Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 74. Isven Ljubljane 8 vin. y ЦЦјод V ЏКШ!.ОРЛШ 1912. LflO XL s Velja po pošti: s= Za celo leto naprej . S 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 aa en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo luozomstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za colo leto naprej . K 24 — za pol leta „ . „ 12— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— V upravi »rčjeman ntiatni K 1*70 --Inseratl: ■■ Enostoipna petltrrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v ia dvakrat .'...„ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ ia večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostoipna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, lzvzemil nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne. ifcS- Uredniitvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6. -saj Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 108. DanaSnla Številka obsega 6 strani. Zborovanja poljskih poliiH siraok. Krakov, koncem marca 1912. Pretečeni teden je bil za Galicijo politični teden v pravem pomenu besede. V nedeljo in ponedeljek dne 24. in 25. t. m. je zborovala cela vrsta poljskih političnih strank: V Lvovu so zborovali združeni demokratje, napredni de-mokratje in narodni demokratje. V Novem Sonču so zborovali neodvisni »Ijudovci«, v Krakovu je zborovala kr-§|5ansJco ljudska stranka ali Stojalov-ščiki, na Sleziji so zborovali krščansko socialni delavci, dva tedna poprej so pa v Krakovu zborovali konservativci ali stranka »narodne dcsnice«. Vse stranke so toraj priredile pregled svojih vrst. 1. Začnimo najprej s konservativci. Zbrali so se dne 10. marca v dvorani okrajnega sveta v Lvovu. Navzočih je bilo seveda več eksceienc in drugih gospodov z velikimi imeni. Razpoloženje je bilo dvignjeno, skoraj zmagoslavno. Po novih volitvah so gospodje spet prišli na krmilo in se čutijo gospodarje položaja. Prvi je govoril poslanec dr. Jan Hubka, ki je govoril o politiki v deželnem in državnem zboru in o političnem položaju. Svaril je pred pesimizmom, ki ga širijo nekateri časniki in pred nezaupanjem do novoizbranih poslancev. Politika se nahaja sedaj v dobrih rokah, prebivalstvo naj bo mirno iu neverjame časnikom. Kljub vsem napadom na deželnega namestnika in |ia deželno vlado, kljub težavnim pogajanjem o deželni volilni reformi in brezuspešnim pogajanjem z P.usini, jc solidarnost poljskih strank ostala nedotaknjena in to je treba pribiti kot prvi uspeh. Kljub rusinski obstrukciji je gališki sejm (dež. zbor) rešil celo vrsto zakonskih predlogov. Tudi letos so sklenili Poljaki v deželnem zboru vse, kar so hoteli in, kar so poprej določili. Toraj gališki deželni zbor ni bil razbit in brezploden, kakor so brezplodni po drugih deželah. Namesto budgeta se je sklenil samo provizorij ne radi rusin-ske obstrukeije, ampak ker so ljudska stranka in demokrati to zahtevali, zato da bi se sejm sešel spet v jeseni in rešil volilno reformo. Naklade se niso povišale, ampak sklenilo se je najeti posojilo, ker je dr. Leo za gotovo obljubil, LISTEK. B. Sienkiewicz: V Шт puščavi. Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) XVII. Po zvitih, majhnih ulicah so prišli slednjič na glavni trg sredi mesta. Med potjo so videli veliko ljudi z odrezano roko ali nogo. Bili so to kaznjenci, ki so skrili plen, ali pa tatje. Kazni, katere so določali kalifi in emiri za nepokorščino ali prestopljenje postav, danih od preroka, so bile strašne in celo r.p lahke prestopke, kot na primer za kadenje tobaka, so pretepali do krvi in do nezavednosti s korobači. Toda sami kalifi so se samo na videz držali teh predpisov, doma so pa delali vse, kar se jim je ljubilo, tako da so kazni padale le na reveže, katerim so včasih naenkrat vzeli celo premoženje. Potem jim ni ostalo nič drugega, kakor beračiti, ker je pa v Omdurmanu sploh primanjkovalo hrane, so torej umirali lakote. Vse polno beračev se jc potikalo okrog stojišč z živili. Prvo pa, kar so da se bo letos v državnem zboru kaj storilo za sanacijo finančnega položaja dežel. Najbolj aktualni zadevi sta sedaj: volilna reforma in pogajanje z Rusini. Zoper Rusine nismo hoteli uporabiti strogosti poslovnika, ker ne maramo ž njimi pretrgati vseh niti in hočemo vstrajati v pogajanjih, dasiravno vemo, da oni ne marajo z nami sloge in bi nas radi samo zapeljali k nepremišljenim korakom. Njihovim voditeljem se gre samo za to, da sejejo v deželi narodno in razredno sovraštvo in delajo samo negativno politiko. Mi pa nismo marali, da bi se nam očitalo, da smo mi dali'povod, da so se pogajanja pretrgala. Oni žive samo od prepira in od protipoljske agitacije in zato jim ne more biti na roke, da bi se sklenila volilna reforma in nastopilo v deželnem zboru mirno, plodonosno delo. Rusinski politiki se preveč boje radikalnih kričačev, ki stoje za njihovimi hrbti in radi tega nc marajo sloge s Poljaki. Računajo na to, da bodo z razbijanjem in terorizmom prisilili dunajsko vlado, da bo posegla v gališke razmere in na ta način nameravajo pridobiti več urau-niških mest in slednjič popolno razdelitev dežele na dva dela. Pripovedujejo tudi, da so potrebni Avstriji za njeno zunanjo politiko in ža slučaj vojne z Rusijo. Toda ravno sedaj so se razmere znatno spremenile. Odličen poljski politik je bil poklican za skup. avstrijskega mjnistra, nastopilo je tudi zbli-žanje Avstrije z Rusijo. Dalje računajo Rusini, da bodo nekatere poljske stranke in zlasti krogi iz zahodne Galicije, ki niso tako prizadeti z narodnim bojem, hoteli z Rusini za vsako ceno skleniti mir, da bi mogel potem sejm delovati za povzdigo gospodarstva in kulture. Toda tudi te špekulacije so se izjalovile. Poljski kmet iz zahodne Galicije ne mara zapustiti svojih tovarišev v vzhodni Galiciji in ne mara razbiti narodne solidarnosti. Morda se bodo toraj Rusini streznili in hoteli skleniti s Poljaki mir. Pri reformi za državni zbor so dobili Rusini 26 4 % poslancev in v državnem zboru je tudi še gosposka zbornica. Poljaki nikakor ne morejo dovoliti, da bi dobili Rusini pri reformi za deželni zbor več, zlasli ker v deželnem zboru ni druge zbornice. Mogoče se je pa z Rusini dogovoriti radi jamstva volilnih okrajev, ki ga zahtevajo, toda to stvar je treba dobro proučiti. Tudi se jim lahko dovoli, da bodo predstavili svoje kandidate za de- tukaj zagledali otroci, je bila velika človeška glava, nataknjena na velik bambusov drog, vkopan v zemljo sredi glavnega trga. Obraz te glave je bil izsušen in skoraj črn, lasje na črepinji in brada pa bela kot mleko. Eden izmed vojakov je pojasnil Idrisu, cla je to Gordonova glava. Ko je Stanko to zaslišal, se ga je polastila neizmerna žalost, razburjenje in žgoče hrepenenje po maščevanju, obenem mu je pa od groze kri zastajala v žilah. Tako torej je končal ta junak, ta vitez brez madeža in bojazni, človek pravičen in dober, ljubljen v celem Sudanu. In Angleži mu niso prišli pravočasno na pomoč, potem so se pa umaknili in so pustili injegove ostanke brez krščanskega pogreba, ter jih izročili oskrunjenju. Stanko je sedaj zgubil vero v Angleže. Doslej je mislil naivno, da so Angleži za najmanjšo krivico, storjeno kateremukoli angleških državljanov, vsak čas pripravljeni na vojno s celim svetom. Na dnu duše se mu je skrivala nada, da bodo v obrambo Rawlisonove hčerke po brezuspešnem zasledovanju nastopile grozne angleške čete in prišle-če treba pod Ilarlum in še dalje. Sedaj se je prepričal, da je Hartum in cela dežela v Mahdijevi oblasti in da egipčanska vlada kakor tudi Anglija mislita samo, kako bi ohranil Egipt prod želnozborske odseke in mogoče jim je priznati na sedem članov deželnega odbora dva. To je največ, kar jim moremo dovoliti. Potem je govoril o Bilinskem, ki jc postal skupni finančni minister. Kot upravitelj Bosne se bo moral zavzeti tudi za 11.000 Poljakov, ki žive v Bosni in so v narodnem in cerkvenem oziru popolnoma brezpravni. Poljaki v Bosni morajo dobiti poljsko šolo in poljske duhovnike. Zlasti katoliški škof v Ba-njaluki je velik sovražnik Poljakov. Treba je bilo voliti novega predsednika poljskega kola na Dunaju. Konservativci niso marali predstavili svojega kandidata, ker hočejo, da bi ne prišlo do razpora med demokrati. Demokrati so razbijali odprta vrata, ko so zahtevali, da mora sedaj predsednik postati demokrat dr. Leo. Konservativci imajo dr. Leo marsikaj očitati, toda priznajo, da ima velik talent za organizacijo, veliko energijo in sposobnost za pozitivno delo. Pripravljeni smo ga podpirati pod pogojem, da bo upošteval razne želje konservativcev. Za njim je govoril poslanec M<;-ciriski, ki je ponavljal skoro isto in se obračal jako ostro proti Rusinom. Dr. Avgust Sokolowski je poročal o zgodovinskem razmerju Rusinov do Poljakov in pozival, naj se jim ne umakne niti za korak, kajti Rusini že od kozaških časov sem ne poznajo drugačne taktike, kakor pu'nt. Poslanec dr. Leopod Ja-worski je govoril o parlamentarnem položaju. Kolo mora pred vsem gledati, da se ohrani solidarnost vseh v njem se nahajajočih strank. Važna je zadeva kanalov, ki je pofetala os cele deželne politike. Kar je vlada obljubila, nam mora izpolniti. Dalje je govoril o sanaciji deželnih financ in o nameravanem davku na žganje. On je proti povišanju davka na žganje, ker bi se s tem uporaba žganja zmanjšala iu s tem seveda tudi dohodki posestnikov žga-ujarn. Zganjamo so zlasti v vzhodni Galiciji tesno združene z veleposestvi in ako upadejo poljska veleposestva, hi trpela tudi poljska narodna stvar v vzhodni Galiciji. Dalje se je treba potruditi za lokalne železnice in potem se je dotaknil še vprašanja o znižanju hišnorazrednega davka za revnejše sloje. Grof Sturgkh je jako naklonjen Poljakom in ima do njih popolno zaupanje. Nato je Miljeski ostro kritiziral načrt splošnega zavarovanja. Celo Pru-si, ki so veliko bogatejši, niso šli tako daleč. Načrt nalaga velike težave, a da- daljšimi napadi, ne pa kako bi osvobodili evropske jetnike. Spoznal je, da sta oba z Nelko padla v brezno, iz katerega ni rešitve, in te misli obenem z grozovitostjo, katero je videl na ulicah v Omdurmanu, so ga polrle popolnoma. Svojo navadno odločnost je zgubil popolnoma, predal sc je osodi brezpogojno in z bojaznijo gledal v prihodnjost. Medtem je začel takorekoč nehote gledati po trgu in po stojnicah, kjer jc Idris kupoval hrane. Branjevci in branjevke, zlasti sudan-ske ženske in zamorke, so prodajale džjube, to je bela platnena ogrinjala, obšita z raznobarvnimi krpami, z aka-cijevo gumo napolnjene buče, stekleno nakitje in vsakovrstne preproge. Stojnic z živili je bilo malo in okrog vseh so se stiskale množice. Mahdijci so kupovali po visokih cenah zlasti suho meso domače živine, pa tudi bivolov, antilop in žiraf. Dateljev, fig, manijoka in dure je zmanjkalo popolnoma. Prodajala se je tuintam voda z medom divjih bučel in prosena zrna, namočena v od-cedku sadja tamarinde. Idris jc bil obupan, ka j i izkazalo se je, da bo vsled visokih Iržnih cen izdal kmalu ves denar, kar mu ga je dala Fatma Smai-nova za življenje, potom bo moral pa beračiti. Upanje je imel sedaj edino še v Smaina in čudno naključje, da je tu- je malo koristi. Jaworski mu je odgo varjal ,da načrt brez dvoma ne bo spre-jet v zbornici in splošno zavarovanj« gotovo dolgo časa še ne bo v Avstriji vpeljano. Dr. Nowak je pozival kolo naj pomore Sturgkhu ustvariti parla-mentarno večino, da se vlada nc bo po trebovala ozirati na rusunske glasove Tako približno so izražali svoje na zore konservativni poslanci. 2. Shod demokratov v Lvovu. Demokratičnih strank je v Galiciji jako veliko. Menda nikdo ne ve, kolik« jih je. Beseda demokrat pomeni v Ga, liciji približno isto, kot pri nas napred njak ali liberalec. Toda te stranke ni majo nobenih krepkih organizacij, ampak so pravzaprav samo koterije raznil' oseb po mestih in močno odvisni od Ju-dov. V Krakovu je imela že od nekda] svoje središče takozvana poljska de mokracija, katere glasilo je dnevnik »Nova reforma«. Po raznih drugii mestih obstoje tudi razne demokra tične skupine. Potem so se poslanci Battaglia, Germann in drugi, ki so s« ločili od narodne demokracije, tudi imenovali demokrati. Dalje je v Kra kovu nastala neko nova demokratični stranka na ta način, da se je poprej na konservativnem programti izvoljeni župan Leo odtrgal od konservativce* in potegnil s sabo občinske svetnike svoje osebne prijatelje. Tako je nasta la krakovska, »meščanska demokracija«. Menda, se snuje v Krakovu še neka, druga demokratična stranka. Vo ditelj poljske demokratične stranke dr Adolf Doboszynski je imel ravno seda; neko smolo. Advokatska zbornica mu je izrekla ukor in naložila denarno ka zen radi nekih neposebno lepih »gšef< tov«. Obsodba je za to izpadla še pre cej ugodno, ker je ta gospod obenerc lastnik »Nove reforme« in je advokat ska. zborni« sestavljena večinoma is njegovih prijateljev. Tudi drugemu poglavarju dr. Gertlerju grozi baje neka podobna nesreča. V nedeljo so se zbrale vse te de mokratične stranke v Lvovu, da b. ustanovile neko skupno stranko hi skupen program. Vprašanje »konsoli dacije in reorganizacije« demokratov se vleče v gališkem političnem življenju kot morska kača, toda nikdar ne naredi koraka naprej. Težava obstoji v tem, da je generalov več kot za potrebo, toda ni vojakov. Udeležencev je bilo celili 172 in zborovali so cel dan. Bili so navzoči poslanci dr. Leo, d i Stanko računal edino še na Smai-novo pomoč. Čez dobro uro se je vrnil Nur-el-Tadhil od kalifa Abdullahi. Menda jc imel tam kakšno neprijetnost, kajti vrnil se je slabe volje. Ko ga je torej Idris vprašal, če ni zvedel nič o Smainu, mu jo rekel razdraženo: »Tepec, ali misliš, da kalif in јаг nimava druzega dela, kakor da iščeva za tebe Smaina?« »Kaj hočeš torej z menoj storiti?« »Stori sam, kar hočeš! Prenočil sem te v svoji hiši, dal nekaj dobrih svetov, zdaj pa nc maram o tebi nič več slišati.« »Žc prav, toda kam naj grem ponoči?« »Kaj mi mar!« S temi besedami je vzel svoje vojake in odšel. Idris ga je ! orna j še naprosil, da bi mu poslal na irg velblode in ostali del karavane obenem z onimi Arabci, ki so sc mu pridružili med As-suanom in Vadi-Halfo. Ti ljudje so prišli šele popoldne in potem se je poka zalo, da vsi skupaj ne vedo, kaj bi počeli. Beduina sta se začela prepirati z Idrisom in Gebhrom, češ, da sla jima obetala čisto drugačen sprejem in da sla ju ogoljufala. Po dolgem prepiranju in posvetovanju so slednjič sklenili, postaviti kočo iz ve i in prosene slame Bandrowski, Battaglia, Germanu, Jahl, L6wenstein, Maiss, Rittel itd. Župani mest: Maiss (Bochna), Rittel (Brody), Falk (Stryj), Steuermann (Sambor), Gold (Zloczo\v), Atlas (Delatin) in Leo (Krakov). Toraj izvzemši krakovskega sami Judje. Govorniki so poudarjali, da je namen zborovanju »idejo demokratično« spraviti v življenje. »Tako številno obiskan shod je najboljši dokaz, da je potreba ustanoviti demokratično stranko« — rekel je Germann. »Ta stranka ima namen zediniti najširše sloje ljudstva, zlasti po mestih.« Sklepalo se je o »prerojenju naroda«, »demokratizaciji občinstva«, načelih svobode«, »enakosti in ravnopravnosti žensk«. Huda debata se je razvila o načelih volilne reforme in slednjič so sprejeli z jako slabo večino, da so demokrati načeloma za splošno, enako in tajno volilno pravico za vse zastope, toda možje, ki so glasovali za to resolucijo, so obenem poudarjali, da lahko glasujejo za tako stvar, ker je itak ne bodo upeljali. Huda debata se je razvila pri vprašanju glede šolstva. Nekateri so bili za svobodno šolo in ločitev cerkve od države, slednjič so pa sprejeli resolucijo, kjer se izražajo za versko in narodno šolo, toda nalagajo katoliški cerkvi dolžnost, da ne sme ovirati znanstvenega preiskavanja. Potem so še debatirali o rusinskem in o židovskem vprašanju, kjer so bili pa popolnoma edini. Slednjič so še sklenili resolucijo za neodvisno poljsko kraljestvo. Popoldne so pa sklepali o organizaciji in o taktiki. Tako po oficielnem komunikeju, katerega so izdali po tem shodu. J. Shod poljske napredno-demokratičn« stranke. V zadnjem času se je pojavila šc neka demokratična stranka, ki noče imeti z drugimi demokrati mič skupnega in stoji jako blizo socialistom. Središče ima v Lvovu, kjer sta bila izvoljena dva poslanca, občinska svetnika Sliwinski in Lisiewicz. Voditelj te stranke je Jud Aschenase, njeno glasilo je poulični listič »Wiek nowy«. Tudi ti so zborovali v nedeljo v Lvovu. Kolika je bila udeležba, niso marali povedati. V komunikeju povedo samo, da so bili navzoči tudi odposlanci iz Faznih drugih mest. Za predsednika stranke so izbrali profesorja Pawlew-skega, za blagajnika pa Juda Wasser-berga. Potem so se razdelili na pet ptekcij: politično, gospodarsko, kanalsko, prosvetno in organizacijno. Politična sekcija se je izrekla za neodvisnost poljsk. kraljestva in za zvezo s socialisti. Udrihali so po vseh strankah združenih v poljskem kolu, češ, da so Vse za nič, ter so pozvali poljski dr-Žavnozborski klub, naj sc hitro združi s socialisti. Izrekli so se za splošno, tajno in enako volilno pravico, za ločitev cerkve od države in svobodno šolo, ter za takojšnjo spravo z Rusini. Dalje so zahtevali, da sc jim morajo takoj izkopati kanali in da se mora zavarovati poljski premogovni revir na Slezijski meji, da se ga ne polaste tujci, sklenili so tudi resolucijo za zadružništvo. ■i. V Novem Soncu so zborovali v nedeljo »neodvisni ljuclovci«, to jc opozicija ljudske stranke, katere voditelj je gospod Stapinski. Najprej so se zavzeli za holmsko zadevo in sklenili resolucijo zoper Ruse, potem so udrihali silno čez Stapinskega, češ, da je izdal poljsko ljudsko strauko, ker je stopil v zvezo s konservativci. Nato so se pečali z reformo deželnega volilnega reda in udrihali silno čez veleposestvo. na robu mesta, da bodo ponoči imeli kam iti, sicer se hočejo pa prepustiti osodi in čakati. Ko so postavili kočo, za kar Sudanci in zamorci ne potrebujejo mnogo časa, šli so vsi skupaj razun Hamisa, ki je moral pripravljati večerjo, na prostor, kjer so se opravljale javne molitve. Našli so lahko, ker so hitele tja množice iz celega Omdurmana. Prostor je bil obširen, obdan s trnjevim plotom, deloma z ozidjem iz gline, kater^a so začeli pred kratkim postavljati. V sredini se je dvigalo leseno vzvišeno mesto. Tja gori je stopal prerok, kadar je hotel ljudstvo podučevati. Pred tem odrom so bila tla postlana z ovčjimi kožami za Mahdija, za kalife in za ime-nithejše šejke. Ob straneh so bile v zemljo vtaknjene zastave emirov, ki so plapolale v vetru in sc prelivale v vseh mogočih barvah kot veliki cvetovi. Vse štiri strani tega prostora so obdajale tesno sklenjene vrste dervišev. Naokrog je bilo videti nepregledni gozd sulic, s katerimi so bili oboroženi skoraj vsi Vnipvn1k|. " (Dalje.) Izrekli so se zoper vse volilne privilegije in izrazili nezaupanje poslancu Stapihskemu. Seveda so govorili tudi o kanalih in očitali veleposestnikom in fabrikantom, da nočejo kopati kanalov. Dalje so se izrokli za kmečko organizacijo, toda na podlagi tajne, splošne in enake volilne pravice. Tudi čez sedanji šolski sistem so se silno hudo kregali in so sklenili resolucijo, da mora šola v Galiciji biti ne samo poljska, ampak tudi narodna. Nato so izrekli šo enkrat hudo nezaupanje Stapinske-mu in so sklenili ustanoviti lastno stranko. Samo kdaj in kako, o tem se še niso odločili. Pri glasovanju je bil protiven zoper vse te resolucije samo en mož, pa ni povedal zakaj. Razstavo perolnine Id malih živali. Osrednja perutninarska zadruga je otvorila dne 30. marca na vrtu hotela »Union« v Ljubljani razstavo perotnine in malih živali. Razstavo, ki se danes zaključi, je zelo okusno uredil živinorejski nadzornik Legvart. Celi vrt hotela »Uniona« je napolnjen z lepo perotnino in drugimi stvarmi, ki se rabijo za perotnino. Razstava je zelo dobro obiskana. Prihajajo tudi tujci; veliko kmetijskih veščakov je prišlo iz Hrvaškega, Štajerskega, Češkega in Moravskega, kakor tudi iz drugih dežel. O razstavi so se izrekli zelo laskavo, češ, da niti v Pragi in v Gradcu ni bilo videti tako lepih komadov. % Vhod v razstavo jc okrašen z zelenjem; pri glavnem vhodu stoji paviljon, prevlečen s trobojnicami i# zelenjem. V razstavi so trije veliki paviljoni, V prvem je večinoma športna perotnina. Posebno impozantni so zlati in srebrni fazani, last g. Franceljna na Prulah, Nadalje so zelo zanimivi veliki grahasti tfolobje od g, dr. Hočevarja iz Domžal; tudi aquarija g. notarja Hafnerja in g. Novaka vzbujata veliko zanimanja. Tu so razstavljeni tudi različni ptiči pevci, papagaji in perotninski sovražnik kragulj. V drugem paviljonu je razstavila tvrdka Franc Stupica vsakovrstna učila in potrebščine za perotnino. Ta tvrdka ima specialni oddelek za vsakovrstne perotninske potrebščine v največjem obsegu. V tretjem paviljonu je razstavila tvrdka drogerija Adrija v Ljubljani različna zdravila za male živali, kakor tudi za veliko živino, instrumente in tekočino za konserviranje jajec in mesa. Poleg jc razstavila tvrdka Šare perje od vsakovrstne perotnine ter uporabo perotninskega perja za trgovino. En del tega paviljona pa je posvečen za ustrojene zajčje kože, katere je razstavil g. Babnič iz Istrije. Na sredini cele razstave je približno kakih 400 m- velik čveterokot s kletkami, v katerih se nahaja mnogovrstna in izvan-redno lepa perotnina. Ob desni strani razstavnega prostora so prirejeni večji oddelki za cele rodove posameznih pasem, obstoječih iz deset kokoši in jednega petelina. Na levi strani razstave je oddelek za kunce z modernimi kletkami. Posebno pozornost so vzbujali veliki holandski kunci. Na levi strani pri vhodu je poseben oddelek za race, gosi, purane in pave. Zelo praktični so nadalje mizarski izdelki gosp. Franca Trenka iz Ljubljane. Razstavil je zelo umetno izdelan in pripraven kurnik, kateri je na prodaj za ceno 250 kron. Nadalje je razstavil različna zaklopna gnezda, napajalnike, praktična korita za pičo itd. V notranjih prostorih hotela »Union« so razstavile sledeče tvrdke: »Katoliška Bukvarna« je razstavila veliko izbiro najboljših knjig o reji malih živali in perotnine, nadalje lepe slike in razglednice perotnine. Gospodinjska šola v Matijanišču je razstavila najmodernejše valilnike in učila. Perotninarski zavod v Šiški je razstavil okusno zaklano perotnino. Mlekarska zveza v Ljubljani ima zelo okusno urejen paviljon različnih potrebščin za perotnino, posebno pa zaboje za transport jajec, zaznamovanje jajec, vlaganje jajec. Tvrdka Peter Lassnik je razstavila vsa ona semena rastlin, ki sc rabijo za perotnino. Tudi znana tvrdka Fattinger za izdelovanje umetnih krmil za perotnino iz Dunajskega Novega mesta je razstavila svoje vsakovrstne izdelke in krmila, deloma tudi na lastne stroške perotnino. Razstavljalci perotnine so razložili veliko število raznovrstnih pasem kokošjih jajec, katere so obiskovalci razstave z velikim zanimanjem kupovali, Med vsemi plemeni je bilo v največjem številu razstavljeno laško pleme kokoši, katero je, kakor znano, izvrstno za jajca. To pleme je bilo najprvo vpeljano v gospodinjski šoli v Marijanišču in se je od tam razširilo po celi deželi. Opaziti je bilo, da te živali pri prostem gibanju dobro uspevajo, v majhnih in zaprtih prostorih se pa le nepopolno razvijejo. Najlepše živali tega plemena je razstavilo Marijanišče, gospodinjska šola na Vrhniki, g. Zupan iz Dolskega in nekateri posestniki iz kamniškega okraja. Najlepše zlatoprižne Vian-dotke je razstavila gospa Valentina Jelov-Sek z Vrhnike. Zelo lepe Brahma je raz-irtavjl fi, drogerist Konc iz Ljubljane. Nui- lepše orpingtonke revident južne železnice g. Boršner in gospa Pečnikova iz Ježice. Plymont-Roks so se v naši deželi lepo vpeljale ter so za laškimi najbolj razširjene; to pleme je dobro za jajca kakor tudi za meso. Lepih živali tega plemena je bilo zelo veliko, tako da bi bilo preobširno vse opisati, omenjamo samo: Gospodinjsko šolo iz Ljubljane in Repenj, g. Zupana iz Vrhnike in g. Košenina iz Ljubljane. Tudi domačih kokoši, zlasti iz Dolenjskega ,je bilo nekaj opaziti, vendar ne v tem obsegu kakor bi se želelo. Zelo želeti bi bilo, da bi se našli perotninarji za gojenje domačega plemena zlasti na Dolenjskem. To pleme bi gotovo bolje uspevalo kakor vsako drugo tuje pleme. Večje skupine Rhodc-Island sta razstavila g. Simenthal iz Mokronoga in g. Počivavnik iz Ljubljane. G. Resner iz Medvod je razstavil lepe Brahma. Posebno lepe purane, popolnoma bele, pasme francoskega plemena je razstavil gosp. Adolf Mulley iz Logatca. Najlepše race je razstavil gosp. Cerar iz Domžal in gospa Mara Penca iz Mokronoga. Gosi so bile nekoliko slabeje, dokaz, da se gosja reja pri nas do sedaj ni veliko gojila, kar bi bilo pa za nas zelo važno, zlasti za naše barje. Veliko zanimanja so vzbujali raznovrstni kunci, kateri so last g. Rudolfa Treota in Galeta iz Ljubljane. Omenjena dva gospoda sta v kunčji reji prava umetnika. Obisk razstave je bil naravnost veli-kansk. Cel dan je bila razstava polna ljudi z dežele in mesta, ki so si z zanimanjem isto ogledali ter se zelo pohvalno izrekli o celi prired:fvi. Zlasti moramo pohvaliti tvrdko Štupica, katera je vpeljala vse stroje in potrebščine za perotnino, in pa mizarja Trenka, ki je pokazal posebno spretnost v izdelovanju kurnikov in drugih potrebščin za kure. Ker je ta razstava pokazala veliko zanimanja za perotnino in druge male živali, upamo, da bo osrednja perotninarska zadruga še večkrat take razstave priredila. Ogrsko kriza rešena. Cesar bolel odstopiti. Ko je grof Khuen v petek cesarja v Schonbrunnu zapustil, so listi poročali, da je bil grof Khuen zelo razburjen. .Sedaj pa objavljajo listi podrobnosti o tej velepo-membni avdijenci, ki je Khuena tako vznemirila. Ko je grof Khuen o svojih pogajanjih glede na vprašanje rezervistov cesarju poročal, je ta izjavil sledeče: »Vi veste, da vladam zdaj že šestdeset let, da sem pet-inštiridest let kronani kralj ogrski in da sem vedno odkrito ustavno vladal in da sem ustavne pravice dežele vedno spoštoval. Veselilo me je, da je Ogrska gospodarsko tako napredovala in procvitala. Ogrska ni imela še boljšega prijatelja, kakor sem ji bil jaz. Kljub temu se hočejo zdaj kar nenadoma moje vladarske pravice omejiti in se mi več ne zaupa. Če vprašanje o resolucijah ne izgine, mi drugega — saj poznate razmere — ne preostane, kakor . . . .« Vladar je nato z roko tako odločno zamahnil, da ni bilo mogoče dvomiti, kako resno da je odločen. Ministrski predsednik grof Khuen Hedervary je vladarja prekinil in zaklical: »Bog nas čuvaj!«, nakar je vladar nadaljeval: »Sedaj ni časa za sentimentalnosti. Tako je, kakor sem rekel, in kar govorim, sem resno premislil. S tem računajte! Če nočete teh posledic, se morajo resolucije s sveta spraviti, in sicer se mora to hitro zgoditi, takoj se mora zgoditi.« Kakor se iz Budimpešte poroča, je cesarjev odločen nastop mažarske šoviniste streznil. Dne 30. marca zvečer je izšlo tudi cesarjevo lastnoročno pismo, ki je tudi silno resno. Pismo se glasi: »Zelo sem obžaloval, ko sem izvedel za nesoglasja glede na moje postavno zajamčene vladarske pravice, ki so povzročile, da ste s svojimi tovariši ostavko podali. Ves čas, ko se je blagodejno ustavno življenje obnovilo, sem skrbno čuval, da so se postave varovale in da je vladal ustaven red. Narod poseduje nemoteno posest vseh svojih ustavnih pravic, med njimi tudi pravico, da dovoljuje vojaške novince, in niti ne mislim na to, da bi se dotaknil ali da bi te pravice omejil. Sam pa moram tudi zahtevati, da se mi v članu XVIII. postave iz leta 1888. prenesene vladarske pravice ohranijo, po katerih določilih lahko vpokličem ali obdržim rezervnike in nadomestne rezervnike, če to posebne razmere zahtevajo. Kakor odločno hočem, da se narodu ustavne pravice nedotaknjene ohranijo, ravno tako odločno pa moram svoje ustavne vladarske pravice nedotaknjene ohraniti; svoje vladarske pravice morem le izpolnjevati, če svoj dvojni poklic istočasno izpolnjujem. Zaupno pozivam narod, naj mi pomaga to nalogo pravično izpolnjevati po svoji vesti, da tako zagotovim sporazumno ustavno delo kralja z narodom.« Člani ogrske vladne stranke že izjavljajo. ^a se strinjajo s kraljevim pismom. Grof lisza jc tudi povedal zakaj. Mažari se namreč "boje, da bi, če se strune preveč парпб, izgubili, kar so leta 1867. pridobili. Khuen in ogrski ministri .katerim je vladar vlado zopet poveril, so Dunaj že zapustili. Grof Khuen Hedervary je zdaj že četrtič imenovan za ogrskega ministrskega predsednika. Prvič je bil imenovan 27. julija 1903, drugič meseca oktobra 1903, tretjič U. januarja 1910 in četrtič zadnji petek. Cesarjeva grožnja, da namerava od-stopiti, če se Mažari ne udajo, je seveda vzbudila velikansko pozornost. Razgovor vladarja s Khuenom se je Smel brez vsakega dvoma le s cesarjevim dovoljenjem objaviti. Vsi listi se pečajo z nameravanim vladarjevim odstopom. Nemško časopisje v rajhu ve poročati, da je bil cesar v avdijenci z grofom Khuenom nenavadno razburjen. Cesarjevo lastnoročno pismo, sopod-pisano od Khuena, ki. prevzema za vsebino odgovornost, dokazuje, da je Khuen popolnoma opustil tisto resolucijo, po kateri bi se bile vladarske pravice omejile, in se tako tudi oprostil mrež, v katere so ga zviti Košutovci vjeli. Ob tej priliki naj omenjamo, da je cesar že enkrat nameraval prestolu se odpovedati. Bilo je to takrat, ko je prestolonaslednik Rudolf umrl. Takrat je cesar svoj načrt le na prigovarjanje rajne cesarice Elizabete opustil, Ogrska zbornica ima danes sejo, v kateri se pokaže, če je cesarjevo resno svarilo na ogrske šoviniste kaj učinkovalo. Predor nad Mostami za deželno elektrarno. Včeraj se je čisto na tihem vršila pomembna slavnost pod Stolom. Predor, ki bo dovajal Završnico do vrha hriba nad Mostami, je dokončan. Slav-nosti so se udeležili deželni odbornik dr. Lampe, deželni stavbni nadsvetnik Klinar, stavbni svetnik Geilhofer, župan Finžgar, od podjetništva chef-in-genieur tvrdko Redlich & Berger, Klimpfinger, ing. Soxlel in Sernec in več domačinov. Ob 9. uri dopoldne je v stari gotaki cerkvici v Zerovnioi daroval dr. Lampe sveto mašo. Nato so šli udeleženci v rov. Gromeče so pretresli goro zadnji streli, in padla je skalna* stran, ki je ločila oba dela predora. Po tem izvršenem delu je dobilo vse delavstvo skupen obed. V svojem nagovoru se je dr. Lampe v imenu deželnega odbora zahvalil gospodom tehnikom za njihovo izborno pomoč, podjetništvu in delavcem. Naše delo ima dva nasprotnika. Prvi nasprotnik je nevednost, proti kateri se borimo s poukom. Včasih je neved-nost.združena z zlobnosijo, in tedaj je treba po načelih s.v''temu službenemu mestu. — Luna bo rarfcnila d r> n з zvečer ter ho tudi v naših krajih mogoče opazovali lunin mrk, ki so prične ob 10 uri 26 minut zvečer ter ho trajal do tri minute čez polnoči, Lunin mrk bo viden v zahodni polovici Avstralije, v Aziji, Indijskem oceanu Evropi Afriki, Atlantskem oceanu 'n ju?,ni Amc riki. — Strela ie udarilo r zvor" na Sv. Gori nad Litijo dne 29. marca zvečer ter napravila nekaj škode. — K ropu v Kočevju. Roparjem, ki so izvršili januarja meseca v Kočevju rop, pri katerem so bili štedljivi Makedonci oropani, so na sledu. V Ljubljani je 27. marca t. 1. policija aretirala 18let-nega Milana (Ivan) Jurkoviča. kateri se je potepal pri Gruberjevem kanalu. Ta fant je zelo zanemarjen in drlomržen človek. Policiji je priznal, da jc bil isti čas brez posla v Kočevju, a pri ropu ni bil zraven. Policija ga je oddala sodi; ču. V Reki je aretirala policija sokrivca Sakič Stimaca in Nikola Cutiča, katera se ravno tako zagovarjata. Oropanih Makedoncev do danes ni izsleditL zato bi bilo umestno, da se pri kakih večjih podjetjih za istimi povpraša. — Pogrešana dečka Rudolfa Kepic in Franca Lap iz Most št. 49 so našli dne 29. marca 1912 v Št. Vidu pri Lukovici. — Poizkušen samoumor. Včeraj zvečer okoli 9. ure se je hotel v Sneberjah Franc Cajhen z dolgim bodalom usmrtiti. Pognal si je bodalo v levo stran prsi in se zelo nevarno ranil. — Prememba posesti. V Črnomlju je prodala gospa Haika hišo i.n lekarno na Glavn em trgu za 34.000 kron. j — Nesreča. 11 letni Alojzij Prime iz Občine pri Trebnjem igral se je na vasi s »kapselni«, katere je kupil v prodajalni. Nastavljal je iste na vžigalico in podžigal. To zapazi 45 letni Franc Pevc in mu da veliko patrono, nabito s smodnikom. Ta patrona se dečku na tleh ni hotela zapaliti, zato jo je vzel v roko in jo podžgal v roki držeč z žveplenko. Naenkrat pa poči in mu odtrga palec, kazalec in sredinec na roki in ga tudi po obrazu poškoduje. Pozneje se je dognalo, da je bila to »dina-mitna patrona«, katere so dobili delavci za časa zgradbe železnice Trebnje — Št. Janž cd Jože Pateta in Antona Rajer, kateri so takrat bili kot preddelavci v ka-menolomu. Trebanjsko sodišče zasleduje stvar. Mladi strelec je sedaj brez prstov v bolnici; poškodbe na obrazu so k sreči le lahke. — Vlom v prodajalno. 32 letni Franc B e 1 a k , prav Težak, iz okraja Varaždin ponudil se je trgovcu Janezu Butala iz Starega trga pri Črnomlju kot hlapec. Ta ga je tudi sprejel. V neki noči marca meseca pa je Delak izrezal šipo v vratih prodajalne in se vtihotapil v njo. Pobral je ves skupiček istega dne in nabral si obleke in obuvala ter je neznano kam izginil. Pri odhodu pa je nekaj ukradene obleke, nož in denarnico pozabil na svoji postelji. Škodo cenijo do 150 kron. Orožništvo ga zasleduje. Težak je močan, črn človek. — Razpis učiteljske službe: Na trirazrednici v Dragatušu je razpisano učno mesto v stalno nameščenje. Rok 7. april. —Razpisana učiloljska mesta. Od 17. do 24. marca so bili izdani sledeči razDisi: Klasična filologija: Dunaj V. Eliž. g., L. G. d., 20. IV.), Trst (g., L. Sl. in L. 1. z nem. in ital. učnim jezikom, 20. IV.); Ustje (g., L. G. S., 24. IV.). — Moderna fllologija: Kotor (navtična šola, D. v zvezi s katerikoli predmetom, 15. IV.), Dunaj VII. (r., Fr. D., 15. IV.), Svitava (dež. r., Fr. E., 15. V.). — Histerična skunina: Romerstadt (dež. r., 30. IV.), Svitava (dež. r., 15. V.). — Frirodo-pisna sknpina; Dunaj VI. (g., Ng. m. nI., 20. IV.j, Ljubljana (uč., Ng. m. nI., 16. IV.). — Kratice in znaki' kakor navadno. novice. k Fri'afeljem »Slovenca« na &'a>r-s" trn. i'i'vo čc rtletje je pri kraju in reba bo nekaterim zopet obnovili naročnino. Vsi poznate važnost in veliki pomen našega edinega katoliškega dnevnika, ki je vsestransko dobro informiran in največji slovenski dnevni list. Vsi na delo za širjenje našega časopisja. Vsak dosedanji naročnik »Slovenca« naj bi pridobil še vsaj enega piačujočega naročnika. Vsi na delo. Naročniki naj se obrnejo naravnost, na upravništvo »Slovenca« v Ljubljani. š Volitev župana v občini Celjska okolica. Danes se je vršila volitev župana za občino Celjska okolica. Včeraj so imeli slovenski občinski odborniki sestanek, pri katerem pa ni prišlo do kompromisa in se niso mogli zediniti glede župana. Pri poizkusili volitvi jc dobil dr. Božič devet glasov, dasi jc volil samega sebs in ga je volil tucli kandidat za župana, gosp. Avguštin Sušnik; g. Sušnik je dobil osem glasov, ker sia si dva Sušnikova volilca iz iaktič-nih ozircv pridržala odločitev. Za občinske svetovalce so se Slovenci pri včerajšnjem sestanku zedinili ter so določili, da volijo za obč. svetovalce gg. Gologranca, Konlidentija, Savarinca, Klinarja in tistega županskega kandidata, ki bo pri volitvi župana propadel. Določilo se je, da se da. Nemcem enega obč. svetovalca. Pri današnji volitvi župana so liberalci hoteli dobiti Nemce za dr. Božiča s lem, cla so trdili, da je za dr. Božiča večina Slovencev. Dr. Benkovič je lo zanikal in še opomnil, da dr. Božič ne stanuje v celjski okolici, torej ne more biti ondi župan. Dr. Božič jc nasproti temu trdil, da poleti stanuje v okolici. Kmečki odborniki so bili silno nejevoljni, da se je pojavila tako nesimpa-tična dr. Božičeva kandidatura in so liberalci spravili tudi narodno stvar v nevarnost. Malo je manjkalo, da radi tega postopanja liberalcev ni bil izvoljen Nemec za župana. Pri prvi volitvi je dobil za župana Avg. Sušnik 10, dr. Božič 10, kandidat Nemcev Stranjčan 9, Ban 1 glas. Pri drugi volitvi je dobil Sušnik 10, Stranjčan 11, dr .Božič 9. En slovenski liberalec je volil pri tej volitvi nemškega kandidata! Nato se je vršila ožja volitev med Sušnl-kom in nemškim kandidatom. Izvoljen je bil za župana g. Avguštin Sušnik, graščak na Lavi pri Celju z 19 glasovi, kandidat Nemcev je dobil 10 glasov. Pri volitvi občinskih svetovalcev so liberalci prevrgli včeraj med slovenskima strankama sklenjeni kompromis. Dali so Nemcem dva občinska svetovalca ter so tako vrgli slovenskega kandidata Klinarja. Dr. Benkovič je na podlagi včerajšnjega kompromisa izjavil, da zadošča, ako Nemci dobe enega svetovalca, dr. Božič in nadučitelj Grat sta pa izjavila v imenu liberalne stranke, da dajo liberalci Nemcem dva svetovalca ter so res namesto Klinarja volili nemškutarja. Rezultat volitve je bil torej naslednji: prvi svetovalec in podžupan jc Ferdinand Gologranc, zidarski mojster; drugi svetovalec Franc Konfidenti, gostilničar na Savodnji; tretji svetovalec gostilničar S a v a r i n c; četrti dr. Anton Božič; peti Ivan Stranjčan (nemška stranka) in šesti Karel Ban (nemška stranka). Kot vladni zastopnik je bil pri volitvi izvoljen dr. Michel. š Slovenski ženski shod v Mariboru. Včeraj so napolnile mariborske Slovenke dvorano Kat. delavskega društva do zadnjega ko'iiika. Ob pol štirih popoldne otvori shod predsednica Z. S. D. Anica Kren ter iskreno pozdravi vse navzoče, posebno državna poslanca dr-Korošca in Gostinčarja. Gdč. Pajnik od Sv. Magdalene in Sever Katarina sta deklam.ira.li vsaka eno pesem. Gselman Ivana je govorila o slovenski šoli. Kren Anica je v daljšem govoru povdarjala pomen slovenske ženske organizacije za. Maribor. Končala je z besedami: »Bil je Maribor nekdaj slovenski, pa tak lahko zopet postane, če bi mariborske Slovenke brez izjemo stopile v naše vrste«. Nato so še govorile: Zebot. Marija o potrebi narodno, v: >je otroki Rampre Nežika imenom mariborskih slovenskih šivilj in o krščanski narodni organizaciji; Močnik Uršula navdušuje tovarišice k pogumnemu narodnemu delu, Brauneker Uršula pozdravlja imenom Dekliške zveze magdalen-ske in vabi k pristopu k tamošnji Dekliški zvezi in na shod, ki se vrši 28 aprila; Veranič Marija, jc govorila a dekliškem gibanju. Iz vseh govorov jc od.ievalo veselje do narodnega delovanja. po programu naših ka oliško-na-rodnih organizacij. Ženstvo, ki ima toliko odporne silo, toliko navdušenosti za borbo za narodni obstanek, take ženstvo bo res pomagalo na,šemu narodu do boljših dni. Govorila sta še drž. poslanca dr. Korošec in Gost in čar o potrebi in cil jih ženske organizacije. Dve uri je trajalo lepo zborovanje. Mnogo novih misli se je vrglo med slovenske mariborsko ženstvo. Upati je, da se bc v Mariboru razvila tudi slovenska ženska organizacija. Predsednica jo v sklepnem govoru mod drugim omenila: »Nepričakovano lopo se je obnesle naše zborovanje. Niso bile prazne besede, ki smo jih slišalo in spregovorile Ravnajmo se po njih in delujmo v njih 4 smislu. Slovenke mariborsko na dan) Zavedajmo se svoje važne naloge in potem bodo naši nasprotniki zastonj klicali: »Lieber schwarzgerauchte Triim-mer, wie ein windisch Maribor«. š Demonstracija graških mestnih uslužbencev. V soboto dopoldne so gra-ški mestni okrajni sluge in uradne sluge imeli shod, na katerem so protestirali, cla se jim naklada snaženje pi-sarn. Demonstrativno so nato odšli v sprevodu k rotovžu, da bi županu dr. Grafu povedali svoje želje. Ker pa župana niso dobili, so se mirno razšli. š Smrtna kosa. Umrl je v Ljutomeru g. Fr. Repič star., trgovec in posestnik. N. v m. p.! — Na Ljubnem v Sa* vinski dolini je umrl 82 let stari pre-vžitkar Anton Krajnc, po dom. Dcter-nik. Par dni po njegovi smrti pa je umrla njegova 80 let stara žena Ana Krajnc. Pokojna sta bila vzor pravih krščanskih stnrišev. N. v m. p.! š Obesil se je na Zgor. Kamenšča« ku posestnik Ivan Vogrinc. Žalostne razmere v družini so ga spravile k žalostnemu koncu. š 10 CC0 kfj smodnika v nevarnosti. Predvčerajšnjim se je pripeljal na postajo Hrastnik neki vlak, ki je imel seboj vagon, v katerem je bilo okrog 10.000 kg smodnika. Na tem vagonu jc visela neka cunja, katera se jo od isker lokomotive vnela. Bila je velika nevarnost, da bi se ogenj zanesel skozi zračno luknjo na vagonovi strehi v vagon ter bi vsled tega nastala eksplozija Vagon so v Hrastniku odpeli ter ga porinili iz postaje. Nato sta dva orožnika pogasila že tleči vagon. š Požari. Iz Celja se nam piše: V eni zadnjih no&i je nastal ogenj v svinjaku posestnika Janeza Gunšeka v Svetini pri Celju. Ogenj sc jc razširil tudi na poleg stoječo hišo, katero je z pohištvom vred uničil. Vsled pomanj kanja vode so ni dalo nič rešiti. Škoda ,. znaša 2000 K, posestnik pa je zavaro- van samo za 700 K. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — V Zg. Sv. Kungoti pa je pogorel mlin posestnika Lebariča. Vkljub pridnemu gašenju ga je ogenj popolnoma uničil. Mlin jc bil šele na novo postavljen, ker jo tudi že pred tremi leti enkrat pogorel. Motor, žito in nekaj pohištva so mogli z veliko težavo rešiti Lebarič trpi vkljub zavarovanju precejšnjo škodo. š Slovenski zdravniki I Iz Ruš pri Mariboru smo dobili-sledeči dopis: Po smrti blagega g. dr. Gorišeka se je izpraznilo mesto distriktnega zdravnika v Rušah. Rodoljubni domačini so se trudili, da bi dobil to mesto Slovenec v roke ter bi se tako rešila narodna posest. Žo so sc veselili svojega uspeha, a nesreča je posegla vmes in njihov up je splaval po vodi. V zadnjem trenotku so iskali zdravnika, ki bi bil prišel vsaj ка par tednov v Ruše. dokler bi se ne bil našel slovenski zdravnik, ki bi se hotel stalno naseliti. Tucli to je bilo zaman. Ko je zvedel to nemški »Volks-rat«, je telegrafično dobil zdravnika iz Dunajskega Novega Mesta. Ruše namreč brez zdravnika tudi par dni ne morejo biti, ker je domači zdravnik obenem železniški zdravnik in zdravnik dveh bolniških blagajn. Sedanji zdravnik je sicer vesten, prijazen in postrež-ljiv in v narodnem oziru miren. Seveda je on provizoričen, kajti mesto distriktnega zdravnika se bo ta mesec razpisalo in od distriktnega zdravstvenega odbora je odvisno, če bode bodoči ruški zdravnik Nemoč ali Slovenec. Seveda pa je potreba, da slovenski zdravniki za to mesto prosijo. Škoda za lepo zdravniško mesto v lepem kraju, da bi se ga veselil kak tujec. Pozor slovenski zdravniki! š Umrl vsled boja z orožniki. Pred par dnevi smo prinesli vest o napadu tatinske družbe na nekega orožnika, ko je hotel tatove aretirati. Ko je hotel aretirati nekega Fridauerja, je isti orožnika začel daviti. Drug poleg stoječi orožnik je Fridauerja sunil z bajonetom v prsi, da je Fridauer dobil težko rano. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. š Polje pri Podčetrtka. V naši župniji smo pokopali v soboto, 9. marca ob številni udeležbi ljudstva gospodarja Martina Presker iz Prelazkega. Pokojni je včakal visoko starost 83 let, ter je bil daleč po sosednjih župnijah znan zaradi svoje velike in izredne po-božnosti. Za njim žaluje šest otrok, med temi dosedanji dež. sod. svetnik dr. Ivan Presker v Ormožu in župnik Karol v Kapelah pri Brežicah. Blagi starček se priporoča vsem prijateljem in anancem v pobožen spomin. š Kaj vse stori pijanost. Na Vranskem sta v neki gostilni pijančevala fanta Matija Dobrisk in Franc Rizmal. V pijanosti sta se potem stepla. V pretepu je potegnil Dobrisk nož in je svojega prijatelja smrtnonevarno ranil. Spravili so ga v bolnišnico. š Pri podiranja drevja ponesrečil. Vlničarjevemu sinu MerČniku v okolici Radgone je padlo pri podiranju dreves drevo na nogo in mu jo zlomilo. Čez par dni nato mu je vsled bolečine na nogi oslabelo srce in je umrl. š Med vasovalci. Dne 5. februarja So šli fantje Štefan Štimlak, Kari Lam-pret in Konrad Seliča.n v Novi cerkvi pri Celju vasovat. Pri tem so se stepli in v pretepu je Štimlak Lampreta in Seličana obdelal z nožem. Za svojo dejanje se je imel zagovarjati pred celjskim okrožnim sodiščem, katero ga je obsodilo na šest mesecev težke ječe. Poftr no Igu. Včeraj ob pol 9. uri zvečer jo začelo goreti pri kajžarju Francu Cankarju in posestniku Jožefu Jukiču na Igu. Domači so ta. čas žc vsi spali. Ogenj je opazil posestnik Franc Plat-nar z Iga, ki je domače zbudil in jih tako rešil gotove smrti. Obema jc pogorelo vse do tal, tako hiši, kakor tudi gospodarska poslopja. Poginilo je v plamenih devet prašičev in mnogo ku-retnine. Zgorelo je tudi mnogo sena in sploh vse, tako da ni ubogima pogorel-cema ničesar ostalo. K tej nesreči se jc pridružila tudi ta, da jo 201ctna Antonija Cankar vsled prevelikega strahu onemela in so jo pripeljali dancc v deželno bolnišnico. LiillflDske novice. lj Podržavljenje ljubljanske policije. »Slovenski Narod« je v soboto pisal: »Podržavljenje ljubljanske policije. Kranjski deželni zbor je v minolem zasedanju sprejel zakon o podržavljenju policije. Ker se glede prispevka mestne občine za državno policijo v^ed pretiranih vladnih zahtev ni Soseglo sporazumljenje, je bilo eklenjeno, da določita ta prispevek provizorično deželna vlada in dež. odbor sporazumno in sicer do 31. marca t. I, Dež. odbor pa doslej o tem še ni nič sklepal in vse kaže, da tudi nič sklepal ne bo. Vsa stvar je nekako zaspala in menda se ne motijo tisti, ki menijo, da se podržavljenje ljubljanske policije še dolgo ne bo izvedlo in da ostane vse pri starem.« — O tem smo se informirali pri referentu dež. odbora g. dr. Pe-ganu, ki je izjavil, da je dež. odbor dobil 24. marca od deželne vlade prošnjo, da vse spise, zadevajoče podržavljenje policije (zapisnike dež. zbora, stenografski zapisnik) dež. vladi predloži, Še tisti dan je tozadevno poročilo šlo na deželno vlado. Če do danes zvečer ne pride med prizadetimi do dogovora, bo deželni odbor določil prispevek mestne občine. lj Gremij trgovcev jc imel včeraj do- Eoldne občni zbor. Predsedoval mu je g. illeg, ki je predstavil' navzočega magi-stratnega svetnika Seska kot zastopnika oblasti, kostatoval sklepčnost ter naznanil, da so preteklo leto umrli trije člani gremija, gg.: Lininger, Podgoršek in Višnar, pri čemur se zborovalci v znak sožalja dvignejo s sedežev. Iz tajniškega poročila g. Svetlina posnemamo sledeče: Gremij je imel preteklo leto en občni zbor in 8 odbo-rovih sej. Gremij ima članov: 120 proto-kolovanih tvrdk, 36 protokolovanih družabnih, 147 neprotokolovanih tvrdk, torej skupno 303 člane. Ti imajo 690 uslužbencev prve vrste, t. j. sotrudnikov, prodajalcev, poslovodij, kontoristov itd. moškega in ženskega spola, nadalje 222 uslužbencev druge vrste, t. j. kočijažev, hlapcev, delavcev itd. in 173 učencev in učenk. Vlog je došlo na gremij v preteklem letu 486. Gremiju je došlo več pritožb, da člani še vedno dele novoletna darila in pa dobitke raznim društvom za prirejanje veselic; zato so se nekateri člani pismeno opomnili na tozadevni sklep občnega zbora, V letu 1911. je nadzoroval gremijalno šolo g. dvorni svetnik Gelčič, ki se je o šoli pohvalno izrazil. V tem šolskem letu se je vpeljal na gremijalni šoli pouk o narodnem gospodarstvu v 3. letniku. Za prvi letnik se je ustanovil pripravljalni tečaj za manj zmožne učence. Učiteljske plače na gremijalni šoli bodo znašale glasom proračuna za 1. 1912. 3600 K. Kljub ogromnim stroškom za šolo pa nekateri člani ne pošiljajo svojih vajencev redno v šolo, češ da jih potrebujejo v trgovini. Glasom odredbe na-učnega ministrstva pa je prepovedano, pridržati vajence doma radi kupčijskih poslov; izgovor, da vajenci samolastno iz-ostajajo iz šole, pa je jalov, Gremij je nabavil kontrolne knjižice, da tako izostajanje onemogoči, in če bi učni gospodar knjižico redno pregledaval, kar bi bila njegova dolžnost, bi samovoljno zaostajanje kmalu ponehalo. Naučno ministrstvo je dovolilo gremiju za leto 1911. prispevek 1000 K. Nato se je odobril računski zaključek za leto 1911. Gremij ima čistega premoženja 47.780 K 31 vin. V preteklem letu je imel 7705 K 71 vin. dohodkov, 7193 K 38 vin. stroškov, torej 512 K 38 vin. prebitka. Odobril se je tudi proračun za leto 1911., ki izkazuje 7720 K potrebščin, 4462 K pokritja, torej 3258 K primanjkljaja, ki ga bo treba pokriti z dokladami. Dovoli se za leto 1912. pobiranje 43/г do 5% doklade, kakor bo pač izkazal račun, ko dobi gremij podatke od davčne administracije. V razsodiški odbor se nanovo izvolijo na predlog g. Samca kot odbornika Ivan Je-lačin in Ivan Korenčan, kot namestnik pa A. K. Kregar. Dovolilo se je tudj odboru, da sme ob priliki prodati vrednostne papirje, ki so last gremija, in denar naložiti v Mestni hranilnici, to pa zato, ker odbor ne more prevzeti garancije za kurzne izgube. Pri slučajnostih se ugodi prošnji »Merkurja« za podporo 400 K za leto 1912. Enako prošnjo Društva slov. trg. potnikov se odkloni. Mag. svetnik Sešek je pri tem povdarjal, da se Merkurju lahko dovoli podpora, ker uporablja gremij za svoje prijave njegovo glasilo »Trg. Vestnik« in ker ima svojo službeno posredovalnico, ki bi jo v nasprotnem slučaju moral vzdrževati gremij sam. Društvo slov. trg. potnikov pa zasleduje popolnoma druge cilje in ni prevzelo nobenih obveznosti napram gremiju, za to bi bil sklep za eventuelno podporo razveljavljen, ako bi se izvršil. Obnovi se nato sklep lanskega občnega zbora, da se reklamni koledarji in novoletna darila po- f»oInoma odpravijo. Sprejme se tudi pred-og g. Bonača, naj gremij ukrene na mero-dajnih mestih potrebne korake za nedeljski počitek v trafikah. Nato se je občni zbor zaključil. lj Smrtna kosa. Na Bleivveisovi cesti št. 15 je v soboto popoldne promi-nula, v cvetju svoje starosti gdčna. Vida Vdovič. lj Izprememba posestva. Travnov mlin na Glincah, ki je bil zadnji čas Jelačinova last, je kupila tvrdka Golob & Comp. za 110.000 K. Imenovana tvrdka ga namerava predelati v tvor-nico. lj Umrli so v Ljubljani: Pavla Peč-nik, šivilja, 17 let. —Helena Dolinar, bivša služkinja, 87 let. — Viktor Puc, mizarski pomočnik, 32 let. — Karolina Moravec, žena glasbenega učitelja. — Fran Кгегаг, delavcc, 34 let, — Voro- nika Tomic, rejenka, i mesece. — Vida Vdovič, zasebnica, 22 let. — Ignacij Levstik, kleparski vajenec, 16 let. — Josip Zamljen, zidar, -10 let. — Franc Sitar, postrešček, 60 let. lj Demon alkohol. V soboto popoldne je popil delavec Franc Kregar, roj. 1. 1878. v Ljubljani, pristojen v Dobrunje, toliko žganja, da so ga morali pijanega prenesti v neko šupo na Poljanah, kjer je še pred polnočjo izdihnil. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. lj Trije ključi, en manjši in dva večja, spojeni v obroču, so se izgubili v nedeljo na potu Kleče-Ježica-Ljub-ljana. Najditelj se lepo prosi, da jih blagovoli izročiti proti primerni nagradi v upravništvu »Slovenca«. Rožne slvori. Velikanska nesreča v papirnici. V bu- dimpeštanski papirnici tvrdke Rigler je padla 20 metrov dolga polica na gručo delavcev in delavk. Ranjenih je bilo šest delavcev in delavk. Tri delavke so pa bile tako poškodovane, da so umrle. Kinematografi, poguba mladine. Ameriški listi poročajo: V preteklih šestih mest-cih je bilo samo v Brook-lynu, N. Y., aretiranih nad 20 nastav-ljencev kinematografskih gledališč, in sicer pod obtožbo, da so kriminelno napadli mlada dekleta. Zadnji v vrsti teh lopovov je neki William Brown, ki je bil zaposlen v nekem gledališču na 3. Ave. in 59. ulici v New Yorku, in katerega dolžijo, cla je spravil 15 letno Annie Yinkovski s štev. 270 izt. 46. ulice v Raines Law hotel ter jo zapeljal. Na postavo, ki prepoveduje nedoraslim obisk kinematografskih gledališč brez spremstva odraslih, se lastniki teh zabavišč ne zmenijo veliko, in vsi sledovi za izginulimi dekleti vodijo skoraj vedno na kinematografska gledališča. Zastopniki družbe za varstvo otrok zatrjujejo, da so nastavljenci v vedni zvezi s trgovci s človeškim mesom in da so ta gledališča prave pasti za lahkomiš-ljena dekle!a. Napadi in posiljenja na mlade devojke v kinematografskih gledališčih niso nič novega. Mnogo takšnih zločinov zakrivijo posebno zasebni redarji, katerih pohotnosti je postalo že mnogo deklet žrtev. V mestu New York izgine vsak mesec okoli 100 deklet, ki se udajo potem sramotnemu življenju. Značilno je, da je zaprtih sedaj v okraju Manhattan 40 mladenk, katere je spravil obisk kinematografskih gledališč v pogubo. Vesel post. Umevno je, da so Norvežani, ki so se na polju polarnega raziskovanja vedno odlikovali, polni navdušenja za srečnega najditelja južnega tečaja. Zlasti Nansenov oklic, v katerem priporoča denar, podporo Amund-sonu za njegove nadaljne načrte, je v Ivristijaniji napravil velik vtis in vsi listi poživljajo občinstvo za prispevke v ta namen. Predlagalo se je celo, naj se vri prebivalci mesta, celo cele dežele vzdrže en teden vživanja alkohola, kajenja in enakih stvari na korist na-daljnim Amundsenovim raziskovanjem. Gorostasne delavske razmere v Be-očinu. »Hit, Pokret« poroča o nezaslišanih razmerah delavstva beočinske cementne tovarne, ki je last mažarskih baronov Ornsteina in Spitzerja. V najnovejšem času je tovarna napela vse svoje sile, da uniči tamošnjega trgovca Slavko Popoviča, ki dela konkurenco tovarniški kantini. Pred Popovičevo trgovino jc nastavila žandarje, ki pazijo, da ne bi kak delavec šol v trgovino; ako pa kak delavec to le stori, potem ga tovarna takoj odpusti, ne da bi mu izplačala zasluženi denar, primejo ga žandarji in iztirajo. Pa to še ni najhujšo; orožniki delavce, ki lc govore s Po-povičem, tudi pretepajo, gazijo po tleh in mjejo s čevlji. To da se redno dogaja! Skoro neverjetno; list poziva vlado, naj poseže v te res gorostasne razmere. Novi Psalterij, v večji obliki 12° (17'/г X 11 cm)i z velikimi črkami in z zelo "razločnim ter lepim tiskom jc ravnokar izšel ter stane fino vezan v usnju 5 kron. Dobi se v »Katoliški B u k -varni« v Ljubljani. Poleg tega dobi se tudi še psalterij v 48° (k dijamantni izdaji brcvirja), ki stane vezan 3 K. DtllSIVO. — Društvo vpokojenega učiteljstva na Kranjskem je po odborovem sklepu v seji z dne 21. marca t. 1. pričelo delovati, ker mu jc c. kr. deželna vlada'potrdila društvena pravila. Pristopnina znaša 1 K, članarina za prvi slučaj smrti 2 K, katere sprejema tačasni tajnik in blagajnik Simon Punčah, nadučitelj v p. v Ljubljani, Marmontova nlicn, St, 18. Udje, kateri plnčajo, do 20 metrov visoke skalo, KNJ1G0TRŽTV0. Finžgar »Naše kri«, ta krasna igra našega pisatelja-prvaka izide še pred Veliko nočjo v zalogi »Katoliške Bukvam e« v Ljubljani. * Cena se sedaj še ne da natančno določiti. Vsi, ki se zanimajo za igro, naj pravočasno prijavijo svoja naročila založništvu, da ne bo pozneje pri izvrševanju naročil kakih zamud; tudi dosedanji naročniki naj ponove svoja naročila. — Spisi Mišjakovega Julčka. III. zvezek. Ljubljana 1911. Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta je izdalo III. zvezek »Spisov Mišjakovega Julčka«, v katerem so štiri črtice iz našega življenja na deželi: Uganila sta, res je bilo drugače! — Kočajev Peter. — ln vendar ga je izmodrilo! — ter J. Laj-nar. Knjiga je opremljena s 16 slikami. Cena vezani knjigi 1 K 50 vin., s goštnino 16 stot. več. Dobi se v Katol. uk varni. VeC luči (Dr. Mahnič — Dr. Ušenič-nik). Ta knjiga se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani in velja broširana K 3'—, vezana K 4-40, po pošti 30 vin. več. — V zadnji številki smo pomotoma poročali, da velja knjiga K 6 —. JUDOVSKA KORAJ2A. Ruska duma je sklenila postavo, po kateri bo vsak Jud, ki se odtegne vojaški dolžnosti, kaznovan s kaznijo 300 rubljev; vsak, kdor takega begunca prime, pa bo obdarovan. Ruska vlada je imela namreč z judovskimi vojaki v rusko-japonski vojski silno žalostne skušnje. Ruski general Martynov, ki se je sam te vojske udeležil, piše o judovskih vojakih sledečo obsodbo: Leta 1904. bi moralo biti k vojakom poklicanih 59.262 Judov, prišlo jih je samo 21.371. Druge so morali nadomestiti s kristjani. Na bojišču so se skušali judovski vojaki vedno skriti za fronto in če se jim to ni posrečilo, so hliniii bolezni, nalašč kako hudodelstvo doprinesli, dezertirali ali so se pa sovražniku udali brez boja. V eni sami diviziji je dezertiralo v enem letu 256 Judov, kristjanov pa samo 8. V fronti stoječi Judje so napravili na ostale vojake najslabši vtis in so vsled svoje nervoznosti večkrat provzročili največji strah. General sklepa: Judje so vsled svoje silovite boječ-nosti in telesne slabosti za vojsko nesposobni. Jude med druge vojake pomešati, ee pravi armado demoralizirati. Zato naj se naloži judovskim družinam primeren vojaški davek, Jude naj se pa od vojaške dolžnosti oprosti. Primorske vesli. p Novi aretirane! na puljskem ma- glstratu. V soboto popoldne je bilo are-tovanih zopet nekaj laškoliberalnih kapacitet. Aretovani so bili ravnatelj mestnega stavbinskega urada inženir Borri, magistratni uradnik Presil, mestni cestni mojster Polla in mestni poslovodja Brozina. Aretirani ravnatelj mestnega stavbinskega urada ing. Borri je laški podanik in, kakor se čuje, si je tudi ta ravnatelj zidal hišo na stroške davkoplačevalcev. Drugim are-tirancem se je pa menda prišlo na sled, da so kamoraškim vzorgospodar-jem pomagali pri njihovih manipulacijah. p Slovenski kipar g. Zajec, ki ima Svoj atelije pri Sv, Ivanu pri Trstu, zopet zapušča domovino, ki mu ne da zaslužka. Odkar je napravil kipa sv. Ludvika in sv. Elizabete ter frančiškanski emblem za frančiškansko cerkev v Ljubljani, ni dobil več nobenega naročila. G. Zajec gre iskat dela in kruha v Pariz in London. p Odlikovanje. Cesar je podelil poveljniku .4 bosanskega pešpolka, polkovniku Ivanu Hublu red železne krone III. razreda. p Dva poizkušena samoumora. Josi-pina Gruber, 41 let stara, stanujoča v ulici Istria v Trstu, si je prerezala žilo na desni roki. Zdravnik ji je obvezal rano in jo rešil. — Uradnik Olivijer Polli se je ustrelil z revolverjem dvakrat v glavo. Samomorilni kandidat se je ranil precej nevarno. Prepeljali so ga v bolnišnico. V obeh slučajih je vzrok neznan. NEMŠKI DRŽAVNI POSLANCI PO VEROIZPOVED ANJU. V novem nemškem državnem zboru je 179 poslancev prote s fantov, 130 katoličanov, 69 brezvercev, 8 svobodo-miselcev, 1 starokatoličan, 26 judov, 1 baptist, veroizpovedanje dveh je pa neznano. Število poslancev protestantov in katoličanov se je znižalo, povečalo pa število brezvercev, svobodomi-selcev in judov. Centrumu pripada 90 katoličanov in en protestant, socialni demokrati imajo 22 protestantov in 3 katoličane, ostali so brezverci in judje (66). Pregled 110 soc. demokraških volilnih okrajev dokazuje, da prebiva v 98 vol. okrajih nad 50 odstotkov protestantov, v enem pa 50 odstotkov. 61 socialno demokraSMb volilnih оКгајеу ima 90 in več odstotkov protestantov, tudi ostali soc. demokraški volilni okraji štejejo veliko protestantov. ZA SMEH IN KRATEK ČAS. HumorisUčen list — seveda nevede in nehole — jc vsekakor »Jutro«, ki ga piše znani opazovalec vremena, kačji lovec in bivSi kanonir, gospod Pire. V eni zadnjih številk se ta originalni človek v enem celem uvodnem članku jezi r.a banket, ki so ga priredili v Novem mestu ob priliki otvoritve belokranjske železnice. Tako se Pire jezi: »Kako srcc mora imeli ta slavna gospoda, ko je sedela pri polnih mizah najboljše jedi in pijače ,pa se ni prav nič zavedala, da nekaj minut daleč od tega banketa čaka na stotine delavcev že tedne in tedne brez vsega, kar je človeku za življenje najnujneje potrebno? Ta banket je živ dokaz krivičnega socialnega reda. In tak banket bo marsikateri v dnu svojega srca preklinjal, dokler bo živ.« — Vprašali smo se, kaj je neki moglo biti vzrok, da se gospod Pire tako jezi na banket, ki je sicer dobra stvar. In izvedeli smo od dobroinlormirane strani sledeče: Na ta banket se časnikarjev ni vabilo. Mi tega nismo opazili, ker banket je pri otvoritvi kake železnice vendarle postranska stvar. Opazil pa je to precej gospod Pire, ki mora bili velik prijatelj banketov, in je pisal razjarjeno pismo samemu gospodu proštu dr. Elbertu. Gospod prošt, ki je splošno znan kot uljuden in fin gospod, je nato pri g. Oppitzu takoj izposloval gospodu Pircu kosilo. Gospod Pire se je banketa udeležil, a zdi se, da ga izborna jed in šampanjec vendarle nista mogla toliko potolažiti, ker se je prvotno nanj in na njegovo imenitno »Jutro« pozabilo. In zato se zdaj maščuje in pravi, »da bo preklinjal banket, dokler bo iivc. Morebiti mu banket sam ni dobro storil, bogve? Nas ni bilo na banketu, da bi mogli pravi vzrok konštatirati. Vsekakor pa si bodo gostoljubni prireditelji tega banketa mogli zapomniti, da ni varno vabiti na banket ljudi, ki potem čez dobro jed in pijačo, ki so jo uživali, po svojih časopisih še zabavljajo. — Gospod Šega od ^Slovenskega Naroda« je bolj »nobel« gospod, ta se na banket nič ne jezi. On si sploh vć pomagati. Peljal se je namreč v samem salonskem vozu, ki je bil pripravljen za g. deželnega predsednika in visoke oiicielne goste. Nekateri so sicer opazili, da to po pravilih »Urbanusa« sicer ne gre, a kdo si bo delal take preglavice? Peljal se je pa le v c. kr, salonskem vozu. — Tako je novomeška slavnost bila priča marsikaterim več ali manj šaljivim prizorom od strani nekaterih gospodov, ki sc štejejo med časnikarje, pa včasih pozabljajo, da zahteva ta stan tudi gotove družabne oblike. Slovanski veslniK. • Bolgarski državni dolg. Bolgarski finančni minister je sobranju predložil načrt zakona za ustanovitev avtonomne uprave vsega »državnega in od države zajamčenega občinskega dolga. Svrha te uprave bi bila centralizacija vseh denarnih poslov, ki se vodijo na račun državnega premoženja, raznih javnih zavodov in občin, in skrb za redno in točno izplačevanje anuite^. Predsednika upravi imenuje kralj, sobranje ga potrdi; razven tega sta v odboru guvernerja bolgarske narodne in poljedelske banko. Nadzorstvo sestoji iz predsednika državnega računovodstva in štirih ljudskih zastopnikov ter je neposredno odgovorno sobranju. Zakon bo nedvomno sprejet. Nove nepravilnosti v »Matici Srp-sld«. Odbo"'»M. S.« v Novem Sadu je dognal, da Matičino uradništvo vleče višje plače, nego jih jim je občni zbor ozir. odbor priznal. Pri tem se prizadeti izgovarjajo na nek minister, razpis, ki je pa veljal le za predhodnike sedanjega uradništva. — O bivšem blagajniku Matice, Lazi Manojloviču, ki je kakor znano, poneveril težke stoti-sočake in bi imel priti pred sodišče, so psihiatri izjavili, da je umobolen in za svoja dejanja neodgovoren. Možu so dobro godi na svobodi in je vedno najboljše volje. Socialno zavarovanje v Srbiji. V Srbiji se bavijo z upeljavo socialnega zavarovanja ter je vlada v svrho študij poslala v inozemstvo tajnika v narodnogospodarskem ministrstvu dr. S. Ku-želja.. Dr. Kuželj se je predvsem ustavil v Zagrebu, kjer natančno proučuje bolniško in nezgodno zavarovanje. Ker so gospodarske in socialne razmere v Srbiji zelo sorodne z onimi v Hrvaški, se bolniško in nezgodno zavarovanje najbrže izvede po hrvaškem zgledu. Dr. Kuželj se iz Zagreba pocla na Nemško, Francosko in v Švico. Donavsko-jadrauska železnica. Dne 14. t. m. je došel na novi progi donav-sko-jadranske železnice, ki ima svoje izhodišče v črnogorski luki Bar, prvi vlak iz Prahova v Negotin. Ta železnica omogoči Srbiji gospodarsko emancipacijo od naše monarhije in obrne glavni del izvoznega prometa, ki se je doslej vršil preko naših dežel, naravnost na Jadransko morje. Ženska volilna pravica na Češkem. Deželnozborski odsek, ki mu je poverjena naloga, da se posvetuje o g 3. dež. reda, je te dni končal svoje delo glede ženske volilne pravice in soglasno sklenil, da se ženskam v volilnih razredih veleposestva, mest in kmečkih občin pusti aktivna volilna pravica v dosedanjem obsegu; razširi se le v toliko, da se ta pravica dovoli tudi ženstvu v Pragi in Libercu in da morajo ženske volilke odslej v mestih in kmečki ku-riji voliti osebno. Predlog, da sc ženstvu v veleposestniški, mestni in kmečki kuriji dovoli tudi pasivna volilna pravica, je bil z veČino glasov odklo- njen; predlog se naznani kot manjšinski predlog. Glasovanje o ženski aktivni in pasivni volilni pravici v 4. kuriji, ki se na vsak način ustanovi, jc odloženo dotlej, da odseft konča svoje delo o sestavi kurije same. Splitsko cementno podjetje je imelo 23. t. m. občni zbor. Podjetje zelo napreduje ter bo svojo produkcijo dvignilo na 15.000 vagonov letno. Dobiček lanskega leta znaša 307.450 K ter sc razdeli 9 odstotna dividenda. Sovsko jezero okupirano. Pod tem naslovom poroča osješka »Nar. Obrana«, da so krasno požeško dolino od Sovskega jezera, t. j. od Ruševega sela do Podvinja okupirali tujci-Švicarji. Spočetka je prišlo le njih troje ter so prav na jezeru za poskušnjo kupili pet oral rebri, poraščene z grmičevjem. Začeli so trebiti in za poizkušnjo obde-lavati in kmalu so se uverili, da je to izvrstna zemlja in kraj kakor ustvarjen za živinorejo. Takoj so pisali v domovino in sedaj se je oglasilo že deset švicarskih rodbin, ki nameravajo kupiti vso zemljo krog Sovskega jezera — skoro 500 oral — in se tam inaseliti. In to zemljo, ki jc^rad in z veseljem kupi za obdelovanje nogati in razvajeni Švicar, pa prezirajo domači ljudje in se selijo v tujino za grenkim dninarskim kruhom. Tako se je nedavno prav iz Ruševega sela ob Sovskem jezeru izselilo na VVestfalsko 26 odraslih ljudi! Kdaj bomo Jugoslovani k pameti prišli? GOSPODARSKE VESTI. Prodaja jelovega, borovega, bukovega in smrekovega lesa. Gospodarsko ravnateljstvo deželne vlade v Sarajevu proda: 1. Iz gozdnega okoliša. Ozrcn (okraj Gračanica in Maglaj) približno 10.000 m:i borovega in jelovega lesa ter približno 16.000 m' bukovega lesa. 2. Iz gozdnega okoliša Pastirevo (okraj Bos. Novi) približno 105.000 m® bukovega lesa. 3. Iz gozdnega okoliša Čemer-nica (okraj Banjaluka, Kotor, Varoš ln Varcer-Vakuf) približno 85.000 m3 smrekovega in jelovega lesa ter približno 115.000 ms bukovega lesa. Sprejmejo se samo pismene, na. celo razpisano količino se glaseče ponudbe, ki jih je vložiti: ad 1. do dne 2. maja 1912, 11. ure dopoldne; ad 2. do dne 15. maja 1912, 11. ure dopoldne in ad 3. do dne 18. maja 1912, 11. ure dopoldne pri gozdarskem ravnateljstvu deželne vlade v Sarajevu. Razglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. fr. P. zajec, mm stan trs 9 priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno kon- ш!опЈгап1ор,1и"б,го^.8УОЈ optični zavod kotščipalni-ke, očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrako-mere, dalno-glede i. t. d. Vsa popravila izvrSu-jem točno in solidno v svoji, po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeno delavnico. Ceniki brezplačno. Ceniki brezplačno. Štiri močne, pridne 1011 se takof sprejmejo v zavodu šolskih sester v Trstu, V. P. Besenghi 14. Zahvala. Povodom bolezni in smrti naše preljube soproge, mamico in sestre, gospe Neže Novak roj. Lapuh doSlo nam je od .strani sorodnikov, prijateljev in znancev toliko izrazov sočutja, da nismo v stanu, zahvaliti se vsakemu posebej. Tem potom izrekamo tedaj vsem najprisrčnejšo zahvalo, posebno pa prečastlti duhovSčini, vsem gospodom uradnikom, meščanom in njih gospem za častno spremstvo k zadnjemu počitku. Izrecno se zahvaljujemo še velecenjenim gospem soprogam c. kr. uradnikov za darovani krasni venec. Višnja gora, 30. marca 1912. 1004 Žalujoči ostali. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 1. aprila 1912. Pšenica za april 1912 . . . . 11-35 Pšenica za maj 1912.....—•— Pšenica za oktober 1912 . . . 10-72 Rž za april 1912.......9-81 Rž za oktober 1012.....9-72 Oves za april 1912 ...... 9-66 Oves za oktober 1912 .... 9-38 Koruza za maj 1912.....8 76 Koruza za julij 1912.....8'71 Generalni zastop c. kr. priv. zavarovalne družbe »AVSTRIJSKI FENIKS« v Ljubljani sprejme takoj representa-tivnega, v vseh zavarovalnih strokah izurjenega potovalnega uradnika proti mesečni plači K 200— in z drugimi postranskimi dohodki. Prošnje z vsemi spričevali vložiti je do 15. aprila t. I. 1010 Lepo zračno obstoječe iz dveh sob in kuhinje, se odda mirni stranki takoj v najem. Poizve se: Stari trg št. 12. i02fi Planine (Heitzmann) še skoraj nov, se proda zelo ceno na Starem trgu 20 II. nadstr. pri gdč. Novak. Ogleda se lahko od 10. do 3. ure pop. 992 Stanovanje za takoj ali za avgustov termin z dvema sobama, pri eni sobi poseben vhod, Išče mirna stranka. Najraje v novi hiši in v bližini II. državne gimnazije. Naslov se izve pri upravi. ioni 1012 T Nc I 199/12-• v • -8 Pri c. kr. krajnem sodišča v Kranjski gori odd. I. se po prošnji lastnika Mcl-hijora Bremca, posestnika na Jesenicah št. 134- prodaja na javni dražbi zemljišče vi. št. 482 k. o. Jesenice, obstoječe iz parcel št. 265 travnik, 267/2 njiva in 267/3 hiša. Izklicna cena za nje ugotovi sc s 53.000 K. Dražba se bo vršila dne 18. aprila 1912. ob 10 % uri dopoldne pri podpisanem sodišču. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Zdražitelji morajo položiti varščino v znesku 100/0 izklicne cene. Skupilo je splačati tekom mesec dni prodajalcu. Dražbenc pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 in dne 18, aprila pred začetkom dražbe. C. kr. okrajna sotlnija v Kranjski gori odd. I., dne 28, marca 1912. KNJIGOTRŽTVO. Zlati knjižici imenuje »Svećenička Zajednica« 1. 1912, št. 1) slovensko prevode o Lintelovih del »S t a r š e m i n vzgojiteljem« in »Mladini <;, ki so v smislu odlokov sv. očeta Pija X. prepričevalno vabita k pogostemu in vsakdanjemu sv. obhajilu. Knjižica »Staršem in vzgojiteljem je izšla v drugem zelo p o m nože n e m natisu in ima na str. 38—56 odloke sv. očeta Pija X. o pogostem in vsakdanjem prejemanju sv. obhajila in od str. 57 dalje navodilo za pogostno in vsakdanje sv. obhajilo. Cena 25 vin., 20 izvodov in več po 20 vinarjev. Knjižica »M 1 a d i n i« (stran .86) krepko, naravno, nepretirano in prepričevalno govori o potrebi pogostnega sv. obhajila za mladino. Naj bi jo dobili v roke vsi sloveT.ski mladeniči in deklice. Cena 30 vin., 20 izvodov in več po 25 vin. Obe knjižici se dobivita v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest. Spisal De Waal. Cena K Г50, vez. K 210. — Najlepše povesti, katere nam nudi svetovno slovstvo, se vrše ob Kristusovem času ali pa za časa prvih kristjanov. Saj nudi ta doba požrtvovalne ljubezni in svetega junaštva tudi najlepšo snov pripovednemu pisatelju. Poleg znanih romanov Ben hur, Quo vadiš, Zadnji dnevi Jeruzalema, Dekle z biseri, Fabijola itd. spada tudi Valerija med te bisere pripovednega slovstva. V Valeriji se zrcali konec najhujšega boja med ginečim poganstvom in procvitajočim krščanstvom, ki je z zmago Konštantina Velikega nad Maksencijem osvojilo cesarski Rim in zadobilo prvo svobodo. Knjigo toplo priporočamo. Dobiva se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Za cerkvene organiste. Še pred Veliko nočjo izide v založbi Katoliške Bukvarnc v Ljubljani nova, jako praktična cerkveno-glasbena zbirka: 100 preludijev za orgle, zložil Stanko Premrl, stolni regens chori v Ljubljani. -— Preludiji so večinoma tako kratki in jedrnati, in ravno takih naši or-ganisti najbolj potrebujejo. Nekaj jih je pa tudi daljših in slovesnejših. Skladbe so solidne, zanimive in živahne. Zbirka je razvrščena po tonovih načinih, in sicer slede skladbe v tem-le redu: C-dur, G-dur, D-dur, A-dur, E-dur, F-dur, B-dur, Es-dur, As-dur, in Des-dur. — Obširna zbirka Premrlovih preludij stane samo K 3'80, po pošti 20 vinarjev več. »Zaobljuba«, spisal Bečič-Medvešček, ta toli pogrešana in zaželjena povest je izšla ravnokar v drugem natisu. Povest nam slika življenje krepostnega hrvatskega junaka, ki se s svojo hrabrostjo, zvestobo in možatostjo povzpne med tujim narodom do najvišjih časti ter vrnivši se domu, ovenčan s slavo, osreči ves svoj domači kraj. Povest, ki je krasna že po svoji vsebini, je pisana z največjim domoljubnim navdušenjem in redko mikavnostjo, radi česar se je tudi tako priljubila, da je bila v prvem natisu v kratkem razprodana. Vsi značaji so risani krepko z določenimi potezami ter se morajo omiliti bravcu. Na vsestransko ljudsko željo je knjiga izšla \ drugem natisu in stane broširana 1 K 80 v., v platno vezana 2 K 60 vin. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. ee da odstraniti brez joda s sredstvom, ki jo je izumil ozdravljenec, četudi so bila brez vspeha vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vpo-slatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt 3531 mm laboratorij Paracelsus MMi Morava. Proda se takoj po nizki ceni 300 stotov (lucerne), izvrstna krma. Natančne poizvedbe v pisarni Ivana Mathiana, Dunajska cesta št. 14 v Ljubljani. 074 3 sprejme takoj pekovski mojster Anton Videmšek, Selo 45, pošta Moste pri Ljubljani. 996 Priznana špecialiteta! Namočena, surova 528 ad št. 23667/11. Mestni magistrat odreja, da se omogoči uspešnejše nadzorovanje tržnega prometa z živili in točno izvrševanje predpisov o tržnem prometu, nastopno: Vsak prodajalec živil in potrošnin, izvzemši trgovce s špecerijskim in kolonialnim blagom in delikatesami, ki nima stalnega obrtovališča, marveč prodaja blago na stojnici, na javnem trgu ali v kaki hišni veži, ali na zasebnem prostoru, mora imeti na svoji stojnici, \in če tudi te ne vporablja, na košari napis, ki mora obsegati popolno krstno in rodbinsko ime njegovo in kratko označbo obrta, n. pr. branjarija, prodaja živil in enako. Napis mora biti pritrjen na takem mestu, da ga sleherni nadzorovalni organ in vsak kupovalec lahko čita. Napisne tablice naj bodo iz lesa ali iz pločevine ali pa iz lepenke. Natančnejša pojasnila glede tega daje mestno tržno nadzorništvo. Ta odredba temelji na S 26 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana in prestopki se bodo kaznovali po § 70 1. c. Ta odredba stopi takoj v moč. Mestni magistrat ljubljanski, dne 27. marca 1912. 983 Zupan: dr. Ivan Tavčar, 1. r. DUNAJ LONDON PARIŠ RIM 3380 polenovka na poseben način pripravljena in v to porabno OLJE se dobiva vedno pri Mm Pilili,mera, Si.Ptiiaroinjip. STIH ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svctovnoznani doktorja pl. Trnkoezyja kranjski-redilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet zavojev za 2 K 70 v. ГШтпНа Jrvpma lirez ma~Cobe> lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše UidlUJJlJa Al СШа sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege, izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20. veliki lonček K 21—. niimniia пиНот* rožnat, bol in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno Uimiglljd [ШиС1 polt, in je popolnoma neškodljiv. Skafulja 1 K 50 v. Poroađa za rast las krePi lasišče in zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. Osipalo Prašek za otroke iu odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin. lazilo zoper ozebline. КриКГ1'118, ~ Lonček 8 navodom °rabi OtrOŠkO inaZilO te Z t z 0ŽulJenimi mesti. — Lonček z navodilom 40 vinarjev, Lekarna !rnk6czy, zraven rotovža, v Ljubljani. Razpošiljanje po pošti — Prva največja ekspertna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerijske eene. — Mastim za živinorejce. — Telefon 190 3481 Št. 155/pr. 952 azpis Pri deželnem knjigovodstvu je izpraznjeno mesto računskega nadoiici-jala s prejemki VII. plačilnega razreda deželnih uslužbencev. Obenem se razpisujeta tudi dve mesti računskih praktikantov z adjutom po 1200 K. Prosilci za eno teh mest vlože naj svoje s krstnim in domovinskim listom, z dokazali o usposobljenosti o dosedanji praktični uporabi in o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje pri deželnem odboru kranjskem do 27. aprila 1912 Prosilci za ta mesta morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo srednjo šolo z zrelostnim izpitom ali pa poleg nižjih razredov srednje šole kako trgovsko akademijo ali kako drugo trgovsko šolo. Prosilci za službo računskega nadoficijala morajo poleg te še dokazati, da so prebili Izpit iz državnega računoslovja in da so v računski stroki praktično povsem izvežbani. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 26. marca 1912. ш m m m Slavnemu občinstvu naznanjam, da bodem od leta 1870. obstoječo, po mojem pokojnem soprogu gosp. Fran Meisetzu oskrbovano • e ni I A • 131 pod dosedanjo protokolirano tvrdko nepremenjeno nadalje vodila. Obile trgovske izkušnje, v zvezi s strokovnimi sposobnostmi, ki sem si jih pridobila z dolgoletnim skupnim delovanjem z mojim pokojnim soprogom, in solidna trgovska načela, namestitev poslovodje, ki že več let službuje v moji hiši, kakor tudi bogato izbrana zaloga blaga, me stavijo v prijeten položaj, da si ohranim časteče zaupanje, ki je uživa tvrdka od ustanovitve sem, in se bom resno trudila, da isto opravičim in šc bolj utrdim s strogo solidno in vestno postrežbo. Nova dela, poprave in gravure se solidno in okusno izvršujsla v moli msteno opremlseni delavnic!. Priporočujoč se velecenjeni dobrohotnosti priporočam se kar najtopleje Suzana Meisefz, lastnica tvrdke F. Sleisetz. 855 Hotelska flelnlSKa dražim „Triglav" v LioMlani. Ker je bil redni občni zbor dne 29. marca t. 1. glede sklepanja o likvidaciji družbe nesklepčen, skliče se drugi občni zbor dne 13. aprila 1912 ob 5. popoldan v hotelu »Ilirija« v Ljubljani. Dnevni red: Likvidacija družbe. Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo glasovalno pravico, morajo položiti svoje delnice tri dni pred dnevom zborovanja pri kreditni banki v Ljubljani. V Ljubljani, 1. aprila 1912. ioo5 Upravni svet. Hotelska delniška družba »Triglav« v Ljubljani daje v najem Grandhotei Jriglav' v Boh. Bistrici. - Ponudbe naj se pošljejo do 14. aprila 1.1. na družbo, ki daje tozdevna pojasnila. 1006 V Ljubljani, 1. aprila 1912. Upravni svet. Konfekcijska trgovina in 970 50 zavod za izdelovanje oblek po meri K Kune, Ljubljana Dvorski trg Židovska ulica priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih pomladnih oblačil. Strogo solidna postrežba, Najnižje, stalne cene, ===== llustrovani ceniki na razpolago i ===== Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi belomesnati kranjski semenski krompir Sprejema tudi naročila za semensko ajdo, oves, fižol, trave in vse vrste drugih semen. 751 Zaloga pristnih domačih vin. Za velikonočni čas se priporoča: Vidi aquam za mešani zbor zložil Alojzij Mi-helčič op. 12. Dobi se izvod 70 vin. v Katoliški bukvarni in pri skladatelju v Metliki. 932 Priporočamo hitre drože (presgerm) iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«. 159 Lepa prilika za mlade trgovce! U najem se da oziroma proda takoj iz proste roke zaradi preselitve dobro idoča trgovina In gostilna tik farne cerkve. Zraven je približno lfi ha zemljišča. Naslov pove uprava lista. 995 Dobro vino Je na prodaj v kmotskih kleteh; posreduje Posojilnica v Kašteln pošta Bilje v Istri. 690 Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha MoSkere.