LETO XVIII — številka 48 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Tržič. Izdaja CP »Gorenjski tisk«. Ureluje uredniški odbor — odgovorni urednik KAREL MAKUC GLASILO SOCIALIStlCN ZVEZE KRANJ — 30. JUNIJA 1963 CENA 20 DIM List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. OJ 1. Januarja 1958 kot pol ledni k. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Novi Sad ogrožen V nedeljo popoldne so vode iz bazena, ki se je na-tekel v Baranji, prebile stari obrambni nasip. Najprej je v nekaj minutah odneslo 10 metrov dolg železniški most, nato pa se je začela rušiti vas Tvrdjavica, odkoder so že prej evakuirali večji del prebivalstva. Ponoči pa Je huda povoden j prebila tudi drugo obrambno linijo in zrušila več kot 30 hiš. Na traso obrambnega nasipa od Bogojeva do Plavne Je prišla nova izmena, v kateri je okrog 11.000 ljudi. Nove delovne brigade bodo ostale na nasipu 15 dni in bodo še naprej utrjevale 46 kilometrov dolgi nasip. Včeraj je obiskal Novi Sad podpredsednik republike Aleksander Rankovič, predsednik ZIS Petar Stambolič in nekateri drugi ugledni« voditelji. Pokrajinski voditelji so Jih obvestili, da sodeluje pri obrambi nasipa več kot 30 tisoč občanov In pripadnikov JLA, vendar bi potrebovali še več ljudi. Gladina jezera, ki ga je ustvarila Donava med prvim in drugim pasom sicer stagnira, vendar je še vedno skoraj 8 metrov nad normalo. V prihodnjih dneh pričakujejo, da bo pričela voda upadati Karel Prušnik med govorom ni. — --------- ------ - Ob srečanju na Jezerskem med bivšimi partizani Koroškega in Kokrškega odreda Premagane Karavanke »Tako kot smo bili pred dvajsetimi in več leti skupni v boju za enotne cilje v korist človeštvu, smo tudi danes v ospredju naporov za mir, za sodelovanje in napredek v korist jugoslovanskih, avstrijskega in vseh narodov«, je med drugim dejal Pavle Žavcar. »Takih vprašanj je bilo slišati med borci in med solzami ginjenja in sreče je bilo tistemu, ki ni takrat z njimi (nadaljevanje na 2. strani) Produktivnost in ekonomika Naš gospodarski razvoj je bil svojevrsten, lahko bi rekli skokovit. Od predvojne agrarne dežele v pravem smislu smo prišli v srednje razvito industrijsko deželo. Ob začetku naše nove poti razvoja nismo imeli na voljo niti najnujnejšega strokovnega kadra, niti delavcev z industrijsko tradicijo. Vse je bilo treba na hitro postaviti in na hitro usposobiti. Ker si nismo mogli pomagati s kvaliteto kadrov, smo si pomagali s kvantiteto. V gospodarskih organizacijah smo zaposlili delavce, ki smo jih dobili predvsem iz trenutno prenapolnjenih agrarnih področij. Vse to je bilo za takratne razmere nujno, če smo hoteli postaviti gospodarske temelje, vendar pa so ta hiter razvoj spremljale mnoge objektivno upravič-ljive in neu pravici j Ive slabosti. Med nje sodi tudi nenačrtna kadrovska politika. Vprašanje, koliko delavcev potrebujemo za določen delovni proces, da bodo ob razpoložljivih kapacitetah polno zaposleni, je bilo žal zaradi določenih vzrokov preveč potisnjeno V ozadje. Sedaj ob tej gospodarski situaciji, se bo moralo za to vprašanje le najti malo več časa. Gospodarske organizacije bodo morale preiti k analizam obremenitev posameznih delovnih mest in na podlagi tega ugotoviti najmanjše, najnujnejše število zaposlenih v določenih delovnih skupinah. Nesposobni delavci se bodo morali hote ali nehote zaposliti drugje. Premiki delovne sile bodo po vsej priliki na dveh relacijah — prvič: Iz režije v direktno proizvodnjo in — drugič: iz enega proizvodnega oddelka v drugega Novi ekonomski razvoj bo do tega nujno pripeljal. Večina činiteljev, ki sproščajo delovno silo, spada v okvir povečane produktivnosti: delovni proces bo zato treba bolje organizirati, metode dela izpopolniti, reprodukcijski material bo moral bolj enakomerno pritekati, podjetja bodo morala preiti v večjo specializacijo, uvajati deljeno delo, vodstvene, strokovne in druge kadre pa bolje usposobiti in specializirati. Produktivnost 'dela, kot vsak dan ugotavljamo, je pri nas odločno prenizka. Pri tem gre zato, da moramo vsi dosegati večje delovne učinke, večjo produktivnost dela z racionalnejšo organizacijo in boljšo materialno-tehnično opremljenostjo, zato so tudi potrebni večji splošni in posamezni napori. Rešitev moramo najti sami, vsak na svojem področju in z medsebojnim dogovorom ter v sodelovanju z zainteresiranimi činitelji. — J. J. Tunizijke v Kranju Turistično olepšano in okrašeno Jezersko je v nedeljo sprejelo veliko število bivših borcev-partizanov iz obmejnih predelov Avstrije in iz kokrškega oziroma kranjskega območja. Srečanje je bilo pripravljeno v okviru dvajsete obletnice osvoboditve in krajevnega praznika tega kraja. V prvem delu programa so na hiši znanega gostišča Grabnarja odkrili spominsko ploščo padlemu domačinu" Ljubu Grabnarju — Vrhanu, ki je bil eden izmed sposobnih in neutrudljivih organizatorjev partizanskega gibanja na obeh straneh Karavank. O njegovem delu kot organizatorju, borcu in tovarišu je govoril Matija Suhadolnik-Lu-ka. Karel Prušnik pa je v imenu koroških partizanov ob tej priložnosti govoril zlasti o moralnem pomenu pomoči in sodelovania. ki so ea iz te strani Karavank takrat imeli tamkajšnji borci in miroljubni prebivalci sploh v boju proti nacistični nevarnosti. Prav tako je dejal, da je to sodelovanje z obeh strani Karavank tudi danes zaželje-no in potrebno v skupnih naporih za lepše življenje vseh narodov. Glavno srečanje med nekdanjimi borci iz te in one strani pa je bilo popoldne ob romantičnem Planšarskem jezeru. Rokovali in objemali so se nekdanji borci, aktivisti in organizatorji, čeprav so se mnogi težko prepoznali po polnih dveh desetletjih. Bili so ganljivi prizori. »-Se spominjaš v tisti hajki?« »Janez je padel. Tudi Tone ih Johan. Franc pa se je takrat rešil. Danes ga ne bi prepoznal. Skoda da ni prišel!« »Ali še živi tista prijazna mamca na tisti kmetiii?« Kranj, 29. junija. Danes dopoldne Je prispela v Kranj delegacija nacionalne unije tunizij-skih žensk, ki so na obisku v Jugoslaviji kot gost zvezne konference za družbeno aktivnost žensk. Delegacijo vodi predsednica te organizacije v Tuniziji in edina poslanka v tamkajšnjem parlamentu Rakia Haddad. Gostlnje je v Kranju sprejel predsednik skupščine občin« Kranj tov. Martin Košir, predsednik občinskega odbora SZDL Vili Tomat hi članica konference za družbeno aktivnost žensk Sonja Stjepan. Tunizijske žene so si zatem ogledale po* rodnlšnico. obrat družbene prehrane in druge zanimivosti Kranja ( r K. Borova obala, kjer so v zadnjih mesecih zgradili novo konferenčno dvorano in, vse potrebne pripomočke za nemoten potek druge zijsko-afriške konference se počasi prazni. Na prizorišču tega velikega shoda državnikov so ostali se ostanki ruševin, saj je nekaj ur pred napovedanim pripravljalnim sestankom zunanjih ministrov neznana roka vrgla v zrak celo transformatorsko postajo, ki naj bi dajala konferenčni dvorani luč. Z borove peščene obale odhaja tudi, celotno pomožno osebje, ki so ga naročili za prevajalce, zapisničarje in reditelje. To so samo zunanji znaki preloženega drugega Ban-dunga, ki so ga nekaj mesecev skrbno pripravljali in ki so ga naposled morali preložiti zaradi »višje sile« v alžirskih notranjih za- Alžirska zapuščina devah. Malo je bilo do sedaj državnih udarov, ki bi tako močno vplivali na takšno število držav, kot prav alžirski dogodki prejšnji teden. Skopo odmerjen čas do začetka' druge konference azijskih hi afriških držav Je novemu režimu v Alžiru delal že od vsega začetka velike preglavice m težave. Hoteli so se izogniti vsem spodrsljajem in biti kos dvema važnima nalogama: notranji utrditvi in pripravam za tako množičen in odgovoren sestanek. Dogodki so pokazali, da je bilo kljub političnim naporom tudi precej usodnih utvar. Vodstvo v Alžiru bi moralo res znati delati ču- deže/če bi se hoteli izogniti preložitvi. Ne bi hoteli zmanjševati pomena, ki so ga imeli notranji alžirski dogodki na preložitev druge azijsko-afriške konference, vendar pa bi bilo prav tako zmotno, če bi temu dejstvu pripisovali preveč velik pomen. Menda ni malo ljudi, ki so v pripravah drugega tBandunga zapazili, da so prišli alžirski dogodki kot naročeni. Mnogi so dobili v roke otipljiv izgovor za preložitev konference, za katero je bilo težko reči, v kakšnem vzdušju bi potekala. Tako so si vsi oprali roke in jim ni^bilo treba seči v žerjavico po kostanje. Že med pripravami na alžirsko konferenco je bilo veliko izrazitih razlik v oceni sedanjega političnega položaja. Te razlike so povzročile, da so nekateri državniki že v naprej odpovedali svojo udeležbo in zastopstvo prepustili svojim ministrom. Drugi skupini držav, ki se je v pripravah zavedala, da vejejo med državami različni vetrovi se je odvalil kamen , od srca, ko je zvedela za tehten razlog preložitve konference. % Zadnje dni tudi zapaža-mo, da se je v Kairu zbralo precej državnikov, ki poskušajo drugi sestanek spraviti na tirnico bandun-ške enotnosti. Vendar je dokaj vidno, da je to enotnost mogoče doseči samo z izborom nekaterih političnih problemov, nikakor pa ne v celoti, kot Je bilo to pred desetimi leti v Ban-dungu. PREMAGANE KARAVANKE .j (nadaljevanje s 1. strani) delil trpljenje in zlo, nemogoče razumeti odgovore. Zbrane borce in veliko število ostalih udeležencev je ob tem pozdravil sekretar oblastnega komiteja KPS za Koroško tovariš Pavle Žaucer. Ko je omenil pomen skupnega boja proti istemu skupnemu sovražniku je dejal, da partizani so bili in ostajajo v prvih vrstah tudi v današnjih naporih za uveljavljanje tistih ciljev, za katere so padali ln umirali borci. Toda dandanes se ta boj razširja. Predsednik Tito v Moskvi Včeraj se Je predsednik republike Josip »Broz Tito z ženo Jovanko in jugoslovanskimi osebnostmi vrnil z devetdnevnega potovanja po Sibiriji zopet v Moskvo, kjer so se nadaljevali pogovori med člani naše delegacije in voditelji komunistične partije. iz slovenskih zamejskih časopisov SLOVENSKI VESTNIK Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu je letos maturiralo 23 dijakov. To je bila že tretja matura na slovenski gimnaziji. Prva je bila leta 1964, ko je maturiralo 20 dijakov. Klub slovenskih študentov na Dunaju je organiziral proslavo v počastitev 600-letnice ustanovitve dunajske univer-ke. Koroška dijaška zveza pripravlja za 10. in 11. julija srečanje mladine avstrijskih manjšin. Sodelovale bodo skupine Cehov, Madžarov, Hrvatov in Slovencev z narodnimi plesi in pesmimi. To zlasti velja za razvoj na naši strani. Vključevanje v mednarodno delitev dela in ob tem vrsta ukrepov in težav, ki jih je treba obvladati, vse to zahteva vztrajnost in sposobnost brez omahljivosti vsakega posameznika na delovnem mestu in družbe kot celote. Prav v skladu z našimi splošnimi težnjami za ohranitev miru, za miroljubno sožitje med narodi, zlasti med sosednimi, je po Zaucar-jevi ugotovitvi pozitivno vsako sodelovanje med narodi. A del takega sodelovanja je bilo tudi omenjeno srečanje na Jezerskem. • Take misli so borci izrabili tudi v pismih, ki so jih z zborovanja poslali predsedniku Avstrije in Jugoslavije. Osrednja rdeča nit, ki je spreplctala vse govore, kulturni spored in zlasti po- zdravni pismi, ki so jih zbrani borci poslali predsednikoma obeh dežel — Avstrije in Jugoslavije je bila ta, da je sodelovanje rricd narodi nujno potrebno. Pečine in globeli visokih Karavank sq bile premagane v najhujših časih. Težnja ljudi k miru, napredku in sreči "je bila močnejša. -Zato je prišlo do sodelovanja takrat in se razvija tudi v današnjih razmerah. — K. M. r Štefi Lehmann—Federlovi v spomin V nedeljo, 27. junija 1965 smo skromno, za njeno delo v življenju mnogo preskromno pokopali na Jeseniškem pokopališču žc-no-rcvolucionarko, ženo Španskega borca Frica Lehmanna- in mater predvojnega jeseniškega revolucionarja Slavka Federla. Ob njenem grobu so se zbrali sorodniki, predstavniki terenskih organizacij, redki preživeli tovariši iz dni komuniestične ilegale in njeni kasnejši znanci in prijatelji, ki smo poznali In spoštovali njeno težko, viharno, a kljub trpljenju vedro in revoluciji predano življenjsko pot. Njeno usodo M pisali kraji in mesta, rojstna vas , * Borjana, Trst, Graz, Inns-/ bruck, Hartberg, Penzberg In Starmberg. Po bojni poti prekomor-eev se je vrnila v domovino skupaj s snaho in vnukom Iztokom, obenem pa je zvedela, da je sin Slavko Žrtvoval svoje življenje v boju proti Fran-covim fašistom v Španiji. Po osvoboditvi smo jo srečavali na Jesenicah. NI' jI bilo žal šestdesctlctnih rok pri odstranjevanju ruševin in drugem prostovoljnem delu ali pri težaškem delu v frontnih gozdnih brigadah. Nikoli se ni silila v ospredje. Tako kakor vse življenje je politično delovala v osnovnih organizacijah. Bila Je skromna vse do smrti. Nesebična, kakor je vselej bila, je verovala, da pride čas, ko bo sleherni človek slekcl s svoje duše živalsko kožo sebičnosti, ki mora odmreti in ki jo mora zamenjati nesebičnost, brez Ealerc ni mogoče ustvariti resnično človeških odnosov med ljudmi. Njeno življenje in njena osebnost Je bila osebnost pravega komunista, ln bi zato morala biti nam vsem ca vzgled. Stefi Lchmann-Federlo-ve ni več. Toda njeno življenje ni ugasnilo,, zakaj kdor je prižgal svoje življenje za luč drugim, ostane luč, tudi ko ugasne, čeprav ljudi, ki se že niso osvobodili sebičnosti, taka luč neprijetno skeli in bi jo radi ugasnili in spremenili v temo pozabljenja. Toda Stefi Lehmann-Fe- derlova ne bo ugasnila. Njena luč bo gorela med tistimi redkimi lučmi v sivem jeseniškem mestu, ki so se prižgale zato, da bi njihova svetloba prišla do slehernega srca in ga razsvetlila z nesebičnim altruizmom, osnovno moralno normo, iz katere edi-nole lahko zrastejo resnično človeški in socialistični odnosi v družbi in med ljudmi. Zato večna slava njenemu spominu! MIHA KLIN AR OPOMBA UREDNIŠTVA Spoštovanim bralcem sedanjega priljubljenega romana »2ENA« dodamo še to, da je umrla Stefi, junak imenovanega romana. Njeno viharno in revolucionarno življenje polno boja in trpljenja Je pisec umetniško oblikoval. Vendar ni spremenil dejstev. Vsi dogodki Iz romana so njena resnična doživetja. Zalo se v imenu vseh ljubiteljev romana pridružujemo sožalju ' velike lene-Junakinje. IV ffnt |»0 St*«>f l| KITAJSKI ZUNANJI MINISTER V KAIRU KAIRO — Včeraj je iz Alžira dopotoval v Kairo kitajski zunanji minister Cen Ji; ki je sodeloval na pripravljalnem sestanku v Alžiru, S kitajskim ministrskim pred-Takoj po prihodu se je sestal sednikom Cu En Lajem, ki je prav tako že nekaj dni v Kairu in mu poročal o vzrokih, ki so privedli do preložitve druge azijskn-afriške afriške konference. Svoja stališča je kitajski zunanji minister razložil tudi predstav« nikom kairske vlade. Menijo, da bodo ta stališča voisi pri razgovorih, ki jih vodij« Sukamo, Naser. Ču En Laj in Ajub Khan v Kairu. NAPADI JUŽNO VIETNAMSKEGA v OSVOBODILNEGA GIBANJA SA1GON — Južnovietnam-ske sile osvobodilnega gibanja so v zadnjih dneh izvršile števjlne napade na sajgonsk? čete. V neposredni bližini glavnega mesta Južnega Vietnama. Tako so izvedli silovit napad na letališče v Na Tran-gu, ki leži 320 km. severno od Saigona. Odbor južnovietnamskegs ovobodilnega gibanja v Long Khanhu je sklenil izpusti'.' 48 vojnih ujetnikov, ki so jib zajeli v juniju na področji! Gia Rya. Obisk iz Železne kaple Skupno z nogometnim moštvom iz Železne Kaple, Ki je bilo v nedeljo na srečanju z nogometaši SenČurj3i je prišel v Kranj'tudi tam' kajšnji župan Josef Lubas. V prostorih občinske skupščin^ Kranj ga je sprejel predsednik skupščine Martin Ko?if in predsednik občinskega odbora SZDL. Vili Tomat. Obisk predstavnika Železi^ Kaple sodi v sklop Širokeg3 programa o sodelovanju med Kranjem in tem krajem r>a Koroškem, kar je razpravljala in potrdila tudi občinsKa skupščina v Kranju. Predvideno je več stikov med športnimi, kulturnimi in drugiifli organizacijami kakor tudi * turistični dejavnosti. Med drugim je predvidena izdelava skupnega turističnega prospekta, ki bi gostom prikazal zlasti alpski turizem * te in one strani državne meje. Tako sodelovanje, kot s<> tudi ob nedeljskih razgovorih ugotavljali, Je v oboje^ stransko korist in zato tud' odpira široke možnosti * razvoju obmejnega sodelova' nja na tem območju. K. M. ,---^ Gospodarske novice GOSPODARSKE NOVICE VELIK ODKUP Od zaposlenih in družbenih gospodarstev je bilo v letošnjih prvih štirih mesecih odkupljenega za 18.957 milijonov din kmetijskega blaga ali za 40% več kot v istem razdobju lani. V zasebnem sektorju, Id je v tem odkupu udeležen z 51%, se je odkup povečal za 29%, pri družbenih'gospodarstvih, ki so udeležena v odkupu z 49 odstotki, pa se je povečal za 54%. VEČ DOMAČE PROIZVODNJE Domača proizvodnja se Je v mesecu maju povečala za 5% v primerjavi z istim mesecem lani. Izdatki za investicije v osnovna sredstva pa so bili v maju za 20% manjši kot v preteklem letu. Potrošnja prebivalstva v trgovini je bila v maju mesecu za 12% večja kot v istem mesecu lanskega leta. MANJŠI POSEK LESA V prvih letošnjih štirih mesecih so v Sloveniji posekali 629 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega 325 tisoč kubičnih metrov iglavcev. Gozdna proizvodnja je bila za 16 odstotkov manjša kot lani v istem obdobju. Proizvodnja je bila za 16 odstotkov manjša kot lani v istem obdobju. Proizvodnja celuloznega lesa iglavcev je bila za 24 odstotkov, proizvodnja jamskega lesa pa.za 12 odstotkov manjša kot lani. RESNO SVARILO r V ponedeljek malo pred drugo uro je bil v Kranju in okolici močan naliv. Taki nalivi so v teh predelih v tem času pogosti. Zato je položaj toliko resnejši. Kajti prav zaradi obilice dežja je obstoječa kanalizacija v mestu odpovedala in voda je poplavila več kleti (nebotičnik, porodnišnica itd.). Mnogi »o imeli vodo v kleteh že ob prejnšjih nalivih, vendar doslej voda iz kanalizacije ni poplavljala v tolikšnem obsegu. Skrajni čas je torej, da pristojni tovariši ukrenejo kaj koristnega, da se te stvari ne bodo ponavljale. Vemo sicer, da so sredstva pičla, vendar bi jih bilo za to prepotrebno delo morda le moč zagotoviti na račun nečesa manj važnega. Baje generalni načrt za rekonstrukcijo kranjske kanalizacije že obstaja. Vendat zaradi obsežnosti del in majhnih možnosti za njih realizacijo leži nekje v predalu. Nesmiselno bi bilo pričako- vati, da bo moč kar hkrati realizirati celoten načrt. Zato ni prav, da odlašamo; kazalo bi postopoma začeti z delom, vsaj tam, kjer so zadeve naj-kritičnejše. Kajti, če bomo šli žejni čez vodo, bo ob vsakem nalivu po naših kleteh le-te vse več. In še to! Morda prispeva svoje tudi nemogoča cestna mreža v mestu. Običajno so ceste v mestih tisto, kar so struge potokov v vaseh. Vanje se ob nalivih steka voda. Zato morajo biti niže kot so objekti ob njih. V Kranju pa je s to zadevo prav narobe. Mnogi objekti so postavljeni precej niže kot ceste (nebotičnik, komunalna banka, bodoča lekarna, nova samopostrežna trgovina itd.). Zato ni čudno, da voda sili v kleti ne pa k cesti. Pravijo, da je teren pač takšen, da morajo poglobiti nove stavbe, da bodo pozneje lahko poglabljali Še ceste. Po tej logiki Rim verjetno ne bi stal na sedmih gričih! ABC Prevelika odstopanja Na zadnji seji obeh zborov Skupščine občine Šk. Loka so odborniki obravnavali poročilo o zaposlovanju in nagrajevanju v škofjeloških delovnih organizacijah. Kljub nenehnemu poudarjanju, da je treba produktivnost in proizvodnjo v gospodarskih organizacijah dvigniti ter višino osebnih dohodkov prilagoditi dinamiki proizvodnje, je ponekod še vedno opaziti precejšnja odstopanja. Po primerjavi višine osebnih dohodkov glede na izpolnjevanje proizvodnje in realizacije je motno podjetja razdeliti v dve osnovni skupini, in sicer v podjetja, kjer se giblje višina izplačanih osebnih dohodkov po gibanju izvršene proizvodnje in re- alizacije in v podjetju, kjer so izplačani osebni dohodki znatno višji, kot bi morali biti glede na proizvodnjo in realizacijo. V prvo skupino spadajo podjetja Elra, LIP Češnji-ca, Šešir, Jelovica in Odeja. Zanimivo je, da imajo posamezna podjetja kot merilo za višino osebnih dohodkov procent izvršene proizvodnje, ponekod fakturirano realizacijo, v manjši meri pa izvršeno realizacijo. V drugo skupino podjetij pa spadata predvsem Iskra Železniki in LTH Škofja Loka. Razumljivo pa je, da bo potrebno prilagoditi sistem nagrajevanja samemu procesu proizvodnje in realizacije. Z. P. v. Kolektiv tovarne gumijevih izdelkov — Sava v Kranju je letos med prvimi občutil težave zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala. Samoupravni organi so veliko o tein razpravljali. Vendar kaže, da je kolektiv premostil glavno krizo. Delavci imajo vero v samega sebe in v sposobnost strokovnih služb. To razpoloženje je še zlasti opaziti v novi hali na Ga-šteju, kjer montirajo nove stroje kot kaže slika. Kramljanje o novih ukrepih III. VREDNOST DINARJA DOMA Razlike v cenah za posamezno blago pa doslej niso nastajale le pri izvozu in uvozu, marveč tudi na notranjem tržišču. Učeno smo rekli, da je prišlo do disjmritete cen. Do ukrepa o zamrznjenju srno imeli tri vrste cen: pla-jonirane, kontrolirane in proste. Pomeni torej, da vsa podjetja niso poslovala pod enakimi pogoji. Zamislimo si poslovanje podjetja, ki je proizvajalo predvsem blago s plafoniranimi cenami. Kdo je bil tisti, ki je temu podjetju določal materialni položaj in s tem razvoj ter veljavo? Tisti, ki mu je odrejal cene. Torej država, oz. bolje rečeno nekdo v njenem imenu. Odnos tega neosebnega nekoga pa je bil lahko do različnih podjetij različen. Tako kar nenadoma za vse ni ve- ljala ista ekonomika. Še posebej, če upoštevamo, da so ob podjetjih s plafoniranimi in kontroliranimi (kar je pravzaprav isto) cenami, obstajala in poslovala posamezna podjetja, ki so laliko po lastnem preudarku odrejala cene svojemu blagu. Ta podjetja so bila močno na boljšem. Na račun cen so lahko popravila obseg lastnih sredstev za osebne dohodite m za nadalnji razvoj ter se venomer tudi razvijala, pa če je bilo to potrebno ali ne. Pri nagrajevanju so nastajale bistvene razlike, tako da niti ni bilo moč govoriti o nagrajevanju po delu, marveč o nagrajevanju po — tako aH drugače pridobljenih — sredstvih. To pa je pačilo normalne odnose med kolektivi in posamezniki. Skratka, dinar v teh pogojih ni mogel "biti enotno merilo za vrednost dela. Ker je do teh neskladij prihajalo v času, ko ni bilo dovolj blaga na trgu, je bilo v interesu potrošnje nujno treba zaustavljati naraščanje cen z vedno širšo kontrolo. Tako smo imeli po seznamu kontroliranih cen vedno več blaga namesto obratno — in končno smo po tej logiki prišli do ukrepa o zamrznjenju cen. To seveda ni ekonomska rešitev; taka rešitev bi bila prav obratna. Bo pa možna šele ko bo dinar dobil pravo vrednost v delu, ne pa v administrativno določenih instrumentih. Položaj je bil čedalje za-molanejši tudi zato, ker so administrativno določene cene začele po svoje izkrivljati tok ekonomskih gibanj. Zaradi pretiranih sredstev, ki smo jih hoteli ostvariti za družbene potrebe in potrebe podjetij, so cene posameznih vrst blaga naraščale preko normalnih meja, spet druge pa so ostajale smešno nizke (električna energija, prevozi, nekatere surovine, stanovanja itd.). Tako nizke, da so podjetja, ki so to blago proizvajala oz- nudila te usluge, poslovala z izgubo. Prišli smo tako daleč, da smo morali nekje jemati, da bi laltko dajali drugim. To je že samo po sebi nesmiselno. Še bolj nevzdržno pa postaja zaradi verižne reakcije, ki jo take razlike v cenah povzročajo. Nenadoma je namreč postalo rentabilno to, kar normalno ni donosno. To je, seveda, vzpodbujalo apetite za razvoj tistih panog, ki se ob normalni ekonomski logiki ne bi smele pretirano razvijati. Tedaj se tudi ne bi razvile, ker ne bi bilo tolikšnega povpraševanja po tem blagu in storitvah. Tako pa nam je primanjkovalo vagonov, ker smo zaradi nizkih cen prevoznih storitev nesmiselno prevažali blago iz kraja v kraj, primanjkovalo nam je električne energije ker smo jo trošili za take namene, za katere jo ne trosijo nikjer v svetu, primanjkovalo nam je nekaterih surovin itd. Podatki, ki so na razi'>olago, govore, da imamo glede na našo razvitost precej preveč predelovalne industrije, hkrati/ pa premalo razvite druge panoge dejavnosti kot so kmetijstvo, turizem itd., torej tiste dejavnosti, ki jih nismo tolikanj ujčkali z instrumenti kot predelovalce. V novih pogojih bi moral dinar postati enotno merilo vrednosti. Gre torej za odpravljanje takoimenovanih disproporcev V cenah, za enake pogoje za vse. Menim, da. je to prav. Vsak, ki je že od nekdaj navajen živeti od dela lastnih rok, ne pa na račun tretjega, mi bo verjetno dat prav. — S. Beznik SAMOUPRAVLJANJE SO. JUNIJ 1965 * GLAS Iz ankete predstavnikov tržiških delovnih organizacij Kaj teži kolektive? Sprejem mladincev v ZK V torek, 22. junija, je bil v Tržiču seminar za predsednike delavskih svetov in upravnih odborov ter predsednike sindikalnih podružnic, ki ga je pripravila delavska univerza skupno z občinskim sindikalnim svetom. Slušatelji so se seznanili z osnovnimi predpisi temeljnega zakona o delovnih razmerjih in zakona o podjetjih, hkrati pa je imel seminar tudi posvetovalni značaj, saj so se predsedniki dogovarjali o enotnih stališčih do nekaterih odprtih vprašanj, o katerih bodo delovne organizacije morale sprejeti čimprej vsaj začasne sklepe. Po seminarju so slušatelji izpolnili anonimno anketo, ki je dala dokaj zanimive podatke o tem, kaj teži posamezne delovne organizacije, bolje rečeno podatke, ki dokaj zgovorno kažejo na probleme, s katerimi se srečujejo samoupravni organi in politične organizacije v podjetjih pri svojem vsakdanjem delu. • Dokaj pestri so bili odgovori na vprašanje, kaj bi morali še vedeti predsedniki samoupravnih organov in političnih oi^anizacij. Tako so predlagali, da bi se seznanil: z vsemi pravicami in dolžnostmi delavcev sproti. Ob vsakem novem ukrepu, ki jih je posebno zadnje čase precej, bi morali imeti podobna posvetovanja, da bi se kar najkonkretneje seznanjali z novimi predpisi. Opaziti je bilo, da jim v podjetjih delajo še vedno preglavice pristojnosti in konkretne naloge samoupravnih organov in političnih organizacij, delitev dohodka, finančni in gospodarski položaj posameznih podjetij, zakonodaja .itd. Podobni so bili tudi odgovo- ri na konkretno vprašanje, kaj naj bi jih kot predsednike še posebno zanimalo. Tudi ali naj na zadnje vprašanje, bi bilo jeseni še več podobnih posvetovanj, so dali pritrdilno odgovore, le da so predlagali, naj bodo ta organizirana po posameznih področjih, ker bi se na njih lahko še bolj i konkretno pogovorili o problematiki ne samo posameznih panog, ampak celo posameznih podjetij. To je težnja predvsem manjših delovnih organizacij, ki na podobnih seminarjih ali posvetih, spričo problemov velikih podjetij, dostikrat ne pridejo do polne veljave. — S. B. Osnovna organizacija Zveze komunistov prosvetnih in znanstvenih delavcev v škof ji Loki je pred dnevi slavila poseben dogodek v svojem delu, saj je sprejela v svoje vrste 18 mladincev — dijakov gimnazije v Škofji Loki. Njihova prva naloga je, da se podrobneje seznanijo s programom in statutom Zveze komunistov, še uspešneje razvijajo delo mladine na gimnaziji in da sodelujejo v škofjeloškem pokrajinskem študentskem klubu. — Z. P. Praznovanje v Žirovnici Krajevna skupnost Žirovnica praznuje te dni svoj krajevni praznik in 20-letnico osvoboditve. V ponedeljek zvečer je bila slavnostna seja krajevne skupnosti, otvoritev foto razstave, srečanje mater an^t in stališč niso samo organizirani sestanki, marveč vsaka Za izmenjavo mi Tt*.«» Žiri) delavci v sproščenem ozračju povedo vse kar mislijo priložnost Alpini — Z zborovanja delegatov krajevnih skupnosti na Hrušici Postavljene so konkretne naloge padlih borcev in polaganje vencev na grobove padlih borcev. Sinoči so predvajali celovečerni film »Trenutki odločitve«, nocoj bo odbojkarski turnir, jutri zvečer pa predavanje o koncentracijskem taborišču Auschvvitz. V soboto zvečer bo na slavnostno urejenem prostoru v Glen-ci nad Breznico uprizoritev Finžgarjevega dela »Divji lovec«, v nedeljo dopoldne pa za zaključek praznovanja komemoracija "pri spomeniku talcev v Mostah. Mladi železarji o zgodovini V počastitev 20-letnice osvoboditve so izvedli mladinci in mladinke jeseniške železarne že več proslav, tekmovanj in delovnih akcij. V soboto zvečer pa so organizirali javno oddajo pod naslovom »Zgodovina in razvoj železarstva na Gorenjskem«, ki jo je pripravil tovarniški komite ZM skupaj s tehničnim muzejem železarne Jesenice. Oddaja, na kateri so se pomerile tričlanske ekipe mladincev železarn Jesenice, Štore in bila dopolnjena s kulturno zabavnimi in družabnimi točkami, je bila lep prispevek železarske mladine v počastitev 30-letnice stavke ških valjavcev. V nedeljo dopoldne so se na Hrušici pri Jesenicah sestali zastopniki vseh krajevnih skupnosti občine. Za ta zbor delegatov krajevnih skupnosti so dali pobudo prebvalci Podme-žaklje in Hrušice. Na sestanku so poslušali naslednje referate: o gospodarski in komunalni dejavnosti, o socialnem skrbstvu družine in otroka, ter o nalogah in perspektivah krajevnih skupnosti. Sestanka se je udeležil tudi predsednik občinskega Odbora SZDL tov. Pavel Lotrič. v ureditev svetu za komunalne in stanovanjske zadeve pri skupščini občine. Pred pričetkom zborovanja je bila manjša slovesnost. Nastopili so mladinci Svobo- de s Hrušice. Recitirali so eno pesem in izvajali narodne plese v gorenjskih narodnih, nošah. Navzoči so jih nagradili s ploskanjem. B. B. V žal za razpravo prekratko odmerjenem času so navzoči nakazali več konkretnih rešitev. Med drugim je bilo rečeno, naj trgovsko podjetje »Zarja«, ki prodaja razne aparate in gospodinjske stroje, tudi pobudnik in organizator Servisa za popravilo. Predlagano je bilo, da naj občinska sktipšična podpre dejavnost obrtnega podjetja za vzdrževanje stanovanjskih hiš pod Mežakljo. Za zmanjšanje alkoholizma I naj se voda večji nadzor nad (točenjem alkoholnih pijač. Predstavnik Planine pod Go- lico je predlagal, naj bi se razpoložljiva sredstva za vzdrževanje pašnikov, dodelila krajevnim skupnostim, ki bi znale z njimi pašnike najhitreje in najkoristnejs urediti. Vsi so se strinjali * zahtevo delegata iz Dobrave, da je potrebno cesto v vasi čimpreje asfaltirati. Za Plavž naj bi se čimpreje izdelal načrt okolice stanovanjskih zgradb, da bodo lahko prebivalci sami uredili okolico. Predloženo je bilo še več drugih koristnih predlogov. Zato je bila imenovana komisija, ki jih bo predlagala V nedeljo na Zirovskem vrhu V soboto in v nedeljo bo na Zirovskem vrhu veliko srenje nekdanjih borcev in aktivistov, ki so pred 20. in več leti spoznali ta kraj in tamkajšnje gostoljubne ljudi. Zlasti pričakujejo borce Prešernove brigade, Gorenjskega odreda oziroma borce nekdanje XXX. in XXXI. divizije, ki so tolikokrat hodili preko teh krajev. Prireditev pripravljajo lokalne organizacije ob sodelovanju organizacij ZB NOV v Skofji Loki, Idriji, Cerknem in v Logatcu. Predvidevajo, jeseni- da bo to najmnožičnejša prireditev na Gorenjskem ob letošnjem dnevu borca. Za prevoze udeležencev so zagotovili neomejeno število avtobusov iz Škofje Loke in Gorenje vasi. Praznovanje se bo začelo v soboto zvečer s partizan, srečanjem. Nastopilo bo kulturno umetniško društvo škofjeloške gimnazi-zije. V sklopu nedeljskega praznovanja bodo odprli v Hotav-Ijah partizansko grobišče. Glavni govornik na srečanju, ki bo pri Javorču, bo general Dušan Svara-Dule. Pogostitev za slovo Tudi varstvene ustanov« bodo med šolskimi počitnica* mi prenehale z delom, odnosno bodo le varovale otroke, katerih mati in oče sta preko vsega poletja zaposlena. Tov. Onušič Ivanka, vzgojiteljica V domu igre in dela »Julke Pi-bernik« na Jesenicah, je povedala, da so imeli v tem šolskem letu 157 varovancev. Dopoldne je delalo 5 oddelkov, popoldne pa dva. V pe* _tek, 25. junija, so imeli zabavno prireditev »Iskanje zlatih zakladov«, v. soboto predstavo sončnega gledališča »Hišica na gričku«, v ponedeljek pa so priredili celodnevni izlet z avtobusom v Bohinj. Danes bsdo za zaključek pripravili pogostitev na njihovem lepo urejenem vrtu. Vsem, ki bodo šli v jeseni prvič v šolo, bodo podarili spominske vizitke. Cez poletje se je prijavilo 60 varovancev in tudi za prihodnje šolsko leto so že imeli vni* Skozi vzgojne oblike tržiške delavske univerze Praznovanje v Goricah Vsak uTUgi občan Preteklo nedeljo so prebi- prireditve. V sredo so v pro- . Preteklo nedeljo so prebivalci Goric zaključili s praznovanjem tradicional. krajevnega praznika. Vsako leto ob njem bude spomin na dogodke iz leta 1943, ko se je na tem območju pričelo množično organizirano delo v partizanskem gibanju. Letošnji krajevni praznik so še posebno lepo proslavili, saj je združen s praznovanjem 20-letnice osvoboditve. Praznovanje je potekalo kar 8 dni. Najprej so pri šoli v Goricah izročili svojemu namenu novo urejeno športno igrišče. Nato so se preko celega tedna vrstile številne športne, kulturne in druge^ Pomoč podjetjem V Skofji Loki je postala že tradicija, da se v počitnicah mladinci vključijo v razne delavne organizacije. Na ta način imajo priložnost, da zaslužijo za šolanje, a na drugi strani nudijo podjetjem pomoč, ker je v tefh času največ delavcev na dopustu. V letošnjem letu se bodo zaposlili .predvsem tretji razredi gimnazije. Tako bodo prišli do sredstev, ki so jim potrebna za končni izlet. Največ se jih bo zaposlilo v Jelovici, Predilnici in Loški tovarni hladilnikov. V začetku meseca julija bo mladinska organizacija na gimnaziji v Škoiji Loki organizirala dve skupini, ki bosta delali na telovadišču in pri urejanju muzeja na loškem gradu. Za obe akciji je veliko zanimanje med mladimi. Prav tako kot privlačujejo dela na športnem igrišču, je tudi zanimivo delo v muzeju. Zaradi tega organizator nima nobenih težav pri zbiranju mladincev za to delo. prireditve. V sredo so v prostorih osemletke odprli zelo zanimivo razstavo razvoja tega kraja po osvoboditvi. Lovci so odprli razstavo pod naslovom »Divje živali v našem kraju«, za katero je bilo veliko zanimanje. Osrednja slovesnost je bila v soboto zvečer in se je pričela s slavnostno sejo svetov krajevnih skupnosti Gorice, Golnika in Trsteriika, prisostvovali pa so ji tudi predstavniki političnih in množičnih organizaeji, predsednik Občinske skupščine Martin Košir in drugi. Po slavnostni seji je bila akademija, ki so jo izvajali učenci tamkajšnje osemletke in drugi. V nedeljo popoldne je bila pri spomeniku žalna komemoracija, nato pa partizanski miting. — R. . j • Na eni izmed zadnjih sej skupščine občine Tržič je bila med drugim obravnavana tudi dejavnost delavske univerze. Sprejet je bil sklep, naj delavska univerza pripravi podrobnejšo analizo svojega dela in finančnega položaja. Intenzivni razvoj družbenih in ekonomskih odnosov terja čedalje več vsestransko usposobljenih ljudi. Zato je tudi delavska univerza v Tržiču, kot. posebna institucija za izobraževanje odraslih, prevzela skrb za poglobljeno in načrtno družbeno in ekonomsko vzgojo proizvajalcev, skrb za strok, izobraževanje,kot pomoč delovnim organizacijam. Postala pa je tudi organizator splošno izobraževalnih dejavnosti. Tako je delovala politična šola in šola za upravljavce, organiziranih pa je bilo tudi več seminarjev, in sicer za prosvetne delavce, predsednike delavskih svetov in upravnih odborov, za posamezna podjetja itd. Skozi vse te oblike izobraževanja" je šlo 310 slušateljev, v pripravi pa so še drugi seminarji. Na področju strokovnega izobraževanja je delovala tehnična srednja šola s strojnim in elektro oddelkom, ESŠ, organizirali pa so ludi razne seminarje za poklicno Usmerjanje po posameznih delovnih organizacijah. V okviru izobraževanja za odrasle sta bila dva ietnika osnovne šole za odrasle, več jezikovnih tečajev ter šoli za starše in življenje. V sedanjem atomskem času je tudi vreme postalo muhasto. Letos smo kar v tednu časa zamenjali plošče s kopalkami. In kakšna vročina! Kopališča — urejena ali ne — so yp-vsod polna (posnetek iz Kranja) Oddelki šole za odrasle, te* čaji in seminarji, predstavljajo intenzivne izobraževalna oblike. Letos jih je bilo 41, obiskovalo pa jih je 533 slušateljev, kar predstavlja velik napor za delavsko univerzo, ki nima zaposlenega velikega števila stalnih uslužbencev, ampak si mora predvsem pomagati s honorarnimi sodelavci. Mogoče najbolj zgovorno prikaže obsežno dejavnost delavske univerze v Tržiču naslednji statistični podatek: vsak djugi občan ja obiskal vsaj eno predavanja v organizaciji delavske univerze in eno film. predstavo, bodisi iz kinoteke ali filmska vzgoje. Stanovanja za trg Na zadnji seji upravnega odbora sklada za gradnjo stanovanj na Jesenicah so razpravljali o preangažiranjo .anuitet v višini 250 milijonov din letno. Ker začetek gradnje treh stolpnic financira gradbeno podjetje »Gradiš«, je bilo sklenjeno, da bo letos sklad prispeval le 100 milijonov din. Znesek 315 milijonov bo gradbenemu podjetju sklad plačal prih. leto, konec meseca maja, ko se predvideva,'da bo prva stolpnica vseljiva. Razveseljivo je, da stanovanja, kljub temu da bo v stavbi" dvigalo in centralna kurjava, ne bodo dosti dražja od stanovanj v sjpl-pičiH, ki nimajo teh naprav. Telesna kultura na Jesenicah Na zadnji seji obeh zborov Skupščine občine Jesenice je predstavnik sveta ža telesno kulturo seznanil odbornike o dejavnosti in problemih telesne kulture v jeseniški občini. Ta je po svoji vlogi najbolj aktivni činitelj družbenega življenja v komuni. Društva TVD Partizan jeseniške občine imajo okoli 1.250 članov, ki se aktivno udej-stvujejo v 15 panogah. Tako imajo smučarski klubi nad 800 aktivnih članov, strelske družine 750, s številnim članstvom pa se ponašajo tudi ostale organizacije in klubi. V občini deluje poleg 5 telesno vzgojnih društev Partizan še 21 športnih, organizacij. Številne prireditve in nastopi na raznih tekmovanjih so lep prispevek k razvoju turizma, zahtevajo pa tudi precejšnja materialna sredstva. Ker pa imajo od turizma največje koristi gostinsko-trgovska podjetja in nekatere druge gospodarske organizacije, bi te po mnenju sveta za telesno kulturo morale poma-gati s finančnimi sredstvi pri organiziranju raznih prireditev. GLAS v vsako hišo Naučimo se plavati v. Pred kratkim je Zvezna komisija za telesno vzgojo razpravljala o» zvezni akciji »Naučimo se plavati«. Ta akcija traja že dve leti in se je v njenem okviru do sedaj naučilo plavati 119.000 ljudi. Na prvi pogled je to velika številka, ki pa v razčlembi kaže drugačno sliko. Prosvetni organi v nekaterih občinah so sprejeli odredbo, po kateri je plavanje obvezno za šolsko mladino. Takšna obveza je sprejeta tudi-v kranjski občini. V Kranju je ostalo pri tej pisani obve-' zi, v ostalih gorenjskih občinah pa zaradi slabših pogojev niso. tega sploh, obravnavali. Akcija »Naučimo se plavati* se je pričela na po- budo Zvezne skupščine. Ustanovili naj bi se odbori," ki bi delovali za njeno uresničitev. V praksi pa je ostalo, vsaj na Gorenjskem, vse samo na papirju. Redna plavalna šola je ostala samo v Kranju in to v obliki in obsegu, ki sta bila že pred začetkom akcije. Vsa pobuda, iniciativa in končno organizacija so prepuščene plavalnim kolektivom. Redki funkcionarji so preobremenjeni s problemi kvalitete in nimajo časa, da bi se akciji resneje posvetili. Pod imenom odbora za akcijo so jih vključili še v akcijo in razumljivo je, da so uspehi temu odgovarjajo-či. Razumljivo je, da so ^\ plavalni klubi tiste organizacije, ki naj nudijo ustrezen strokovni kader, a manj razumljivo je, da se od njih zahteva tudi sama organizacija. Še posebno pa jemlje veselje do dela to, da so zelo neize-načeni pojmi o tem, kdo je neplavalec. Nekateri smatrajo, da zna plavati že tisti, ki se nekaj metrov »obdrži na vodi«. Za plavalne delavce ni zanimiva obdelava do te pred-začetnjške dobe. S tem, da takšne »plavalne analfabete« proglasimo za plavalce (zajeti so v številu, ki so se naučili plavati) na eni strani slepimo sami sebe, odnosno ignoriramo akcijo, a na drugi stremi vzamemo veselje do dela tistim maloštevilnim, ki so pripravljeni v tem pomagati,— P. C. J 4 199. Opravki na ranču niso imeli tistih čarov kakor lov po prerijah ali borbe z Indijanci. Nekega dne je rekel Northu: »Ti boš odslej vodil ranč, sam pa se bom posvetil gledališču. Tako bom zagotovil več denarja za povečanje najinega ranča. Imam še velike načrte*. Billova žena je vedno potovala % njegovo družino, ^a sčasoma ji je bilo vsega dovolj. Zdaj, ko je imel njen mož ranč blizu North Platta, se je želela naseliti v tem mestu. Tu je začel Bili zidati v neposredni bližini mesta veliko hišo, ki je sodila v tisti dobi med najlepše v kraju. Dograjena je bila do februarja 188S, ko se je rodila tretja hčerka Irma. 200. Zamisel Buffala Billa je bila veličastna in začel jo je uresničevati v naj iršem obsegu. Vse leto 1883 je bil zaposlen z organiziranjem revije. V prerijo je poslal ljudi na lov za bizoni, dal je lovili jelene, srne, antilope in medvede, nabavil je teksaške vole z dolgimi rogovi. Najel je najboljše graničarje, odlične jezdece in lovce ter zanesljive strelce. Nabavil je divje konje, ki so se vzpenjali in metali jezdece s sebe. Nakupil je poštne kočije, oguljene in prestreljene od krogel in puščic, sedla jezdecev poni ekspresa in težke vozove, v glavnem potrebščine za prikazovanje življenja na stari meji. 201. Buffato Bili se je "Večen potikal med to pisano grmado predmetov za največjo 4 „a svetu. Da bi mogel doživeti neuspeh, na to ni niti poi!^ano spomladi leta 1884 je vse naložil na šest velikih voz"in dA>vornih voz ter dve kočiji. Vse mesto se je zbralo, da posprf»l}0 Buffala Billa, ki jo je nazval »Wild VVest, Rocky MouM»ins&rairie Exhibilion«. Prva predstava v Omahi je doživela ogiv^peh. Kdor je videl Billovo revijo, je ostrmel nad čudovitim Rvanjem zgodovinskega razvoja življenja na zahodu. Pred^ bila P«d milim nebom, ker bi sicer krogle preluknjale šotor Civilizacija uničuje antiko Nečisti zrak, letala in visoke pete ženskih čevljev pretijo, da bodo poleg ostalih dragocenosti in neprecenlj. spomenikov antike uničili skoraj 2.500 let stari tempelj Parte-' non. Grška vlada je prisiljena na obsežne in drage ukrepe, da bo tempelj, ki je že od nekdaj simbol demokracije in krona atenske Akropole, ohranila tudi prihodnjim rodovom. Skupina atenskih arhitektov in tehnikov je pred kratkim objavila študijo o vplivu moderne civilizacije na davne spomenike v Atenah. Ugotovili, so, da so-te umetnine v najhujši nevarnosti. Velika umetnina dorske arhitekture Partenon, ki je bil sezidan iz belega pantelijskega marmorja, že kaže znake »klinične smrti« in le takojšnja in ob- • sežnejša dela bi lahko tempelj rešila pred razpadom. Dolgoročna in kratkoročna sanacijska dela bodo pričeli, da najprej rešijo pred sesutjem 46 dragocenih zunanjih stebrov, ki. jih je napadla korozija. Trenutna rešitev bi bila uporaba nekega posebnega kemičnega sredstva. Za daljši čas' je predviden načrt, po katerem naj bi celotni tempelj s stebri vred pokrili z velikanskim steklenim pokrivalom. Stroškov za ta projekt niso še niti približno ocenili. Predlagali pa so, da bi — podobno kot reševanje nubij-skega templja pri Abu Sim-belu — zbrali denarno pomoč z mednarodno akcijo po vsem svetu. —. Pogled na atensko akropolo »Diamantska preproga« Rentgenski posnetek Turistični paberki V Ulcinju ne poznajo raka Doslej v Ulcinju niso imeli *e nobenega primera obolenja za rakom. Mesto z več kot fi.000 prebivalci ne pozna te bolezni. Ta podatek je sicer skoraj neverjeten, toda je popolnoma resničen. To potrjujejo tudi na odseku za zdravstvo Iz leta v leto se je ve*čalo število bolnikov, ki so prihajali v Ulcinj zaradi astme, vnetja mišic, revmatizma in kostnih obolenj. Mnogi so na ulcinj-skem pesku tudi ozdraveli. Čeprav nimamo točnih podatkov o starih Ulcinjanih, vendar z gotovostjo lahko rečemo, da jih je vsaj deset, ki so stari okrog sto let. Tudi ta podatek kaže, da je v Ulcinju nekaj, kar je zdravilnega. Morda je to res pesek? že za mnoge države, ki so ga hotele izkoriščati. Toda tokrat pa je postal uleinjski pesek središče razgovorov medicinskih strokovnjakov. Dosedanje izkušnje govore, da bi v Ulcinju morali odpreti kakšen rekreacijski center. Nekatere zdravstvene ustanove že pošiljajo v Ulcinj svoje bolnike, vendar bi zdravilnost peska morali bolje izkoriščati. Drobiž s podobo živali V državni zakladnici v Canberr^- (Avstralija) so pričeli kovati nove kovance z decimalnim sistemom, ki jih bodo dali v promet 14. februarja 1966. Načrtal jih je znani avstralski kipar Stu-art Devlin in prikazujejo na eni strani podobo kraljice Elizabete, na drugi pa najznačilnejše živali avstralske favne. občinske skupščine Ulcinj. Več naših strokovnjakov že proučuje skrivnosti ulcinjske-ga peska. Ulcinj ima deset stoletnikov Nenavadne lastnosti tega peska so odkrili že pred vet leti. 25. junija 1926. leta je bil Ulcinj z odlokom tedanjih državnih organov proglašen za topliško in klimat, zdravilišče. Ladje na tekočem traku Spiošna ugotovitev v ladjedelništvu je, da so najrenta-bilnejši veliki tankerji s sto-tisoč in več tonami nosilnosti. Kljub temu se je neka švedska ladjedelnica v Gbte-borgu odločila, da bo gradila tankerje le der nosilnosti 50 tisoč ton — toda na tekočem traku. Na en kilometer dolgem tekočem ■ traku bodo sestavljali hkrati dve ladji. Počitniški domovi za V pokrajini Luneborg (Zahodna Nemčija) so pred kratkim odprli dom za onemogle stare konje, ki ne morejo več delati in ki jih lastniki nočejo izročiti klavcem. Institut je že drugi te vrste v Zahodni Nmčiji. V obeh domovih streže konjem kvalificirano osebje. Živali se lahko ves dan pasejo in ko poginejo jih po pravilih pokopljejo. Misli fbl)en ->e t'3tl ^an' k° se nismo Eli. Ji ki se smeje, ne more biti zloben. K'utek sreče je vreden več kot tisoč ^fc»ve. Ir ima srečo z zetom, najde sina, j j Lipi ne manjka čebel, kadar cvete ».ljenje Je jed. k, jo večina tjrit*;™mtizg|f£'h "er preveč osoli. |t je umetnost, da povemo besede Jb^i; * v. I da vemo kakšne posledice bodo Bolj je potreben gašenja napuh to ^ A požar. L v '*. v je kakor senca; ko jo hoces pri- !„ f ti uide. J Pametno govoriti je pogosto težko, 4. »Vi/i težje je pametno misliti. nikoli ne spremeni mnenja, ga sploh nima. Ko bodo kozmonavti pristali na Mesecu, se bodo do kolen pogreznili v diamante. To prerokuje britanski fizik prof. Tolanskv z londonske univerze v razpravi o svojih domnevah. Pri tem se sklicuje na dejstvo, da pri udarcih velikanskih meteoritov zaradi velikega pritiska nastanejo iz ogljika ali grafita diamanti. Tovrstne diamante, ki so črne barve, so med drugim našli* v večjem številu v meteorit-skem kraterju El Diabolo v Arizoni. Ker Luno že od njenega ' nastanka »obdelujejo« številni kraterji, bi se morala tam ustvarili že pravcata diamantna preproga, meni profesor Tolanskv. Če ima Tolanskv prav, bi lahko to pomenilo, da se bo na podlagi »uvoza« diamantov z Lune, kar bi bilo , lahko že prav kmalu, močno znižala vrednost diamantov. led na mesecu Pri spektralni analizi plina, ki izhaja iz mesečevega kraterja »Alfonz«, so ugotovili prisotnost ogljika. Ta ogljik je obstojen na mesecu, tako vsaj zatrjujejo kemiki, le v obliki acetilena C2H2, ki je edino le lahko nastal iz vode in kalcijevega karbida. Ker so pod mesečevo površino stalno nizke temperature od —20<>C do -50°C, zato ni izključeno, da se tam nahajajo ogromne količine ledu. Prisotnost vode bo zelo važna za bodoče potnike na mesec. Angležem se je po nekajletnem eksperimentiranju posrečilo odkriti posebno kovin-sko-keramično ploščo s svet-likajočo fosforno površino, ki ni občutljiva samo za rent-•geriske', temveč tudi za infra rdeče, ultravioletne, radio-violetne in radioaktivne žarke. Plošča ie pod določeno električno napetostjo in začne žareti takoj, ko jo osvetlijo; Iznajditelji razlagajo delovanje z naslednjim primerom: V temnem prostoru postavijo pred ploščo kateri koli predmet. Cim predmet osvetlijo le nekaj »tkund, se na ploščo zariše ustrezna senca predmeta, ki ostane vidna še najmanj 30 minut potem, ko predmet' odstranijo. Če pa prekinejo napetost na plošči, senca predmeta takoj izgine in aparatura je pripravljena za naslednji posnetek. Nov postopek je posebno primeren v medicini, ker je doza škodljivih rentgenskih žarkov za pacienta precej manjša — posebno pri operativnih posegih. Trajne fotografije dobijo tako, da na to ploščo polože foto^papir, ga osvetlijo in razvijejo. Plošča zaznava tudi radioaktivnost,, ne samo da ugotovi sevanje, temveč tudi iz katere smeri prihajajo žarki. Na ta način popolnoma nadomestuje , Geiger-Muller-jev števec. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Pesek zanima znanstvenike Doslej so že večkrat poskušali odkriti skrivnosti peska na uleinjskih plažah. Zanimivo Pa je, da so doslej največkrat ugotavljali možnosti za industrijsko uporabo. Ugotovili so namreč, da je v pesku precej različnih kovin. Za njegovo uporabo pa bi potrebovali posebne naprave. Uleinjski pesek je bil zanimiv Vlak iz umetne snovi Zdaj je bil Franc zadovoljen. šele zdaj bo začel živeti, je rekel #ta se vrnila domov. Ze jutri bosta s knjigarnarjem začela S\»mi- Naikasneje v dveh ah treh mesecih morata uspeti jnfcrvo Številko. Stefi je molčala. Bala se je poved*fe verjame v usoeh. Iz moltoprema in durala je izdelan novi vlak, ki vozi med nemškima mestoma Le-verkusen in Koln. To je prva taka konstrukcija, ki izkorišča večletne raziskave in dognanja na področju kemije umetnih snovi. Poleg racionalnejše gradnje voz so dosegli pri novem načinu krajši čas izdelave, manjšo težo — torej večji izkoristek tovora — boljšo toplotno izolacijp sten, lažje tapeciranje notranjih oblog itd. Na področju umetnih snovi se odpirajo tehniki še nadaljnje možnosti uporabe. Tako nudi nov način gradnje perspektive v konstrukciji osebnih in tovornih avtomobilov, "tovornjakov, hladilnikov, ladij in podobno. Franc ne pozna več prostega Časa Zeitung« je njegovo življenjsko de]o k\ z dna anonimne množice, je njegov iiv4 čenje. Vse dni dela in živi dvojno življd Javca, ki se ne loči od življenja drugih: skarni, in življenje bodočega podjetnika nika, ki se mora prebiti iz neznanega Hi ljudi v monarhiji in celo čez njene lijo. S knjigarnarjem mrzlično pišeta ptl zemskim podjetjem. Sporočata jim, & jati pomemben gospodarski list. Zato Dtj nosti in naj si že v prvi številki zagotetf in reklame. V nobenem dosedanjem »jstdnevnik »Inserte-njegovega vzpona* :iU, njegovo uresničenje mezdnega.de-v Herrgouthovi tilnika štirinajstdnev- , do vs^h poslovnih :ijo, Anglijo in Ita-ttro-ogrskim in ino-k^ratkem začel izha-iude ugodne prilož-lor za svoje pglase larhiji bi objavi ja- nje njihovih oglasov in reklam ne naletelo na takšen odmev, kakor bo naletelo v Inserate-Zeitung. Bral jih bo širok krog poslovnih ljudi in drugih bralcev, ki bodo s pomočjo časopisa zvedeli za njihove izdelke in jih začeli kupovati. Njihov komercialni uspeh se bo povečal. Konjuktura njihovih podjetij bo narasla. Cene oglasov in reklam niso pretirane. Nižje so kakor pri drugih časopisih. .Tudi jih ni treba vplačati vnaprej. Poravnali jih bodo po objavi. Knjigarnar pisari podjetjem v Angliji in na Madžarskem, Franc pisari v Francijo, Italijo in v Nemčijo. Rada bi najprej dobiia. oglase in reklame inozemskih tvrdk. Nanje bi se sklicevala, ko bi s pismi potrkala na vrata avstrijskih podjetij. Neodposlana pisma, naslovljena na naslove, ki jih prepisujeta iz Adresse-Bucha, se množe na mizi v Francovem stanovanju, oziroma sobi, ki jo imata s Stefi v Torokovi kavarni. Gore pisem zahtevajo množico znamk! Na hartberški pošti znamke že' dolgo niso šle tako v promet, kakor gredo sedaj, še nikoli ni s te pošte šlo toliko pisem v inozemstvo. Zato ni čudno, če je prodajalka znamk na pošti radovedna, kdo je mladi mož, ki ji ta pisma prinaša. Po naslovu odpošiljatelja zve, da je odgovorni urednik polmesečnika Inserate-Zeitung in da ima svoj urad v Torokovi kavarni. Samka je in zato se pozanima zanj tudi pri drugih Malce je razočarana, ko zve,' da šarmantni mladi mož ni več sam in da po osmi izgubljeni priložnosti za poroko na deveto priložnost ne more računati. Vsi ljudje, ki so nekaj, so že poročeni, a drugih ne mara. Njeno razočaranje postane manj boleče, ko zve, da urednik neznanega časopisa ni nekaj, marveč je samo navaden tiskarskj stavec, ki si je vtepel v glavo, da bo izdajal časopis. Iz zaljubljenice, ki se lahko zaljubi v vsakogar, ki je nekaj', postane opravljivka in posrriehl jivka. S svojim opravljanjem in posmehom je prva, ki sporoči harlberškim meščanom, da se je v Hart-bergu naselil neki norec, ki bi rad izdajal časopis. »Navaden niče! Navaden tiskar! Moj bog, kaj vse si ljudje upajo.« Franc ne ve. da se hi u že mnogi v Hartbergu za hrbtom po-smehujejo. Tudi šteti p tem še ničesar ni slišala. Ni pozorna na govorice in zbadljivke, ki krožijo o možu med meščani Vseeno pa jo skrbi moževo početje. Pisma se kopičijo. Prihranki sc zmanjšujejo. Kdo bi si mislil, da je papir tako drag. Papir in znamke žro denar. Knjigarnar prinaša svoja pisma nefrankirana. Poštnino plačuje Franc, kakor da bo izdajal časopis sam in ne v družabnišivu, s knjigarnarjem. Knjigarnar ji je še manj všeč kakor ob prvem' srečanju. Zdi se ji celo, da ne verjame v uspeh in da samo špekulira. Tudi-njegova žena je nesramna. Ko ji je te dni sešila obleko, ji ni plačala dela. Samo zahvalila se ji je in. rekla, da se ji bo ob priliki oddolžila. Plačala bi ji, a ve, da bi s tem gospo Stefi užalila. Denar za plačilo uslug med prijateljicami je nekaj nizkotnega in žaljivega. Tako ji je rekla gospa Rossenstein in ji namesto denarja prinesla steklenico vina, ki jo je potem sama popila, ker Stefi do vina ni bilo. In štefi se je z njeno obleko mučila, cele tri dni dalj kakor z obleko gospe Torokove', ki ji je delo pošteno plačala. Morda prav zaradi tega Rosensteinova še teže prenaša. Najbrž sta oba navadna špekulanta. Sluti, da Roscnstein doslej ni odposlal še nobenega pisma na svoje stroške in da-je Franc najbrž plačal tudi papir, čeprav je zatrjeval, da je plačal samo tiskarnarju za obrabo strojev in- tiskarski material, ko je natisnil v prostem času pet tisoč izvodov oglavljenih listov in kuvert za pisma: Inserate-Zeitung, Zeitung-Verlag Federle & Rosenstein, Hartberg, Steiermark. Našla je namreč knjigarnarjev račun za papir. Torej je Franc plačeval, knjigarnar in tiskar pa sta že služila. 99999999999 Ob reviji glasbenih skupin in zborov v Podnartu Srečanje, ki veliko obeta Za uspelim dramskim srečanjem je bila nedeljska revija pevskih zborov ter instrumentalnih skupin v Podnartu največja prireditev letošnjega leta, ki jo je zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica priredila v počastitev dvajsetletnice osvoboditve. Po številu sodelujočih je celo prekašala vse dosedanje prireditve, saj je sodelovalo kar pet instrumentalnih orkestrov, med njimi dve godbi na pihala, in osem pevskih zborov ter folklorna skupina. Zasipa in Bohinjske Bi- Srečanje glasbenih skupin v Podnartu je bilo prvo te vrste v radovljiški komuni. Med instrumentalnimi zbori naj omenimo na prvem mestu veliki zabavni orkester glasbene šole Radovljica. Na reviji se je pravzaprav prvikrat predstavil širši javnosti in to po razmeroma kratkem času priprav. Pod vodstvom dirigenta profesorja Janeza Jemca se je na začetku svoje ustvarjalne .poti lotil zelo zahtevnih skladb, kot Walter-ja Grossa, Baya Anthonvja in Glenna Millerja. Že^ s prvim nastopom pa je pokazal veliko izvajalske rutine, znanja in sposobnosti obvladovanja najzahtevnejših variacij in skladb. Godba na pihala iz Gorij pod vodstvom dirigenta Juli-jana Zorga je na srečanju potrdila, da je zelo homogen zbor s širokimi izvajalskimi zmogljivostmi in da je kos tudi zelo zahtevnim skladbam, kot je na primer Emila Stoka Verdiana. Izpričala je hkrati izredne muzikalne kvalitete, smisel za dinamiko in tankočutnost. Z dosedanjim uspešnim delom in s številnimi samostojnimi koncerti se je uvrstila med najboljše godbe na pihala. Iz Lesc sta se na reviji predstavila kar dva^ instrumentalna zbora: godba na pihala, ki prav te dni praznuje 10-letnico obstoja, prvikrat pa se je predstavil javnosti godalni salonski orkester Svoboda Lesce. Med instrumentalnimi skupi-nami je uspešno nastopal tudi harmonikarski orkester glasbene, šole Radovljica pod vodstvom dirigenta Toneta Noča. Drugi del glasbene revije so izpolnili s svojim sporedom vokalni zbori. Zvrstilo se jih je kar osem, folklorna skupina iz Gorij pa z banatskimi in gorenjskimi plesi. Svoje iz-," redne izrazne možnosti so z nastopom tudi to pot potrdili pevci moškega komornega zbora iz Krope pod vodstvom mladega dirigenta in profesorja glasbene šole Radovljica Egidija Gašperšiča. Prvikrat pa se je na reviji pred -stavil novoustanovljeni mladinski mešani zbor iz Pod-narta. V kratkem času priprav za nastop je dosegel presenetljiv napredek, seveda v rokah dobrega zborovodja Matevža Fabjana. Občinstvo je navdušil tudi oktet iz Radovljice pod vodstvom Slavka Boleta. Nastop tega že -zelo znanega zbora je bil .lep prispevek k celotnemu sporedu revije. Pevska žbpra iz strice pod vodstvom Janeza Grma sta s sodelovanjem na reviji ponovno potrdila, da imata za seboj že vrsto uspešnih koncertov in nastopov. Udeležba pevcev z Gor- juš je bila za revijo zanimiva in dobrodošla, saj ta primer dokazuje, da med našimi pevci v različnih krajih živi hotenje po ustvarjalnem delu ter izživljanju v lepi melodiji in pesmi. Zbor je v odsotnosti obolelega pevovodje Jožeta Vrankarja vodil Janez Grm iz Bohinjske Bistrice. Najmlajši nastopajoči med zbori pa so bili poleg harmonikarjev pevci osnovne šole Lipni-ca, pod vodstvom Jožice Potočnik. Nedeljsko srečanje glasbenih skupin je bila prava manifestacija ustvarjalnih prizadevanj, ki jih udeležene skupine uresničujejo pravzaprav v vsakodnevni praksi. Njihova dejavnost je globoko povezana s potrebami po kulturnem in družbenem življenju današnjega človeka. Revija pa je pokazala celo več: z nekaj primeri je izpričala visoko izvajalsko vrednost in s tem dokazala, da amaterizem lah-ko doseže tudi nadpovprečne rezultate. — J. B. Od 21. julija do 21. avgusta bodo letos Škofjeloške poletne prireditve V letošnjem letu bodo že tretjič organizirali »Škofjeloške poletne prireditve«. Ob tretjem letu te dejavnosti lahko z veseljem -ugotavljamo, da so se prireditve organizacijsko precej okrepile. Ena izmed največjih zaslug za to se pripisuje občinski skupščini v Skofji Loki, ki je z ustanovitvijo posebnega Zavoda zagotovila nemoteno poslovanje v materialnem pogledu. Avditorij letošnjih prireditev bo zopet prenesen na grajsko dvorišče. Izkazalo se Poljanski pisatelj Na kmetiji na Visokem v Poljanski dolini se je rodil dr. Ivan Tavčar. Mogočna stavba stoji kot spomenik velikemu možu. Tavčarjeva domačija je znana tudi po grobnici velikega Slovenca in » kipu, ki mu ga je postavil izseljenec V ZDA, rojak Thatcher leta 1957. Toda mi v domovini, kot vse kaže, smo v zadnjem času pozabili na Tavčarja in spomenik — vsaj kar se tiče njegovega rojstnega kraja, čeprav ne bo nikdar izginil iz nas vpjiv njegovega dela. Občinska • skupščina Škbfja Loka je pred časom odkupila Tavčarjev dom. Vsi so ob tem pričakovali, da bo ta hiša postala znamenit kulturni spomenik. Na žalost pa je ostalo samo pri odkupu. Celo 'nasprotno. Okolico hiše in spomenika so spremenili v vele-skladišče drv. Vse naokrog je zanemarjeno. Hišo uporabljajo za predvojaško vzgojo. Nemo stoji mogočni kip na robu svoje domačije. Obrnjen je proti svojemu polju. Zlil se je s poljem in je prerasel zanemarjenost, ki se nahaja za njim. — P. Colnao* je, da je prostor, kjer je bila prvo leto izvedena Visoška kronika, najprimernejši. Poleg drugih ugodnosti, ki jih audi ta oder, računajo prireditelji, da bodo na ta način zagotovili tudi še večji obisk. Otvoritveno predstavo na letošnjih igrah bo imela škofjeloška gimnazija z uprizoritvijo »Partizanskega večera«, ki ga bo režiral ravnatelj Rado Jan. Loško gledališče pripravlja ljudsko tragedijo Antona Medveda »Za pravdo in i srce«, ki jo bo priredil in režiral Polde Polenc. Kot gosta bosta na letošnjih prireditvah nastopila Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane in gledališče »Tone Cufar« z Jesenic. Ljubljančani, ki so dosegli najvišje priznanje na festivalu amaterskih skupin na Jesenicah, se bodo predstavili z Molie^e-vim »Skopuhom«, a Jeseničani s Cankarjevimi »Hlapci«. Sceno za vse predstave na letošnjih prireditvah bo, kot že prejšnja leta, pripravil scenograf ing. arh. Viktor Moljka. P. Čolnar Zaključne razstave tehnikov in risarjev V preteklih dneh so osnovne šole zaključile šolsko leta Učenci so prejeli spričevala) pohvale, nagrade, medtem ko so priredili tudi zaključne nastope in razstave. Posebno skrbno so pripravili šolske zaključne razstavi v Radovljici, v Gorjah in aru« god. V Radovljici so razstavili največ tehničnih izdelkov* kar dokazuje, da je tehnični pouk v okviru šolskega pro-grama in v krožkih razme-roma zelo razvit. Posebno do bri so izdelki radio amater« jev in mlaclih likovnikov, v Gorjah so v novi hali šole razstavili številne tehnične ii» delke, risbe in ponazprila, ki 'so v zvezi s šolskim delom. Obe razstavi sta zbudili precej zanimanja med obiskovalci. — J. B. % Slovenski oktet na Bledu Po otvoritvi velemojstrskega turnirja kandidatov n svetovno prvenstvo v šahu je v soboto, 26. junija slovenski oktet priredil v Kazini na Bledu celovečerni koncert Pevci tega odličnega slovenskega vokalnega zbora so zbranim gostom zapeli v prvem delu nekaj renesančnih pesmi Jakoba Galusa in Do-natija, drugi del koncerta pa so namenili jugoslovanskim umetnim skladbam St. Mo-kranjca, Venturinija, Kernja-ka, Berdoviča in drugih. Zapeli pa so tudi dve znani črnski duhovni "VVitnes in Joux better mind. Najbolj pa sta navdušili poslušalce ruski narodni: Dvanajst razbojnikov in pesem o atamanu Plato-vu. Za zaključek pa so ureta-li še znamenite Zabe. J.B. Posvetovanje o glasbeni dejavnosti Ustvarjalno pobudo je treba podpreti še nadalje \f Tavčar med skladovnicami V okviru glasbenega srečanja pevskih zborov ter instrumentalnih skupjn radovljiške komune so preteklo nedeljo priredili strokovni posvet z vsemi dirigenti in pe-vovodji radovljiške komune.. Navzoč je bil tudi predsednik glasbenega sosveta zveze kulturnih organizacij Slovenije profesor in skladatelj Blaž Arnič. Predstavnik zveze je strokovno ocenil kvaliteto nastopajočih skupin ter izrazil zadovoljstvo nad uspehom, ki so ga letos dosegli s* prizadevnim delom in študijem glasbenega programa. Izrazil je tudi kritične, vendar spodbudne besede za vse amaterske skupine, ki se trudijo in prizadevajo, da bi svoin izva- jalsko raven boljševali. Na posvetu so spregovorili tudi o zelo važnem vprašanju kako naj zveza kulturnih organizacij pomaga tudi skupinam, ki imajo manj mol-nosti in pogojev, da bi dosegle boljše uspehe. Ugotavljali so, da je različnih glasbenih skupin, zborov in ansamblov razmeroma precej, treba jim je le omogočiti boljše pogoj« za delo. Predvsem manjka pevovodij in dirigentov, medtem ko je volje in pripravljenosti v društvih dovolj. J.B. JO. JUNIJ 1965 * GLAS SPORT Začetek državnega prvenstva V petek, 2. julija, popoldne, bo v športnem parku v Kranju svečana otvoritev VIL državnega mladinskega prvenstva v nogometu, na katerem bo nastopilo 8 republiških reprezentanc. Takoj po otvoritvi bosta odigrani prvi dve tekmi letošnjega državnega prvenstva. Omeniti moramo, da bosta dve tekmi tega tekmovanja odigrani tudi v Tržiču, in sicer v sredo, 7. julija, ko bosta na sporedu tekmi Hrvatska I : Makedonija in Srbija II : Slovenija. Za slovensko reprezentanco bodo na letošnjem prvenstvu igrali naslednji igralci: Aljan-čič, Jakopič, Popi voda, Dež-man, Fajan, Subic, (vsi Olim-pija), Nikolič (Slovan), Osterc (Svoboda), Kožar (Triglav), Kuder in Žalski (oba Celje), Račič (Kladivar), Skofca in Lapornik (oba Rudar), Furlan (Nova Gorica), Horvat (Murska Sobota), Gobec (Kovinar), Konradi (Olimp). Objavljamo razpored tekem, ki bodo na kranjskem stadionu v predlekmovanju. V ponedeljek so kranjski plavalci pričeli z rednimi treningi na kopališču. Prvi javni nastop bodo imeli v ponedeljek 5. julija. V programu imajo klubski miting, na katerem bodo plavali vse discipline ligaškega programa. IZBIRNO TEKMOVANJE VOJAKOV Postojna najboljša Na centralnem stadionu v Kranju in na tekmovališčih ob kasarni »Staneta Žagarja« v Kranju so se tri dni merili na prvenstvu ljubljanskega vojnega področja vojaki — športniki, ki se potegujejo za vstop v ekipo, ki Tpo od 10. do 13. julija nastopala na prvenstvu Zagrebške vojne oblasti v Kranju. Vojaki so nastopali v atle-tik i, oficirskem in vojaškem mnogoboju, streljanju ter rokometu. Največ uspeha so imeli vojaki iz Postojne, ki so v konkurenci ekip osvojili povsod prvo mesto. V atletiki so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Posebno kvaliteten je bil tek pa 100 metrov. Rezultati — 100 m: 1. Filip Laslo (Postojna) 11,2, 400 m: 1. Zagorac (Tolmin) 54,2, 800 m: 1. Margetlč 2:00,5, (Tolmin), 1500 m: 1. Margetlč (Tolmin) 4:11,4, 5000 m: 1, Grahovac (Tolmin) 17:46,3, kros 7000 m: I. Hiti (Postojna! 23:17.8. dal i ina: 1. Filip (Postojna) 6,44, višina: 1. To-mič (Ljubljana L) 175, tro-skok- 1. Zorič 12,81, krogla: 1. Mustafič 13,35, disk: L Muhič (Tolmin) 3720, kopje Čirič (Postojna) 36,77, 4 X 400 m: 1. Postojna 3:43,6, pe-teroboj: 1. Lemič (Novo mesto). Vrstni red ekipj 1. Postojna, 2. Tolmin, 3. Novo mesto. SD ISKRA OSVOJILA POKAL V spominskem tekmovanju umrlega člana SD Iskra m dobrega strelca Dušana Lo-zarja so strelci Iskre osvojili pokal, ki ga je branila družina Bratstvo-Enotnost. Tekmovanje je bilo z malokali-brsko puško v Kranju. LOCAN FINALIST Do danes je bila odigrana samo ena polfinalna nogometna tekma za nogometni pokal na Gorenjskem. Ločan je premagal Tržič s 5:1 (1:1) in s tem postal prvi finalist. LOČAN IN TRIGLAV V FINALU V tekmovanju za mladinski nogometni pokal je Tržič premagal Ločan z 8:3 (5:1) in se bo v finalu srečal z mladinci kranjskega Trklava. PETEK - 2. julija Hrvatska I : Srbija II Slovenija : Makedonija SOBOTA — 3. julija Srbija I : BIH Hrvatska II : Crna gora NEDELJA — 4. julija Makedonija : Srbija II Slovenija : Hrvatska I TOREK — 6. julija BIH : Crna gora Srbija I : Hrvatska II ČETRTEK — 8. julija Hrvatska II : BIH Crna gora : Srbija I Prva tekma se bo začela vsak dan ob 16. uri, druga pa ob 17.30 uri. SPORT KRATKEM Skakalci pod Prisankom Danes popoldne se bo začel na smučiščih pod Prisankom prvi skupni trening naših najboljših skakalcev v okviru priprav za svetovno prvenstvo in olimpijske igre. Komisija za skoke pri Smučarski zvezi Slovenije je povabila na ta trening vseh 25 olimpijskih kandidatov. Tu bodo vadili alpsko smučanje 6 dni, vmes pa bodo imeli tudi kondicijski trening. Trening bo vodil zvezni trener Lojze Gorjanc. Prihodnji teden pa se bodo na istih smučiščih zbrali tudi naši najboljši alpinci pod vodstvom trenerja tov. Ma-gušarja. Tu bodo trenirali teden dni. — J. J. Storžič pokalni prvak V nedeljo je bila v Kranjski gori odigrana finalna moška rokometna tekma za pokal Jugoslavije za področje Gorenjske. Ekipa Storžiča z Golnika je premagala domače moštvo z 21:14 (9:12). Pred okoli 100 gledalci je sodil Ja-vornik iz Kranja, s V prvem polčasu so bili boljši domačini in so zasluženo odšli na odmor s tremi goli prednosti. V nadaljevanju pa so močno popustjli, saj so dosegli le dva gola. Storžič je spremenil taktiko in popolnoma zmedel sicer borbeno moštvo iz Kranjske Mnogoboj — oficirski mnogoboj: 1. Gluvič (Kranj), vojaški mnogoboj: 1. Maric (Postojna). Ekipe: 1. Postojna. Streljanje s puško (200 m): 1. Stošič (Postojna); Ekipe: 1. Postojna. V tekmovanju ekip v rokometu je zmagala ekipa iz Postojne. gore. Golničani so se s to zmago plasirali v tekmovanje za jugoslovanski pokal v republiškem merilu. — J. J. KOŠARKA — V zadnjem kolu republiške moške liga sta gorenjska predstavnika igrala takole: Jesenice : Ljubljana 73:54 (34:35), Sora : Branik 50:53 prekinjeno. Na mladinskem prvenstvu Slovenije so Kranjčanke zasedle tretje mesto, Jesenice pa četrto. ODBOJKA — V zadnjem kolu moške republiške lige so gorenjski predstavniki igrali takole: Kamnik : Jes. 3:2. Novo mesto : Triglav 3:0, Črnuče : Žirovnica 2:3. Jesenice so zasedle drugo mesto, Triglav četrto, Žirovnica pa deveto mesto. AVTOMOTO-SPORT — v dirki za državno prvenstvo sta Kranjčana Leon in Janez Pintar dosegla spet zelo lepa rezultata. Dirka, ki je bila v Kamniku, je privabila okoH 12.000 gledalcev. V kategoriji motorjev 125 cem je Leon Pintar zasedel prvo mesto, Janez Pintar pa v kategoriji motorjev do 250 cem drugo mesto. — J. J. Strelsko prvenstvo Na občinskem strelskem prvenstvu z malokalibrsko puško za mladince in pionir- Selca v ligi Na kvalifikacijah za vstop v žensko republiško rokometno ligo je ekipa Partizana iz Selc zasedla drugo mesto in se skupno z Ajdovščino plasirala v republiško ligo. Kvalifikacije so bile v Ajdovščini. Tako bo Gorenjska imela v prihodnji sezoni v ženski republiški ligi dva predstavnika. — J. J. je, ki je bi!6 pred dnevi jt Kranju, je nastopilo 26 mladincev in 17 pionirjev. Med ekipami mladincev je bila najboljša ekipa SD »IVO Slavec - Jokl«, med pionirji pa Tabor iz Cerkelj. Rezultati: mladinci ekipno: 1. SD »Ivo Slavec-Jokl«, 2. Bratstvo-Enotnost, 3. SD »To. ne Nadižar«; posamezno: 1. Bitenc 232, 2. Žagar 225, 3. Kro-par 222, itd.; pionirji - ekip»v no: 1. Tabor - Cerklje 958, 2. SD »F. Mrak« Predoslje 867, 3. SD »T, Nadižar« Čirče 685, posamezno: 1. Kmičar 263, 2. Prašnikar 254, 3. Oblak 254. B. M. r Napad na sodnika Boji kajakašev z deročo Savo v Tacnu so v nedeljo dali veliko užitka eledalcem Zdaj so spravili pod streho spomladansko prvenstvo tudi odbojkarji in košarkarji. Jeseniški odbojkarji so tik pred ciljem omagali. V zadnjem kolu so klonili v Kamniku in prav zaradi tega edinega poraza v vsem prvenstvu morali prepustiti Kanalča-nom prvo mesto. Triglav je pristal na četrtem mestu, medtem ko je Žirovnica predzadnja in se bo morala jeseni zelo potruditi, če hoče še naslednje leto tekmovati v družbi najboljših moštev v Sloveniji. Tudi košarkarji so šli zadnjič v boj za spomladanske točke. Jeseničani so v zadnjih kolih odlično zaigrali in so zasedli od-lično tretje mesto, kar je za novinca v ligi nadvse častno mesto. Skofjeloča-ni so prišli na osmo mesto in se bodo morali v jesenskih kolih zelo potruditi v borbi za obstanek v ligi. Zadnjo nedeljo je žal prišlo pol minute pred koncem tekme Sora : Branik v Skofji Loki do neljubega incidenta, ko je peščica razgrajačev iz šk. Loke napadla sodnika Hoj-sa iz Ljubljane, češ da je oškodoval škofjeloško moštvo. Sodnik se je moral umakniti v slačilnico in iskati pomoč ljudske milice. Takšno ravnanje peščice gledalcev v Skofji Loki je vsekakor obsojanja vredno in škoduje samo marljivemu košarkarskemu kolektivu v Skofji Loki. — J. Javornik J Več previdnosti na cestah Kot se ugotavlja je na cestah Gorenjske iz dneva v dan več prometnih nesreč. V največ primerov je »boter« prometni nesreči neprevidnost ali p« prevelika hitrost glede na stanje ceste. Kajti naše ceste na Gorenjsko so preveč izrabljene, da bi bil na njih varen promet tudi pri večjih hitrostih. V zadnjih dneh se je pripetilo 22 nesreč. Več ljudi je bilo težje ali lažje ranjenih, eden pa je poškodbam podlegel. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni okoli pet milijonov dinarjev. NI SE PREPRIČAL Iz Kranja proti Naklem sta drug za drugim vozila osebni avtomobil Lj 369-24 in tovorni avtomobil Kr 21-87. Tovorni avtomobil je pričel na Polici zavijati proti v levo gramozni jami. V tem trenutku ga je prehiteval osebni avto in tako je prišlo do trčenja med njima. Osebni avtomobil je udaril s sprednjo stranjo v levi del tovornjaka, od tu pa ga je odbilo v telefonski drog. Materialna škoda znaša okoli 650 tisoč dinarjev. IZ NEZNANEGA VZROKA Na Zgornjem Jezerskem je iz neznanega vzroka zapeljal iz ceste voznik Rudolf Marin. Zavozil je v deset metrov globok prepad. Po nestrokovni oceni znaša materialna škoda 200 tisoč dinarjev. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Zaradi prekratke varnostne razdalje se je pripetila prometna nesreča tudi na cesti Maršala Tita na Jesenicah. Voznik osebnega avtomobila Lj-S-26 je ustavil pred prehodom za pešce. Za njim je pripeljal dostavni avtomobil Kr 38-08. Vendar voznik dostavnega vozila ni mogel vozila zaustaviti, ker je bila razdalja prekratka. Materialna škoda znaša okoli 200 tisoč dinarjev. NI SE PREPRIČAL ČE JE CESTA PROSTA Pred dnevi sc je pripetila na cesti I. reda težka prometna nesreča. Med Kranjem in Naklem pri odcepu ceste na Pivko. Dostavni avtomobil je vozi Hz Kranja proti Naklem. Iz vasi Pivka je pripeljal mo-pedist Peter Dolen. Ta je zapeljal na cesto, ne da bi so prepričal, če je cesta prosta. Zato je voznik dostavnega vozila mopedista zadel in ga zbil po cestišču odnosno 19 metrov daleč izven cestišča. V tem trenutku je za njim pripeljal še osebni avtomobil K-YZ-93 in se zaletel V dostavni avtomobil. Težko poškodovan mopedist je bil odpeljan v ljubljansko bolnišnico. Materialna škoda znaša okoli 800 tisoč dinarjev. PREVELIKA HITROST Na izteku avtoceste iz Ljubelja se je nad vasjo Bistrica pripetila težja prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je pripeljal v ostri desni ovinek s preveliko hitrostjo. Zaradi tega ga je zaneslo tako, da se je prevrnil na levo stran izven cestišča. Materialna škoda znaša okoli 300 tisoč dinarjev. NI UPOŠTEVAL PROMETNIH ZNAKOV Po Kidričevi cesti v Kranju je peljal v smeri ZD mopedist Jože Pecelj. Zaradi neupoštevanja prometnih znakov je peljal naravnost skozi križišče. V tem času je pripeljal po cesti JLA osebni avtomobil Kr 51-50. Kljub temu, da je voznik osebnega avtomobila zaviral in se trčenju izogibal je zadel mopedista tako, da ga je odbilo in vrglo po cestišču. Voznik osebnega avtomobila je tako močno zaviral, da je peljal 33 metrov samo po levih kolesih, nato pa se je prevrnil čez streho na desni bok. Težko poškodovanega mopedista so odpeljali v bolnišnico, ma-terialnao škoda pa znaša okoli 650 tisoč dinarjevč. NENADOMA JE ZAVIL Voznik motornega kolesa je peljal po Kidričevi cesti na Jesenicah iz mesta proti Ja-vorniku. Pred hišo št. 22 je nenadoma zavil v levo in zbil kolesarja Feliksa Urbančič, ki je pripeljal po isti cesti iz nasprotne smeri. Pri nesreči sta bila voznik motornega ko- lesa Rudi Rozman in njegov sopotnik težko telesno poškodovana. Rozman je prihodnji dan poškodbam podlegel v jeseniški bolnišnici. PREVEČ V LEVO JE ZAVIL Voznik dostavnega avtomobila Lj 37-66 je peljal iz Urnikov proti Kranju. Približno kilometer pred Kranjem je pričel prehitevati tovorni avtomobil. Pri tem je zapeljal preveč v levo na travnik, kjer se je prevrnil in obstal na boku. Pri nesreči je na- stala materialna škoda v višini 150 tisoč dinarjev. VOZIL PO LEVI STRANI Voznik osebnega avtomobila 101013-UD je peljal iz Rateč proti Kranjski gori. Ko je že pripeljal v Kranjsko goro pred hišo št. 131 je vozil po levi strani ceste. V tem momentu pa mu je iz nasprotne strani pripeljal osebni avtomobil M-SE-980. Ob priliki srečavanja sta se vozili oplazili. Voznik italijanske registracije je močno odvil v desno in se zaletel v steber prometnega znaka. Pri tem je nastala materialni škoda na obeh vozilih za pri-bližno 150 tisoč dinarjev. KOŠUTA PRED AVTOMOBIL Iz Jezerskega skozi Kokro je peljal voznik »stih nega avtomobila K-80-72* g hitrostjo 50 km na uro. v nadoma mu je iz gozda čila pred avtomobil košut*, Prišlo je do trčenja. Pri S je nastala materialna >K»>: 70 do 80 tisoč dinarjev. 2 težki nesreči Pred dnevi sta se v bližini Šenčurja pri letališču Brnik pripetili dve težki prometni nesreči. Pri obeh nesrečah je bilo več ljudi telesno poškodovanih in so jih takoj odpeljali v bolnišnice. Materialna škoda pa znaša pri obeh nesrečah okoli 3 milijone dinarjev. TEŽKO POŠKODOVAN VOZNIK VPREGE Voznik avtomobila Lj 282-38 je vozil iz Brnikov proti Kranju. Ko je pripeljala na križišče s poljsko potjo v Šenčurju je prišlo med njim in voznikom vprege Jožetom K. do trčenja. Jože K. je peljal po poljski poli iz Šenčurja in izsiljeval prednost. Kljub temu, da je voznik osebnega avtomobila močno zaviral in se umikal trčenju tega hi uspel izpeljati do konca. Pri nesreči sta bila voznik vprege in njegov spremljevalec Florjan V. hudo ranjena. Prvi je utrpel večkratni zlom noge, drugi pa zlom leve roke in reber. Odpeljali so ju v kirurgično bolnišnico v Ljubljano. Voznik avtomobila in njegov sopotnik pa sta bi- ODNOS PA TAK! V zadnjem času se ljudje vse pogosteje pritožujejo nad nekaterimi stvarmi, ki pridejo v turistični sezoni še posebno do izraza. Ena izmed teh je tudi izogibališče ob cesti I. reda Kranj—Ljubljana v bližini vasi Meja. Pred leti je bilo to mesto dokaj lepo urejeno, sedaj pa bi lahko dejali skoraj nemogoče. Prostor sam ima vse polno lukenj, papirja je povsod dovolj, prav tako pa tudi ostankov razne hrane. Marsikdo bo dejal, da so za takšno podobo tega mesta krivi turistifodnosno vozniki, ki se od tod ustavljajo. Vendar pa to ne bo povsem držalo. Čigava pa je potem krivda, če ni njihova? Zakaj bi bila njihova krivda, če odvržejo papir ali lupino limone kar na tla? Morajo jo nekje pustiti! Ali jo bodo voziti s seboj? Krivi so tisti, ki to mesto urejujejo, odnosno bi ga morali urejevati. Poprašali smo na oddelku za komunalne zadeve občine Kranj. Tu so nam povedali, da je za to dejavnost odgovorna občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu. Predstavnik te ko-misjie nam je povedal, da mora to stvar urejevati Cestno podjetje v Kranju. Žal so nam tudi oni dejali, da jc njihova naloga skrbeti samo za cesto, razen, če se jim ne naroči nekaj posebnega, da potem to napravijo. Ponovno smo bili tam, kjer smo bili. Tu se postavlja vprašanje zakaj imajo nekateri tako mačehovski odnos do teh stvari. Kdo je sedaj največja »mačeha« do tega še ne moremo reči, vendar pa bomo o tem sporočili v eni izmed prihodnjih številk Glasa. - J. JARC la le lažje poškodovana. Skoda znaša okoli 1.500.000 dinarjev. ZAPELJAL MU JE PRED AVTOMOBIL Iz Kranja proti Mengšu je peljal voznik osebnega avtomobila Lj 370-05. V bližini le- tališča Brnik mu j« it stn* ske ceste nenadoma pripela-lo vozilo Lj 112-2«. VoHii tega vozila se ni prepričat h je cesta prosta in je zapelji tik pred osebni avtom% Zaradi kratke razdalje V ni kosebnega avtomobil* t uspel vozila zaustaviti ln . izogniti trčenju. Pri ne«^ so bili štirje ljudje teije i; lažje ranjeni in so bili od^. Ijani v ZD v Kranju. M.i;f rialna škoda pa znaša Pr»« tako okoli 1.500.000 diaai JOŽI- JAftC Vožnja v neznano! Avtomoto društvo v Podnartu pripravlja 18. julija ►►Vožnjo v neznano«. Predvideli so, da bo odhod vozil izpred doma društva ob 9. uri. Na cilju v »neznanem« pa računajo, da bodo okoli 11. ure. Tu bodo meddruštve-na tekmovanja. Vozniki-žen-ske se bodo pomerile v spretnosti menjave koles, moški pa še v menjavi gum in v streljanju. Društvo bo članom Trzni prtujlvd V KRANJU Solata 240 do 280 din, špi-nača 300 din, cvetača 300 do 350 din, češnje 250 do 300 din, breskve 250 do 320 din, grah 200 do 240 din, fižol v stročju 400 din, paradižnik 500 din, novi krompir 170 do 180 din, zeljnate glave 100 din, kislo zelje 100 do 140 din, vrtne "jagode 500 din, borovnice 300 din, skuta 200 do 300 din, surovo maslo 1200 do 1300 din za kg, ajdova moka 180 do 220 din, koruzna moka 120 do 140 din, kaša 200.do 220 din, ješprenj 160 do 180 din, pšenica 80 do 90 din, oves 45 do 50 din, proso 80 do 90 din, lisičke 200 do 220 din za liter, jajca 43 do 48 din za komad, kokoši 700 do 800 din za kg. priredilo brezplačno ko«;'. »Vožnjo v neznano« se udeležili člani vseh skih avtomot društev. — {j S BERITE GLAS Objava Delavska univert) Trži« razpisuje 1. oddelek za odrasle na y niski šoli za strojnu clektro stroko 2. oddelek za odrasle na n nomski šoli 3. oddelek za odrasle M klicni šoli za kovinsko ^ ko 4. oddelek za odrasle n*. .. klicni šoli za gasti^u stroko 5. oddelek za odrasle osnovni šoti Vpisovanje bo od H , 10. julija 19C5 vsak dan M do 12. ure, v sredo pa tu