||||||l||Mlllliai|||l1|,|,|||l,|ll|||||,lt||||||||||l|,„ S KMETIJSKEGA NADZORNIŠTVA Začeli bodo s pregledom živine na Krminskem Prispevek svilogojcem za nakup semenja Kot poroča pokrajinski živino-zdravnik, so uspešno zaključili s pregledom živine po hlevin na področju gradiščanskega okraja ter u-gotovih zelo malo primerov obolelosti živine za Jetiko ali brucelozo. V prihodnjih dneh bodo nadaljeval: s podobno akcijo, pri kateri sodelujejo pokrajinska uprava in kmetijsko nadzornlštvo, tudi po hlevih krminskega okraja. S tem bodo zaključili ponoven pregled za asanacijo govejih hlevov po vsej go-riškl pokrajini, kjer so ugotovili na splošno prav dobro zdravstveno stanje. Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo sporoča nadalje prizadetim rejcem svlloprejk, da je deželna uprava odobrila poseben prispevek v znesku po 2.400 lir za okvirček domačega in po 2.600 lir za okvirček uvoženega semenja pridelka 19G5. Prizadeti sviloprejcl naj napravijo prošnjo na kolkovanem pa pitju ter Jo naslovijo na kmetijski oddelek pri deželni upravi. Lahko napravijo tudi skupno prošnjo pri krajevni sušilnici s katero imajo opravka In kjer bodo prejeli vsa podrobnejša pojasnila. Prošnje je treba vložiti do 16. septembra. V uradih SKGZ in SPZ zopet normalen urnik Uradi Slovenske kulturno gospodarske zveze ln Slovenske prosvetne zveze v Gorici Ul. Ascoli l/I bodo v sredo 1. septembra zopet u-vedli normalen urnik. Za občinstvo bodo poslovali vsak delavnik Od 8.30 do 12.30 in od 16. do 18.30. Ob sobotah od 8.30 do 12.30. Isti urnik velja tudi za Ljudsko knjižnico, ki je istotam. Opozarjamo ljubitelje lepih domačih knjig, du ima knjižnica lepo število izvirnih slovenskih romanov ter svetovnih prevodov, s katerimi lahko zadovolji tudi zahtevnejše bralce. V čitalnici so brezplačno na razpolago tudi številni časopisi in revije. Vpisovanje in izpili na slovenskih šolah Ravnateljstvo nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da traja vpisovanje v 2. in 3. razred te šole nepreklicno do 25. septembra. Istočasno sporoča. du se pričnejo popravni !z;Mti 1. septembra ob 8.30 po vrstnem redu, kakor je naveden na razglasni deski te šole. Didaktični ravnateljstvi za osnovne šoie s slovenskim učnim j-~zi kom v Gorici in Doberdobu obveščata vse prizadete, da se bodo začel pcpiavnl izpiti v jesenskan roku v sredo 1. septembra čez peli raz-led osnovne šole ln v peten 3. septembra pa čez drugi razred. To vrija za vse sol- ki spada, o pod omenjeni ravnateljstvi. Različne cene sladkorja brez olajšav proste cone Pred nedavnim je ministrski odlok za cene dovolil podražitev sladkorja za 15 lir; od tega zrte-ska naj bi pridelovalci sladkorja kmetje — dobili en del, cukrar-ne drugi del, ostalo pa naj bi šlo za poslovni davek in druge po stavke. S sklepom CIP se je torej rafinirani sladkor, ki ga običajno rabimo, podražil od 220 na 235 lir kg. V Gorici podražitev sicer ne zadene potrošnikov, ker v glavnem vsem zadostuje obrok sladkorja, ki ga dobijo po 150 lir na osebno živilsko nakaznico. Podražitev pa se pozna v drugih krajih pokrajine, pa pri tistih, ki nimajo izkaznic ali porabijo več sladkorja kot ga dajejo na izkaznico. Ta cena pa še ni dokončna, ker obstaja še ena okrožnica CIP od avgusta, po kateri se mora slad kor podražiti v posebnih prilikah za nadaljnjih 10 lir pri kilogra mu, pa tudi več če gre za sladkor v zavojčkih, kockah itd. Potemtakem prodajajo običajni ra •finiran sladkor po 240 lir, rafiniran sladkor v vrečicah po pol kg in en kilogram po 250 lir, sladkor v kockah po 260 lir iitd. Cena sladkorja pa ni enaka v vsaki trgovini, ker ga v nekaterih dobite po 230, v drugih po 245 lir, pa čeprav sta trgovini druga poleg druge. KPI zahteva sklicanje pokrajinskega sveta Pokrajinski svetovalci KPI so poslali predsedniku pokrajinske uprave dr. Chientaroliju pismo, v katerem ugotavljajo, da dva meseca in pol po volitvah še vedno ni bila sklicana seja pokrajinskega sveta. Med tem so dozoreli številni problemi in de želni svet bo v septembru obrav naval in izdal več zakonov, k se neposredno tičejo naše pokra jine in krajevnih organizmov. Za to je potrebno, da predsednik ne raudoma skliče sejo pokrajinske ga sveta, -na kateri naj bi izvolili predsednika- in odbornike in bi svetovalci takoj začeli s svojim delom. PROBLEMI IZ ST. MAVRA Le z asfaltiranjem bodo lahko uredili cesto do Pevme Vinogradniki so prijavili škodo po neurju za pomoč Ce boš vprašal Sentmaverca, kateri so najvažnejši problemi njihove vasi, ki bi jih bilo treba nujno rešiti, bo prav gotovo postavil na prvo mesto cesto. Njihova povezava Gorico skozi Pevmo je že vsa povojna leta problem, ki ga občinska uprava v Gorici odlaga z vedno novimi obljubami. Vaščani pa morajo prisostvovati stalnemu poslabšanju te edine povezave z Gorico in ostalim svetom. Vsak nov dež poglobi jarke na cestišču in kmalu odnese tisto malo gramoza, s katerim so skušali zakrpati največje luknje. Ob lepem vremenu pa dušijo oblaki prahu ljudi in živino Vsi domačini dobro vedo, da bo treba to cesto asfaltirati, ker so vsa druga popravila zaman. Tudi občinska uprava v Gorici ve to in v petletni gospodarski načrt je predlagala tudi popravilo 3,1 km dolgo pot od Pevme do St. Mavra s predvidenim stroškom 80 milijonov iir za njeno ureditev in asfaltiranje. Ker je bil proračun napravljen že pred leti, bo treba stroškovnik zaradi splošne podražitve še povišati. Toda do kdaj bo ostalo le pri načrtu? Ali se bo nova uprava levega centra, ki jo sedaj pripravljajo, zavzela tudi za ta naš problem. Med tem so se tudi kmetje Iz St. Mavra, ki jih je najbolj prizadejalo neurje preteklega julija ter prav temeljito oklestilo nekatere vinograde, prijavili pri občinski u- UIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinililinillllllllllllUIIIIMIIIIIIIUIHIUHMINHNmiUINtUIIUIIHIH, Z IZPOPOLNITVIJO NAPRAV NA VIŠARJAH Izboljšano delovanje prenosnikov RAI-TV v Kanalski dolini Okvare bodo popravljali z radijskimi impulzi ter vključevanjem avtonomnih generatorjev pravi za pomoč. Sedaj pričakujejo, da jim bodo dali iz solidarnostnega sklada vsaj najnujnejše in da bodo upoštevali škodo tudi pri davkih. 7, včerajšnjim dnem so okrepili naprave za prenos televizijskega programa v Kanalsko dolino ter še prav posebno v Trbiž. Na Vi-šarjah so namreč namestili nov močnejši prenosnik, ki bo povsem zadostoval krajevnim potrebam. Da bi bila zveza med Vidmom, Tolmačem in Višarjami čim boljša, bo prenosnik deloval na krat- bodo prav tako preprečili dolge kih valovih, ki niso v toliki ijieri pavze ffaEkranih, ki so bile po-piod vrženi vplivom atmosferske “ŠlodltfS fMHMIJKsSflS elttfttike na lektrike. Prvi prenosnik na Višar-jah so postavili pred ^edmimi-osmimi leti. Posebnost novega prenosnika je v tem, da ga bodo popravljali na daljavo, po elektronskih impulzih iz videmske centrale. S tem bodo izločili uporabo delavcev. Na ekranih ne bo več mučnih prekinitev, ki so spravljale ljudi pred sprejemniki v slabo voljo. Dobro sprejemanje televizijskega programa pa bo omogočala še neka novost, ki so jo prav tako ...............................................i.m....................mm,..... VESTI IZ STANDREŽA Rojakinja is Amerike na poročnem potovanju Nogometaši Juventine bodo gostovali v Domžalah Prišlo je že nekako v navado, da naši rojaki, ki so se izselili v tuje dežele, prihajajo na poletni oddih v svoj rojstni kraj in tudi letos smo čltalt o takih obiskih. V preteklem tednu pa smo imeli tak obisk tudi v Standrežu in sicer Normo Legiša, po domače od Zel-kinih, ki Je Imela svoj dom v Klancu. Družina se je preselila že pred kakimi desetimi leti v ZDA, kjer živi sedaj v bližini New-Yorka; mati, brat ln Norma, ki je kot rečeno prišla sedaj na obisk. Pravzaprav to ni samo obisk, ampak poročno potovanje, ker se je Norma pred kratkim poročila z inženirjem Joe Bocchinom ter mu je hotela ob tej priliki pokazati tudi svoj rojstni dom. Gosta sta se zadržala v Standrežu dva dni in sorodniki, pa tudi prijatelji so bili njenega obiska zelo veseli. Seveda je Norma našla v Standrežu številne spremembe, tako pri ljudeh, kot v izgledu vasi. Povedala je tudi, da zlasti mati čuti veliko domotožje po domačem kraju in nikakor ne more pozabiti domačinov, katerih sredi je preživela boljši del svojega življenja. V krogih nogometnega društva Juventina se marljivo pripravljajo na novo nogometno sezono, ki ae bo pričela prihodnji mesec. Obenem skušajo pridobiti še nove člane med naraščajniki. Zato vabijo tiste mladince, ki imajo veselje do nogometa, naj se vpišejo v društvo, kjei bodo imeli vso možnost, da se uveljavijo. Vpisovanje se vrši Pri Mariju Bordonu in pri Juliju Vidozu v Standrežu. Pojasnila dobijo lahko tudi pri Milanu v baru. Preč. tedni je vodstvo Juventine navezalo stike tudi z nogometaši iz Domžal, prijaznega mesteca v bližin! Ljubljane. Dogovorili so se za prijateljsko nogometno srečanje. ki bo v Domžalah, po vsej verjetnosti v nedeljo 12. septembra popoldne. Za to gostovanje se domači športniki in nogometaši marljivo pripravljajo in pravijo, da bo odšla tisti dan cela kolona avtomobilov v Domžale, da bi podprli svoje igralce. Delavec z Martinščine se je porezal z žago S svojim prevoznim sredstvom se je včeraj popoldne pripeljal v civilno bolnišnico v Gorici strugar 23-letni Giancarlo Visintin z Martinščine. Ponesrečil se je na delu v strugarski delavnici v .Za-graju. Porezal se je po levi roki z. žago, s katero je skušal prežagati kos železa. Po prejeti pomoči je odšel domov. Okreval bo v 6 dneh. vpeljali v sistem prenašanja televizijskih sporedov v Kanalski dolini: k vsakemu prenosniku, ki ga napajajo iz običajnega električnega omrežja v dolini, so montirali avtonomni generator, ki takoj začne proizvajat: električno energijo, brž ko zmanjka elektrike iz krajevnega omrežja. S tem relaciji Videm-Višarje. Sedem ranjenih v nesreči pri Gradežu Sedem ranjenih oseb, od katerih tri hudo, je tragični obračun pretresljive prometne nesreče, ki se je pripetila predvčerajšnjim zvečer na nekem ovinku na panoramski cesti blizu Gradeža. Zaradi hitrosti je avto dgiulia« tre?čil v nemški «opel» in oba avtomobila sta skoraj neupo-rabna. «Giulio» je vozil 18-letni Giovanbattista Pittino, v avtu so se peljali še 14-letna Rossella Bruse schi, hči industrijca Dina Bruse-schija, predsednika «Udinese», 16-letna Gianna Pittino in 18-letni Francesco Servili vsi iz Vidma. Nemški avto pa je vozil 44-letni Heinz Huber, njegova 41-letna žena Gertrude in 16-letna hči Gelin-da vsi iz Miinchena. Nesreča se je pripetila, ker Je Portilli prenaglo zavozil na ovinek, izgubil oblast nad avtom in treščil v nasproti vozeči »opel«. Vse po nesrečence so odpeljali v bolnišnico v Gradež, najhuje pa so se po nesrečill Bruseschijeva, ki so jo pridržali s strogo pTidržano prognozo. Htiberja pa so morali nemudoma operirati, ker so mu razbitine avta strgale želodčne stene. Vpisovanje v Slovenski dijaški dom v (iorici Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1965-196J v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, motajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda. Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do Izpolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa ostala pojasnila In navodila pie.imejo prosilci pri upravi Slovenskega dijaškega doma v UMcl Montesanto 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure. v Gorici CORSO. 15.00: «11 giomo della ven-detta«, Kirk Douglas in Anthony Quinn. Ameriški barvni film. VERDI. 14.30: «A 007 — Dalla Rus-sia con amore«, S. Connery ln Daniela Bianchi. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 14.30: ((Destino suirasfalto«, Kirk Douglas m Bella Darbi. Ameriški klnema-skooe v barvah. VITTORIA. 15.00 «11 segreto di Budda«, B. Harris in R. Koch. Nemški kinemaskopski film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00: (.Tarzan contro gli uomini leopardo«., Ralph Hudson in Nando Angelini. Ameriški cinemascope v barvah. v Tržiču NAZIONALE. «Storia di una mo-naca«, Audrey Hepburn. Barvni film. AZZURRO. «E1 Cid», S. Loren, C. Heston, Genevieve Page. Cinemascope v barvah. EXCELSIOR. «Lo sperone nudo», R. Calhoun in Linda Damell. Barvni film. PRINCIPE. «Scotland Yard — se-zione omicldi«, S. Connery. v Ron kub RIO. «Se60ltRI*e bidonati«, F/ Fran-chi in C. Ingrassia. EXCELSIOR. «Le spie uccidono a Beyrut», R. Burton. Nezgoda dečka s Peči Sinoči ob 20.30 so starši pripeljali v gorlško civilno bolnišnico 12-letnega Edija Petejana s Peči štev. 51, ki je malo prej padel doma ko je hotel po stopnicah v pr vo nadstropje ter se je ranil na desnem kolenu. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo 10 dneh. iiiiHiiiiumniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimtiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiu Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V občini Gorica je bilo od 22. do 28. avgusta 30 rojstev, 4 smrti, 4 poroke in 12 oklicev. Rojstva: Mlchele Bucchini, Marina Vidoll, Fabrizlo Dottorl, Marina Pavan, Cristina Manfroni, E-lena Manfroni, Sandra Marega, Lo-redana Cocetta, Daniele Sgoifo, A-lessandro Apa, Stefano Piemonte, Mana Trlpaldi, Paolo Ippolito, Roberto Demichell, Lulgl Mancini, Tiziana Terrazzer, Graziella Savasta-no, Ada Bidoll, Francesca Gorlato, Maria Grazia Devidč, Tiziana Fa-lasco, Antonella Marassi, Mauro Vecchiet, Marco Gamba, Grazia Miani, Cinzia Ninzatti, Roberto Zanin, Raffaella Delal, Daniela Brussolo, Battlsta Giovanna Šale. Smrti: upokojenec 64-letni Giuseppe Scannicchio, delavec 56-letnl Roberto Valdemarin. trgovec 67-letni Menottl Zambelli, gospodinja 77-letna Giovanna Spazzali. Oklici: natakar Anastasio Slrch In Maral De Coster. gostilničar Francesco Podveršič in gospodinja Adele Ferletlg, delavec Vittorio Provenghl in delavka Venna Bosca-rol, livar Ernesto Sitar in delavka Archidea Petean, zasebni uradnik Edoardo Vergna in zasebna uradnica Irma Zej, uradnik Celso Ma-cor in uradnica Laura Stabon, pro- dajalec Italo Maniacco ln pletilja Claudia Morsan, zidar Nobile Marega in slaščičarska delavka Maria Spessot, delavec državnih železnic Fulvio Sclaunich in gospodinja Io-le Jerman, zasebni uradni Vittore Bertagnin in baristka Erminia Mil-Ioni, zidar Francesco Antoni in o-troška vrtnarica Maria Leban. Poroke: študent Adriano Zampa-no in gospodinja Marlaelisabetta Franzonl, karabinjer Clrino Di Bar-tolo in delavka Carla Velisceh, železničar Costantino Beltrame in tajnica podjetja Gianna Turcutto, zasebni uradnik Giuseppe Vescovo in gospodinja Maria Burtone. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 29. avgusta je v Gorici od prta cvetličarna VOIGTLAENDER v Ul. IX Agosto št. 3 — tel. 24-33 DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je v Go rici odprta lekarna D'UDINE, \ Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici na višjo dnevno temperaturo 21,6 st, pinje ob 15.50 in najnižjo 14,2 st-pinje ob 4.40. Dežja je padlo < mm. Povprečna dnevna vlaga znašala 74 odstotkov. ŠPORTNO DRUŠTVO V SOVODNJAH prireja trodnevno PLESNO ZABAVO na športnem igrišču v Sovodnjah V soboto, 4. septembra: PLES od 20. do 24. ure V nedeljo, 5. septembra: ob 14.30 tekma v BRIŠKOLI z bogatimi nagradami; - od 20. do 24. ure PLES V ponedeljek, 6. septembra: od 20. do 24. ure PLES s tekmo v valčku. Igral bo prvovrsten orkester Deloval bo bogato založen bifč Parkirni prostor za vozila MOTO PARILLA K 1 Nadomestni deli za avtomobile ! Motorna kolesa in ciklomotorji GORICA — GORIZIA VESPE LAMBRETE N S U Co PRALNI stroji, avtomatični in superavtomatlčni — HLADILNIKI — ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA -Ekskluzivno zastopstvo in zaloga 0. KRAINER & C. GOR" 4 - UL KaateUo 41 tel, 2039 jamo na dom v vse kraje Jugoslavije želji poSUJi krajo ugodni plačilni Izredno NAJNI2JE pogoji CENE —- 10 — 29. avgusta 1965 PflmofsTcTffivnft CZD najnovejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC • 57 rubini ii z 88 rubini «Luis D’ Or> najtanjša ura na svetu Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA* Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje /mport - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti • Garancije 'ICARSKA SUPERMARKA NOVA TRGOVSKA HIŠA VELEBLAGOVNICE nama trgovska hiša ___LJUBUANA v LJUBLJANI, na Titovi cesti (nasproti pošte) Sest prodajnih etaž 10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — Šport — letovanje itd. V II. nadstropju velika Izbira USNJENE KONFEKCIJE: plašči - kostumi — suknjiči - jopice itd. V pritličju USNJENA GALANTERIJA: torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd. Obiščite tudi naši poslovalnici TROMOSTOVJE — Wolfova ulica št. 6 ELITA — Čopova ulica št. 7 20% popusta pri nakupu s tujo valuto MEBLO trgovina s pohištvom na drobno NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO. FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE. NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOGI» več tipov. IZKORISTITE 20% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI “ PREVOZNI IN CARINSKI STROSK1 SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DRŽAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI S KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DO STAVO NA DOM IN MONTAŽO Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE. UNIVERSALTECNICA KADIO - 1KI.KVIZOKJI - AVTOMATIČNI IN SUPKKAV-TOMAT1CNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - KLEK TROGOSPODINJSK1 PREDMETI CANDV - REX - OGE Izredne cene za izvoz Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji UNIVERSALTECNICA T r I e s t e - Trst Cono Garibaldi it. 4. tel 41243 in Trg Goldoni št. 1 MEBLO Hotel «TRIGLAV» KOPER - TELEFON štev. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe. terasa, zimski vrt. nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate «GIU-STERNO« z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RIZANA» s specialitetami, postrvmi ln rečnimi raki. OotsCite slovito RESTAVRACIJO BELVEDERE nad IZOLO MEDNARODNA IN DOMAČA KUHINJA IN IZBRANE PLJA-CE - DNEVNO ZABAVNA IN PLESNA GLASBA ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR nudijo vse hotelske usluge. Priznana domača ln Inozemska kuhinja. Telet 21 in 51 B O V E C Priporočamo tudi obisk hotela ((Planinski orel« v Trenti ln gostišče v Soči ln Logu pod Mangrtom TURISTI IZKORISTITE NOVO M02NOST POTOVANJA SKOZI PREDOR PODBRDO - BOHINJSKA BISTRICA - BOHINJ Dnevno prevoz avtomobilov in avtobusov IZ PODBRDA ob: 4,20 — 8,59 — 12,28 — 16,11 — 20,38 IZ BOHINJSKE BISTRICE ob: 7,05 — 9,10 — 11,51 — 15,07 - 19,05 - 23,11 PRIJAVA VOZIL NAJMANJ 2 URI PRED OD HODOM VLAKOV OSEBNO ALI TELEFONSKO Postaja Bohinjska Bistrica tel. 76122 Postaja Podbrdo tel. 9 Oglejte si najlepše podzemsko čudo na svetu (POSTOJNSKO JAMO* OBISKI VSAK DAN OB 8,30, 10,30, 13,30, 16. ln 18. url. Izredni obiski po dogovoru z upravo. Obiščite tudi ŠKOCJANSKE JAME PRI DIVAČI Obiski ob 10 in 15. uri vsak dan PARK HOTEL B L i<: d TELEFONI 284 — 338 • 200 LEŽIŠČ • RESTAVRACIJA • KAVARNA • NOČNI BAR • IIOTEL ODPRT CELO LETO V sestavi PARK HOTELA te tudi SPORTHOTEL NA POKLJUKI in IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM. VSI OBRATI POSLUJEJO CELOLETNO RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI KANAL - TEL. 8 IIOTEL LEV LJUBLJANA _ , , ^ ^ VOŠNJAKOVA J J__1 H j V TELEF. 310555 Telegram LEVHOTEL Telex JUGOSLAVIJA KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji • Restavracije • Restavracijske terase - Slaščičarna Dancing kavarna Zabavni program • Aperitiv bar Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne in konferenčne dvorane čitalnica Frizerski salon Menjalnica • Informacijska služba Taksi služba Podzemeljske garaže Lasten parkirni prostor ■ Prlstajališče z* helikopterje - Boksi za pse Hladilnica za dlvlačino. NOVA GORICA - Tel. 21044 opravila kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in to- vora doma in v inozemstvu. TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro ln solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge. Hotel JELOVICA - Bled «A» KAT. NOVOZGRAJENI HOTEL Z VSEM SODOBNIM KONFORTOM MEDNARODNA KUHINJA IN DOMAČE SPECIALITETE «Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik Vas lepo in poceni postrežeta HOTKI, SLON I.JLJHI..1 /1 l\l/I \f ta-3 S/2 HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA p MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI C BAR Z MEDNAROONIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM 5* • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN ^ BANKETNI PROSTORI 5? ReStOVradja «ŠEMPETER» Šempeter pri Novi Gorici tel. 21458 Vedno dobro pripravljene domače jedi in druge specialitete, pristna vina in druge pijače. V moderno preurejeni restavraciji vam bo prijetno. Vsako nedeljo ples! TURISTI: IZLETNIKI, OBIŠČITE GORNJE POSOČJE! Pivo «UNI0N» Pijte pivo «UNION» Prodaja se na TRŽAŠKEM in GORIŠKEM ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ZDRAVI BOLEZNI PREBAVIL ŽE PREKO 300 LET Vse informacije v zvezi zdravljenja dobite v zdraviliško gostinskem podjetju, Zdravilišču ali pri Turističnem društvu Rogaška Slatina. Hotel BELLKVUE LJUBLJANA - TEL. 313133 priporoča cenjenim gostom do-mačo In mednarodno kuhinjo-Terasa Vrt. — S terase lep razgled na Ljubljano. PARK HOTEL GORICA ■ NOVA GORICA TEIEF0N 21442, 21462 » okteti restavracijo, Ir, KOtOOVDRSKft RFSTAVRflCIiA Pi voraireJna Mini« *"*,« 3101« ............. HOTEL «ZVEZDA» KOBARID s sobami z eno in dvema posteljama, tekoča mrzla in topi* voda, centralna kurjava - skupaj 54 ležišč Streže s prvovrstnimi vini; specialitete; so-ška postrv ln divjačina. V pe& km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži Pft lepe kopeli. Cenjenim gostoti* se priporoča za obisk. SPLOŠNA PLOVBA PIPAN BLED vabi Hoteli ob Jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba ln ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru vzdržuje s svojimi tovornn-potniškl mi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu i moder nimi transportnimi ladjami od 8.U00 do 18.U00 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite aa upravo podjetja: (.SPLOŠNA PLOVBA*, Piran 2u pančičeva ul. 24 In na naše agente po vsem svetu. 'lelexi: 035-22. 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73477 GOSTINSKO PODJETJE 8IDKO» Piran, tel. 73-313 priporoča ODLIČNE SPEC1AL1- No(mt tiar «TRI PAPIGE« v PPr°n TETE IN IZBRANE PIJAČE V 2 meanaT°dnim artističnim prog'0 VSEH SVOJIH OBRATIH. mom• Odprt vsak. dan razen sred* n □ B B m Cilja erenburg *) Odjuga 33. (roman) Sokolovski je ležal z zaprtimi očmi in se motno spra-Seval; ali se mi je samo zdelo? Ali pa je Vera zares tu? Moram vedeti, to je zelo važno... Pozabil sem, saj Je vendar doktor in jaz sem zares bolan. Kaj je z mojo glavo? Vse se mi maša. Barikina je pristopila k bolniku. «Spet je padel v nezavest... Vera Grigorijevna, kaj pa je z vami?« Ponudila je šererjevi kozarec vode. Toda Vera Girgorl-jevna se je takoj obvladala in spokojno dejala; «Treba mu je vzbrizgniti kafro. Jaz pa bom poklicala profesorja Bajkova...« 13. Sibircev je že novembra govoril; «Na vasi so potrebni ljudje, kategorično so potrebni. To Je govoril z dvojnim prepričanjem: razumel je, da so na vasi potrebni delovni ljudje, ne pa lenuhi, kajti stvar je resna. Toda. ali bo Žuravljev pustil iz tovarne najboljšega človeka? Nikoli! Kaj šele odpu- stil. Mi zdaj gradimo «Selmaše» *) in delamo za dvig kmečkega gospodarstva. Najbolj pa je prav, tako je mislil Sibircev, če nikogar ne nagovarjamo, da bi odšel od doma, toda Žuravljev nasprotno vztraja na tem, da bi izvedli kampanjo. Lošakom je rekel, da je pripravljen iti v MTS.**) žuravljev je zamahnil z roko: «Njega ne moremo v nobenem primeru odpustiti...« Sibircev je malce prenehal in mečkaje dejal; «Kaj nam Je torej storiti, Ivan Vasiljevič?« Žuravljev je odgovoril, da je treba poiskati ljudi med novinci (rekel je: «med tistimi, ki še niso zrasli s proizvodnjo in še iščejo tla pod nogami«). Ko je malo premislil, pa je dodal: ((Pogovori se s Cižovim, kot nalašč, bil je traktorist«. Genadij Cižov je bil še pred letom dni stahanovec. toda vdal se je pijači (tudi njegov oče je propadel zaradi pijače), žuravljev ga je hotel že večkrat odpustiti, toda obotavljal se je: ((Obljublja, da ne bo popil niti kapljice več...« Ob koncu januarja Je fotograf oblastnega časopisa posnel sliko, kako trije mladi fantiči in člzov podpisujejo pogodbo o svojih sklepih, da odidejo na vas. Sibircev je odkrito dejal Clžovu: ((Svetujem ti, pojdi. Preveč se vdajaš vinu in iz tega ne bo nič dobrega, žuravljev je že zdavnaj grozil, da te bo izgnal in popolnoma prav ima. Mar veš, kaj bo s teboj čez nekaj časa?« čižor ga je ozmerjal, malo pomolčal, ga znova ozmerjal in medlo odgovoril «Kaj pa ti misliš? Poberem se in pojdem k staršem. V našem Kolhozu je kot nalašč vse v redu...« Z jesenjo se je v kolhoz «Rdeča pot« vrnil Belkin. Po vojni Je obtičal v Litvi in tam delal v gozdarstvu. To je bil resen, mračen človek, silak, ki je na vse odgovarjal «In kaj ste si še izmislil«, toda vse je izpolnjeval zelo v redu. Ko je Anto-nina Pavlovna zvedela za Belkinov prihod, je kar zasijala. Pogosto je vzdihovala: rok manjka. Samo pomisliti je morala na devet tisoč hektarov, skoraj na tri tisoč glavo živino, na kurjo farmo, vrt, mnogo čebelnjakov in vrhu vsega le stotriinšestdeset sposobnih za delo. Po prihodu Belkina se je vdala mislim: morda pa bo še kdo prišel? Kmalu zatem se je pri njej javil Rodionov in rekel: ((Nečak Sašunja mi je pisal iz Moskve pismo, v katerem me prosi, da bi prišel k nam. Jaz pa celo ne vem, kaj naj mu odgovorim.« Antonina Pavlovna pa je odgovorila: «Piši, naj pride. Premalo ljudi imamo in v tem je vsa nesreča.« Ko je Sušanja prišel, je povedal, da je delal v zadrugi kot vratar in da mu je zdravje oslabelo, doktor pa mu je svetoval, naj si poišče svežega zraka, zadružni prostori pa so v podpritličju, smrdi po kožah, sobe sploh ni imel — našel je kotiček p i zasebnem trgovcu. Z eno besedo, sklenil je preveslati. Sašunja se je rad bahal, že prve tri dni po prihodu je vsem pripovedoval, da je poleg Dresdena, kjer je bil njegov bataljon, ovca skotila šest jagenjčkov in da so tekali za njo kakor piščeta za kokljo. V Moskvi ga je predsednik zadruge pogostil z račjim jajcem iz Kitajske, jajce je bilo staro sto let in kakor je strašno, je vendar zanimivo, da ga je pojedel. Pripetilo se mu je celo, da je sodelo-.al pri filmskem snemanju — polagal je vetje na Puškinov spomenik. Dvakrat je polagal ta šopek, prvikrat se mu ni posrečilo, toda na platnu je izpadlo izredno. V avtobusu se je seznanil z Lisenkom***) in ta je « 1, da je zima zelo topla. Sušanja ga je vprašal, kakšen bo pridelek, Lisenko pa je odvrnil, da ne more tega točno po.edati, toda upa, da bo izreden. Antonina Pavlovna se je vznemirila: pravijo, da je Sašunja slabega zdravja, povrhu je pa še blebetač. Kaj naj s takim počrr ? i. pa je Sašunja uvidel, da nima ničesar več pripovedovati, se je predal delu: popravil je mizo v upravi kolhoz- in počiš1'1 hlev za živino. Odkrili so, da je v vojski služil v sani-etnem bataljonu, da zna mizaritd in da lahko celo vozi tovorni avto. Antonina Pavlovna je rekla Rodionovu: «Najlepša vam hvala za Sašunjo. Pridobili smo z njim...« Ko je izvedela .za vrnitev Genedija Cižova, se je An^ nina Pavlovna sicer razburila: pišejo, da gredo na vas n®J boljši, da tako rečemo, toda takšnih pijancev, kot je Genj^0, nisem videla od rojstva. Kadar je poleti prihajal k svoji111: je nekoč skoraj zažgal kolhozni klub. Takšnih nam res 1,1 treba... Genja Cižav je prispel trezen in žalosten. Oče, ki se ie razveselil, da bo imel priložnost spet nekaj spiti, je privleč0 na dan dve pollitrski steklenici. Genja je takoj oživel in pr*1-0 psovati žuravijeva: «Morda pa sem jaz prav zaradi njeB0 vzljubil pijačo, takšno odvratnost je namreč izzval v m®*1' Preklet lenuh je, ne pa direktor! Toda kaj bi govoril, last*10 žena mu je pljunila v gobec...« Mati čizova je plosknila z J-0-kami: «Pa kaj vendar govoriš, Genja? je to mar naša Lena?'1 Genja je z veseljem prikimal z glavo: «Prav ona je. Spol*1' n jam se je še kot deklice, dedek Paša naju je oba pretepe}’ kadar sva mu kradla jabolka. Njen oče mi je podaril zver* nico — svinjo s takim rilcem — absolutni portret Zuravlj®v0' Lenočko je premamil položaj — direktorjeva žena — nič dr** gega. In celo ena ni vzdržala, odšla je od njega to je toč**®’ o tem ne morete dvomiti...« Lena je pogosto premišljevala: o vsem tem je treba pis8}! materi, a vsakokrat je odlagala, ker je vedela, da bo n*®11 ogorčena. Pred kratkim je pisala Antonini Pavlovni pish*0, v katerem je sporočala, da je vse v redu, da šuročka r^e' da ima mnogo dela in da bo v kratkem pisala dolgo pish*0' loda o tem, da so se v njenem življenju zgodile velike sp*"0-membe pa ni napisala ničesar. *) Selmaš — kmetijski stroj. **) MTS — Strojno traktorska postaja. ) Lisenko, znani sovjetski biolog, uradni predstavnik linistične smeri. (Op. prev.). (Se nadaljuje) URKONIfclVO: TRSI - UL MONTBOCHl # 11 TELEFON 93-808 U> 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II. Telefon 33 82 - UPRAVA TRST - UL četrtletna 2 250 tir. polletna 4 400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu ln nedeljo 50,- din, mesečno 1.000,- in letno 10.000 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega' rtska^Trst U-5374 sfrj anrr'"^ .r”ese‘’'na,du(J llr “ 'J"8«*® fon 22-207. tekoči račun pri Narodni t>ankl v Ljubljani 60044 803 86 - 4JGLA.sC One oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca trgovski 150 finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir tieseda - oviaai “ Ljubljana, Stari trg 3/1- „ - I* vseh drugih pokrajin Italije pn »Soclefk Pubbllcitš Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst P-krai.ne se naročajo pri upr»