AMERlSKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY D0MOYINS AMERICAN HOME 1l SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER NO. 221 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 22, 1939 LETO 3LII. — VOL. XL1I. ROMUNSKI PREMIER UMORJEN Bucharest, Romunska, 21. sept. — Romunski premier Ar-mand Calinescu je bil danes ob 12:30 popoldne zavratno napaden in ustreljen, ko se je peljal v avtomobilu skozi glavno mesto. Premier je bil znan kot "železni mož" Romunije, ker je z odločno f°ko svoje case zatrl nazijsko or-8ar>i7.acijo, imenovano železno gardo. Policija je že 17. junija odkri-'a zaroto proti življenju premirja in kralja Karola. Zarotniki so nameravali maščevati smrt v°dje železne garde, Zelea Co-dreanu, ki je bil ubit na begu iz Ječe še lanskega novembra. Premier Calinescu je bil oni, ki •ie priboril kralju Karlu diktatorsko moč. Bil je star komaj let in vzgojen v Franciji. Bil •i6 slep na eno oko že od svojega 4-leta. Premier se je peljal v svojem avtomobilu na razgovor h kralju. Na nekem križišču se je avto Ustavil, ker se je pojavil pred niim velik truk. Takrat je sko-čilo proti avtu šest napadalcev, so odprli vrata v avtu in začeli stfeljati v p*emierja. Dve krogli sta ga zadeli in je bil na mestu mrtev, tako tudi njegov tajnik, ki se je vozil ž njim. Nato so skočili napadalci v pripravljen avto in zadreveli proti ^ipiro4ida,jiii postaji. Najbrže 80 hoteli razglasiti splošno vstajo. Toda prišla je straža, ki je napadalce prijela. Dva izmed nJih sta naglo storila samomor na licu mesta. Premier Calinescu je bil velik sovražnik Nemcev, zato se sumi, da je atentat nasvetovala berlinska vlada. Z morilci so napravili kratek proces —. še sinoči so bili ustreljeni in sicer na licu mesta, kjer so izvršili atentat. Skoro vse mesto je zrlo prizor, ko se je osem trupel zgrudilo na pločnik, preganjanih od krogel. Trupla so Pustili ležati na tleh. Kralj Karol je vzpričo nameravane vstaje naglo razglasil v°Jno stanje po vsej deželi in postavil vojaško vlado na krmilo. -o- Vsi na prireditev ■Danes zvečer se vrši pod novo Cerkvij0 sv. Vida prireditev pod avspico komiteja za izvolitev ^Uncilmanom Ralph R. Butala, je prijazno vabljen, da se v velikem številu. Ko bo opravil z Poljsko, bo šel Hitler na Podonavje v, Zadušnica k cerkvi Marije Vnebovzete se 0 brala v nedeljo ob desetih sv. ^ša 2a pok jim skubicem ob |)riliki 7 obletnice smrti. Sorod ' in prijatelji so vabljeni. Italijani so začeli pošiljati apel za mir na zaveznike Rim, Italija. — II Popolo D'-Italia, glasilo diktatorja Musso-linija, je priobčil včeraj članek, v katerem se apelira na Anglijo in Francijo, naj prideta do sporazuma z Nemčijo in tako končata to "brezpotrebno" vojno. Časopis piše, da je zopet Italija, ki kaže v pravo smer in kaže, da je že pred vojno svarila Poljsko, naj se ne upira Nemčiji, ker bo to zanjo samo poguba. Mussolini je očividno vzel nase nalogo, da bo posredoval v Evropi za premirje. Ena njegovih potez v tej smeri je to, da je dosegel z Grčijo sporazum in da sta obe državi umaknili svoje čete od grško-albanske meje, kjer so se pazno gledale vse od časa, ko je Italija zasedla Albanijo. "Kakor je Italija še vselej pokazala na pravo pot," piše Mus-solinijevo glasilo, "tako je tudi zdaj, ko svetuje Angliji in Franciji, da je edino prava pot takojšno premirje v Evropi." -o-— Vročina v Kaliforniji Los Angeles, Cal. Te dni je v Kaliforniji taka vročina, kot jo še ljudje ne pomnijo. Toplomer kaže v nekaterih krajih do 110 stopjnj in neuradno se celo poroča, da je kazal celo 142 stopinj. Sedemnajst oseb je umrlo že radi vročine. V mnogih mestih so zaprli šole in trgovine zapirajo ž« opoldne, radi neznosne vročine v popoldanskih urah. V bolnišnici Dobro poznani Mike Poklar, ki vodi gazolinsko postajo na St. Clair Ave. in 43. cesta se nahaja v Lutheran bolnišnici. Obiski so dovoljeni od 2 do 4 popoldne in od 7 do 8:30 zvečer, želimo mu skorajšne. okrevanje. Obiski so dovoljeni Zdravniki so dovolili Obisk Mr. Ignac Slapniku-, znenemu flori-stu na 6102 St. Clair Ave. Torej zdaj ga prijatelji že lahko obiščejo. Card party Društvo katoliških Borštnaric iz Collinwooda priredi v četrtek 28. septembra card party v stari šoli fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Pričetek je ob eni popoldne. Prijazno ste vabljeni, kdor le more priti. Na operaciji John Jeglich se je moral podvreči operaciji v Cleveland kliniki. Obiski začasno še niso dovoljeni. REKORD V OPERACIJAH Omaha, Nebr. —- Sara Aliana, stara 25 let, se nahaja v bolnišni- novan predsednikom nove drža- Zemljevid Poljske, kjer lahko vidite na desni strani, kako daleč so že prišli Rusi v Poljsko in da so spodaj že zaprli mtj0 na Romunsko. New York, 21. sept. — Emil Lengyel, časnikarski poročevalec, ki se je pravkar vrnil iz Evrope poroča, da se bo obrnil Hitler na Podonavje, kot enkrat konča s Poljsko. Dežele ob Donavi, Slovaška, Madžarska, Jugoslavija, Bolgarija in Romunska, imajo skupnega prebivalstva 52,-000,000 duš.. Tukaj so najbogatejše žitnice vse Evrope, poleg tega imajo pa še mnogo dragocene rude, vodne sile, lesa in drugega, kar Nemčija tako zelo potrebuje. Slovaška je že itak del Nemčije. Ko je izbruhnila vojna, so slovaške čete skupno z nemškimi udarile na Poljsko. Joseph Tiso je imenoma načelnik vlade, toda prvo besedo ima pa le Franz Karmashin, državni tajnik, ki zastopa nemške interese. Nekaj nemških topov je vedno obrnjenih proti vladni palači, kot viden opomin k pridnosti. Nemčija že dolgo pritiska na Madžarsko, ki se boji Nemčije in zlasti Hitlerja ter upa, da se bo kako izteklo brez njega. Madžarska ima kakih 500,000 Nemcev v svojih mejah, ki upajo igrati v doglednem času vlogo Sudetov. Manj sreče ima Nemčija v Jugoslaviji, kjer je narod odločno proti Nemcem. V nobeni deželi ob Donavi ni ta poročevalec našel toliko odpora proti Nemcem kot prav v Jugoslaviji. Nemci so poskušali nakupiti razna posestva ob meji na strategičnih točkah, toda je jugoslovanska vlada to kmalu ustavila. Bolgarija se še vedno bolj nagibi je k Nemčiji, ker ima trgovske zveze največ z Nemčijo. Najbolj nevarno mesto pa zavzema danes Romunska. Vendar je odločena, da se bo postavila po robu vsaki invaziji. Kralj Karol je dober državnik in zelo priljubljen pri narodu. Cas bo pokazal prihodno Hitlerjevo potezo v tej smeri in prav nič dobri časi se ne obetajo lepim deželam ob Donavi Roosevelt prosi za odpravo embarga in obljubuje, da se b» dežela izognila vojni Kongresna zbornica in natlačena galerija je burno aplavdirala Rooseveltu, ko je zasigural narod, da nas bojna vihra ne bo zajela, če se o pravem času pripravimo in zavarujemo. Washington, D. C. 21. sept. Danes je govoril predsednik Zed. držav, Franklin D. Roosevelt kongresu ter ga direktno vprašal, naj spremeni sedanjo nevtralno postavo, to se pravi, da odpravi embargo na mu niči j o in orožje in naj sprejme postavo, ki bo dovolila prodajo vojnega materiala v smislu "plačaj in odpelji." Predsednik je govoril skupni zbornici senatorjev in poslancev. Navzočih je bilo mnogo tujezemskih diplomatov, med temi tudi oni, ki zastopajo vojskujoče države. Roosevelt je z sigurnostjo izjavil, da se izognemo vojni samo s tem, če odpravimo sedanjo nevtralno postavo, ki je nevarna ameriški nevtralnosti, varnosti in miru. Predsednik je rekel, da za sedaj ne vpraša nobene druge oblasti od kongresa, kot samo spremembo nevtralne postave. Predsednik je poleg odprave embarga vprašal kongres tudi, da sprejme sledeče določbe: 1) ameriške ladje ne smejo pluti v ogroženih vodah; 2) ameriški državljani ne smejo potovati na ladjah vojskujočih držav in ne v ogroženih krajih; 3) tujezemske države morajo tukaj kupljeno blago že tukaj prepisati nase kot svojo lastnino; 4) vojskujoče države ne morejo dobiti nobenega kredita v Zed. državah. "Onim," je rekel predsednik, "ki trdijo, da bo ta program napravil en korak bližje k vojni, odgovarjam, da nudi dosfei večjo varnost, kakor jo imamo pa sedaj za varnost ameriških življenj in posestva. To je pozitivni program za varnost. Dalje je predsednik izrazil željo, da ostane kongres v zasedanju samo za odobritev teh predlogov in se potem razid-e, vodje senata in poslanske zbornice pa ostanejo v Washingtonu vse do rednega zasedanja kongresa 3. januarja, da se lahko ž njimi vsak čas posvetuje o položaju, če pa nastane nepredviden in nevaren položaj, bi predsednik takoj zopet sklical kongres k zasedanju. Po predsednikovem govoru so dali nasprotni senatorji in kon-gresniki izjavo, da se bodo borili do zadnjega proti spremembi nevtralne postave. Obeta se v kongresu vroča debata, kakor je že ni bilo, kar se je debatiralo o vstopu Zed. držav v Ligo narodov. Izmed 24 ohijskih poslancev so se samo trije izjavili, da so za spremembo nevtralne postave kakor jo priporoča predsednik. Izmed obeh senatorjev je za predsednika senator Taft, Donahey se pa še ni izjavil. Sedem poslancev se je izjavilo, da so proti, drugi so pa še neodločni. Izmed vseh senatorjev se je jih dozdaj izjavilo 24, da so odločno proti, in se bodo borili z vsemi močmi proti Rooseveltovemu predlogu. Značilno je pa to, da niso prišli poslušat Rooseveltovega govora v kongres poslaniki Nemčije, Italije in Japonske. Vsi drugi poslaniki so bili pa navzoči. (Znano je, da Hitler silno vpije v Berlinu proti spremembi nevtralne postave Zed. držav. Op. ured.). -o-- Poveljnik lwowske posadke bo najbrž izbran za posredovalca za premirje in bo načelnik nove vlade Cernauti, Romunska, 21. sept. — Od poljske strani prihajajo vesti, da bo branilec mesta Lwo-wa izbran od ruske in nemške vlade za posredovalca, ko se bo določevalo mejo za novo poljsko državo in da bo najbrže tudi ime- ci, kjer se ji zdravje obrača na bolje po njeni 18 operaciji v zadnjih enajstih letih. Polovico teh let je prebila v bolnišnici. češki in poljski civilisti morajo iz K°niunske, zadržani pa so vladni organi sept. — Roje izdala včeraj Bucharest, 21 Jonska vlada jc __________ „ °vo odredbo, po kateri morajo češki in poljski begunci' iz dežele in sicer v teku dveh ted-ll0v- Kam bodo šli, poročilo ne Pove. Menda jim ne bo preostalo drugega kot nazaj na Polj-v roke nemškim in ruskim ".lakom, kjer jih pač ne čaka nič dobrega. . poljskemu predsedniku Mos-. iju, generalu Smigly-Rydzu m drugim poljskim vladnim or-8em pozabiti, če sva ravno pri tem, kako neumen sem bil, da sem te vzel." * "Meni se pa strašno čudno zdi, da hodi ongav Tone vedno le k ženski dentistinji." "Jaz bi pa skoro rekel da vem, zakaj to dela." "Zakaj pa?" "Zato, ker se lahko pobaha, da mu je ženska rekla, naj odpre usta, ko doma vedno le sliši, naj jih drži zaprta." AMERIŠKA DOMOVTNA, SKMS^VtB^^l 22, 1939 WINNETOU Po £>rm*ketn livirulk« *L M»y» To in ono iz Maple Heights Ker je romunska meja zaprta, so se vsuli poljski begunci proti bližnji Madžarski jsrstsutzxmim Perilo imate s seboj—? Da se preoblečete, kajne? Neumnost! Nosite srajco tako dolgo, da ne bo več za rabo, pa jo vrzite proč in si kupite drugo! Toaletne potrebščine —? Ne zamerite,( sir, ampak tiste različne krtače in krtačice za lase in nohte, mazila in dišave, milo in škarje, — vša taka šara poštenega in pametne-1 izdatno ga človeka le pokvari! Pa la-jkaj?" rami. "Nikar preveč ne žalujte in brez skrbi se ločite od te nerodne obleke! Stopite h kakemu trgovcu, prodajte mu tole modno navlako pa si kupite pametnejšo obleko! Mislim, da je najbolje, da začnem kar pri balincanju, • I ker zadnje dni se ne sliši drugega, kakor balincanje po naši naselbini. Sicer smo bali ileal i skozi vse leto, včasih smo se udarili tudi z ženskami, in so nas sem pa tja tudi kateri-krat okrtačile. Ampak zadnje dni, pa se balinca za čampi-jonstvo. Koncem avgusta meseca so Na vsak način morate imeti dobro, trpežno trappersko ob- imele tekmo ženske Gospodin-leko. Kalkuliram, da so vas I skill klubov iz Maple Heights založiti z denarjem, suljo in brado vlačite za seboj, da spremenite svojo osebnost in da vas Gibson ne spozna—? Veste, taki detektivski pomoč-ki so bili morebiti koristni v krajih, koder ste dosedaj lovili zločinca, tod pa se vam ni treba skrivati za lažnivo brado in lasuljo. S takimi igrači-cami tod ne bodete ujeli lopo-va Gibsona! Prav nič se vam ni treba skrivati! Ce najdete Gibsona, ga kar brez poklonov Primite za vrat. In —." Obstal je, me ogledoval od Pete do glave, se zarežal, veselo pokimal pa povedal: "Taki, kakor tule pred menoj stojite, taki se morebiti lahko pokažete v salonu veli-komestne dame ali pa v gledališki loži pri slavnostni predstavi. Texas, sir, pa ni budo-ar in tudi ne gledališka loža! Prav lahko se vam zgodi, da bo vaša salonska obleka že v nekaj dneh v cunjah visela od vas in da bo vaš lepi cilinder zmečkan in pokvečen kakor harmonika. Seveda! Nič ne dvomite! Ali veste, kam se bo Gibson obrnil? V Texasu gotovo ne bo ostal, ker Texas je# še v Ze-dinjenih državah. Izginiti hoče s svojimi plenom, črez mejo mora! V Austin je namenjen, zato prav nič ne dvomim, da jo namerava v Mehiko popihati. Tam je vse pokonci in v neredu, za posameznika se, mhče mnogo ne zmeni, izginil bo v vrvenju in utonil in noben človek, tudi noben policist vam ga ne bo več našel in spravil na površje." "Morebiti ste prav povedali. Pa nekoliko le dvomim, da bi bil res v Mehiko namenjen. Ce potuje v Austin, se vendar od Mehike oddaljuje. Zakaj Pa se ni odpeljal naravnost v kako mehikansko pristanišče?" "Neumnost! Bežati je moral iz New Orleansa, ker ste mu bili za petami, pa je sedel na prvi parnik, ki ga je našel. Razen tega se najbrž niti ni hotel naravnost v Mehiko peljati, ker so mehikanska pristanišča v rokah Francozov. Saj ne veste, ali si je s Francozi dober —. Skratka — ni imel izbire, Črez Texas mora v Mehiko, P^av kakor mnogi drugi, ki se ^orajo skrivati. Zvit in pre &njen človek je, izognil se bo VeČjim krajem. Cisto mogoče Je' da se izogne tudi Austinu j39 Se izkrca že kje med potom ,6r skuša priti črez Rio Gran-v Mehiko. Na konju seve, ajti peš teh daljav nihče ne j^ore prepotovati. In konja si b° že kje na potu kupil. In vi jo mislite s svojim le-P^m cilindrom na glavi, v svo-Jl elegantni obleki in s kovče-&om v roki mahniti za njim ? Pustinjah in puščavah, ki spremljajo Rio Grande na des-m in levi — ? Da se vam ne sniejem!" . Seveda je čisto prav pravil ln tudi sam sem že razmišljal, d*, se bo treba drugače opremi-če bi se pokazalo, da Gib-s°n res namerava globlje v Texas. pa imenitno sem se zaba-s tem čudakom, ki 'je bil svojih nazorih res izviren, jjato sem ves otožen pogledal svoji še skoraj novi obleki ! Se delal, kdo vedi kako tež-Ko da se bom ločil od nje. bmeje se, mi je potrkal po Tisti '•'kalkuliram" je bil Old Deathov priljubljeni izraz,. Hotel je reči z njim: računam, prepričan sem •—. "Da," sem dejal, ker je bilo i,udi res. "No dobro in prav! Proč s in iz Prince, ali iz Jutrovega, igrale so v Maple Heights, in so zmagale maplehajčanke. To je dalo tudi nam moškim korajžo in smo jo v nedeljo 3. septembra udarili na Jutro-vo z namenom, da bomo mi pa še moške premagali. Sicer smo se malo všteli, kajti bilo tem frakom! Saj znate jezdi- je ravno nasprotno, ti in streljati?" i Zadnjo nedeljo 17. septem- "Da." j bra, pa so si zopet napovedale "Tudi konja morate imeti. > boj ženske od gori omenjenih Pa tu ob morju si ga ne bode- j gospodinskih klubov, tokrat so te kupili. Konji so tod dragi igrale na Jutrovem, in zma-in za nič. Globlje v deželi vam gale so tudi Jutrovčanke. Je bo vsak farmer rad konja pro- prav tako kot je rekla Mrs. in Madžari. Tudi zdaj so Madžari sprejeli poljske begunce prijazno, jim dali obleko in hrano. Položaj beguncev je tam bolj žalosten, ker-vlada v teh krajih že občuten mraz. Včeraj je dospela čez mejo tropa otrok v sta- j jg rosti od 3 do 15 let, ki so se rev-, čki tresli od mraza. Madžarski j £ vojaki so jih ogrnili v svoje last-j -ne plašče in jih hitro odpeljali na j gorko. Vsi otroci so bili brez ;,iarŠ3v, od katerih so bili ločeni Gostilna naprodaj hitremu kupcu zelo poceni. Se nahaja na najboljšem prometnem prostoru. Vprašajte na 6702 St. Clair Ave. Good Time Cafe. (221) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom «812 ST. CLAIR AVE. »Enderson 2978 _ Budapest, 21. sept. — Včeraj ja prišlo več kol; 3, >00 poljskih vojakov čaz prelaz Nzsok v Madžarsko. Vsega skupaj je dospelo iz Poljske že več kot 20,000 beguncev, vojakov in civilistov. S seboj so vozili ranjence, katere so prepeljali v Ungvar, 30 milj ■ )d meje, kjer so v šolah napravili zasilne bolnišnice.' Ta prelaz se nahaja na točki, •:jer »a dotikajo meje Poljske, Slovaške in Madžarske. Čez ta p.-e!az so v davnih časih hodili '.rug drugemu na pomoč Poljaki v splošnem begu. -—o--- Nemci pravijo, da so dokončali svojo misijo na Poljskem, in da so začeli jemati čete ven Berlin, 21. sept. — Nemško vr- nik nemških fet na Poljskem ge-hevno poveljstvo izjavlja, da je neral Braučhitsch, je žs odšel od; žakrajsek funeral home, ino. r.emška armada dopolnila svojo tamln se podal na zapadno frori-j nalogo na Poljskem in da je pri-; to, kjer bo prevzel poveljstvo šlo med Rusijo in Poljsko že do! nemških čet. Nemške čete so že; sporazuma glede novih poljskih j začele prazniti Poljsko in so na, mej. Nove meje pa še niso bile, potu na francosko mejo. Velik, dane v javnost. Nemške čete se /trn v očeh nemške vojske je pa! še vedno Varšava, ki jo Nemci ne morejo zavzeti. MAR-KET COAL CO. 1261 Marquette RclENdic»tt 1588 FIN PREMOG! Točna postrežba! Frank J. Cimperman A. M. Klemencic, Sec'y Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 8102 ST. CLAIR AVE HFnilf'-snp M-«- cxxxxxxxrxxxxzxsxxxx-cxzxxxa TREBUŠNE PASOVK IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo | tudi po pošti. M AN DEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. lilllf! St. Clair Ave. Telelnn: ENdicott 3113 SLOVENSKO POn.TET.IE BUSS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 11808 22290 ST. CLAIR AVE. dal. Sedla pa seveda ne. Sedlo si morate tukaj kupiti." "O jej —! Torej naj s sedlom na hrbtu letam okoli kakor vi na primer —?" "Da! Zakaj ne? Ali vas je bra, morebiti sram? Kaj koga briga, če nt>sim svoje sedlo sam! Prav nič! če se mi vzljubi, bom vlekel celo svoj divan s seboj, da se na preriji ali pa v pragozdu o priliki razpoložim po njem in si po-čijem. In kdor se mi bo posmehoval, dobi tako po nosu, da mu bodo vse mogoče zvezde plesale pred očmi. človek se naj le tedaj sramuje, če zagreši krivico ali pa neumnost. In kako praktično je, če ima človek kar sedlo pri rokah! Denimo na primer, Gibson in William Ohlert sta med potom izstopila, si kupila konja in odjezdila —. Ali boste stali in zijali za njima —? Storite kakor hočete! Pa ,če res želite, da ostanem pri vas, me ubogajte. In brž se odločite!" Rad bi še bil ugovarjal, da tudi Gibson in William Ohlert ne nosita sedla za seboj in da si ga bodeta morala gotovo tudi kupiti s konjem vred. Pa ni mi dal časa. Nič ni čakal, kako se bom odločil, prijel me je za roko, me obrnil in pokazal na bližnjo hišo, ki je imela napis: Store for all things — zaloga vsakovrstnega blaga —. Potegnil me je za seboj in me sunil med rebra, da sem zletel skoz vrata in mimo odprtega soda slanikov, ter se počasi primuzal za menoj. Napis ni. lagal. Prodajalna je bila velika in dobilo se je vse, kar si je človek v takem kraju poželel, celo sedla in puške so bile naprodaj. Začela sva. In odigraval se je prizor, ki je bil edinstven in nedosežen v svoji izvirnosti in komiki. Podoben, sem bil šolarju, ki je prišel z očetom na sejm, ki sme svoje želje le boječe in stra-lioma povedati in mora kratko in malo vse sprejeti, kar mu izkušeni oče izbere. Že ko j izpočetka se je Old Death pogodil s trgovcem, da bo v zameno odkupil mojo mestno obleko in kovčeg z vsem, kar je v njem. Mož je bil zadovoljen in je nemudoma poslal svojega pomočnika po kovčeg. Ocenili smo moje stvari in nato se je začelo izbiranje. Namreč Old Death je izbiral, jaz pa sem stal poleg. Dalje prihodnjič —--o- IZ PRIMORJA —črni vrh. Do pretepa je prišlo med 18-letnim Francem Rupnikom in dijakom Dominikom Sangallom zaradi dekleta. Ko se je Sangali vračal domop, ga je Rupnik počakal. Sangalli pa je še pravočasno odnesel pete, toda njegovo kolo je Rupnik popolnoma razbil. Legan, da ima vsak petelin več korajže na domačem dvorišču. To je dalo sedaj tudi nam moškim korajžo, da smo povabili za v nedeljo 24. septem-•lutrovce naj pridejo k nam v Maple Ilts. balincat, oni so bili takoj pri volji, da pridejo. Vsi tisti, ki želite vedeti kako se bo ta tekma končala, je najbolje, da pridete sami pogledat, ter nas navduševat, da bomo enkrat premagali Jutrovce. Igrati se bo pričelo ob pol dveh popoldne. V soboto večer 16. septembra, pa smo imeli prav prijeten večer, ko se je napravilo presenečenje Ludvik in Nežki Vrček. Dvorana doma je bila nabito polna sorodnikov, prijateljev in znancev, ki smo skupno praznovali 25 letnico njuniga zakonskega življenja. Saj pa tudi zaslužita to priznanje, ker sta oba zelo aktivna pri Narodnem domu, kakor tudi pri društvih. Še na mnoga leta! Da se bodo naši delničarji in drugi številni prijatelji in posetniki našega Narodnega doma vedeli pripraviti, poročam že sedaj, da se bo praznovalo drugo obletnico otvoritve našega doma v soboto večer 30. septembra. To bo nekaj posebnega, ker bosta sodelovala oba tukajšna pevska zbora "Planina" in "Kra-ljički," po kratkem koncertu, pa se bo nadaljevalo s plesom, za katerega bo igral .Sunny Ray orkester, za vse to bo samo 25c vstopnine. Rezervirajte si 30. september za Maple Heights, ne bo vam žal. Anton Perušek. bode umaknile iz Poljske, kakor-hitro bo razbit zadnji ostanek poljske armade. Vrhovni povelj- 8 AMP AN J EC RASTE NA DREVJU V severni pokrajini Zulu v Južni Afriki je voda jako dra-.gocena in izredna tekočina. A zato pa raste tukaj šampanjec dobesedno na drevesih. Palma masala, ki v teh suhih pokrajinah na debelo uspeva, je drevo, ki daje pijačo "busulu." Odrezati je treba le kratko vejo te palme, odluščiti lubje, navrtati luknjo in tekočina začne teči v bučo. Sok masala, kakor, ga nazivajo Culukafri, ima prav tak okus kot naš šampanjec, je najprej brez alkohola. A že čez 48 ur se tekočina, če jo pustimo stati, spremeni v "busulu," ki je jako opojna tekočina, da je sme človek le po malem piti, če noče že čez nekaj minut pijan telebniti na tla. Petdeset, palm daje ,vsak dan do 100 litrov soka masala. Ni čuda, da si v teh pokrajinah še malo ne belijo glave, kako bi se preskrbeli z vodo! SPECIALS FRIDAY - SATURDAY California Roman Beans, Dried, 4 lbs. .25c Rinso, 2 Large boxes 37c Silver Dust, (with Towels), 2 Large boxes......... ...39c Lux Flakes, Large box 21c Life Buoy Soap, bar ...5c Lux Toilet Soap, 3 bars............17c Spry, 3 lb. can......48c Morton Salt, 2 boxes .15c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. AMERICAN RADIATOR PRODUCTS WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJU MALI OGLASI V najem se odda stanovanje obstoječe iz 5 sob, ima kopališče, furnez, garažo in vse druge ugodnosti. Stanovanje je vse na novo papirano in barvano. Vpraša se na 5700 Prosser Ave. Naprodaj je konfekcijska trgovina; dela sama sladoled doma; jako poceni. Vprašajte na 15321 Waterloo Rd. Grozdje naprodaj iz naše domače farme. Za prevoz ali dostavo na vaš dom ne računamo nič. Grozdje si lahko ogledate na farmi M. A. Cohodas, County Line Rd., Geneva, O. R. F. D. 2, ali pa na 1065 E. 61st St., Cleveland, Ohio. (226) Delo bi rad na farmi. Kdor hoče dobrega delavca, naj se zglasi pri Geo. Ka-sunič, 7510 Lockyear Ave. (223) V najem se da stanovali je za eno družino, 6 sob, vse udobnosti. Vprašajte na 6309 Edna Ave. (222) V najem se odda dvoje stanovanj in sicer eno obstoječe iz treh sob in drugo iz dveh sob. Vprašajte na 1148 Norwood Rd. (222) Gorak zrak, para, vroča voda, plin. olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na 715 E. 103 ST. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash Angleška bojna ladja Courageous, ki je bila pred par dnevi potopljena od nemške podmornice. Ladja je služila za prevoz letal, ki so operirala khr z ladje. Pogrešajo še nekaj čez 500 mornarjev izmed 1,200. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti naznanjamo vwm sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je izdihnila svojo blago dušo naša preijubljena in nikdar pozabljena soproga m mati Mary Udovic ROJENA PATE po dolgi bolezni in' sprevidena s svetimi zakramenti je za vedno zaspala dne 22. avgusta 1939 v starosti 60 let. Po krav jem zadušnicl v cerkvi sv. Vida je bila položena k večnemu počitku dne 25. avgusta 1939 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo se prisrčno lepo zahvaliti Monsignorju Rt Rev B J. Ponikvarju za spremstvo is Frank Zakrajsek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Prisrčna hvala vsem, ki so jo obiskovali v bolezni m vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo ob času bridke žalosti, posebno pa prisrčna hvala Mrs. Mary Zupančič, E. 55 St., za prvo nemoč in za vse, kar je nam dobrega storila v tem žalostnem času Ravno tako lepa hvala vsem. ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čull in molili ob krsti pokojne ter se udeležili svete maše in pogreba. . Iskrena hvala pevskemu zboru Samostojne Zarje za ganljivo petje na večer pred pogrebom. Enako tudi iskrena hvala Članicam društva sv. Ane št. t SDZ ki so se udeležile skupne molitve ob krsti pokojne ter Jo spfernile do groba. Ravno tako tudi iskrena hvala nosilkam krste, ki so jo spremile in položile k večnemu počitku. Globoko zahvalo naj prejmejo vsi, ki so položili krasne vence ob krsti v blag spomin pokojni in sicer: Mr. in Mrs. Nekic in družina, Mi-, in Mrs. Wm. Junghaus, Mr. in Mrs. Paul Frederick, Mr. Anton Udovic in družina, Mr. Rudolph Pate in družina, Mi". Joseph Pate in družina, Mi-. Stanley Debro in družina! Mr. Ignac Jeraj Sr., Mr. Frank Sot in družina, Mr. Frank Gabriel in družina, Mr. Carl Junghaus in družina, Adelle in Melven, B. M. Considine in družina, Anthony in Mack Streman, Greyhound Friends, družtvo sv. Ane št. 4 SDZ. Ravno tako se tudi iskreno zahvaljujemo vsem sledečim, ki so darovali za svete maše: Mrs. Anna Legan in družina, Mr. in Mrs. Frank Nekic in družina, Mi-, in Mrs. Agnes Frederick, Mr. in Mifs. Wm. Junghaus, Mr. in Mrs. John Rogelj, Mr. in Mrs. Joseph ICosak in družina, Mr. in Mrs. Anton Udovic in družina, Mr. in Mrs. John Pate in družina, Mr. in Mrs. Wm. Pate in družina, Mr. Frank Pate, Mr. in Mrs. Anton Zupančič, Miss Mary Zupančič, Miss Matilda Zupančič Mr. in Mrs. Roy Whit-lam, Mr. in Mre." Steve Skrobot in družina, Mr. in Mrs. Ignatius Jeray in družina, Mr. in Mrs. Wm. Jeray, Mrs. Prohaska in družina, Mr. in Mrs. Steve Nekic. Mr. in Mrs. Wm. Turk, Mr. in Mrs. Louis Trebar in družina, Mr. in Mrs. Paul Nadbath in družina, Mrs. Zitko in družina, E. 53 St., Mrs. Kovacic in družina, Carl Ave., Mr. Louie Golob, Miss Pauline Berwar, Mrs. Theresa Smolic in družina, Edna Ave., Mrs. Smolic, E. 58 St., Mi-, in Mrs. Leo Ladiha, Mi's. Frank Bucher in družina, Mi-. Frank Zupančič in družina, Mrs. Lovko, Homer Ave., Mrs. Theresa Kasic in hčere, Tomazin družina, Bonna Ave., Mrs. Bo-kausek in družina, Mrs. Frances Tramte in družina, Mrs. Kir-žičnik in družina, Bukovec družina, Ball Ave., Mr. in Mrs. Fr. Švigel in družina, Mi-, in Mrs. Martin Snider, Mrs. Frances Am, Mr. in Mrs. Anthony Mam, Mr. in Mrs. P »ter Kuhar. Mrs. Mary Balko, Mr. in Mrs. Stanich, Tanko družina, Stelmak družina, Riedthaler družina, Enamel Products Employees. Našo iskreno zahvalo naj projmejo Employees of Enamel Products za dar v gotovini. Nadalje tudi iskrena zahvala vsem onim, ki so dali svoja avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu, in sicer; Mr. John Pate, Schaefer Ave., Mr. Rudolph Pate, E. 53 St., William Junghaus, Central Ave., Roy c. Whitlam, Calcutta Ave., Mr. Frank Skrobot. Nauman Ave., Mr. Martin Snider, E. 72 St, Mr. Frank Sot, St. Clair Ave., Mr. Frank Gabriel, E. 60 St., Mrs. Victoria ,Pianecki, St. Clair Ave., Mr. Joe Konib&r. St. Clair Ave., Mr* Frank Bucher, Homer Ave., Mr. H. Henderson, Cai-negie Ave., Mr. Carl Junghaus, E. 47 St. Prisrčna hvala tudi pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma prezrlo, prosimo eproščenja ter se jim ravno tako prisrčno zahvaljujemo, Tebi, preijubljena in nikdar pozabljena soproga in draga mati. pa v globoki žalosti želimo, da počivaš sedaj v miru v zasluženem počitku. Tvoje zemeljsko trpljenje se je dokončalo in Vsemogočni Bog naj Ti bo sedaj dober plačnik. Večna luč naj Ti sveti in naj Ti bo lahka ameriška zemlja. Žalujoči ostali: John Udovic, soprog MSary por. Nekic, Anna por. Legan, Ag-nes por. Frederick, in Rose por. Junghaus, hčere John in Joseph, sinova Zapušča tukaj v Clevelandu tudi žalujočega brata Frank Pate. Cleveland, Ohio, 22. septembra 1939. _ Spomini davnih dni F Vnela še je zopet vojna, bojni ples v vsej svoji grozoti, bombe in šrapneli tulijo svojo vse uničujočo pesem. Da dogodki iz zadnje svetovne vojne nam na novo oži-ve, saj so v srčnih globinah zapustili globoke in nezacelje-ne rane in na svetu toliko gor-ja, da vsak ponavlja'iz srca: "Vojske reši nas, o Gospod!" V spominu hranimo bridkosti poletja in trde zime, ko smo z grozo listali po časopisih in čitali poročila z bojišč ter trepetali strahu za svojce, ki so se tam borili . . . Naj opišem enega izmed mnogih dogodkov, katerega hranim v srcu od takrat. Dogodek iz naše vasi — iz Slovenskih Goric. Med grobovi pri naši župni cerkvi, najdemo tudi gomilo že s travo porastlo, v kateri počiva verna Slovenska, 29 letna Terezika Partličeva. . . . Pustiti si morala, kot mlada mati, ose'm malih otročičev ter odromati v večnost. Ni te več. . . . Skrb za tvoje male je bila za tebe na smrtni postelji največja bol. Vrstice, ki jih tukaj pišem, poklonim tebi, saj si mi pač vse svoje življenje kazala največjo ljubezen ter me kot osem letna deklica izvolila za svojo botro. Trpljenja polno je bilo tvoje zakonsko življenje, a iskala si tolažbe pri Bogu ter noč in dan 'skrbela za svoje, dokler se niso izčrpale tvoje moči, da si legla v prerani grob. . . . Torej iz tvojih mladih dni, v času svetovne vojne, od takrat ko smo bili sosedje tam v Ledineku, bom opisala koliko smrtnega strahu si doživela, ko so te aretirali in vlekli pred vojaško sodišče v Gradec. Kot majhnega otroka so te odnesli tja v Ledinek tvoja dobra babica. Malo je otrok, katerim bi bilo v mladosti po-klonjeno tako srečno življenje, kakor je bilo tebi pri tvoji babici in dedeku. Neizrečno sta te ljubila. Imela si vsega v izobilju in nisi ničesar pogrešala in poleg tega pa so bili babica izvrstna kuharica. Nad domačijo v Ledineku so lastovali Partličevi še lepo viničarijo, v kateri je živela dolgo let viničarka Barba, s svojim sinom Kol mano m. Fant je bil močan kot Golijat ter s prvimi poklican na bojišče. Njegova mati je med tem časom umrla in ko se je vr nil na dopust, je našel dom prazen, kar je bilo najbrž vz rok, da se ni vrnil nazaj k vojakom, da se je skrival doma pred orožniki. Partličevi so opomnili Kol-mana, naj se vrne nazaj, na bojišče in Rezika je celo orožnikom priznala in naznanila, da se skriva in je bil ujet in v hiši so ga zaslišali. Prav tisti dan pa so bili povabili oče in mati našo Reziko, da bi pomagala, ker so imeli "domač praznik" —• koline. Vse so bili že dokončali in ge mislili vsesti za mizo k večerji, ko vstopita dva orožnika in aretirata — Reziko. Prijeti Kolman je namreč trdil, da sta mu dedek Partlič in Rezi ka prigovarjala naj se nikar več ne vrne na bojišče in naj rajši ostane doma. Seveda so orožniki njemu tudi verjeli. Najprej so orožniki vjeli nago Reziko in nato pa so šli še v Ledinek na dom po 80 let starega dedeka. Težka, strahu polna noč je bila za vso Partličevo družino, kateri je pretirana gorečnost naših oro žniko napravila marsikatero grenko uro, izvabila mnogo solz in smrtne groze. Dobro se spominjam še marsikaj bridkega iz tistih dni, ko so orožniki peljali našega uglednega Slovenca dr. Weik- sla ter ga tirali z vso nabrano odlično družbo, kateri je bilo po vsej krivici odkazana ječa v graških zaporih. Klub temu, da jim niso mogli ničesar dokazati, so jih držali tam do 6 mesecev. V temni in mrzli zimski noči so tirali orožniki našo 16 letno Reziko z 80 letnim dedom v graško ječo, da ju sodi vojaško sodišče. . . . Zgodaj zjutraj po tej nesrečni noči prilezejo k nam, po debelem snegu — babica, da nas vsi prestrašeni obvestijo o vsej nesreči ter me prosijo, da naj nesem, v zapor k sv. Lenartu, za njima obleko in denar. Takoj sem se podala na pot, a žal bila sem žq prepozna, kajti orožniki so ju že odgnali naprej v Gradec, tirali so ju pred vojaško sodišče. . . . Solze so zalesketale v očeh, ko nisem mogla poskrbeti vsaj z iskreno besedo tolažbe na žalostno pot ob luči bajoneta, da niti nisem mogla seči v roke dobri Reziki in ubogemu dedeku. Res, s težkim srcem sem se vrnila domov k Partliče-v}m, kjer so jokali neutolažljiva babica in domači. Da nam niso iz strahu zastonj tekle solze za dvoje življenj, naj vam omenim, da so bile sodbe vojaškega sodišča zelo kratke v par minutah, pa je izrečena sodba. Kako naj človek potem kaj pomaga?! Pozno v noč so pripeljali naše aretirance v Gradec. Še yečkrat mi je pripovedovala Rezika, da je bilo najhujše, Žalujoči ostali Ta prizor je moral biti pri- da je potrebno govoriti, toda Pravl j an že naprej. Markiz Courtornieu očisti svoja očala, Potegne iz žepa kos papirja in C1ta, ko je vladala v dvorani smrtna tišina: "Jaz, Blanche de Courtorni-eu, prisegam in izjavljam, da sem bila na večer četrtega feb-ruarja, med deseto in enajsto uro, napadena na javni cesti, ® vodi iz Sairmeuse v Monta-Jgnac. Napadla me je četa o-boroženih razbojnikov. Dočim se posvetovali, če se naj po-astijo moje osebe in izropajo m°j° kočijo, sem slišala neke-ga m°škega, ki je rekel svojemu tovarišu: "Ona mora iz ko-"Je, kaj ne, gospod Escroval?" ,az mislim, da razbojnik, ki lzUstil te besede, je bil ne-1 kmet po imenu Chanlouine-ai1' toda priseči pa tega ne morem." Strašen krik, kateremu je et3il obupen stok, je prekinil 2 aJci markiza. ^rPljenje, ki ga je moral Prestajati Maurice, je bilo pre-V?č Za njega. Že je hotel plahti naprej in zakričati: Jaz sem izgovoril one bese-napram Chanlouineau. Jaz 8em kriv, moj oče je nedolžen." Toda abe Midon je imel do-VolJ" navzočnosti duha, da ga Je zadržal in mu z roko zama-siI usta. Vendar bi bilo duhovniku ||emogoče zadržati M a urica ez pomoči Upokojenih ar-^dnih častnikov, ki so stali zraVen< lastniki so dobro vedeli, Sicily posledice znajo .nastali, zato so obkolili Maurica, ga Vzeli na rame in ga odnesli iz sobe kljub temu, da se je sil-n° zoperstavljal. Vse to se je vzelo komaj de-Set sekund. Kaj je vzrok nemira v dvojni?" vprašuje vojvoda, ki Jez&o zre na navzoče. Nihče se ne oglasi. , "Pri najmanjšem nemiru dal izprazniti dvorano," pristavi Sairmeuse. "In vi, 'jet-kaj imate povedati na obalno izjavo gospodične Cour- to: rnieu?" Ničesar," odvrne baron. Torej piznavate svoje kriv- do?" Ko so bili izven dvorane je stvu Pnik izročil Maurica var- treh častnikov, ki so ob- da ga spremljajo, da silo vlečejo v hotel, ako Z potrebno, in da bodo tudi l» da ostane tam. ko]}!) Se Je abe Midon nato ne" sodn ° °ddahnil, se je vrnil v se dvorano v trenutku, ko SVo.Je baron zopet vsedel na vonSedež' ne da bi ka-i odgo~ (je ^a podtikovanja vojvo- ron irmeuse- s tem ba" i'il °2naČil, da se ne bo več bo-Za svoje življenje. kaj neki je hotel še Izdati? Kako bi se mogel ne da bi izdal lastnega 0s^b° te£a časa ni bilo niti ene ptive v dvorani, ki bi bila pre-(ja Catla o krivdi barona. To- bodite kratki. Vso zadevo bi morali končati že pred eno u-ro." Najstarejši odvetnik vstane, ves tresoč se od nevolje, toda predno izbruhne iz njega, ga ustavi baron Escroval. "Nikar ne skušajte me zagovarjati," reče navidez mirno. "Ves vaš trud bi bil zaman. Samo eno besedo imam še za sodnike. Naj se spomnijo, kaj je plemeniti in značaj ni maršal Moncey pisal kralju: "Bi-rič nikdar ne ustvarja prijateljev." Ta opazka seveda nikakor ni bila namenjena, da bi omehčala srca sodnikov. Maršal je bil svoječasno radi te izjave zaprt in obsojen v zapor. Ker zagovorniki sedaj niso več skušali govoriti, se je komisija umaknila k posvetovanju. Gospod Escroval je dobil sedaj priliko, da se pogovori z zagovorniki. Krepko jim je stisnil desnico in se zahvalil za njih pogumni nastop. In potem se obrne baron k najstarejšemu odvetniku in mu reče s pritajenim glasom: "Še eno prošnjo imam do vas. Ko bodo nad menoj izrekli smrtno obsodbo, pojdite takoj k mojemu sinu. Povejte mu, da njegov umirajoči in nedolžni oče zahteva, da sin živi. On vas bo takoj razumel. Povejte mu to mojo zadnjo željo — naj sin živi za svojo mater!" Več ni mogel povedati. Sodniki so se vrnili v dvorano. , Izmed trideset., jetnikov jih je bilo devet spoznanih nekri-vim in so jih izpustili. Ostali pa, enaindvajset po številu, in med njimi sta bila Escroval in Chanlouineha, so bili obsojeni v smrt. Chanuolineau je imel še vedno prijazen nasmeh na ustnih. Osemindvajseto poglavje Župnik je imel prav, ko je čutil, da lahko zaupa Maurica upokojenim častnikom. Ker se je Maurice upiral z vso silo, so ga pograbili in nasilno odpeljali iz trdnjave. Otepal se je okoli sebe z vso močjo, toda zaman. "Pustite me!" je kričal. "Pustite me, da grem, kamor me kliče dolžnost. Ob čast me spravite z vašo trditvijo, da me hočete rešiti." Bil je strašen v svoji jezi. Vrgel se je brez pomisleka v nespametno podjetje, in sedaj mora njegov oče nositi vso odgovornost. On, lopov, zločinec, bo ostal živ, in njegov nedolžni oče bo moral poginiti pod sekiro krvnika. Tako daleč ga je torej zapeljala njegova ljubezen do Marie-Anne, ta žarka ljubezen, ki ga je svoje dni tako radostno obsevala. Toda vsako trpljenje ima svoje meje. Ko so ga prinesli v sobo hotela, kjer sta čakali z bolestjo v srcih njegova mati in Marie-Anne, se ga je polotila omed-levica, ki mora vselej slediti neznosnim duševnim in telesnim mukam. "Ničesar še niso sklenili," so rekli častniki kot v odgovor gospej Escroval. "Župnik pride sem, kakor hitro bo obsodba razglašena." In kakor so obljubili, so os- nik, kateremu je sledil odvetnik, in kateremu je gospod Escroval zaupal svojo zadnjo željo. "Moj mož!" vzklikne gospa Escroval, ko skoči kot divja s stola. Duhovnik sklone glavo. Razumela ga je. "Smrt!" zajeclja nesrečna ženska. "Obsodili so ga!" Po tem težkem udarcu je padla vznak in umolknila. Toda njena slabost ni trajala dolgo; kmalu plahe kvišku, v njenih očeh odseva junaška odločitev. "Rešiti ga moramo!" vzklikne. "Pod sekiro krvnika ne sme! Vstani, Maurice, pripravi se, Marie-Anne! Nič več ni časa za zdihovanja, na delo moramo! Tu in vi, gospodje, mi boste pomagali. Kaj ne, da lahko računam na vašo pomoč, gospod župnik? Kaj naj storimo? Ah, saj ne vem! Toda nekaj moramo ukreniti. Smrt cega pravičnega moža bi bila prevelik zločin. Bog tega ne more dopustiti." Uboga ženska zdajci umolkne, roke dvigne k molitvi, ozre se proti nebu, kot bi od tam pričakovala rešitve. "In kralj !" začne znova. "Ali bo kralj odobril ta zločin? Nikdar mogoče ne pozna usmiljenja, toda pravičen je. K njemu grem. Vse mu povem. Le zakaj se nisem na to že prej spomnila! V Pariz moramo brez odlašanja. Maurice, ti greš z menoj, teden izmed vas, gospodje, naj gre in naroči konje iri voz." Misleča, da jo bodo poslušali, je hitela v sosednjo sobo, da se pripravi za potovanje. "Uboga ženska!" šepeta odvetnik duhovniku, "njej ni znano, da je izvršitev obsodbe vojaške komisije izvedena že v štiriindvajsetih urah." "Nu?" "In štiri dni vzame potovanje v Pariz." In ko odvetnik nekaj časa premišljuje ^'"pHštavi» "Vseeno, ako ji dovolimo iti, ji storimo delo usmiljenja. Ali ni maršal Ney onega jutra, ko bi imel biti obglavljen, prosil kralja, da odstranijo njegovo ženo, ki je plakala v njegovi celici?" Abe zmaje z glavo. iiiiawliiaiiiiiiiiiiiiiii ^ Po prečita« ju usodepolnega kat la gospice Blanche so ne-ba^ri že začeli misliti, da je mol n menda res kriv. Njegov Dri, So smatrali kot za tiho J^anje krivde. Val C]1Vjdno bil baron Escro-ttitv ni bi*a to tali stari častniki v sobi Mauri- ^eu 2maga Za vojvodo Sair- ca in se udali žalostnemu pre- t; SlednJ'i se zdajci obrne pro- k zagovornikom in reče z ne-utrujenim glasom: mišljevanju. V hiši je vladal globok mir. Skoro bi človek mislil, da je hotel zapuščen. Končno, okoli četrte ure, je dospel duhov- "Ne," reče. "Gospa Escroval nam ne bo nikdar odpustila, ako ji preprečimo, da se ne bi zadnjič poslovila od svojega soproga." V tem trenutku se je baro-novna vrnila, in duhovnik je skušal zbrati ves pogum, da ji pove kruto resnico, ko nekdo silovito potrka na vrata. Eden izmed častnikov hiti odpirat, nakar vstopi Bavois, korporal grenadirjev, pozdravljajoč z desno roko, kot bi stal pred višjim častnikom. "Ali je gospodična Lache-neur tu?" vpraša. Marie-Anne se prikaže. "Jaz sem Marie-Anne, gospod. "Kaj želite od mene?" "Povelje imam, gospica, da vas peljem v trdnjavo." "Ah!" vzklikne Maurice, "torej zapirajo tudi ženske?" Pošteni korporal se zdajci močno udari po čelu. "Saj sem rekel, da sem stara šema," reče, "in ne znam pravilno govoriti. Hotel sem namreč povedati, da sem prišel po gospico na zahtevo enega izmed obsojenih, na željo nekega Chanlouineau, ki želi govoriti z njo." "Nemogoče, moj dobri mož," reče eden izmed častnikov, "go-spici nikakor ne bodo dovolili, da pride v trdnjavo na obisk, ne da bi imela izrečno povelje od načelnika vojaške komisi- je." . "No, to dovoljenje ima," reče stari vojak. In ko se prepriča, da se nima od nikogar navzočih kaj bati, reče z nekoliko bolj pritajenim glasom: (Dalje prihodnjič) V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da smo ranagloma za vedno izgubili preljubi je nega in nikdar pozabljenega soproga in očeta ki je previden s svetimi zakramenti v bolnišnici izdihnil svojo blago dušo in zatisnil svoje trudne oči dne 20. avgusta 1989 v starosti 54 let. Doma je bil iz Šmihela pri Žužemberku. Po opravljeni zadušnici-v cerkvi sV. Vida smo ga položili k večnemu počitku dne 24. avgusta 1939 na Calvary pokopališče. V Wcfboki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se prisrčno zahvalimo Rev. Matija Jagru za spremstvo iz Anton Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cbrkev ill na pokopališče, za opravljeno sv. mašo in cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Prisrčna, hvala nai velja vsem, ki so nam bili v tolažbo ih pomoč na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih ih težkih dnevih. Iskrena hvala tudi vsem, ki so ga prišli pokropit. vsem. ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili sv. maše in ga spremili do groba. Posebno pa iskrena hvala Mr. Emil Benyak, Mr. Wm. Bunsey, Mr. Harry Harding, Mr. Louis Zorc. Mr. Peter Vazmani, Mr. John Rakovec. ki so nosili krsto in ga spremili in položili k večnemu počitku. Naša prisrčna zahvala nai velja vsem, ki so okrasili krsto s krasnimi venci v zadnji pozdrav pokojnemu in sicter: Mr. in Mrs. Frank Becai in družina. Mr. in Mrs. Vincent Seitz in Doris. Mr. in Mrs. Frank Piks ml.. Mr. in Mrs. Louis Strauss. Mr. in Mrs. J. Heidnik, Mr. Mike Heidnik. družina Josephine Muster. Mr. in Mrs. Louis Strauss in družina. Mr. in Mrs. Steve Markolia in družina. Mr. in Mrs. Frank Urbiha in družina, Mr. in Mrs. Alois Sustar in družina. Mr. in Mrs. Frank Piks st. in družina. Mr. in Mrs. Valentin Markuzic in družina. Mr. in Mrs. Jos. in Margaret Jarc in družina. Mrs. Anna Grdanc in družina. Mrs. Marv Bencin in hčere. Mr. in Mrs. Lud-wig Metlika. Mr. in Mrs. Frank Cebul in družina, Mr. in Mr?. August J. Kikel in Grandma Wellman. Mr. in Mrs.'Frank Snyder. Mr. in Mrs. Joseph Sau-ric družina. Mr. in Mrs. Joe White. Employees of Sani Metal: Products Co.. Employees of the Foote-Burt Co.. Boys from E. 55th St.: Anthony Anzer, Joseph Leskovec. August Kerzisnik. Frank Grebene Jr. Fr. Grebene Sr.. Felix Kovacic. Anthony Tramte. Ernest Urbic. Victor Dobie, Chris Leslie. Fr. Spech, Martha Korlec. Mary Zupančič. Thomas Pos&nel, Stanley Bambic, Joe Tramte, in Edward Hočevar; Hftnk's Bov Friends: Tony Brodnik. Frank Koncan, Bill Terchek. Herman Meglich, Steve Strunge. A1 Jalen, Ed Korošec. Al Koporc. Frank Hočevar. Ed Cimperman. Bill Zak. in Berne Schultz: Hitless Wonders Baseball Club: Misses Mary Frank. Mary Ober-star, Jean Krizman. Julia Kline. Mary Sumrada. Caroline Klaus. Fanny Ursic. in Jeanette Bates. Prisrčno se želimo zahvaliti prijateljem in sosedom za krasni skupni venec, in sicer: Louis Strauss Jr., Mr. in Mrs. Engert. Mr. in Mrs. Kurre. Mr. in Mrs. Babic. Mr. in Mrs. Plavcan. Mr. in Mrs. Kordic, Mr. in Mrs. Charles Kikel. Mr. in Mrs. Zupančič. Mr. in Mrs. Walters, Mr. in Mrs. Hannibal, Mr. in Mrs. Markolia. Mr. Tonv Cesar. Mr. in Mrs. Perse. Mr. in Mrs. Pozelnjk. Mrs. Sire Family. Mr. in Mrs. Cevka, Mr. in Mrs. Jos. Paik. Mr. in Mrs. Legan. Mr. in Mrs. Zbacnik. Mr. in Mrs. Znidaršič. Mr. in Mrs. Bogovich. Mr. in Mrs. Podrzai. Mr. in Mrs. Turk, Mr. in Mrs. Pate. Mr. in Mrs. Zadnik. Mrs. Skullv. Mrs. Jevnikar, Mr. in Mrs. Longfuss, Mr. in Mrs. Kleinditz. Mr.,in Mrs. Jancigar Mr. in Mrs. Fabian. Mr. Louis Lekse, Mr. in Mrs. Poklar. Mr. in Mrs. Urbiha. * Globoko hvaležni se iskreno zahvaljujemo vsem rledečim. ki so darovali za svete maše za mirni pokoi blago duše: Mr. in Mrs. Frank Mervar in družina, Mr. in Mrs. A. Tomsic in družina. Mrs. J. Saloman in družina. Mr. Frank Becay Jr.. Miss Frances Becay, Mrs. Helen Kausek. Mr. ih Mrs. William Bayuk, Mr. in Mrs. Louis Prebevsek. Mrs. Mary Bencin in družina. Mrs. Muster in družina, Mr. in Mrs. Joseph Orazem in družina. Mrs. Anna Grdanc in di-užina, Mr. in Mrs. Edward Strumbel. Mr. Frank Strumbel in družina. Mr. in Mrs. Jos. Strumbel. Mrs. Leben Sr.. Mr. Frank Strumbel Jr., Mr. in Mrs. Fred Bell, Mr. in Mrs. Louis Strauss in družina. Mr. in Mrs. Steve Markolia in družina. Mrs. Jennie Strnad in družina. Mr. in Mrs. Rudolph Volčansek, Mr. in Mrs. Louis Zorc in družina. Mr. in Mrs. John Jev-nik. Mr. in Mrs. Anton Cizel in družina, Mr. in Mrs. Mike Morel in družina. Mr. in Mrs. Joseph Leskovec. Mr. in Mrs. Robert Smakal. Mr. in Mrs. V. Ogrin in družina. Mrs. Molly Glicker. Mr. in Mrs. Louis Kovacic in družina. Mr. in Mrs. Anton Koren in družina. Mr. in Mrs. Mike Piks in družina. Mrs. Mary Makovec. Mr. in Mrs. A. Crombine in družina. Mr. in Mrs. Frank Koncan in družina, Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina. Mr. in Mrs. Joseph Piks. Mr. Peter Vazmina. Mr. in Mrs. Joseph Sauric Sr.. Miss Sophie Posch. Mr. in Mrs. A. Vehar Jr., Mr. in Mrs. Jacob Chesnik. Mr. in Mrs. Frank Ze-leznik in druziha. Mr. Anton Vehar Sr.. Mr. in Mrs. Joseph Hunter, Mr. in Mrs. John Rakovec. Mr. in Mrs. Louis Elliott. Mr. in Mrs. Fortuna in družina, Mr. in Mrs. Frank Smole in družina. Mr. in Mrs. Joseph Jarc in družina, Mr. in Mrs. Edward Jerman. Mrs. Frances Slabe, Mrs. Frances Kovacic in družina. Mr. Peter Viniavic. Mr. in Mrs. Frank Klaus in družina. West Park. 0.. Miss Mary Pečjak, Mr. in Mrs. Joseph Kodrich in družina. Mr. in Mrs. Frank Urbiha. Mrs. Szezepariski in družina, Mrs. Mary Blatnik. E. 74 St.. Mr. in Mrs. A. Kromar, Mr. in Mrs. John Cebul in družina. Bonna Ave.. Mr. in Mrs. Anton Kolenc in družina, Mr. in Mrs. Stanley Zurga. Mr. in Mrs. Lawrence Zupančič in družina. Mr. in Mrs. Louis Longefuss. Mr. in Mrs. Joseph Baskovec in družina. Mr. in Mrs. A. J. Kikel, Mr. in Mrs. Philip Nainiger. Mr. in Mrs. Frank Grebence in družina, Mr. -in Mrs. Joseph J. Nema-nich. Mr. in Mrs. Koshel in družina. E. 61 St.. Mr. in Mrs. Anton Sivic in družina. Mr. in Mrs. F. Cevka in družina. Mr. in Mrs. Lawrence Bandi. Miss Frances Zakrajšek. Mrs. Smuk. E. 67 St.. Mrs. J. C. Muchitz. Mrs. Julia Vidmar. Mr. in Mrs. Leo Mis-rnas. E. 72 St.. Mr. in Mrs. Joseph Miller in družina. Mr. Frank Banich. Mr. in Mrs. Joseph Menart Jr.. Mr. in Mrs. Joseph Koren in družina. Mr. John Zorc. Mr. Laddie Znidaršič. Michigan. Ravno tako tudi iskrena zahvala vsem. ki so darovali v gotovini. Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: Mr. F. Banich. Mr. Bernard Schultz, Mr. Bill Tr-cek, Mr. Rudolph Kasunic. Mr. Tony Germ. Mr. Joseph Sauric Jr.. Mrs. Jennie Hrovat, Mr. Anton Tomsic. Mr. Alois Sustar. Mr. V. Seitz. Mr. Paul M. Domsich. Mr. Frank F. Line, Mr. V. A. Muster. Iskreno se želimo zahvaliti tudi Mrs. Frances Strauss, ki ie prišla sem iz Detroita. Mich, in se udeležila pogreba. Enako iskrena zahvala vsem. ki so poslali pismeno sožalje in brzojave. Našo prisrčno zahvalo izrekamo pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno naklonjenost in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Slučaino, če se ie kakšno ime pomotoma prezrlo. prosimo oproščen.ia in se jim ravno tako nai-prisrčneie zahvaljujemo. Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, Bog Ti je uro odločil in njegova volja je bila, da si lias.moral tako nanagloma zapustiti. Vedno se Te bono spominjali v molitvi in Te ohranili v sladkem spominu. V globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počivaš sedaj v miru v zasluženem počitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška ze al j a. MARY STRAUSS, soproga MARY poročena Piks, STEPHANY, SOPHIE, hčere LOUIS, RUDOLPH, HENRY, FRANK sinovi Cleveland, Ohio, 22. septembra, 1939. AMflRtŠSADOMOVINA, SEPTEMBER 22, 1039 '0 IDI in Najlepše čestitke k proslavi dvajsetletnice vsem delničarjem korporacije .SLOVENSKEGA DOMA na Holmes Avenue želi JOHN P0T0KAR lastnik DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. Tudi v bodoče želim korporaciji mnogo uspeha S i l S I I ! I NAŠE ČESTITKE Z veseljem se pridružujemo čestitkam ostalih, ki se radujejo oL praznovanju dvajsetletnice prvega Slovenskega narodnega doma na Holmes Ave. v Clevelandu. Kot voditelji najstarejšega trgovskega podjetja v trgovini s pohištvom in pogrebnega zavoda ob tej priliki kličemo vodstvu Doma, dirfektorjem in delničarjem: Še na mnoga leta! ANTON GRDINA IN SINOVI SLOVENSKEGA DOMA na Holmes Avenue naiiskrenejše čestitava želeč mnogo bodoče sreče MR. & MRS. AUGUST F. SVETEK Mnogo najlepših čestitk ob slavju dvajsetletnice SLOVENSKEGA DOMA na Holmes Avenue želita JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC lastnika NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Avenue 819 East 185th Street Zaloga najmodernejšega pohištva in električnih izdelkov. PRAZNUJMO ZGODOVINSKI DAN Z SLOVENSKIM DOMOM NA HOLMES AVE. V NEDELJO DNE 24. SEPTEMBRA Iskrene čestitke delničarjem in pionirjem SLOVENSKEGA DOMA na Holmes Ave. ob priliki praznovanja dvajsetletnice v iskreni želji bodočega napredka želi JOS. PERUŠEK TRGOVINA S POHIŠTVOM 809 E. 152d ST. 'Mnogo najlepših čestitk izročamo vsem delničarjem SLOVENSKEGA DOMA /na Holmes Avenue ob priliki dvajsetletnice ANTON BARAGA dvajsetletni direktor korporacije Založnik vina na debelo in drobno 15322 Waterloo Road Najprisrčnejše čestitke k slavju dvajsetletnice SLOVENSKEGA DOMA na Holmes Ave. želi John Dren i k lastnik Drenik Beverage Distributing Inc. S __________ i __I Iskreno čestitam k praznovanju 20 letnice obstanka prvega Slovenskega narodnega doma na Holmes Ave. v Clevelandu. Čestitkam se pridružuje vodstvo slovenske NORTH AMERICAN BANKE katere odjemalec in podpornik je bil Slovenski dom, njega direktorij in delničarji skozi razdobje dvajsetih let. Čestitamo in v bodoče želimo mnogo uspeha. Narodni domovi, kakor tudi domovi naših družin in finančna podjetja naj skupno sodelujejo in služijo v korist lastnega naroda. V imenu direktorija North American Bank, ANTON GRDINA, predsednik. ISKRENE ČESTITKE delničarjem in pionirjem korporacije SLOVENSKEGA DOMA na Holmes Avenue želi JOHN TRČEK večletni tajnik in direktor korporacije Slovenska gostilna in trgovina 15506-08 Holmes Avenue Mnogo iskrenih čestitk k slavju dvajsetletnice želi FRANK KOCIN slovenski dekorator in papirar ter večletni direktor korporacije Slovenskega doma 730 East 160th Street