trt-
Kranj, torek, 14. 2. 1978
i
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trtic - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec - v. d. odgovornega urednika Andrej 2alar
GLASILO SOCI
Čeprav dokaj visoke dnevne temperature že napovedujejo konec najhladnejšega letnega obdobja, seje zima še enkrat odrezala. V soboto in nedeljo je skoraj nepretrgoma snežilo, kar je povzročilo nemalo težav predvsem Cestnemu podjetju in komunalcem, ki so imeli dovolj dela, da so sproti splužili vsaj glavne ceste. — Foto: F. Perdan
Leto XXXI. Številka 12 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah,
od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Priprave na volitve
Delegacije kmetov in obrtnikov
Na spomladanskih volitvah se bodo oblikovale tudi posebne delegacije za skupščino skupnosti starostnega zavarovanja kmetov. Ker zavzemajo številčno le majhen del prebivalstva — ob tem so izvzeti delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih kot precej občanov — kmetov v krajevnih skupnostih — je bilo sprejeto stališče izvršnega odbora skupnosti starostnega zavarovanja kmetov, da se oblikujejo in izvolijo posebne delegacije za skupščino skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v občinah.
Za vsako občino je potrebno oblikovati enotno kandidatno listo možnih kandidatov iz vsake krajevne skupnosti v okviru občine. Krajevne skupnosti s precejšnjim številom zavarovancev imajo lahko več članov v posebni delegaciji. Krajevne skupnosti z manj kot 30 zavarovanci pa se lahko na osnovi med-t obojnega dogovora sporazumejo za skupnega kandidata v posebni delegaciji. Občine z manjšim številom zavarovancev j lahko na osnovi medsebojnega dogovora skupaj oblikujejo posebno delegacijo. Oblikovale naj bi se zaprte kandidatne liste. Za izvolitev posebne delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti starostnega zavarovanja kmetov je potrebno oblikovati posebne volilne imenike za zavarovance te skupnosti po posameznih voliščih v okviru krajevnih skupnosti.
Tudi posebni interesi obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev se morajo izraziti z ustreznim oblikovanjem delegacije. Ne glede na možnost, ki jo dopušča zakon glede oblikovanja delegacije za delegiranje delegatov tako v skupščine družbenopolitičnih skupnosti kot v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, je treba povsod, kjer obstajajo kadrovski, organiza-cijsko-tehnični, prostorski in drugi pogoji oblikovati eno ali več delegacij za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in splošno, združene ali posebne delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V primeru oblikovanja zbruženih delegacij je treba zagotoviti, da se bodo te delegacije oblikovale za vsebinsko sorodna in med seboj povezana področja družbenih dejavnosti. Če pa odločitev ne bo upoštevala danih razmer in pogojev, bo občinska skupščina določila, kakšne delegacije morajo oblikovati obrtniki in pri njih zaposleni delavci za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
D. S.
X. jubilejni zbor aktivistov in borcev NOV
II. smučarsko i tvo    ubljanskega armadnega območja
Fovsod slovesno — Kranj ekipni zmagovalec
»I VRH   -   Tako kot nm      AVMnr :_ _• ■______ __
STARI VRH - Tako kot na slovesni otvoritvi na Mestnem trgu v Škofji Loki, ko je pred postrojenimi vojaki in njihovimi starešinami   drugo smučarsko prvenstvo ljubljanskega armadnega  območja   odprl načelnik štaba LJAO generalpodpolkov-nik Jože Ožbolt, med gosti so bili tudi predsednik SO Skofja Loka Tone Polajnar in predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini, je bilo slovesno tudi na Starem vrhu, kjer je ob koncu slovesne podelitve priznanj najboljšim spregovoril generalpod-polkovnik ljubljanskega armadnega  območja,  načelnik štaba Jože Ožbolt.
Generalpodpolkovnik Jože Ožbolt je ob slovesnem sklepnem govoru dejal: »Ob koncu drugega smučarskega prvenstva ljubljanskega armadnega območja mi dovolite, da pozdravim vse navzoče, zlasti tekmovalce, ki jim nadvse iskreno čestitam za zgledno športno vedenje, prizadevanja in zavidljive dosežene uspehe.«
»Prvenstvo je bilo nedvomno izredno pomembna manifestacija športnih, družbenopolitičnih in kulturnozabavnih dejavnosti, ki je potekala v znamenju priprav na 11. kongres Z K J, 35-letnice    drugega zasedanja
AVNOJ in osmi kongres ZK Slovenije,« je nadaljeval generalpodpolkovnik Jože Ožbolt.
»V preteklih dneh ste se bojevali za odlične rezultate, s tem pa tudi za trdno moralnopolitič-no enotnost in pripravljenost, da tako enotni in fizično usposobljeni izpolnimo vse naloge, ki nam jih zastavlja načrt vzgoje in izobraževanja — te pa neposredno prispevajo h krepitvi obrambne moči naše države. Smoter tekmovanja v smučarskih in drugih disciplinah je, da prikažemo in izpopolnimo vsestransko športno življenje v JLA. Zaradi tega smo uvedli tudi nove discipline, ki skupaj s sedanjimi prispevajo k  večji  kvaliteti  športa   in k uspešnemu izpopolnjevanju bojnih nalog na težko prehodnem zemljišču v zimskih razmerah. Uspehi, ki ste jih dosegli, prispevajo   k   bojni pripravljenosti naših enot in so sestavni del psihofizičnega usposabljanja za napore, ki jih zahtevajo sodobne vojne razmere.
»Smučarsko prvenstvo našega armadnega območja ima razen športnega,« je nadaljeval slavnostni govornik generalpodpolkovnik Jože Ožbolt, »tudi velik družbenopolitični pomen, saj prispeva k nadaljnji krepitvi bratstva in enotnosti naših naro-
dov in narodnosti, eni izmed največjih pridobitev narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije. Poleg tega je tekmovanje prispevalo tudi k negovanju izročil narodnoosvobodilne vojne, pomenilo je še eno priznanje borcem, ki so imeli dovolj moči, poguma in vere v svoj boj, da so v predahu med dvema ofenzivama, v Cerknem, organizirali prvo tekmovanje v smučarskih športih v naših oboroženih silah.«
»Ob tej priložnosti se najiskre-neje zahvaljujem za pomoč, ki so nam jo nudili gostitelji, vojaki in starešine, mladina in občani te regije ter predstavniki sredstev javnega obveščanja. Obenem se zahvaljujem   vsem,   ki   so na kakršenkoli način sodelovali v pripravah      in organizaciji smučarskega prvenstva. Tekmovalcem še enkrat prisrčno čestitam   za   izredne   uspehe in želim, -da enako zgledno zastopajo naše armadno območje na smučarskem   prvenstvu JLA.«
»Razglašam, da je drugo smučarsko prvenstvo ljubljanskega armadnega območja končano«, je končal načelnik štaba LJAO generalpodpolkovnik Jože Ožbolt.
(nadaljevanje na športni strani)
KRANJ - Čeprav bo X. jubilejni zbor gorenjskih aktivistov in borcev NOV šele v nedeljo, 11. junija, letos, se je pripravljalni odbor že z vso resnostjo lotil svojih nalog. Imenoval je več komisij, ki bodo skrbele za po-**niezne dejavnosti od ureditve zbornega mesta do priprave kulturnega in zabavnega programa.
Organizator predvideva, da se 00 tega dne na prireditvenem prostoru v Savskem logu zbralo preko 10.000 aktivistov, borcev NOV in   njihovih   svojcev ter prebivalcev Gorenjske, zato se bo posebno potrudil, da bo srečanje ob vsem programu, možno tudi ob slabem vremenu! Ustrezno bo pripravljena tudi hala Gorenjskega sejma, ki ima ob tej* Veliki manifestativni prireditvi tudi precejšnje naloge in zadolžitve. Kranjski gostinci so zadolženi,  da  organizirajo ustrezne
gostinske storitve po primernih cenah, dočim bo za toplo kosilo skrbela vojska. Organizator bo pripravil lične keramične posode za enolončnico, ki bodo imele tudi spominsko obeležje jubilejnega zbora.
Odvisno od števila prijavljenih udeležencev zbora bo prireditelj organiziral tudi posebni vlak iz Bohinjske Bistrice, preko Jesenic in Radovljice ter posebni vlak tudi iz Litije. Povabljeni so namreč tudi borci Šlandrove brigade, Kamniškozasavskega odreda ter aktivnosti, svojci in prebivalci iz vse Gorenjske, torej tudi iz Kamnika, Domžal in Litije.
Pripravljalni odbor je že sprejel idejni osnutek za jubilejno značko in plakat zbora ter vsebinsko zasnovo priložnostne brošure. j «
---- "■»■■ii—g-aHis;
V četrtek popoldne je bila za Kamnitnikom v Skofji Loki žalna svečanost v spomin petdesetih žrtev kijih je pred štiriintridesetimi leti okupator postrelil v »povračilo. za US Zm/klea vojaka. Slavnostm sprevod, i katerem so bdi pripadniki JLA, mladinci, borci, rezervniZ>iafke starešine ,n drugI občani, je krenil z Mestnega trga. Ob spomeniku je govoril nekdanh interm ranec Savo šink Kulturni program so pripravili moški pevski zbor iz Virmaš ter uč^nclšToZ loške gimnazije in osnovne šole. (Ib) - Foto: F. Perdan ■ SRofje-
Naročnik
nudi v industrijskih prodajalnah Linhartov trg 3 in Jalnova 2 v Radovljici
■ i jersey ženskih oblek in kostimov
ugoden nakup    pozelougodnihcenah
Kardelj prvi častni doktor
Član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj je prvi častni doktor znanosti univerze »Džemal Bijedič« v Mostar-ju. Sklep o podelitvi tega visokega priznanja so sprejeli na slavnostni seji delavcev najmlajše univerze v Jugoslaviji in ga utemeljili s tem, da je Edvard Kardelj med najvidnejšimi voditelji našega delavskega gibanja in je kot dolgoletni najbližji sodelavec predsednika Tita dal velikanski prispevek k izgrd-nji KPJ in ZKJ.
Kultura in mladi
V soboto se je v Portorožu sklenilo zvezno mladinsko posvetovanje »Idejna gibanja v kulturni ustvarjalnosti mladih«. Načelo je vrsto zadev, ki zadevajo mlade kulturne ustvarjalce in se lotilo tudi vprašanja, kako naj se mladi bolj vključujejo v podružabljanje kulture. Na koncu niso sprejeli nobene posebne resolucije ali sklepov. Pač pa je posvetovanje pokazalo na pripravljenost mlade generacije, da sodeluje v samoupravnem procesu in se v okviru samoupravne kulturne politike bori za svobodno ustvarjalnost v kulturi.
Vinko Hafner možni kandidat za predsednika
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je evidentiralo kot možnega kandidata za predsednika RS ZSS Vinka Hafnerja in kot možnega kandidata za podpredsednika RS ZSS Mirana Potrča. Vinko Hafner je od leta 1972 sekretar mestne konference ZKS Ljubljana, Miran Potrč pa je član izvršnega komiteja predsedstva C K ZKS. Seda nji predsednik republiškega sveta ZSS Janez Barborič je evidentiran za podpredsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije.
Najprej nezaposleni
Nezaposleni delavci na Hrvaškem ne bodo več prepuščeni samim sebi pri poskusih, da bi na sodišču uveljavili pravico do prednosti pri zaposlovanju. Predlog sprememb zakona o zaposlovanju namreč nalaga občinskim sindikalnim organizacijam ali SIS za zaposlovanje obveznost, da pred sodiščem branijo interese delavcev, ki začasno ne prejemajo nobenih dohodkov. To določilo ima praktični in politični pomen. Omogočalo bo namreč, da bodo imeli doslej prednost pri zaposlovanju tisti, ki so se zaradi nezaposlenosti znašli v slabem ekonomskem položaju, vsaj deloma pa bo ohromilo tudi »veze« pri zaposlovanju.
Domači ladijski motorji
Tovarna dieselskih motorjev v ladjedelniški industriji Split, najmlajši med štirimi jugoslovanskimi proizvajalci te vrste motorjev, je uvrstila v svoj proizvodni program tudi najsodobnejše motorje z 9000 KM po licenci zahodnonem-ške firme MAN. Podpisali so tudi pogodbo, ki določa, da bodo prvi tak motor ugradili v ladjo, ki jo bo po naročilu »Lošinjske plovidbe« izdelala ladjedelnica »Tito« v Kraljevici.
JESENICE
Komisija za informiranje in propagando pri OK ZSMS Jesenice bo v četrtek, 16. februarja, izvedla seminar za mlade informatorje iz jeseniške občine. Na njem se bodo pogovorili predvsem o načinih obveščanja ter o dopisovanju v lokalna sredstva javnega obveščanja.
V četrtek, 9. februarja, je krajevna konferenca SZDL sklicala temeljno kandidacijsko konferenco. V poročilu o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve je predsednik krajevne konference SZDL poudaril, da je evidentiranje potekalo v redu, saj so evidentirali več kot 130 krajanov. Zatem so v celoti potrdili predlog možnih kandidatov za delegacijo KS in SIS, prav tako pa so potrdili tudi možne kandidate za vodilne funkcije v občinski skupščini Jesenice in skupščinah SIS. J. R.
KRANJ
Jutri, 15. februarja, dopoldne se bo na trinajsti redni seji sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Na podlagi rokovnika za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih, volilnih opravil in konstituiranje delegacij ter delegatskih skupščin bodo na seji ocenili prve seje temeljnih kandidacijskih konferenc v občini. Izoblikovali bodo tudi predlog možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Sprejeli bodo sklep o sklicu prve seje občinske kandidacijske konference in izvolili delegate za prvo sejo občinske kandidacijske konference. A. 2.
RADOVLJICA
Izvršni svet radovljiške občinske skupščine se je včeraj, 13. februarja, sestal na 113. redni seji. Obravnaval je osnutek zakona o državni upravi, republiškem izvršnem svetu in republiških upravnih organih in osnutek odloka o registraciji plovnih objektov in o varnostnih ukrepih na blejskem in bohinjskem jezeru ter uporabi rek v rekreacijske namene. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o programih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za letos in o prispevnih stopnjah. Razen tega so člani izvršnega sveta razpravljali o poročilu o zbranih samoprispevkih v krajevnih skupnostih v občini v minulem letu in o samoupravnem sporazumu za zbiranje sredstev za financiranje potreb krajevnih skupnosti. Od pomembnejših točk dnevnega reda velja omeniti še razpravo o analizi razvoja turizma v radovljiški občini in razpravo o poročilu o odlivu kupne moči v občini Radovljica.
A. 2.
V torek, 14. februarja, bo v veliki sejni dvorani skupščine občine redna seja skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica. Po pregledu sklepov zadnje seje, po poročilu o delovanju stanovanjske skupnosti v letu 1977 ter po razpravi o osnutku programa dela za leto 1978 bodo razpravljali o poročilu o rešitvi stanovanjske problematike potresnikov z območja občine Radovljica, o samoupravnem sporazumu o dodatnem izjemnem posojilu prizadetim zaradi potresa na območju občin Tolmin in Nova Gorica, o izgradnji Cankarjevega naselja v Radovljici, o samoupravnem sporazumu o združitvi v temeljno banko Gorenjske ter se dogovorili o pogojih in merilih za pridobitev premij ha podlagi namenskega varčevanja za obdobje do leta 1980. D. S.
SKOFJA LOKA
Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine bodo med drugim obravnavali razvoj kmetijstva v občini lani, družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji, lokaciji za gradnjo vrtca na Gode-šiču in osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v Škofji Loki.
Na seji izvršnega odbora izobraževalne skupnosti, ki je sklican za danes ob 17. uri, bo govora o osnutku samoupravnega sporazuma o osnovah plana izobraževalne skupnosti za letos in problematiki celodnevnega pouka na osnovnih šolah.
V četrtek, 16. februarja, ob 16. uri bo občinska volilna konferenca ZRVS Skofja Loka. Na njej bodo podelili plakete in priznanja ZRVS, izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela. L. B.
TRŽIČ
Delegati zbora združenega dela tržiške občinske skupščine so na zasedanju 6. februarja potrdili kandidatno listo članov disciplinskih komisij po organizacijah združenega dela, ki jo je predlagal občinski svet Zveze sindikatov Tržič. Kandidatna lista združuje 35 predlogov za člane disciplinskih komisij. Med njimi je 20 odstotkov žensk, 20 odstotkov mladih in 57 odstotkov članov Zveze komunistov. V razpisno paritetno komisijo pa so bili na osnovi novega zakona o volitvah in imenovanjih ter zakona o združenem delu imenovani Peter Zupan, Peter Meglic, Rudi Hafner, Josip Eržen, Vida Bedi-na, Edvard Košnjek, Marjan Bizjak, Branko Veselinovič, Stane Teran, Dušan Koren, Marija Fajfar, Martin Šetinc, Zivko Aleksič, Boris Kuburič, Pavel Perko, Lado Brzin in Jože Gros. Izvršni svet mora v komisijo predlagati še enega člana. Z vsemi predlogi je soglašal tudi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL.
Tržiška občinska skupščina ima program dela do konca prvega polletja letošnjega leta. Večino predlogov za obravnavo na skupščini je posredoval izvršni svet občinske skupščine. Večino zadev bodo obravnavali vsi zbori občinske skupščine. Delegati bodo med drugim razpravljali o grupaciji kmetijskih zemljišč, o varstvu voda v občini, o poročilih postaje milice, sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja, o zaščitenih kmetijah v občini in o problematiki preskrbe z vodo. -jk
Krepitev mladinskih organizacij
Tržič — Komisija za organiziranost in razvoj občinske konference ZSMS Tržič je na 5. redni seji obravnavala organiziranost mladih v tržiški   občini.   Ugotovila   je, da
Naloge pri obveščanju
Tržič — Komisija za obveščanje pri občinski konferenci ZKS je oblikovala delovni program na osnovi akcijskega programa občinske konference ZKS Tržič. Prva naloga komisije je vključevanje v priprave na volitve. Komisija bo zato pripravila posvetovanje z uredniki tovarniških glasil in z novinarji, ki poročajo iz tržiške občine. Druga naloga komisije bo vključevanje v priprave na partijske kongrese in na kongrese drugih družbenopolitičnih organizacij. Pri tem bodo pomembna prizadevanja, da bi pozitivne izkušnje iz našega vsakodnevnega življenja čim bolje in kar se da učinkovito predstavili javnosti. Komisija se bo vključevala tudi v akcije Tedna Komunista, ki morajo biti še posebno uspešne po krajevnih skupnostih, obenem pa bo posvetila več pozornosti vzgoji in izobraževanju ter poklicnim odločitvam mladih. Delo pa ne bo uspešno, če komisija ne bo stalno sodelovala s tovarniškimi glasili in sredstvi obveščanja, ki spremljajo dogajanja v tržiški obči-ni.   " - • -    .- - - - J. Kepic
marsikje še ni osnovne mladinske organizacije, čeprav pogoji so, drugje pa bi kazalo organizacije na novo organizirati in s tem poživiti delo. Koordinacijska sveta ZSMS v Peku in Bombažni predilnici in tkalnici ne delujeta tako kot bi bilo treba. Preveč je formalizma, kar slabo vpliva na osnovne organizacije, ki se združujejo v koordinacijska sveta.
Z reorganizacijo in oblikovanjem novih programskih izhodišč se bodo morali srečati mladi v Triu, Obla-čilih-Novost, Cevarni Križe, Jelen-dolu in v Klubu študentov. Se bolj pa kaže vzpodbuditi mlade v Komunalnem podjetju, Splošnem gradbenem podjetju Tržič, Gozdnem gospodarstvu, Gostinskem podjetju Zelenica, Pilarni Triglav, v skupščinskem nskem upravnem organu in v Križah. Možnost za oblikovanje osnovne mladinske organizacije se pa ponuja tudi pri Združevanju samostojnih obrtnikov Tržič.
Komisija je menila, da se je treba čim bolje pripraviti na volilne kongrese in izbrati najboljše mladince za odgovorne dolžnosti. Razprava o tem naj bi bila po osnovnih mladinskih organizacijah končana do sredine aprila.
Govora je bilo tudi o delegatih ZSMS v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. Komisija se je odločila za Antona Kramariča, ki je tudi kandidat za predsednika zbora, Darka Trudna in Vinka Golmajerja. Možni kandidat je tudi Vika Meglic.
M. Valjavec
Slovenci na Koroškem
Jubilej Valentina Polan&ka
Železna Kapla — V soboto, 4. februarja, je koroški slovenski zanesenjak Valentin Polanšek slavil 50. obletnico življenja. Rodil se ie v Lepeni pri Železni Kapli. Bil je izredno nadarjen. Zato ga je mati poslal v gimnazijo, nato pa na učiteljišče, ki ga je po vojni zaključi v Celovcu. Prvo službo je dobil na Obirskem, kjer je še danes ravnatali šole. Na stotine mladih je vzgojil Valentin in jim s svojim zgledom vcepil narodno slovensko zavest. Pa je še vedno našel čas, da je pisateljeva!. Napisal je več pesniških zbirk, med katerimi omenjamo Grape in sonce, Karantanske in Lipov bogec. Odločal se je tudi za prozo in izdal knjige Velike sanje malega človeka, še posebno znana pa je njegova mladinska pesem Ćinček. Valentin Palanšek stoji sredi boja za narodnostne pravice Slovencev na Koroškem. Je občinski odbornik in kulturni referent občine Železna Kapla in tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze ter član raznih slovenskih kutlurnih skupin. Dobil je nagrado Prešernovega sklada za leto 1977. Valentin Polanšek ostaja eden od stebrov slovenstva na Koroškem! Čestitamo mu ob njegovem jubileju!
Razstava Marjana Pfeiferja v Celovcu — Zadnji dan januarja
so v Auli Slovenici v Celovcu odprli razstavo umetniških fotografij mojstra Marjana Pfeiferja iz Ljubljane. Ob tej priložnosti je kulturni program izvajal pianist Aci Bertoncelj iz Ljubljane. Razstava bo odprta do petka, 17. februarja, in sicer vsak dan med 13. in 17. uro
« W W W f      i   W f   SmJ f
Jubilejna značka — Slovenska prosvetna zveza na Koroškem slavi 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti je izdala jubilejno značko. Osnova zanjo je motiv, ki ga je u 50. obletnico zveze upodobil akademski kipar Božo Pengov Na znački so jubilejna letnici 1908- 1978, začetnice SPZ, po-doba muze znanosti s knjuea liro in odrsko masko ter napis; Rož, Podjuna, Žila. Značka* naprodaj po 20 šilingov pri krajevnih prosvetnih zvezah pri nas pa pri kulturnih ustanovah po 20 dinarjev. Značka je izredne vrednosti in ~ zaradi oblikovanja prava redkost. J. Košnjek
J
Kandidacijska konferenca obrtnikov - C lani kranjskega združenja st
mostojnih obrtnikov so se zbrali v petek. 10. februarja, v Delavskem domu*
kandidacijski konferenci. Izvolili so kandidate za člane delegacije obrt> v zboru združenega dela kranjske občinske skupščine in za skupščine sam upravnik interesnih skupnosti. Soglašali so tudi s kandidati za vodilne fiadt-cije v kranjski občini. Na konferenci je bilo govora tudi o predlogu novep
obrtnega zakona, (jk) — Foto: F. Perdan
Povišanje plač upravičeno
V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič so spraševali, zakaj so na občinskem upravnem organu kljub slabšemu gospodarjenju v občini povečali osebne dohodke — Odgovor izvršnega sveta
Tržič - Na sejah samoupravnih organov in na zborih delavcev v Bombažni predilnici in tkalnici so se delavci večkrat spraševali, kako je mogoče v negospodarstvu, še posebno pa v upravnem organu občinske skupščine, ob koncu leta 1977 povečati zaposlenim osebne dohodke, če gospodarski dosežki niso zadovoljivi in so tudi proračunska sredstva na skrajni meji. Po drugi plati pa združeno delo uresničuj« plan stabilizacije in osebnih dohodkov bistveno ne povečuje. Prav tako pa tudi še posebno v šolstvu zaostajajo pri rasti osebnih dohodkov, kar neskladje med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi povečuje.
Izvršni svet v pojasnilu navaja, da se sredstva za delo državnih organov oblikujejo na osnovi družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za delo državnih organov in na osnovi aneksa k temu dogovoru. Po teh merilih je imel upravni organ tržiške skupščine lani n* voljo za osebne dohodke 6,128.000 dinarjev. Zaradi M*™*«* proračunskega položaja pa so bila na sredstva znižana na 5,4«/uuudinarjev Delitev osebnih dohodkov je usklajena z dru^ennni dogovori in pravilniki o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov delegatom in voljenim ter imenovanim funkcionarjem in ^™°"Pravnhni sporazumi s področja osebne in skupne porabe ter Pra,'m*\°™.°1 osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev upravnih organov skupščine občine Tržič. Za te dokumente eznačUn0i da dovoljujejo valorizacije ob polletju in ob koncu leta« "sevajoč gibanje družbene produktivnosti dela, osebne d.°^kV0f^K?tvu in življenjske stroške. Lansko povečanje osebnih dohodkov »na ob* ^ je bilo torej utemeljeno in usklajeno z vsem. akti. ^^,ba%d^odek na zaposlenega se je lani v primerjavi z decembrom leta ^6po za 16,7 odstotka. Izvršni svet občinske skupščine ob tem P^rja, da
lecembrom leta 1976 poveča' na zaposlenega se je lani v primerjavi z . b tem poudarja da za 16,7 odstotka. Izvršni svet občinske skup« ne biti poz0J^d* kaže pri takšnih kritikah upoštevati celovito „like Roftnj«^ "
Francki Malovrh
Francka   Malovrh  je kot aktivna družbenopolitična delavka že 1959. leta čutila, da je treba v takratni stanovanjski skupnosti   Vodovodni stolp organizirati družbeno vzgojo in varstvo za predšolske otro ke. Tako je bil že 29. novem bra istega leta v stanovanj skem bloku odprt vrtec Kekec I za   90   otrok.   Francka je
Prevzela delo upravnice vrtca, otrebe po organiziranem varstvu otrok pa so rasle, zato »e je na vso moč trudila, da bi dobili večje prostore. In res: vrtec se je v januarju 1961. leta preselil v stavbo, kjer je dobilo varstvo več kot 80 otrok.
Vsa leta se je Francka Malovrh srečevala z najrazličnejšimi težavami: ni bilo dovolj strokovnih delavcev, prostori so bili se vedno premajhni... Vendar je skupaj s sodelavci marsikatero težavo premagala.
Do 1999. leta je Malovrhova aktivno in požrtvovalno delala na področju predšolske vzgoje in varstva. Bolezen pa [je njeno plodno delo prekinila. Maja 1970. leta se je morala invalidsko upokojiti.
Prejšnji torek so se od Francke Malovrh za vedno poslovili številni njeni sorodniki, prijatelji in nekdanji sodelavci.
Na Gorenjskem približno
20 odstotkov nezasedenih pedagoških ur
Kranj — Na Gorenjskem se že dalj časa občuti veliko pomanjkanje ustrezno šolanega učiteljskega kadra. Iz leta v leto narašča število nezasedenih pedagoških ur. Pomanjkanje učiteljev pa bo s prehodom večine šol na celodnevno šolo še naraščalo. 2e leta 1975 je bilo stanje na pedagoškem področju zelo kritično, zato so na pobudo CK ZKS pričeli z ustanavljanjem oddelkov pedagoške
gmnazije ob splošnih gimnazijah v ranju, na Jesenicah in Škofji Loki, kasneje pa še v Radovljici. Vsi ti oddelki so bili programirani na prva dva   razreda  pedagoške gimnazije, ker bi poslednja dva letnika dijaki morali dokončati v Ljubljani. Ljubljanska pedagoška gimnazija je prav tako   prostorsko   močno omejena, zato je prišla iz republiške izobraževalne skupnosti pobuda, da bi se gorenjski dijaki šolali na eni izmed gorenjskih gimnazij tudi v 3. in 4. letniku! Tako je bilo dogovorjeno, da se pri kranjski gimnaziji organizirata še oba poslednja letnika s tremi podusmeritvami:   razredni učitelj, predmetni učitelj naravoslovno-ma-tematične smeri in predmetni učitelj družboslovno-jezikovne smeri. Ostale gorenjske gimnazije pa še naprej šolanje prvih dveh letnikov gimnazije pedagoške smeri.
Ta odločitev predstavnikov vseh gorenjskih občin pa terja hitro rešitev prostorskih problemov v kranjski gimnaziji. Kot možni sta se pokazali dve možni rešitvi: izgraditev  šolskega  centra  na Zlatem
V petek so položili temeljni kamen za novo šolo, dijaški dom in bazen v Centru slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika v Skofji Loki. Šola, ki jo bodo zgradili, bo republiškega pomena in se bo vključila v usmerjeno izobraževanje slepih in slabovidnih Slovenije. Skupna vrednost gradbenih, obrtniških in drugih del ter zunanje ureditve bo znašala skoraj 31 milijonov din. Denar za gradnjo so združili izobraževalna skupnost SR Slovenije, skupnost socialnega skrbstva Slovenije, zveza skupnosti za zaposlovanje, telesnokul-turna skupnost Slovenije, Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika in Loterijski zavod Slovenije. Gradbena dela so zaupali SGP Tehnik Skofja Loka. Računajo, da bosta šola in dijaški dom skupaj z bazenom zgrajena do februarja prihodnje leto. (Ib) — Foto: F. Perdan
V premislek
Ko jeza vzplamti. ..
Ne bi spet in spet pogrevali, da je gostincem in ostalim delavcem Viatorjevega Golf in Park hotela ob nedavnem izplačilu osebnih dohodkov, ko 60 delavcev ni prejelo niti zajamčenega osebnega dohodka, hudo prekipelo, ko se ne bi ob tem porajalo nekaj misli in pomislekov.
Da jim ob visokih anuitetah in slabšem obisku ne more iti najbolje, je vsem jasno in razumljivo; da pa izplačajo manj kot je zajamčeni dohodek kar šestdesetim delavcem, je že manj razumljivo; še manj pa je sprejemljivo, da delavci izražajo svoja mnenja s peticijami, z zbiranjem podpisov in na takšen način opozarjajo nase in na svoje probleme, na svoje nezadovoljstvo.
Ob tem je več kot jasno le to, da so samoupravni organi kot delavski svet ravnali po svoji glavi in se napačno odločali, medtem ko so bile družbenopolitične organizacije neaktivne. Delavci so očitno pasivno sprejemali neke odločitve izven njih samih in se morali po njih ravnati, vedno bolj jezni in polni skritih očitkov, dokler jih ni zabolelo tam, kjer je vsakdo še kako občutljiv: pri osebnem dohodku. In ker ni bila pot v okviru sindikata, zveze komunistov in drugih organizacij že speljana in utečena, so opozorili nase s podpisi, s protestom, ki sicer ni nenavaden, je pa ena izmed skrajnih oblik, ki jih sistem dobrega in doslednega samoupravljanja ne more poznati.
Nepravilno izplačilo osebnega dohodka je bil neposredni povod, plamteč izbruh, ki je prav gotovo temeljil še na drugih vzrokih: na slabih medsebojnih odnosih, ko so se kopičili problemi, nikdar ali zelo redko obravnavani na zborih, nikoli do konca razščičeni in zato vedno bolj nejasni. Lahko je prihajalo tudi do dvoumnih razlag in sklepov, do natolcevanja in pretiravanja, skratka, samoupravljanje je bilo bolj kot ne potisnjeno v kot in zanemarjeno.
Ko so se problemi na problemski konferenci dodobra razbistrili in razjasnili, in ko je bilo jasno, da ni nikakršne druge poti naprej kot le tista, ki v dveh temeljnih organizacijah združenega dela zagotavlja resnično samoupravljanje, se je plamteča jeza umirila v sklepih. Iluzorno bi bilo pričakovati, da so se s tem stvari dokončno umirile in razrešile, kajti nakopičilo se je preveč težav. Nekateri poskušajo z njimi zdaj celo manipulirati, jih izkoriščati za svoje, posebne interese, kar se v takšnih razmerah najbrž vedno dogaja. Njim in položaju, ki ne prenese nikakršne nelagodnosti in neaktivnosti več, je treba stopiti na prste počasi, a vztrajno 'n dosledno ...
I). Sedej
polju (in tudi Pedagoške gimnazije), ali pa napraviti prizidek pri sedanjem gimnazijskem poslopju. Izvršni svet   skupščine .občine   Kranj je omenjeno problematiko obravnaval na torkovi seji in se strinjal s stališči predsedstva   skupščine gorenjskih občin, da se pri kranjski gimnaziji organizirata tudi 3. in 4. letnik pedagoške gimnazije, v katerem se bodo šolali kadri za potrebe šol cele Gorenjske, da z akcijo izgradnje šole (ali  prizidka)   nadaljuje izobraževalna skupnost Gorenjske s tem, da prevzame    pobudo izobraževalna skupnost Kranj. Izvršbi svet se nadalje strinja s skupnim financiranjem omenjene izgradnje novih prostorov, s tem da k sofinanciranju pristopi tudi Republiška izobraževalna skupnost (približno s 25 SI odstotki  predračunske  vrednosti, ki znaša okoli 15 milijonov dinarjev), in seveda tudi vse gorenjske občine, oziroma izobraževalne skupnosti.
I.S.
Pomoč kamniški tovarni usnja
Kamnik — Jutri, 15. februarja, se bo sestal zbor združenega dela kamniške občinske skupščine in razpravljal o sanacijskem programu Tovarne usnja Kamnik ter obravnaval uresničevanje samoupravnega sporazuma o gradnji kamniškega doma upokojencev.
Tovarna usnja Kamnik je zabredla v precejšnje težave. Kriza je dosegla višek lani, ko so bili Kamni-čani zaradi odpovedi vodilnih delavcev prisiljeni imenovati vršilce dolžnosti. Tovarna je letošnjega januarja ponovno predložila nov sanacijski program, o katerem je razpravljal tudi izvršni svet občinske skupščine ter z njim soglašal. Vendar morata sanacijski program oceniti še Zavod za družbeno planiranje SRS in Gospodarska zbornica. Izkušnje iz letošnjega leta že kažejo, da so možnosti za odstranitev težav, s katerimi se srečuje delovna organizacija. Spremenila se je proizvodnja, saj tovarna sedaj predeluje več govejega usnja.
Za gradnjo doma upokojencev so Kamničani aprila leta 1975 sklenili samoupravni sporazum o višini in načinu prispevanja sredstev za vračilo posojil, najetih za dograditev doma upokojencev v letih 1975 do 1977. Kamničani bi morali zbrati 5,204.473 dinarjev, zbrali pa so 4 milijone 960.492 dinarjev. Razliko je pokril občinski proračun.
Uvedli kabinetni pouk
Kranj — Osnovno šolo Staneta Žagarja na Planini obiskuje okoli 1200 otrok. Res je, da je šola razsež-na in lepa, vendar ji tako veliko število učencev že dalj časa dela preglavice. Kljub temu pa se lahko pohvalijo, da so z letošnjim drugim polletjem uspeli preiti na kabinetni pouk.
H. J.
Borci vsestransko aktivni
Radovljica — Člani zveze združenj borcev NOV v radovljiški občini so aktivni na najrazličnejših področjih družbenega življenja. Ob različnih akcijah niso le prisotni, ampak se zavzeto lotevajo skupnih nalog in uresničevanja ciljev.
Na zadnji volilni skupščini pa so med drugim izrazili tudi priznanje zdravnikom, ki so skrbno opravljali sistematične preglede. Pri tem pa so opozorili, da bo v prihodnje treba urediti zdravniško službo na Bledu in v Bohinju. Več pripomb pa imajo v občini glede priznavalnin. Menijo, da so borci v občini v primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami oškodovani. Čeprav je število udeležencev NOB v občini enako ali pa celo večje, dobiva priznavalnine dvakrat manj članov kot v drugih občinah. Priznavalnine je namreč dobilo le okrog 200 članov v skupnem znesku 111.500 dinarjev.   Enako  velja za zdraviliško in topliško zdravljenje. Od 3050 članov so se v minulem obdobju vsako leto zdravili le trije ali štirje. Bolje pa je bilo lani, ko je bilo na takšnem zdravljenju okrog 30 borcev. JR
EN DEŽNIK nas varuje pred padavinami, ne pred zahtevami mode!
Kot MODNIH DODATKOV DEŽNIKOV nikdar ni dovolj!
hkoF
za
,\o9e
0*
03
\0
po cenah, kot jih že dolgo ni bilo.
ŽENSKI AVTOMATSKI DEŽNIK ŽENSKI Z LESENIM ROJAČJEM ŽENSKI MINI ZLOŽLJIV DEŽNIK MOŠKI DEŽNIK MOŠKI ZLOŽLJIVI DEŽNIK
130.53 din 146,56 din 212,09 din
109,35 din 186,99din
TEHNIK ftSffiri
LOKA CESTA2
Pogoji: pod L:
Odbor za medsebojna razmerja TOZD Gradbeništvo
vabi
k sodelovanju za nedoločen čas nove sodelavce za opravljanje naslednjih delovnih nalog in opravil:
1. vodenje gradbišča
2. vodenje obrtnih dejavnosti
3. opra vi j anj e materialno knjigovodskih del
4. opravljanje strojepisnih del
višja ali srednja šola gradbene smeri z opravljenim strokovnim izpitom. Poskusno delo tri mesece.
srednja šola gradbene ali strojne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih opravil. Poskusno delo tri mesece.
srednja šola ekonomske smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del. Poskusno delo tri mesece.
administrativna šola ali strojepisni tečaj. Kandidatke bodo pred'sprejemom na delo opravljale preskus znanja iz strojepisja
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o šolski izobrazbi in delovnimi izkušnjami kadrovski službi SGP Tehnik Skorja Loka, Stara cesta 2 v 15 dneh od objave.
Vse informacije kandidati lahko dobijo v delovni organizaciji ali po telefonu 60-371.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izbiri kandidata.
pod 2.
pod 3.
pod 4.
Msrcator
Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev
Mercator — Rožnik n. sub. o., TOZD Preskrba n. sub. o., Tržič, Trg svobode 27
razpisuje naslednje delovne naloge in opravila:
1. PRODAJALCA mešane stroke v poslovalnici št. 26 — Kovor
2. HIŠNIKA v Blagovnici
— za polovični delovni čas
Potrebna šolska izobrazba:
1. K V prodajalec
2. osnovna šola — v poštev pridejo tudi mlajši upokojenci Poskusno delo:
1. dva meseca
2. en mesec
Pismene prijave oddajte splošni službi TOZD do vključno 22. februarja 1978.
Voknxt
KOKRA veletrgovsko in proizvodno podjetje KRANJ, Kranj n.sol.o.
3Q HF£T razglaša za potrebe
L TOZD DETAJL n.sub.o. prosta dela in naloge:
notranja čistilka (dve osebi)
ii.
TOZD ENGRO n.sub.o. prosta dela in naloge:
priučeni delavec (ena oseba).
Kandidati, ki se bodo prijavili za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog, morajo izpolnjevati splošne pogoje in posebne v:
TOZD Detajl
— priučen delavec, dve leti v gospodarstvu TOZD Engro
— nepopolna osemletka in po dveh letih dela priučitev na delu. Nastop dela je možen takoj.
Samo pismene prijave je treba poslati — oddati tajništvu podjetja 64001 Kranj, Poštna ulica št. 1, 15 dni po objavi.
Skladno s programom
ZP Iskra je lani uspešno poslovalo in uspešno uresničuje srednjeročni program — Zastavilo je tudi temelje za preusmeritev proizvodnje
LJUBLJANA - Leto 1977 je bilo za Iskro ključno leto pri uresničevanju srednjeročnega programa, je poudaril na četrtkovi novinarski konferenci glavni direktor ZP Iskra Jože Hujs. Vse zastavljene usmeritve so začeli uspešno uresničevati in lahko bi rekli, da so na nekaterih področjih celo presegli pričakovanja.
Čeprav so proizvodni plan za lani zastavili zelo ambiciozno, so ga presegli za dobrih 10 odstotkov in so naredili za 8 milijard in 6 milijonov dinarjev blaga. Celotni prihodek je znašal 14 milijard. Prozvodnja je bila tako za skoraj 30 odstotkov večja kot leta 1976 in kar za polovico večja od proizvodnje leta 1975. Tudi za letos je plan zelo visoko zastavljen, saj računajo, da bodo naredili za dobrih 10 milijard dinarjev ali za 23 odstotkov več kot lani.
Ob tem naj povemo, da se je število zaposlenih v lanskem letu povečalo le za 3 odstotke, produktivnost na zaposlenega pa je porasla za 23 odstotkov, letos pa naj bi vsak zaposlen naredil za dobrih 19 odstotkov več kot lani. Čisti dohodek se je v primerjavi z letom 1976 povečal za 26 odstotkov, letos pa naj bi bil večji za 8,9 odstotka od dohodka doseženega lani.
Pomemben podatek je tudi, koliko se je povečala akumulacija. V primerjavi z letom 1976 je narasla kar za 58 odstotkov in znaša 550 milijonov dinarjev. Letos pa računajo, da bo rasla enako hitro in bodo lahko konec leta namenili za akumulacijo kar milijardo dinarjev.
Tudi srednjeročni program Iskra uspešno uresničuje. V prvih dveh letih so uresničili 33 odstotkov planirane proizvodnje,   izvozili  slabih  30 od-
Delavci združenega podjetja Iskra so lani dosegli dober poslovni rezultat Foto: F. Perdan
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
KI
MILIJARDERJI V PLANIKI
V TOZD Trgovska mreža zasledujejo promet v posameznih prodajalnah. Ob koncu leta so kot eno glavnih meril za uspešnost vzeli podatek, koliko trgovin je preseglo promet 10 milijonov ali staro milijardo dinarjev. Leta 1976 so taksen promet dosegle prodajalne Ljubljana III., Split II, lani pa so se jim pridružile se prodajalne Ljubljana I, Sarajevo I, Reka II in Maribor II. Na prvem mestu pa sta Ljubljana III, sledi Split II itd.
Iskra
NAGRAJENI JUBILANTI
Pred nedavnim so v TOZD Gospodinjski aparati Skofja Loka na letnem občnem zboru sindikata slovesno podelili jubilejne nagrade delavcem za 10 in 20-letno delo v Iskri. Za 20 let sta dobili priznanje Kati Mohoric in Pavla Meki«, za 10-letno delo
Ka Frančiška Arhanic, Marjanca Čepelnik, larjeta Gjejek, Viktorija Jenko, Jakov Kariza, Marinka Mravlja, Peter Mohoric, Mira Bertoncelj in Francka Avguštin.
POSLOVANJE V DECEMBRU
Tovarna ERO je decembra naredila za 31,914.000 dinarjev izdelkov in je s tem dosegla 92 odstotkov plana. Proizvodnja je bila manjia zato, ker sta dva stroja, ki bi morala začeti delati, Se vedno v poskusni proizvodnji. Ma.ijfta je bila tudi kooperacija s tovarno Perles.
Za dober odstotek več
Kranj — Delovne organizacije v kranjski občini so lani od januarja do decembra izvozile za dobrih 66 milijonov dolarjev blaga. Za 54,3 odstotka izdelkov je kranjsko gospodarstvo izvozilo v zahodne države, za 30,2 odstotka v vzhodne in za 15,5 odstotka v države v razvoju. Tako se je izvoz lani v primerjavi z letom 1976 povečal za 19,2 odstotka, v primerjavi z načrtovanim izvozom za minulo leto pa je bil le-ta večji za 1,3 odstotka.
Med največjimi izvozniki v občini je bila lani Iskra. Ta delovna organizacija je izvozila za dobrih 26 milijonov dolarjev in sicer za nekaj več kot 10 milijonov dolarjev v zahodne države, za dobrih 9 milijonov v vzhodne države in za 6,7 milijona dolarjev v države v razvoju. Druga največja delovna organizacija po vrednosti izvoza je bila lani Planika, ki je izvozila za 16 milijonov dolarjev izdelkov, tretja pa Sava, za 12,7 milijona dolarjev.
Najbolj pa so za lani načrtovani izvoz presegli Konfekcija Triglav (za 95,7 odstotka), K2K - TOZD Oljarica (26,4), IBI (24,4), Iskra (14,3) in Exoterm (6,5 odstotka).
A. 2.
stotkov planirane vrednosti, dosegli 35 odstotkov planiranega dohodka in investirali oziroma uresničili 32 odstotkov naložb, ki so jih planirali v petih letih. Čeprav po odstotkih ne zaostajajo, pa je direktor Hujs poudaril, da bi morali v prvih dveh letih več vlagati.
Planirali so tudi, da bodo do konca leta 1980 izvoziti za 500 milijonov dolarjev blaga. Lani so prodali na tuje za 82 milijonov dolarjev ali 33 odstotkov več kot leto prej. Za letos pa planirajo za 100 milijonov dinarjev izvoza. Se bolj pomemben, kot je povečanje izvoza v lanskem letu, pa je podatek o tem, da so lani prvič dosegli presežek v izvozu. V tujini so namreč kupili za nekaj več kot 70 milijonov dolarjev blaga in si tako prigospodarili 11 milijonov dolarjev presežka.
Pomemben korak je bil lani narejen v preusmeritvi proizvodnje. Z novimi naložbami se proizvodnja preusmerja v mikro-elektroniko, delati bodo začeli računalnike, nova je tudi proizvodnja elektrooptike in na novo urejajo inženiringe. To so tudi prednostne naložbe v letošnjem letu in bodo skupaj veljale skoraj 700 milijonov dinarjev.
L. Bogataj
Tehnična ustvarjalnost v Železarni
Jesenice — V 21 temeljnih organizacijah združenega dela železarne Jesenice inventivno delo ni več le konjiček posameznikov, temveč se z izumi, inovacijami in racionalizacijami ukvarjajo tudi skupine, visoki kvalificirani delavci, tehniki, inženirji, tehnologi, analitiki in raziskovalci.
Aktivnost avtorjev tehničnih in tehnoloških inovacij se je v temeljnih organizacijah jeseniške železarne še posebno povečala v prvem in drugem letu tehničnih inovacij in zaščite industrijske lastnine, ko so v železarni sprejeli poseben samoupravni sporazum, ki daje vsestransko moralno, pravno in stro-kovnotehnično pomoč in pravico do inventivnega dela.
Leta 1975 so v železarni poleg spodbudnih odškodnin, akontacij in triletnih rent izplačali tudi posebno nagrado Novator leta in Lambert Pantzovo nagrado za najbolj koristne inventivne dosežke. Leta 1975 so jeseniški iznajditelji in inovatorji ustvarili in prihranili 14 milijonov 871.000 dinarjev inventivnega dohodka, leto kasneje pa so te koristi povečali na 23 milijonov 716.000 dinarjev, vsebina in vrednost tehničnih in tehnoloških inovacij pa se dviga iz leta v leto.
V minulem letu je v temeljnih organizacijah sodelovalo pri inventivnem delu 161 avtorjev, ki so uvedli v proizvodni proces 80 inovacij. Prizadevni in uspešni avtorji so bili za svoje dosežke nagrajeni s 588.000 dinarjev. Gospodarski odbori pri delavskih svetih posameznih temeljnih organizacij so zadolženi, da pospešeno in objektivno ocenijo vsako inovacijo in avtorje spodbudno nagradijo. V minulem letu so največ prihranili in ustvarili inovatorji v temeljni organizaciji združenega dela jeklarna, slede jim novatorji valjane žice in profilov.
U.Z.
Skupnost za zaposlovanje Kranj
(2)
Prednosti in slabosti
študija ob delu
Učitelji pogosto ugotavljajo, da so slušatelji ob delu bolj zavzeti, resni in motivirani kakor redni slušatelji. Obiski na predavanjih so večji, sodelovanje tesnejše. Povezovanje med teorijo in prakso, ki rednim dijakom in študentom povzroča občutne težave, poteka pri slušateljih ob delu bolj gladko, kar je logično in ne zahteva posebnih dokazov. Obenem se dogaja, da se na predavanjih včasih več nauči učitelj kakor
učenec; vsekakor pa so izkušnje, ki jih delavci prinesejo i/, prakse, za vsakega učitelja zelo dragocene.
V odnosu učitelj — učenec se z druge strani kdaj pojavljajo tudi slabosti: popuščanje, zniževanje kriterijev, »produkcija diplom« iz komercialnih nagibov ipd.
Studij ob delu zahteva mnogo dodatnih naporov in osebnega žrtvovanja. Kljub nekaterim ugodnostim, ki jih nudijo delovne organizacije, morajo ljudje opravili svoje redno delo, skoraj ves prosti čas pa izrabitiza, študij. To po eni strani krepi njihove delovne navade, po drugi strani pa često trpi družina, zdrava rekreacija, kulturno udejstvovanje itd.
V SH Sloveniji je zaenkrat študij ob delu bolj učinkovito organiziran za tako imenovane netehnične poklice, slabše pa za tehnične stroke, te pa združeno delo najbolj potrebuje.
Nanizali smo le nekaj prednosti in slabosti študija ob delu, kajti v tem okviru ni prostora za poglabljanje in statistično dokumentirane analize. V bodoče mora m o krepiti prednosti in odpravljati slabosti tega študija, ki bo še doživljal korenite slabosti spremembe. Vsekakor pa bo sestavina neposrednega (proizvodnega) dela postala nujen del vsakega šolanja in poklicnega oblikovanja. Franc Belčič
Iskra
Široka potrošnja n. sol. o.
Skofja Loka, TOZD Tovarna gospodinjskih
aparatov, n. sub. o. Skofja Loka - Reteče4
vabi
k sodelovanje večje število delavcev
za delovne naloge, ki se opravljajo
v montaži, mehanski obdelavi in površinski
zaščiti
Zaželeno je, da imajo kandidati končano osemletko in nekaj let
delovnih izkušenj.
Vse informacije lahko dobite v kadrovski službi po telefonu 61-861 int. 14.
Kmetovalci!
Vabimo vas na zanimivo strokovno predava-nje, ki bo v sredo, 15. februarja, ob 9. uri v ZD Primskovo in isti dan ob 16. uri v upravi TZE Stražiš če
Tema predavanja:
UPORABA ZAŠČITNIH SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN
Predvideni razgovor bo vodil strokovni sodelavec tovarr Pinus Rače dipl. inž. Manilovič Jurij.
Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD obrt
objavlja prosta dela in naloge za
opravljanje prevozov, vzdrževanje vozila in nakladanje ter razkladanje materiala
— K V šofer vozila do 3 t nosilnosti
Pogoj: poklicna šola za voznike motornih vozil „ najmanji leto delovnih izkušenj v
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ponudbe na naslov KOGP Kranj, odbor za medsebojna razmerja SDS Skupnih služb, oziroma TO: obrt, Kranj Primskovo komunalna cona.
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave.
Splošno gradbeno podjetje
SGP GRADBIHi
v ustanovitvi
Kranj, Nazorjeva 1
Na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
razpisuje prosta delovna mesta za:
TOZD gradbena operativa Tržič, in sicer:
1. administratorja TOZD
Pogoj: končana srednja ekonomska šola ali administrativna šola, najmanj 1 leto
delovnih izkušenj;
2. gradbenega delovodjo
Pogoj: končana gradbena delovodska šola.
3 leta delovnih izkušenj
3. 3 KV zidarjev 5 K V tesarjev
3 KV železokrivcev
Pogoj: končana poklicna šola gradbene smen in eno leto delovnih izkušenj
Pod točko 3 bodo kandidati opravil, predhodni praktični presk^
znanja in poskusna doba traja I mesec.
Pismene prijave z dokazili o
pošljite  na  naslov SGP  Gradbinec Kranj,
Kadrovsko socialna služba.
Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa.
Lužanov
"G, :
rgij a jezika
Med Tednom slovenske drame v Kranju smo si lahko ogledali novo gledališko predstavo dramatika Pavla Lužana, njegove Srebrne nitke, znane že iz knjižne izdaje iz leta 1975. Od te izdaje do gledališke realizacije je igra doživela nekaj sprememb, tako v dopisovanju teksta (praznovanje rojstnega dne Tipa 1), tako v d rama t u rgo vem krčenju teksta, ki se je povsem izognil vključitvi didaskalij in s tem tudi možnosti gledališkega eksperimenta, kakršnega je nudil že sam ' tekst. Srebrne nitke že od svoje prve pojavitve veljajo za Lužanov najboljši dramski tekst. Vendar je kritiški odmev na gledališko uprizoritev skrajno neenoten in trpek. Mnenja o njej so toliko deljena, gledanja tako različna, da bi v primeru, če bi odmislili ponavljanje občih dejstev (npr. imena izvajalcev in podobno), lahko pomislih, kako pišejo kritiki malodane o različnih predstavah. Kakor se zdi ta ugotovitev pretirana, je na svoj način tudi  razumljiva. Lužanova igra ravno omogoča različna gledanja njene predstavitve, poleg tega da so različni kritiški pristopi pogojeni že po različnih kritikih, ki so o Srebrnih nitkah pisali: ob knjigi Taras Kermauner, Andrej Inkret in Malina Schmidt, ob predstavi pa Jože Javoršek, Aleš Berger, Majda Knap in Veno Taufer. Neko osmo ali neko nadaljnje pisanje o Lužanov i drami bo spet različno od prejšnjih. V tem primeru se mi zdi primerno ostati pri tisti plasti Lužanove drame, ki je
nakazana že v naslovu, namreč pri njegovi dramaturgiji jezika.
Prizadevanja   Pavla   Lužana v smeri obnove sodobnega slovenskega knjižnega jezika so sicer ena manj opaženih, zamolčanih, spregledanih, slabo razumljenih, vendar pa aktualnih   lastnosti  njegovega pisanja. Kot obnovo je mogoče pri tem razumeti podiranje pregrad med preveč jasnimi in togimi razmejitvami med knjižnim in pogovornim jezikom. Pri Lužanu   gre   pri   tem   za obnovo jezika tako na področju dramatike, kakor  tudi  v njegovi prozi. Kot primer se poleg njegovih Srebrnih nitk spomnimo še dram Salto mor-tale in Zaščitne maske, pri prozi pa novele Ta dan, ta noč, Marija. Za kaj gre? Kakšna je razmejitev med »dvema«   slovenskima  jezikoma v splošni rabi, med tistim, ki ga pišemo, in tistim, ki ga govorimo? Ni odveč ugotoviti, da velja ta razlika tudi za pisatelje, za tiste, ki so najbolj odgovorni za živost našega jezika, tudi za slaviste in jezikoslovce, in tudi to, da tisti, ki si prizadeva, da bi tudi govoril v knjižnem jeziku, velja bolj ali manj za spakljivo izjemo. Pišemo torej v jeziku, ki je v naših neposrednih odnosih nepraktičen in neuporaben, umeten, narejeno življenjski, ki je obsojen in izumira, postaja odmaknjen in tuj. V najboljšem primeru iščemo kompromisne rešitve, ob katerih pa ostajajo  pretirani  čistunci naučenega knjižnega jezika še zmeraj s slabo vestjo in v nenehni zadregi.
Zborovsko petje upada
Kranj — V soboto se je v delavskem domu končala revija pevskih zborov kranjske občine. Na zadnjem, tretjem delu so se predstavili pevski zbor DPD Svoboda iz Stra-itfča, pevski zbor Tugo Vidmar, zbor Iskre, oktet tovarne Sava in Akademski komorni zbor iz Kranja. Vsi so pokazali dokaj visoko raven amaterskega pevskega znanja.
Kaj lahko ugotovimo po koncu revije? »Zborovsko   petje zaenkrat upada,« pravi  tajnik Zveze Kulturnih organizacij Kranj Janez Vržen. »To je deloma posledica pomanjkanja zborovodij, po dru-Mi strani pa verjetno tudi med občani ni dovolj zanimanja za petje. Prešernov zbor na primer -e razpadel samo zato, ker niso **iogli dobiti novih pevcev. Po-^pbno se je zgodilo tudi s pevskim zborom France Marolt.«
»Tudi o kvalitetnem napredku ^borov bi težko govorili. Od lanskega leta z malenkostnimi izjemami niso bistveno napredovali. **ak zbor pač dela v okviru ^vojih zmožnosti. Nekatere, na primer pevce Zveze slepih ali pa ^pokojenski zbor iz Predoselj, samo občudujemo.«
Na zvezi vidijo rešitev v ustanovitvi strokovnega glasbenega centra. ♦Dobiti bi morali profesionalnega strokovnjaka, ki bi se posvetil ^uno pevskim zborom. Ne gre
• namreč samo za ,odrasle' pevske zbore. V občini imamo tudi čez dvajset šolskih zborov, ki bi verjetno tudi rabili pomoč tega strokovnjaka. Le-ta bi moral biti v prvi vrsti organizator številnih pevskih prireditev, skrbel bi za ustanovitev šole za zborovodje. Vsekakor pa bi moral tesno sodelovati z vsemi zbori, jim strokovno pomagati in jih spodbujati.« Kaže, da bodo takega strokovnjaka na Zvezi lahko zaposlili že v drugi polovici letošnjega leta.
Pri Zvezi kulturnih organizacij veliko razmišljajo tudi o ustanovitvi centralnega mladinskega in pionirskega pevskega zbora. S tem bi rešili težave s pevskim naraščajem za kasneje.
Na kakšen odmev je naletela revija pri poslušalcih? »Prvi del je nesrečno sovpadel s številnimi prireditvami ob 29. novembru, tako da se z obiskom ne moremo pohvaliti. Drugi del revije na Ko-krici januarja letos je bil obiskan nad vsemi pričakovanji, današnji pa je bil glede nanovo zapadli sneg tudi kar dober. Pogrešamo pa na vseh prireditvah, ki jih Zveza organizira, predstavnike družbenopolitičnih skupnosti in organizacij. Nikoli jih ni, čeprav bi njihova prisotnost pomenila tako za nas kot za vse nastopajoče še večje priznanje.«
H. Jelovčan
V noveli Ta dan, ta noč, Marija imamo najlepše realizirane primere prodora pogovornega jezika v književnost. Deluje naravno, sveže in nevsiljivo, povsem v skladu z govorico ljudi,  ki v  noveli nastopajo. Takšen je tudi primer gluhoneme Marije, pri kateri se zgodi to, da njene besede prav tako pomenjajo kakor govorica  ostalih protagonistov. Prav tako pomenja sklepno pokanje emajla na lončku, ki ga je Marija zabrisala po tleh. Pri tem ne gre samo za pokanje običajnih knjižnih   besed   in   njihovih pomenov, ampak tudi za upravičeni prodor v takšno oblikovanje besednih >n znakovnih   struktur,   ki   so najbolj ustrezni določenim pripovednim situacijam. Podobno bi lahko ugotavljali tudi ob Lužanovih dramah in posebej pri njegovih Srebrnih nitkah. Takšno moč, prepričljivost in naravnost   daje   Lužanu njegovo zavedanje problematike in nujnosti nadaljnjega   problematiziranja sodobnega slovenskega knjižnega jezika z vidikov pisateljeve zasidranosti in zvestobe do družbene sredine, ki ji pripada. Nič zato, ali pa tudi prav je, da je njegovo pisanje vznemirjajoče in vprašljivo. Na ta način je dovolj odprto tako za nas, kakor tudi zanj. Smo soočeni z najbolj občutljivim in aktualnim vprašanjem našega jezika, ker ta ni dokončen in enkrat za vselej.  Podvržen  mora biti istim spremembam, ki zadevajo tudi naše splošno družbeno dogajanje. Jezik ne more biti slep in ne vrednota zase. Igra glavno vlogo v funkciji našega sporazumevanja, zato mora biti živ in dinamiziran. Lužanova prizadevanja   v   tej  smeri imamo lahko za uspešna in perspektivna.
Franci Zagoričnik
Bogata galerijska
Dramo Pavleta Lužana Srebrne nitke so v četrtek zvečer številnim kranjskim gledalcem predstavili igralci Eksperimentalnega gledališča Glej B. Miklavc V. Podgoršek, J. Hočevar, B. Ivane (na sliki), M. Furijan, B. Jakopič in t.Markovčič. Režija je bila v rokah Kranjčana Boža Šprajca
r
Radovljica - V radovljiški občini je bilo lani po nepopolnih podatkih v vseh galerijskih prostorih v Radovljici, na Bledu, v Bohinju in v nekaterih organizacijah združenega dela prek 40 razstav. Najbolj obiskane so bile razstave v Šivčevi hiši. kjer je bilo od načrtovanih 8 do konca leta 11 razstav. Do začetka decembra si je razstave ogledalo blizu 7000 obiskovalcev. Še posebno dober obisk so zabeležili v turistični sezoni, ko si je razstave na mesec ogledalo okrog 1000 obiskovalcev.
Tudi štiri razstave društva Alpa-lik v vseh treh občinskih središčih so bile dobro obiskane. Prav tako lep obisk pa so zabeležili na dveh večjih fotorazstavah, ki jih je v graščinski dvorani za dan mladosti in praznik republike pripravil domači fotokino klub. Samostojno fotorazstavo je lani organiziral tudi bohinjski foto-kinoklub. Dve knjižni razstavi pa je pripravila matična knjižnica v sodelovanju z delavsko univerzo. LIKOR pa je pripravil razstave v šestih delovnih organizacijah.
Člani muzejsko-galerijskega odbora se letos zavzemajo, da bi redno razstavno dejavnost organizirali tudi v festivalni dvorani na Bledu Tako bi poleg Šivčeve hiše in graščinske dvorane v Radovljici in osnovne šole v Bohinjski Bistrici tudi Bled dobil stalen galerijski prostor, ki bi ga opremljala sekcija KUD Bled pod vodstvom Janeza Ravnika. Bogate lanske izkušnje s področja galerijske dejavnosti v radovljiški občini bodo koristne tudi za tovrstno dejavnost v letošnji akciji Komunista pod naslovom Človek in produktivnost.
JR
Teden slovenske drame 1978
Prešernovo gledališče Kranj Teden slovenske drame 1978 (od 7. do 16. februarja)
Torek, 14. februarja, ob 12. uri
T.Partljič: UČNA URA; PiKUD Bratov Polančičev Maribor. (Zaključena predstava na OS Stane Žagar)
ob 15.30
M. Zupančič: IZ TAKE SMO SNOVI KOT KRANJSKI KOMEDIJANTI; Mestno gledališče ljubljansko. (Zaključena predstava za Gimnazijo Kranj)
ob 17.30
T. Partljič: UČNA URA; PiKUD Bratov Polančičev Maribor. (Zaključena predstava na OŠ Lucijan Seljak)
ob 19.30
M. Zupančič: IZ TAKE SMO SNOVI KOT KRANJSKI KOMEDIJANTI; Mestno gledališče ljubljansko.
Sreda, 15. februarja, ob 19.30
O. Zupančič: VERONIKA DESENIŠKA; Stalno slovensko gledališče Trst
Četrtek, 16. februarja, ob 19.30
M. Mahnič: ZE ČRIČEK PREPEVA; Slovensko narodno gledališče Maribor
SPREMLJEVALNE PRIREDITVE TEDNA SLOVENSKE DRAME 1978
Sreda, 15. februarja, ob 10. uri
Okrogla miza tedna slovenske drame 1978: NA SLEDI ZA PROGRAMOM. (V kadilnici Prešernovega gledališča Kranj)
Dejavnost likovne skupine LIKOR
Radovljica — Pred leti ustanovljena skupina amaterskih likovnikov LIKOR pri zvezi kulturnih organizacij Radovljica se je v kulturnem življenju radovljiške občine že močno uveljavila. Zasluge za to imajo predvsem pobudniki združevanja in usposabljanja amaterjev Ciril Krei-gher iz Zasipa, Marija Korošec iz Bohinja, Franc Vandot z Bleda, Franc Boltar, Boni Čeh in Jože Smolej iz Radovljice in še nekateri dolgoletni amaterji iz Podnarta, Ribnega, Lesc, z Bleda in drugi.
Učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja: kje ste, mladi učitelji . Perdan
Foto:
r
H6LDERLINOV VEČER ODPADE Kranj - V okviru četrtkovih večerov glasbe in poezije, ki jih organizira Klub kulturnih delavcev iz Kranja, hi moral biti ta četrtek, 16. februarja, Holderlinov večer. Le-ta pa zaradi prometne nesreče NikaGrafenauerja odpade in je preložen na kasnejši čas.
3. P.
PROSLAVA ZA KULTURNI PRAZNIK
Dovje-Mojstrana - V četrtek, 9. februarja, so Člani kulturno-umetniškega društva Jaka Rabič pripravili proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika in 100-letnice rojstva Otona Zupančiča. 0 Prešernu in
o pomenu slovenskega kulturnega praznika je spregovorila Mirjam Klinar, v kulturnem programu pa je sodeloval znani slovenski umetnik, domačin Rudi Kosmač z recitacijami Prešernovih pesmi in ženski pevski zbor z Jesenic pod vodstvom Milka Skoberneta.
J. R.
Na dan slovenskega kulturnega praznika so v Kranju podelili Prešernove plakete. Ob tej priliki se je v kulturnem programu predstavi/ tudi kvartet pevcev Glasbene šole iz Kranja. Marjeta in Nevenka Zadnik, Jože Močnik in Stane Vidmar sestavljajo še poleg dveh pevcev obetaven sekstet, ki od lanskega leta vadi pod vodstvom profesorice Sabire Hajdarović. (H. J.) - Foto: F. Perdan----------.......-—---------------------------- —_ .____
Likovna skupina ima zdaj okrog 40 članov. Na razstavah in raznih akcijah pa jih redno sodeluje okrog 30. Lanski program razstav in akcij je skupina v celoti uresničila. Tako so na primer organizirali dvomesečno slikarsko šolo pod vodstvom akademskega   slikarja   Bonija Čeha. Prejšnja leta pa je to nalogo opravljal likovni pedagog France Boltar, ki še vedno aktivno sodeluje v skupini.
Razen   lastnih   razstav LIKOR organizira tudi razstave tujih skupin in posameznikov. Prav tako se z razstavami člani vključujejo v kulturno akcijo za delovne kolektive, ki jo že več kot deset let uspešno organizirajo sindikati, kulturna skupnost in ZKO Radovljica. Lani je LIKOR pripravil zelo uspešno razstavo male plastike kranjskega umetnika Jožeta Volariča v Bohinjski Bistrici. V Kropi so v okviru praznovanj jubilejev partije in Tita pripravili razstavo Partizanske grafike akademskega slikarja Ive Šubica, na Bledu pa razstavo kovinskih plastik pisatelja in kiparja Toneta Svetine. Za delovni kolektiv Almire so v tovarniških   prostorih   postavili razstavo akademskega slikarja Save Sovreta, v Kropi v sindikalnem domu pa v počastitev praznika republike dela Članov skupine LIKOR. 20 članov likovne skupine je svoja najuspešnejša dela razstavljalo tudi v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici. Na prvi skupni razstavi gorenjskih likovnih skupin, ki je bila lani v Kranju, Radovljici in na Jesenicah, je sodelovalo sedem članov skupine. Razen tega LIKOR sodeluje tudi z jeseniškim Dolikom in drugimi gorenjskimi likovnimi skupinami ter z likovniki iz Varaždina in Brusa.
JR
Se bolj popestriti kulturno
dejavnost
V kulturno umetniškem društvu Davorin Jenko deluje uspešno pet sekcij — Problem prostorov za knjižnico — Podelili priznanja društva — Ustanovili likovno sekcijo
Cerklje — V petek zvečer je bil v Zadružnem domu občni zbor kulturno umetniškega društva Davorin Jenko. Na njem so pregledali delo v preteklem obdobju in sprejeli bogat program dela za prihodnje obdobje. Celotni program občnega zbora pa je bil pripravljen tako, da je bil občni zbor hkrati posvečen tudi kulturnemu prazniku in 100-letnici rojstva Otona Zupančiča.
V bogatem kulturnem programu so se številnim predstavnikom družbenopolitičnega življenja cerkljanskega območja in sosednjih društev ter številnemu občinstvu predstavili s kratkim kulturnim programom člani dramske, recitatorske in glasbene sekcije ter moški pevski zbor. Iz bogatih poročil posameznih sekcij povzemamo, da je moški pevski zbor v lanski sezoni sodeloval na vseh pomembnih prireditvah v Cerkljah in okolici, imel redne samostojne koncerte in izmenjaval koncertne večere. .Tudi letos bodo sodelovali aprila meseca v Mariboru na tekmovanju pevskih zborov Slovenije, pripravljajo se za snemanje ljudskih pesmi za radio Ljubljana, meseca maja bodo gostovali v Cerkljah ob Krki, sodelovali bodo s kulturnim programom ob razstavi cvetja itd. Zbor bo prihodnje leto slavil desetletnico uspešnega dela, že pet let pa ga vodi Jože Močnik. Do sedaj so vadili v
osnovni šoli, od novega leta dalje pa vadijo v še neopremljenih prostorih Zadružnega doma. Za ureditev prostorov za dramsko sekcijo in pevski zbor bi potrebovali še najmanj 20 tisoč dinarjev.
Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je v zadnjih nekaj letih postal moški pevski zbor nepogrešljiv člen pri oblikovanju kulturnega življenja v Cerkljah.
Recitatorska sekcija je bila ustanovljena 1974. leta pri mladinski organizaciji, 1976. leta pa se je priključila h kulturno-umetniškemu društvu. Za to skupino, ki jo vodi Boštjan Robas, je značilno, da sama pripravlja tekste in scene. Kot so povedali na občnem zboru, so mnogokrat ostali prepuščeni sami sebi. Toda ostala jim je volja do dela.
Največji problem za uspešno delovanje knjižnice, ki jo vodi Aleš Robas, je prostor. Sedaj je knjižnica v drugem nadstropju Zadružnega doma in še ta prostor si delijo z mladinsko organizacijo. Ta prostor je, kot so povedali na zboru, za obiskovalce knjižnice odbijajoč; še posebno za starejše ljudi. V prihodnjem obdobju bo resneje potrebno razmisliti o prostoru za knjižnico, ki ima okrog 2500 knjig. Samo lani se je v knjižnico na novo vpisalo 61 novih bralcev, odprta pa je v sredah zvečer in ob nedeljah. Tesno pa sodelujejo
Enkratnost partizanskega denarja
OBVEZNICA
RfiRODKE OSVOBODITVE
i^Vf Stil O ■-: Ji C;**. .O iVOBOOHME. V ii O n T E   HOV *.M 5 k Ev. a,   H A S- O. D a
s h ::«.vi: m t. ;z ;. ačat >•..» ci, o v ■-
T* ..ju tj?jO  v: .  .    v. v , \. ■:■
I«   CO   V V 0->    ,:>,)   C; f,TUl<* '< :. ti $% V\, !y.   0?&< ■■ - a
PETSTO J*M
_:iv~tr \  B3B~ :.: :!!:!
Narodna banka Slovenije je v počastitev Titovih, partijskih in s tem tudi vseh naših velikih jubilejev izdala edinstveno publikacijo Slovenska partizanska plačilna sredstva. To izredno lepo opremljeno publikacijo je Narodna banka izdala tudi z namenom, da bi slovenski in svetovni javnosti dostojno predstavila to enkratno zgodovinsko gradivo, ki izpričuje veliko življenjsko silo slovenskega naroda tudi v najtežjih trenutkih svoje nacionalnega obstoja, nenehno veliko željo po svobodi, po svoji državnosti in po prihodnosti brez strahu in zatiranja. Del dogodkov tistega časa, ko so za svobodo umirali borci, talci, taboriščniki, otroci in starši, ko se je kalilo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, del te veličastne zgodovine predstavlja tudi partizanski denar.
Iz zgodovine Osvobodilne fronte je razvidno, da je že prve mesece po okupatorjevi zasedbi OF potrebovala izdatna denarna sredstva za opremo in preskrbo partizanskih čet, za tisk in propagando ter življenje njenih aktivistov-ilegalcev, pa tudi za pomoč tistim, ki so imeli rednika v partizanih, internaciji ali zaporih ter njihovim družinam, ki so ostale brez sredstev za preživljanje, pa tudi za pomoč beguncem in vojnim sirotam. Zato je Slovenski Narodno osvobodilni odbor že 16. septembra 1941 sprejel odlok o razpisu posojila svobode v višini 20 milijonov dinarjev s 5-odstotno obrestno mero. Prve obveznice so bile natisnjene aprila 1942, osnutke zanje je napravil ing. arh. Edo Ravnikar, ilegalno pa jih je natisnila tiskarna Turna v okupirani Ljubljani. Z rastjo partizanskih enot, osvobojenega ozemlja in rastjo slovenske državnosti so se razvijala tudi slovenska plačilna sredstva, obveznice, nove obvez-
nice, plačilni boni in lastni partizanski denar.
Tiskanje partizanskega denarja je pomenilo v takratni okupirani Evropi enkratni zgodovinski fenomen, katerega posebnost je tudi v tem, da so bila partizanska plačilna sredstva po zmagoviti narodno osvobodilni vojni tudi vnovčena. Obveznice, denar in denarni boni so tudi sicer znamenito umetniško delo, na njih so bili upodobljeni mnogi slovenski simboli kot: lipa, vojvodski prestol, morje, Triglav.
Knjiga Slovenska partizanska plačilna sredstva je izšla v 3000 izvodih, vendar ne bo v prodaji, temveč jo je Narodna banka namenila širokemu krogu domačih in tujih poslovnih partnerjev, vsem osnovnim šolam, gimnazijam in visokošolskim ustanovam doma in v zamejstvu.
Ob izdaji tako edinstvene publikacije smo zaprosili za mnenje in oceno knjige znanega kranjskega zbiratelja »partizanskih plačilnih sredstev« Franca Omana, direktorja IBI. Franc Oman je dejal, ko si je knjigo dodobra ogledal, da je Narodna banka Slovenije z izdajo te lepe in z zgodovinskimi dejstvi bogate knjige, opravila resnično veliko delo, in ji zato moramo za idejo in uresničitev ideje tudi iskreno čestitati.
Partizanska plačilna sredstva od obveznic do bonov in denarja so izredno pomembni zgodovinski dokaz o graditvi slovenske državnosti med NOB; tudi o zaupanju v zmagoviti zaključek osvobodilne vojne in ljudske revolucije.
»Skoda, da pa v knjigi niso zajete obveznice oziroma potrdila za razpisana posojila Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko in Pokrajinskega odbora OF za Štajersko, ki so tudi izredno lepo grafično oblikovana in tehnično dokaj dovršeno izdelana«.
Na koncu razgovora je Franc Oman izrazil upanje, da bo tudi on morda od NOB Slovenije dobil v dar to knjigo.
I.S.
tudi s potujočo knjižnico iz Kranja.
Zelo delovni so bili v preteklem obdobju tudi člani dramske sekcije, ki jih vodi Božo Janež. Nanovo urejujejo prostore v Zadružnem domu, vendar jim je za dokončno ureditev in opremo zmanjkalo finančnih sredstev. Ostali pa sta še dve nerešeni in odprti vprašanji in sicer ogrevanje dvorane in ureditev odra v dvorani.
Marca bo minilo leto dni, kar je stopil pod »okrilje« KUD zabavno-glasbeni ansambel »Davorin«. . To sekcijo vodi Aleš Robas. Prvič so se uspešno javnosti predstavili v novi zasedbi 4. februarja v Utiku. Vsak petek pa bodo igrali na mladinskem plesu v Cerkljah. Nanovo pa so ustanovili likovno sekcijo, ki bo združevala likovnike-amaterje cerkljanskega območja, vodila pa jo bo Julka Hrovat. 2e letos pa bodo po vsej verjetnosti prvič podelili Jenkova priznanja za pomembno ustvarjalno in dolgoletno delo na področju kulture v vseh sedmih krajevnih skupnostih cerkljanskega območja. Petim članom društva pa so za dolgoletno vestno in uspešno delo podelili posebna priznanja društva. Priznanja je podelil predsednik društva Branko Lipar, prejeli pa so jih: Drago Petrine, Danica Močnik, Božo Janež, Fanika Mezeg in Jožef Močnik.
V predlogu izhodišč za usmeritev dejavnosti v naslednjem mandatnem obdobju so med drugim poudarili, da mora KUD Davorin Jenko z vsem svojim delovanjem ustvarjati take razmere, v katerih bodo kulturne vrednote vse bolj postajale dostopnejše najširšemu krogu delovnih ljudi. Stiki s pionirskih KUD naj, bodo tudi v prihodnje kar najtesnejši.
Skupaj s krajevno skupnostjo in drugimi subjektivnimi silami bo potrebno urediti prostore, v katerih je moč izvajati kulturno dejavnost. Dosti več dramskih predstav bi lahko gledali; . tako domačih kot tujih, če bi bila dvorana ustrezno urejena.
J. Kuhar
Tridesettisoča knjiga
Skofja Loka — Ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju so v škofjeloški knjižnici vpisali v inventarno knjigo tridesettisočo knjigo. To je bila faksimilirana izdaja Zupančičeve pesniške zbirke Cez plan.
Kako pomembno je to število, nam pove dejstvo, daje bilo treba po vojni začeti iz nič, kajti okupator je skoraj popolnoma uničil ves fond nekdanjih škofjeloških /a i n i h knjiž n ic.
Celotna knjižnična mreža v občini šteje 43.165 knjig. Matična knjižnica se bo letos jeseni preselila v nekdanje prostore Ljubljanske banke. S tem se bo odprla možnost nakupa večjega števila knjig, kijih bo moč tudi primerno razstaviti, medtem ko jih je sedaj veliko v skladišču ali pa so zaradi pomanjkanja prostora začasno spravljene celo v Zgodovinskem arhivu v Skofji Loki.
Iz statističnih podatkov za leto 1977, ki so bili pravkar zbrani, je razvidno, da narašča izposoja v Škofji Loki (za 5000 knjig) in je dosegla lani 70.000 knjig. Izposoja pa upada na Trati in v Železnikih.
J. K.
Kranj — Osrednja knjižnica, Gorenjski muzej in Slavistično društvo ATrs
so v petek, 10. februarja, v renesančni dvorani mestne hiše   v Krm pripravili srečanje s prof. dr. Borisom Paternujem. Avtor dveh knjig Frm Prešeren in njegovo pesniško delo (prva knjiga je izšla 1976 in druga S leta) je seveda spregovoril predvsem o Prešernu, o poeziji med ISIOB * naših slovenističnih središčih po svetu. Pogovor je vodil Franc Drolc - Foto: F. Perdan
Srečanje amaterskih skupil
Jesenice — Vsako leto poteka po občinah, v regijah in v okviru Slovenije srečanje amaterskih gledaliških skupin, ki jih pripravi republiška Zveza kulturnih organizacij. Najprej so srečanja po občinah, sledi področno srečanje, ki bo na Gorenjskem v Kranju, sodelovale pa bodo dramske skupine iz vseh petih gorenjskih občin in iz Domžal.
Tudi na Jesenicah se na srečanje občinskih dramskih skupin že temeljito pripravljajo. Predstave, ki jih
bodo pripravile v posameznih krajevnih skupnostih dramske skupine, si bo ogledala posebna komisija in vse   predstave,   ki   bodo dovolj
kvalitetne, predlagala za srečanje dramskih skupin v Kranju. V jeseniški občini si bodo tako ogledali več predstav od 13. do 19. marca.
Na srečanju bodo po dosedu prijavah sodelovali amaterski odr Javornika, s Hrušice, z Jesenic a Žirovnice. Vsak se bo predstav, eno igro po lastni izbiri. Člani as? terskega gledališča Tone Cufarb* sodelovali s predstavo Hvarčanka jo je  režirala Vera Smukah Uprizorili jo bodo 11. marca ob MJj v gledališču Tone Ćufar. Amater* igralci   dramske   sekcije SvokF France Mencinger Javornik - I. roška Bela se bodo 11. marca tf uri v dvorani delavskega doma? stavili z igro Hočete igrati z režiji Francija Tušarja. Na bodo 17. marca v dvorani Raj potepuhov v režiji Janka in v Žirovnici bodo 12. msurca uri igralci dramske skupine isj niče uprizorili komedijo Zimaf za zmešnjavo v režiji Julfce rjgt nove.
Razstava v tržiškem paviljonu — V petek, 10. februarja, so i> fjNMri paviljonu NOB odprli razstavo del akademskega slikarja Hermana 53 djančiča iz Reteč pri Škofji Loki. Razstavo so Tržičani pripravili v Dočmgm slovenskega kulturnega praznika. Po otvoritvi je bil kulturni program, ki n
fa pripravili mezzosopranistka Sabira Hajdarovič in pianistka JfsfH ikič. Razstava bo odprta do 4. marca vsak dan med 16. in 18. uru k Foto: F. Perdan
Zadnji dnevi Tedna slovenske drame 'li
Kranjski gledališki teden se bo v teh dneh končal. Odziv na predstave je izjemen; tako na predstave repertoarja TSI) 78, "kot na spremljevalne prireditve TSD 78.
14. februarja bo uprizorjena Učna Ura Toneta Partljiča, ki jo bo izvajala pionirska skupina OS »Bratov Polnačič«. Ob 12. uri bo predstava za OS Stane Žagar, ob 15. uri pa za OS Lucijan Seljak. Zanimivo gledališko upodobitev šolske ure je napisal znan slovenski komediograf T. Partljič, režijsko pa je predstavo z učenci pripravila Milka Partljič. Isti dan bo v hiši organizatorja TSD 78 v Prešernovem gledališču gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane z uprizoritvijo »Iz take smo snovi kot kranj-
ski komedijantje« Mirka Zupantf* Predstavo bodo odigrali dvakrs Popoldne ob 15.30 uri za kra.n^ Gimnazijo, zvečer za festivalsko " činstvo. Sodobno zasnovano cico* liško problematiko amatersrvV slovenskem je z ljubljanskim ans blom režijsko pripravil Mile Kor-
15. februarja je dopoldne ob uri v kadilnici Prešernovega gled lišča okrogla miza na temo »Na za programom«, ki jo bo vodij Ta^ Kermauner.    Pogovor   bo stuš* ovrednotiti tiste slovenske d tekste,  ki  v  preteklosti niso igrani, a bi bili glede na kvaliteti obravnavano  problematiko v»' gledališke predstave.
Zvečer ob 19.30 uri pa se bomo čali z Stalnim slovenskim ščem iz Trsta, ki nam bo »Veroniko  Deseniško« Otona pančiča. Zanimiva predstava bo kakor še bolj potrdila letošnja novanja Zupančičevega rojstva izpričala vedno nov in svež našega velikega ustvarjalca med činstvom. Predstavo je režirai -Babic.
16. februarja pa bodo Teden I v< iske drame 78 sklenili maribo-ni s predstavo »2e čriček prene Mirka Mahniča, ki je gledališko redil odlomke iz mariborske čiti ce. Predstavo je režiral avtor.
Tako se deset dni Tedna siov**** drame 78 končuje. Prireditev J javnosti naletela na velik odi* saj so vse predstave »prerazpro* ne«. Letošnji teden, ki je SVoj uigram kvalitetno in kvantitetno i širil in poglobil obvezuje vsa slo*** ska gledališča in posebej organ* torja Prešernovo gledališče, da 3 v prihodnje nadaljuje z ^m
Pevski zbor tovarne Iskra — Foto: F. Perdun
potjo.
M. L
Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije
"PO VfcOČ/// TiK (H
Skozi priprta vrata se vidi razpadajoči žrtvenik, h kateremu so zahajali sorodniki, prijatelji, po trgovčevi smrti, se veselili in popivali.... da bi pokojni lažje prenašal težko žemljico nad seboj, da .. ., ja, zapleteno je njihovo verovanje. Duša potuje skozi Smrtnost, Blaženost do Večnosti, in ko jo najde — nikogar od mrtvih še ni bilo nazaj, zato je tam lepo, angelsko lepo!
Sopihamo po ogromnih kamnih naprej (ali nazaj, kakor se vzame)!
V hiši Vetti bradat študent prerisuje s sten Tricli-nium, slikarijo z zapleteno, neponovljivo sestavo barv in vezivnega tkiva. Deset, dvanajst barv so vsak dan zmešali na novo in — dobili enak odtenek — fantastično! Skupaj so mešali rumenjake, zdrobljene lupine školjk in nevemšekaj.
Zaljubljeni Amorčki so se nam posmihali v peristilu. Pa nas ni hotela zadeti nobena njihova puščica. Ne-sremneži! In kako bi bilo lepo! Bodoča gospod doktor in ... ja, to se pa ne sme kar pred vsemi povedati.
Zgodovina Pompejev je vtisnjena v tisoč let stare sledi kolen v tlaku.
ŽELODCI SE OGLAŠAJO . .. y samopostrežno, ki pa ni pompejska razvalina, se pnvlečemo lačni in naveličani. Mrzli (tenki, da se je videlo skozi) rezini govedine, paradižnikova solata, dve žem/jici, limonada — šest jurjev!! No, te pa lepo postrežejo. Sediš, ko ti servirajo. Grofovski občutki! Potlačene podzavestne strasti se razgorevajo.
»Kaj. če bi nas tudi doma takole stregli .. .« »Ja, pa posode ne bi bilo treba pomivati . . .!« »In bi se po kosilu zavlekli v okrogle, marmornate bazenčke, z vročo, mlačno in hladno vodo. pred žuboreč , vodomet, v senco košate palme, ali pa v savno s centralno kurjavo v stenah, brez kovinskih cevi. Po masaži pa hi odigrali še partijo košarke . . .«
»E, počasi, so že poznali igre z žogo?«
»Saj bi vse skupaj zavrteli za nekaj stoletij naprej!«
»Trapaste halucinacije!«
Tako. kot sta šla piščanca gledat nage kure v mesnico, gremo tudi mi. samo ne kur. ampak — pompej-skega človeka, skrivnostnega, mrtvega, negibnega, skremženega v blaznosti, zalitega s prsteno lavo, namesto oči ima dve črni vdolbini, porumeneli zobje tičijo C prhki, luknjičasti čeljusti.
»Fuj. kakšna mizerija . . .«
»Se nikdar nisem videla . . .. če odmislim okostnjake!«
»Spominja me na Aškerčevo smrt. pa na Hrastovelj-fki ples .. .«
Nebo je brez oblačka, kristalno jasno, prijeten duh eteričnih olj nam zbriše spomin na čepeče in ležeče prstene pošasti.
In sonce sije. Morje turistov se pretaka po teh ozkih, zaprašenih ulicah, kjer še danes čepijo prodajalniče olja in vina, pekarije. pivnice, žive. skrivnostne. Turisti Kkljocajo s fotoaparati, slikajo vsak kamen, v čudnih, gasilskih pozah se nastavljajo pred razpadajočimi vilami .. slike bodo rumenele v albumih. In čez dvajset, trideset let: — Se spominjaš, pri tem kamnu se je Andrejček polulal ... in v tem smislu naprej.
Na vsakem vogalu je stal vodnjak, v katerem je klokotala sveža, pitna voda. Nekoč! Danes jo lahko natankate v čutarice samo pri vhodu in na Forumu. Pa še tam stoji policaj in ti gleda naravnost v usta . . . Ja. nič ni zastonj v preljubi Italiji!
POZOR. HUD PES! Premišljujem, če ne bi za vsak primer odskočil, noga mi podzavestno zastane, mi pa stojimo pred razkošno vilo Tragičnega poeta, pred čudovitim belo-črnim mozaikom lajajočega psa na verigi. CA VE CANEM! (Pozor, hud pes!)
Premišljujem, pa ne morem ugotoviti, zakaj je kle-pal žalostne verze, ko pa je tako lepo in razkošno živel. Mogoče mu je vse to bogastvo žrlo živce, razjedalo njegov ustvarjalni, na pošastno revščino tempirani nemirni poetični duh, nimezis. Je že sam vedel'
HARMONIČNI ODEON. Zadnja postaja na našem romanju skozi znamenito antično mestece Enkraten je, v harmoniji prefinjenih amfiteatraličnih lokih, z oleandri in cipresami v ozadju, na sredini pa se bohoti razkošna scena za današnjo večerno predstavo, katero bo snemala tudi italijanska RAI.
Sedimo na lesenih klopeh na največjem obodu ODEONA in grizljamo lešnike. Premišljujemo, če ne bi prespali kar tukaj, si ogledali predstavo ... Pa — čas nas neusmiljeno preganja, do večera še moremo priti vSALERNO.
»Kaj pa spominki?« se spomni Marta. »Lončarske
tuna (Ulica sreče). V njem čepi enainosemdesetletni starec, umetnik ALBERTO. Gube na obrazu zrcalijo starost, koža je podobna zdrsanemu pergamentu. Molči, ko vstopimo v svet krožnikov, vazic, kipov, amfor .. . Izkušnja se bojuje z mladostjo. Nismo pričakovali, da nam bi razkril srce. Samo domov bi radi odnesli pristen duh POMPEJEV. Govorimo mu o ljubezni, strasteh, iskanjih mlade generacije, o svobodi, tudi o Jugoslaviji. Tu pa tam mu kaj narišemo, krilimo, roke, kretnje živčno begajo po zraku, zabelimo vse skupaj še z osnovnošolsko italijanščino, pa se prisrčno razumemo ves čas klepetanja. Posluša. Prebijamo njegovo nezaupanje, počasi, a vztrajno. Alberto se smehlja. In ustnice se začno premikati.
»Umrl bom, duh po zemlji postaja vse težji, vendar bosta v mojem srcu vedno brstela upanje in pomlad, čeprav vem. da mi bo življenje ušlo. kot solza utone v reki.«
Žalostno mrmra. Izsušen obraz sanja, oči begajo skozi motno svetlobo, ustnice vročično premikajo zgri-zeno ugaslo pipo, med zadnjimi tremi orumenelimi piškavimi zobmi. Na policah okrog nas pa razstavljeni lebdijo samo unikati: amfore, vaze, maske, skulpture, živalske figure, na sredini pa tiho spi s prsteno lavo zalit pompejski človek. Samo obrazna maska izraža peklenske muke v trenutkih smrtnega boja z žarečo vezuvsko lavo in s strupenimi plini tistega usodnega leta 79.
»Sam sem ga odkopal, med vrči v pompejskih razvalinah!« si mojster Alb rt o počasi prižiga pipo. »Lepo je njemu, neminljivemu med minljivimi!« Z roko nežno pogladi kup surove gline v kotu.
»So lončarji, ki iz tega mesa delajo glinaste packe, in peščica takih, ki znajo narediti SONCE!« »In kam spadate vi?« Nasmehne se. roka vztrepeta. »Nekam v sredino.«
ALBERTO. Nepozaben, izbrušen kristal iz mozaika tisočih obrazov, vseh barv in ras, ki smo jih srečevali v Italiji. Bežeča senca resničnosti, vrč, do roba napolnjen z vodo. na izsušenih cestah življenja, še vedno igriv otrok, ki ga je srečno naključje pahnilo med surovo glino in tople barve, v stanovanja tisočev na vseh petih kontinentih sveta.
»Dobro si oglejte ITALIJO!« nam je močno stisnil roko ob slovesu, »dobro, dokler je ITALIJANI ne pokončajo!«
Gledam poslikan krožnik iz žgane gline. Visi na steni, nad mizo, na kateri tipkam tale potopis. Poraščen pesnik z zakrpanim klobukom čepi v sredini, nad njim prešernovska muza z oljčno vejico v desnici. S hrbtom je obrnjen v sobo in odbaja. ne da bi zares kdaj odšel. Ko Alberto, ki ga je s tresočimi rokami izoblikoval iz surove gline, ga pred mojimi očmi z razpokanimi prsti poslikal z grškimi motivi in mi ga skoraj podaril. Spomin visi na steni. Večno . . .
Mrači se. ko z vso prtljago rinemo na železniško postajo.
»Vlaka ne bo. ker štrajkamo!« je vljuden starejši železničar.
Ne mine pet minut, ko prisopiha na peron. Prvi danes. Imamo pa res srečo.
Razmajane lesene klopi, umazanija. Ze po vlakih se vidi. da lezemo vse globlje na jug, v revščino.
umetnine.''!:«
Vsa zadnja svetloba se zapre v sončnem zahodu. Hitimo po ozkih uličicah novih POMPKJEV.
UMETNIK ALBERTO Stojimo pred dvestopetinpetdeset let starini lončarskim ateljejem na koncu zakotne ulice Via dela For-
Amfora iz delavnice umetnika Alberta v Pompejih. Unikat, izoblikovan iz surove gline m poslikan s toplimi barvami.
TRETJA NOC STRAHOV
Campanija. Neonske luči se prižigajo, ko zapelje vlak v SALERNO. Železniška postaja leži tik ob morju, zato upamo, da s prenočevanjem ne bo težav.
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
(57. zapis)
Le kdo bi od nagajivega dijaka pričakoval, da bo kdaj pisal slavo-spev svojemu profesorju — pa četudi kar šestdeset let pozneje. O hudem kot poper, hkrati pa srčno dobrem človeku, ki smo ga tačas rusofilski dijaki občudovali zaradi njegovega šolanja pri slavnem Rje-pinu v Petrogradu. Tega slikarja pa smo poznali po reprodukcijah njegovih zgodovinskih podob v Slovanu in v Dom in svetu. Občudovali smo torej tudi Rjepinovega učenca, hkrati pa nagajali drobnemu, šilono-semu možičku, z narejeno strogostjo na obrazu, v roki pa vrvico s psičkom.
Zdaj pa začenjam pisati hvalopoj-ko o njem, s prošnjo za pozabo, če sem ga kdaj preveč žalil in se mu smejal...
Akademski slikar (1874 do 1935)
Peter Zmitek
SLIKAR PETER ŽMITEK
Rojen v Kropi, v zgornjem delu (tedaj še) trga, na desnem bregu Poprovke (drugo ime za Kroparico), v hiši št. 38. Danes je v njeno pročelje vzidana spominska plošča, ki pravi:
TU JE BIL ROJEN PETER ZMITEK SLOVENSKI SLIKAR 1874-1935
Le 61 let je dočakal (26. aprila 1874 - 24. decembra 1935). Slikarska pot je vodila Žmitka skozi Prago (prof. Hvnais) v ruski Petrograd (profesorja Rjepin in Makovski). Daleč je proč od tovarišev, ki so našli svoj impresionizem v mona-kovski šoli. Zato je Zmitek hočeš-nočeš moral vse življenje ubirati bolj svoja pota. Nepriznana pota . . . Brez tovarišev.
Služba profesorja risanja na ljubljanski realki je bila zanj nekaka rešitev — hkrati pa umetniška ohromitev. Bil je kot zadušen vrisk . . .
Po previsokih zvezdah zato ni nikoli segal, ostajal je na zemlji. Le lov in psički so mu bili v razvedrilo. Nemara tudi v uteho?
»Nehavanje« je bilo pri njem podobno ognju v ješi, ki ugaša. Tiho, mirno je umrl — kot je živel vsa poslednja leta, dve celi desetletji učiteljskega službovanja. Brez zvestih spremljevalcev, brez množic častilcev. Preprosto, iskreno doživljanje slikarskih lepot je utonilo v temo. Njegovo ime — delno tudi po zaslugi prejedkega Cankarja — pa v pozabo. Skoro v pozabo. Kajti le malo nas je še, ki vemo zanj in za ognjene barve njegovih prvih platen, za njegove folklorne motive in lovske scene.
LITERARNI ZAVEZNIK
Slovstveni zgodovinar in esejist dr. Ivan Prijatelj (1875 do 1937) je v Ljubljanskem zvonu I. 1904 v članku »Moderna manira in Zmitkov Poc« takole spregovoril o našem slikarju:
da je Peter Zmitek mož z železno voljo in s kar nenaravnim veseljem do dela. Nam je takih mož prekrva-vo treba. Nam je treba ljudi, ki stokrat lačni, stokrat žejni, stokrat odgnani, stokrat razočarani — stokrat iznova verujejo, da pride čas, ko bodo siti, sprejeti, pogoščeni in priznani. Tega seve nikoli ne bo ... Ali dobro je vendar, ako verujejo. Tak fanatičen vernik je slikar Peter Zmitek, doma iz Krope.
V Ljubljano je šel, na Dunaj, v Peterburg in v Prago iz samega poguma. Imel ni ničesar in nikogar ne tukaj ne tam. In če ni imel kaj jesti, pa je šel na kor pet — pa mu je odleglo. Naposled, saj so bili vsi naši umetniki v prvi vrsti kaj drugega, potem šele umetniki. Zakaj pa ne bi
bil eden tudi cerkveni pevec? — O počitnicah je prihajal gledat domovino vselej z drugimi, bistrejšimi očmi. Ostre so te njegove majhne, urne oči, kadar iščejo, iztičejo po poteh, ki bi se dalo po njih pri nas kam priti; pa ponižno neustrašne, kadar ni zopet nič, a mehke in otroško srečne, kadar se zasveti v njih odsev stvariteljske zamisli. Slikar Peter Zmitek nenehno išče ...
ŽMITEK IN CANKAR
Povsem drugače pa je sodil o našem Zmitku Ivan Cankar. Veliki umetnik — njegove sodbe so bile dokončne! Mar res? Kaj se tudi tako velik človek kot je bil Cankar ne sme včasih zmotiti ali celo krivico napraviti?
Zagledan je bil naš pisatelj bolj v revolucionarne impresioniste, ki so v svojem času pomenili zares svež veter v slovenski umetniški srenji. Toda realistični Zmitek, učenec velikega Rjepina, mu ni bil všeč. Vrgel mu je očitek obrtništva. Cankar Zmitku ... Pa vendar sme in še kako sme cveteti sto in več cvetov! Žlahtno dehtečih, kot tudi preprostih, »obrtniških«.
Krajinarstvo impresionistov (resnici na ljubo: slovenski impresionisti so bili za tujino zamudniki — kdaj že je svet zvedel za francoske impresioniste!) Iskreni realizem . Petra Žmitka je, kot kaže, zmotil vsesplošno našo vnemo za impresionizem. Moderno, revolucionarno!
DRUGA PLAT ZVONA
Ne morem drugače — že zaradi zoprnikov — da ne citiram spet Prijatelja: O sloviti Žmitkovi sliki »Prošnji cerkvici« piše:
To so naši ljudje, kakor hodijo že stoletja in stoletja zvečer s težkimi koraki od dela domov: počrnjeni, glinasti, resni obrazi, ki se zvečer pred hišami trudno upro v mrak, kakor da bi pričakovali od nekod nadnaravne rešitve iz trdega življenja. Nad drugim so že tako in tako obupali.
Sonce zahaja, cesta se vidi, kako se vije proti vasi vsa bela in zaprašena. Popoten človek prihaja. Odkod? Pač iz daljnega, lepega sveta. A to ni noben popotnik, ki si ogleduje svet in vriska po cestah, ampak samo berač, star mož. Pri prošnji cerkvici, ki jo je naredil sam, pozvanja in srenja se zbira. To je tem ljudem muzika in molitev obenem.
Samo posvetno se naše ljudstvo, ki mu itak nikoli ni bilo na svetu dobro, ne zna veseliti. Tudi Belo-kranjci plešejo kolo na čast majki božji. Nismo taki kot Francozi: danes ples, jutri giljotina, juhe! Po naše bi se reklo raje: danes ples, jutri nebesa! Saj tudi slišimo: za mizo smo sedli, smo svete pesmi peli...
Zmitkova slika je barvna simfonija slovenskega uboštva, ki hodi na božja pota... In naposled se zdi tudi to pomembno: da sedi v njej na sredi vseslovenski berač .. .
Rojstna hiša slikarja Petra Žmitka v Kropi
IN SE SPOMIN
Pozneje, v naslednjem zapisu, bom obudil svoj mladostni — pravzaprav otroški — spomin na slikarja Žmitka. Za zdaj le to povem, kako bistrook je bil ta po postavi bolj nizek možak. Nobenega nemira v razredu ni preslišal, nobene navihanosti ni prezrl. Sokoljeoki profesor nas je držal v šahu, kot se to pravi. Četudi ni bil visokorasel. . . Sicer pa je že Prešernov stric Jakob (ki je bil sam bolj majhen) rekel, da se možaka meri šele od ušes navzgor! To se pravi, koliko ima v glavi! Ne dolžino skeleta!
Pa še ena od anekdot o slikarju Zmitku. Atelje v Kropi je imel kar v nekdanjem hlevu. Imel pa je težave tudi z modeli, ki jih nikakor ni mogel zadosti nagraditi. Celo berači-mo-deli so mu ušli, češ da v eni uri več naberačijo kot pri njem zaslužijo... In so šli berai it. ..
II. smučarsko prvenstvo ljubljanskega armadnega območja
Marko Petri č: vedno
boljši pogoji za šport v JLA
STARI VRH — V vojaftnicah in karavlah Jugoslovanske ljudske armade spoznavajo, da sta telesna kultura in sport vedno bolj pomembna, saj našim čuvarjem Jugoslavije Sport in telesna kultura dajeta še večjo telesno pripravljenost. Ta pa je Se kako potrebna pri premagovanju vseh ovir in pri krepitvi bojne pripravljenosti nase armade.
Tega se zavedajo tudi v kasarni Stane Žagar v Kranju. Tu imajo referenta za šport, ki v vojašnicah v Kranju, Tolminu, Bohinjski Beli, Bovcu in Škofji Loki skrbi za športno udejstvovanje svojih vojakov.Vsi ti pa na zimskih in letnih prvenstvih ljubljanskega armadnega območja in na vsearmijskih prvenstvih dosegajo odlične uvrstitve. Da je tako, ima njihov referent za šport Marko Petrič veliko zaslug, da so vojaki, ki služijo vojaški rok na tem območju, med najboljšimi športnimi kolektivi v naši armadi.
Marko je bil sam aktivni tekmovalec v atletiki, vojaškem mnogoboju ter smučanju in smučarskem teku. Da pa imajo v teh kasarnah tak posluh za šport, gre zasluga tudi komandantu kasarne Stane 2agar v Kranju Momčilu Marjancu in špiru Nikoliču. Oba imata izreden posluh za vso športno udejstvovanje svojih
vojakov.
»Kot pravi Marko, ne delajo razlik med zimskimi in letnimi športi. Vsi so enako ovrednoteni.« Prav sedaj se je na Starem vrhu končalo letošnje drugo smučarsko tekmovanje ljubljanskega armadnega območja. In prav vojaki VP Kranja so bili najboljši v ekipnem delu tekmovanja, po prvih mestih pa so posegali tudi v smučarskem teku, patrolnem teku, biatlonu in veleslalomu. Res je, da imajo v teh kasarnah odlične smučarje, ki se aktivno ukvarjajo z zimskimi športi, vendar to ni pravilo, da morajo zmagovati.
»Če našim tekmovalcem, ki služijo vojaški rok, ne bi dali toliko časa, da bi lahko trenirali, bi prav gotovo ne dosegali takih uspehov,« je geslo vseh v kasarnah. »Lahko je imeti izdelanega tekmovalca, in če ta ne trenira, prav gotovo ne hi bilo tega,« je dejal Marko Petrič. »Uspeh pa je še toliko večji, saj imamopovsod podporo vseh starešin. In če tega ne bi bilo, potem tudi uspehov ne bi bilo.«
»Čeprav so zimska tekmovanja na vrhuncu, že sedaj naši vojaki športniki rosno vadijo za letne športe. Ne smemo gledati samo na zimsko sezono. Torej, priprave za letne športe so v polnem teku,« je nadaljeval M arko.
In tako je tudi prav. Kot smo že uvodoma dejali, naša armada potrebuje telesno sposobne fante. In če imajo vsi tako urejeno kot v teh vojašnicah, potem se ni treba bati, da fantje v uniformah ne bi bili pripravljeni za vse vojaške in športne napore.
1). Hutner
Kranj ekipni zmagovalec
STARI VRH - Začelo se je po pričakovanju, saj so otvoritveni tek na 10 km dobili favoriti. Cvajnar, C. Podlogar, L. Kordež, vsi so iz kranjske garnizije, so prepričljivo opravili z vsemi tekmovalci. Niso se predali, čeprav so bili napadeni od drugih z vsemi močmi. Toda tudi favoriti niso štedili z močmi in osvojili pričakovana najboljša mesta. Svoji garniziji pa so po prvem tekmovalnem dnevu prinesli toliko točk, da je ekipa Kranja krepko prišla v vodstvo.
S prednostjo dveh minut je bil na vojaških smučeh in obleki najhitrejši obetajoči reprezentant iz Žlebov pri Medvodah Božo Cvajnar. Že na začetku je bil nesporen favorit. Čeprav ga je pred dnevi dajala še angina, ni hotel priznati premoči ostalim. Za njim seje uvrstil že drugi tekaški reprezentant Cveto Podlogar, odlični tretji pa je bil Lepold Kordež. Tudi ostali niso razočarali, nekateri med njimi pa so po prihodu v JLA prvič na noge nataknili smuči in se spoprijeli z belo opojnostjo.
REZULTATI (10 KM): 1. Cvajnar 35:42,03, 2. Podlogar 37:51,84, 3. Kordež
Smučarski reprezentant iz Žlebov služi vojaški rok. Kranjski garniziji je v teku na 10 km pritekel prvo mesto, bil pa je tudi zaslužen, da je ekipa Kranja v teku patrulj osvojila prvo mesto.
XXXIII. državno prvenstvo v smučarskih tekih
a»3 a^nCi ^if*
ko
7, a Djuri
ŽLEBE - Mala vasica nad Medvodami je štiri dni gostila najboljše jugoslovanske smučarske tekače, ki so se borili v konkurenci članov, mlajših članov, starejših in mlajših mladincev, članic, starejših in mlajših mladink na triintridesetem državnem prvenstvu v smučarskih tekih.
Čeprav jc tudi tu organizatorju SK Olirn-piji iz Ljubljane ponagajalo vreme, so odlično spravili pod streho tudi to prvenstvo. Na izredno težki progi, polni vzponov in težkih mest za tek, je nastopilo nad 120 tekmovalcev in tekmovalk iz petnajstih jugoslovanskih tekaških središč. Po osvojenih medaljah so največ dobili predstavniki organizatorja, saj so pobrali štiri zlate, dve srebrni in tri bronaste kolajne. Med posamezniki je bil najboljši Tone Djuričič iz Mojstrane, saj je postal prvak v teku članov na trideset in petnajst kilometrov, svoji štafeti pa jc pritekel tudi srebrno odličje.
i i
Mojsterčan Tone Djuričič je bil najuspešnejši tekmovalec med člani na triintridesetem državnem prven stvu v smučarskem teku v Zlebeh. Tone je dobil tek na 30 in 15 km, svoji štafeti pa je pritekel tudi srebrno odličje.
PRVA ZMAGA TONETA
Najzahtevnejša moška disciplina, tek na trideset kilometrov, je postregel s sila zanimivim obračunom naših štirih najboljših tekačev. Za prvaka so se namreč potegovali Jelene, Tajnikar, Djuričič in Vinko Poklukar. Med to četvorico je bilo treba iskati zmagovalca. Od favoritov je prvi moral v težko smučino mladi Moj-strančan Tone Djuričič. Imel je težko nalogo, saj je imel vse zasledovalce za seboj. Toda Tone, ki je osvojil prvi republiški naslov v teku na petnajst kilometrov na Jezerskem, je ponovno dokazal, da je v odlični formi. Čeprav so ga ostali preganjali na vso moč ni odnehal. Se najbolj se mu je približal branilec naslova Franc Tajnikar iz Gorij, toda tudi ta ni mogel odvzeti naj-žlahtnejše kovine, zlata, Tonetu. Tone je povedel že po prvih desetih kilometrih in a takim tekom tudi nadaljeval vse do konca, ko je na cilju nato lahko zmagoslavno dvignil roke. Postal je prvič državni prvak. In to zasluženo. Drugi je bil Tajnikar tretji pa Poklukar, medtem ko je tri-Kla> -.u Maks Jelene, odstopil že pri dvajsetih kUometrih. Ni ga bilo več v drugi krog.
SE DRUGI NASLOV ZA DJURIČIĆA
Po enodnevnem odmoru se je v soboto na 'Kllično pripravljeni'' Hmučinah nada-..'.tnntride.scfo HržH\4»<> prvenstvo v
V Zlebeh je Franc Tajnikar obakrat osvojil drugo mesto. Kot kaže, sta z Djuričičem oba v izvrstni formi in bosta našo tekaško disciplino zastopala tudi na svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Lahtiju.
smučarskem teku. Na sporedu so bile krajše proge za vse kategorije. Najzanimivejše je bilo vsekakor v teku članov na petnajst kilometrov. Vprašanje je bilo, ali bo nosilcu zlata iz prvega tekmovalnega dne Tonetu Djuričiču uspelo, da bo zmagovalec tudi tega teka.
Kaj kmalu je bilo ugibanj konec. Tone se je ponovno pognal z vso silo v smučino, ki je bila nalašč zanj. Suhi sneg mu najbolje odgovarja. Ni in ni se hotel predati in na cilju je bil ponovno najhitrejši, saj je premagal ponovno Tajnikarja. Jelene je bil tretji, četrti pa Vinko Poklukar.
Mlajši člani so imeli enako dolgo progo kot njihovi starejši vrstniki. Tu se je ponovno izkazal član kranjskega Triglava Ivo Čarman, ki ni dopustil, da bi mu kdo odvzel naslov. Za nameček je tekel izredno dobro, saj je dosegel tretji najboljši čas med člani in mlajšimi člani. Ivo je ponovno dokazal, da se razvija v odličnega tekača. Pri starejših mladincih se je bil ogorčen boj  med  Dušanom  Podlogar jem in
Naša najboljša tekačica Milena Kordež iz kranjskega Triglava ni
imela težkega dela, da je na državnem prvenstvu v Zlebeh v teku na  10 km ponovno osvojila prvo
mesto.
njegovim kolegom Djuričičem. Vendar je imel Podlogar več moči in je osvojil državni naslov. Po pričakovanju je pri mlajših mladincih slavil Jani Kršinar iz Olimpije, pri članicah pa Milena Kordež ni imela težkega dela, da spet osvoji najvišji naslov v SFRJ. Pri starejših mladinkah je bil ponovno zanimiv obračun med Metko Munih in Jeli Jelovčan. Tokrat je slovenska prvakinja Kranjčanka Jelovčanova morala priznati premoč Ljubljančanki. Tadeja Moder iz Dola pa je dokazala, da v konkurenci mlajših mladink nima prave konkurence, čeprav je tu dobro tekla tudi njena klubska kolegica Radika Korpnik.
TUDI ŠTAFETE RAZBURLJIVE
Za zaključek letošnjega prvenstva SFRJ v tekih so se udeleženci pomerili še v Sta-fetnih tekih. Jelene, Rebršak in Čarman pri članih na 3 x 10 km niso imeli težkega dela, da so osvojili državni naslov. Čeprav je v ekipi članov Jesenic tekel tudi njihov trener Alojz Kerštajn, so po zaslugi odličnega Toneta Djuričiča Jeseničani osvojili drugo mesto pred Mariborčani. Pri članih je treba pripomniti, da tu niso nastopili Gorjanci, saj niso imeli tretjega moža. Čeprav imajo osem članov, sta na tekmo štafet prišla le Tajnikar in Vinko Poklukar. Ostali so jih pustili na cedilu in se raje udeležili »Trnovskega maratona«. Če bi bili vsi trije, bi zanesljivo osvojili prvo mesto. Pri mlajših mladincih in mladinkah so slavili predstavniki Olimpije, Gorjanci so bili najhitrejši pri starejših mladincih, pri mlajših članih pa odlični tekmovalci
Dola- D.Humer
Koto:. F. Perdan
'-N
REZULTATI PRVENSTVA SFRJ V TEKIH
člani (30 km): 1. Djuričič (Jesenice) 1;44:27, 2. Tajnikar 1;45:22, 3. V. Poklukar (oba Gorje) 1;47:02. 4. Reberšak (Triglav) 1;49:40, 5. Burgar (Gorje) 1:57.19. člani (15 km): 1. Djuričič (Jesenice) 50:40,49, 2. Tajnikar (Gorje) 51:05,79, 3. Jelene (Triglav) 52:22,54, 4. V. Poklukar 52:29,77, 5. Kalan 53:09,80. 6. Burgar (vsi Gorje) 53:51,12, 7. Rebršak (Triglav) 54:19,62, 8. Kolander (Lovrenc) 54:42,34, 9. Mrak (Jesenice) 55:24,78, 10. Zupane (Triglav) 58:41,49;
mlajši člani (15 km): 1. Čarman (Triglav) 52:10,87, 2. Brezovšek (Olimpija) 56:53,72. 3. Soršak (Maribor) 57:38,27. 4. Piber (Gorje) 54:45,17, 5. Pustovrh (Olimpija) 1;00:28,77; st. mladinci (10 km): 1. I). Podlogar (Gorje) 34:20,98, 2. D. Djuričič 34:25,12, 3. D. Mrak (oba Jesenice) 35:25,36, 4. Kodman (Gorje) 36:05,44, 5. Vidmar (Dol) 36:37,88; ml. mladinci (5 km): 1. Kršinar (Olimpija) 18:21,29. 2. Lamprečnik (Kamnik) 19:14,13, 3. Klemenčič (Dol) 19:14,61;
članice (10 km): 1. Kordež (Triglav) 38:23,84, 2. Sporčič (Polet) 46:24,93, 3. Dovžan (Jesenice) 1;00:55,10, st. mladinke (5 km): 1. Munih (Olimpija) 20:37,14, 2. Jelovčan (Triglav) 20:55,11, 3. Rlaževič (Polet) 23:12,33, ml. mladinke (5 km): 1. Moder 20:34.39, 2. Korpnik (obe Dol) 21:18,32, 3. Sušina (Olimpija) 21:34,68, 4. Bešter (Triglav) 22:43,44;
štafete - člani (3 x 10 km): 1. Triglav (Jelene. Rebršak, Čarman) 1;45: 20,41, 2. Jesenice 1;54:13,26, 3. Maribor 1;54:30,54, ml. člani (3 x 10 km): 1. Dol 1;55:39,18, 2. Olimpija 2;03:59,12, 3. Polet 2;0.1:29,08, st. mladinci (3 x 5 km): 1. Gorje (Bratina, Rodman, D. Podlogar) 57:19.80. 2. Ihan 58:04.48. 3. Jesenice 59:03,05, ml. mladinci (3x5 km): I. Olimpija 1;01:06.34. 2. Kamnik 1;02. :24,44. 3. Triglav 1;02;25,26, ml. mladinke (3 X 5 km): 1. Olimpija 1;07:23,78, '-•        1:09,09,05, A. Triglav I;09:21.85.
•h
Drugi tekaški reprezentant je tako kot Cvajnar nastopil v dveh disciplinah. Cveto Podlogar je bil drugi na 10 km, tekel pa je tudi v zmagoviti ekipi Kranja v patrulji.
38:39,95, 4. Pogačar (vsi Kranj) 38:58,90, 5. Pavliha (Postojna) 41:36,12, 6. Burič (Kranj) 42:03,86, 7. Krapež (Maribor) 45:50,76, 8. Jelene (Kranj) 46:10,18, 9. Vidmar (Postojna) 46:14,23, 10. Bantan (Maribor) 46:38,78.
%
KRANJ POVEČA VODSTVO
Tudi druga disciplina na tem vojaškem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja biatlona je imela favorita. To je bil mladinski državni reprezentant v tej disciplini Franci Kemprle iz kranjske garnizije. Najbolje je tekel, vendar ni bil najboljši v streljanju. Za veliko presenečenje je poskrbel njegov sotekmovalec Osovnikar, ki je imei drugi najboljši čas, in tudi na obeh streliščih je dobro meril v tarče. Mariborčan Valjavec je bil tretji in tako svoji ekipi prinesel toliko točk, da je bila po tej disciplini na drugem mestu. Zelo dobro četrto mesto je osvojil član Kranja, bivši skakalec Triglava, Klemen Kobai. Veliko smolo je imel drugi favorit te discipline Manfreda. Imel je težave s smučarskimi vezmi, tako da je bil na koncu šele trinajsti. Poleg te nevšečnosti pa je Se slabo streljal.
REZULTATI: 1. Kemperle 42:13,38. 2. Osovnikar (oba Kranj) 44:02,87, 3. Valjavec (Maribor) 48:56,67, 4. Kobal 54:46.65, 5. Mahorič 50:54,92, 6. Komac 51:38,94, 7. Ribnikar (vsi Kranj) 51:38,94, 8. Urbane (Postojna) 51:52,27, 9. Domiter (Postojna) 52:35,41,10. Pinter (Kranj) 52:36,00.
Tudi Zvone Kemperle je državni reprezentant. V najtežji disciplini v teku biatloncev je osvojil za Kranj pomembno zmago. Bilje najhitrejši, za nameček pa je še dobro streljal.
V PATROLNEM TEKU KRANJ
IN SOBERL
Zadnji dan prvenstva sta bili na sporedu dve disciplini. Vojaki so morali svoje sposobnosti pokazati v patruljnem teku in dveh vožnjah veleslaloma. Čeprav je čez dan in Se na predvečer zaključnih bojev močno snežilo, vojaki in njihove starešine niso štedili z močmi. Vsi od prvega do zadnjega so na cilj prihajali z zadnjimi atomi moči. Bili so borbeni do konca, in tu se pozna, kako dobro je pripravljena naša armada.
V patruljnem teku. v katerem nastopa pet tekmovalcev, ki morajo na 10 km dolgo tekaško smučino, s polavtomatsko puško in na voljo imajo pet strelov, njihov starešina pa z avtomatsko puško in ima na voljo deset strelov. Tu so se ponovno najbolje izkazali Kranjčani. Bili so najhitrejši, medtem pa niso zgrešili nobenega strela. Odlično so streljali še Mariborčani ter Vrhničani, medtem ko so im«"'' Postojnčani 1.40 minute pribitka, Ljubljančani pa dve.
REZULTATI: 1. Kranj (Cvajnar, . car Pogačar, Buli*, Alič in stareaina 8t*a-lo Velemirovič) 54:32,39, ». Manss 10116.91, 3. Postojna 1;04:22,»4. 41. Vrt* k.l;M*Ml. 5. LjubUan« l;lfcftl*SS.
Tudi v obeh veleslalomih, čeprav ac ji bilo zaradi novo zapadlega snega trski izredno potruditi, je zmagal favorit Matjrt Soberl. Matjaž je bil v obeh vožnjah najhi-trejši in je tako zasluženo osvojil ■aJiJj naslov. Tudi tu je »a presenečenje poakrka gauperl, ki je drugi. Izredno volaj. pa* v drugem nastopu poka^ I^lajnar, fc služi vojaški rok v Ljubljani. Polajnar « imel v prvem veleslalomu smolo, psi' izgubil precej dragocenih sekund, kljub temu je bil po prvem na eni» mestu. V drugi se je popravil in na bil peti najhitrejši veleslalom^.
REZULTATI: 1. Soberl 1:53,68, «. Sa* nerl 1:59,01, 3. Habjan 1:5»,64,4. Miki«(i* Kranj) 2:02,46, 5. Polajnar (Ljubijsn* 2 02 61, 6. Upnik (Kranj) 2:03,0», 7. Ker* van (Maribor) 2:04,1», 8. Gaiperlin (Krn« 2 06,22, 9. Valant (Kranj) 2:0536. It Škrjanc (Postojna) 2:06,06.
VSEEKIPNI VRSTNI RED: 1. Kranja« 2 Maribor 53», 3. Postojna 561, 4. Vrhniki 394, 5. Ljubljana 380, 6. Novo mesto 15» -pri novomeščanih je treba pripomniti. •» niso imeli tekmovalcev v solo  teka w»
10 km in teku patrul.
D. H u mer Foto: F. Perdan
Tržičan Alojz Polajnar je bil pni vstopom v JLA aktivni tekmovalec: alpskih disciplinah. Vojaški rok služi v Ljubljani. V veleslalomu « skupaj s Sobrom bil med favoriti :a prvo mesto. Toda že v one* nastopu je padel, v drugem /xj jej*' vse od sebe in osvojil še vedno dob* peto mesto.
CRNI VRH NAD IDRIJO - Se
najbolj množični jugoslovanski smučarski prireditvi v teku je iw maratonu na Črnem vrhu v vseh kategorijah nastopilo 2267 tekačev. Hi najdaljši progi, maratonu na 42 krnje zmagal Marjan Burgar U Gon. drugi je bil Kolander iz Lovrence na Pohorju, na presenetljivo tretji mesto se je uvrstil Kranjčan Roman Seljak. Pri članicah je v teku nc 21 km zmagala potnica za svetovne prvenstvo v klasičnih disciplinah Milena Kordež iz Jamnika, pr moških pa Pavle Kobilica iz Gonj V teku SLO pa je slavil vojak Lei> pold Kordež iz garnizije Kranj. >k _ Foto: F. Perdan
* ihmočia ki so nastopale na ur»
Ekipe pripadnikov ljubljanskega vojnega <' .'j ^ ^ HV(Jjimi starešina* gem smučarskem lekm»vaniu na Starem       • ^   (alcev za Kamnitniko*
udeležil,- tudi talne komemoracije pn »pomeni*
Na Starem vrhu vsa evropska pionirska alpska smučarska elita ter Kanadčani
2e četrto mednarodno tekmovanje FIS za mlajše in starejše pionirje ter pionirke na Starem vrhu — Skrbne priprave organizatorja SK Alpetourja — Častni pokrovitelj je predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marine — Pokroviteljstvo je prevzela ljubljanska Emona  —  Pomoč vseh družbenopolitičnih
organov v občini
Rokomet v številkah
Pohvala Preddvoru in Tržiču
POKAL LOKA
SKOPJA LOKA — Domači smučarski klub Alpetour se s pomočjo vseh družbenopolitičnih dejavnikov v občini vneto pripravlja na že četrto mednarodno FIS tekmovanje za mlajie in starejie pionirje in pionirke, ki bo od 17. do 19. februarja na smučiščih na Starem vrhu. Pokroviteljstvo je prevzela ljubljanska Emona, v častnem predsedstvu organizacijskega odbora P« je tudi predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marine.
to naio največje smučarsko tekmovanje pionirjev v slalomu in veleslalomu v Evropi so organizatorji povabili vse najboljše mlade alpske tekmovalce iz ČSSR, Italije, Avgtrije BnleariiV. Romuni-
je, Francije in seveda Jugoslavije ter se nekatere evropske države ter Kanade. Torej se v soboto in nedeljo na smučiščih Starega vrha obeta izredno zanimivo tekmovanje najboljših mladih alpskih smučarjev.
Organizator in njegov štab, skupaj s predsednikom organizacijskega odbora Janezom Šterom, dela s polno paro. Treba bo urediti proge na Starem vrhu, za vsak slučaj pa bodo pripravili se rezervne proge na Soriški planini.
To že četrto tekmovanje bo v Loko in na Stari vrh privabilo obetajoči alpski naraščaj. In če pogledamo nazaj, so prav današnji tekmovalci, ki imajo glavno besedo v svetovnem alpskem ženskem in moškem belem cirkusu prišli iz vrst pionirjev, ki so prve svoje sposobnosti pokazali prav na prejšnjih tekmovanjih pionirjev na Starem vrhu in pionirskih kriterijih po Evropi. Iz teh vrst je prišla cela vrsta znanih tekmovalk in tekmovalcev, ki sedaj krojijo svetovni alpski vrh. In sedanji mladi rod naj bi nadaljeval tradicijo le-teh.
Kot kažejo prijave, bo tudi za konec tedna v tem koncu škofjeloške občine sila živahno in borbeno. Mladi tekmovalci in tekmovalke prav gotovo ne bodo hoteli zaostajati za svojimi že prekaljenimi vzorniki. D.Humer
KRANJ — V zahodni moški in ženski republiški rokometni ligi so odigrali že dve koli spomladanskega dela prevenstva. Prvaki v zahodni skupini so postali roko-metaši Tržiča, med rokometašicami pa igralke Preddvora. Iz poročila tekmovalne komisije Liga odbora povzemamo, da so rokometaši odigrali v devetih kolih 35 tekem, od katerih so se tri končale neodločeno, medtem, ko tekma Obala : Prule še ni registrirana. Doseženih je bilo 1532 golov, od tega 311 iz sedemmetrovk. Največ golov je dosegel igralec Tržiča Vidic in sicer 72 golov. Ostali strelci: Maje (Tržič) 56, Rnjak (Prule) 54, Kalin (Lipa) 43 itd. Kot tretji najboljši strelec Tržiča je King s 30 goli na 12. mestu.
Na lestvici za fair plav so po prvem delu na prvem mestu igralci Ilirske Bistrice z 18 minutami izključitev in 9 opomini, Tržičani pa so na četrtem mestu z 32 minutami izključitev in 10 opomini. Najbolj groba ekipa po prvem delu prvenstva je bila ekipa Lipe iz Ajdovščine. Največkrat je bil izključen igralec Grzentič (Obala) kar 18 minut, Tržičan King pa je na petem mestu z 10 minutami izključitev in tremi opomini.
Na 35 tekmah je bilo dosojenih 462 sedemmetrovk. Od tega so jih rokometaši realizirali 311, 151 pa so jih zgrešili. Po doseženih sedemmetrovkah so bili najuspešnejši rokometaši Obale s 76,60 odstotka realiziranih najstrožjih kazni pred Lipo 69,70 in Inlesom 68,25. Tržičani so na predzadnjem mestu z 62,26 odstotka realiziranih najstrožjih kazni.
Rokometašice v zahodni skupini pa so odigrale 36 tekem, od katerih so se štiri
končale z neodločenim izidom. Dosežen je bil 1001 gol, od tega 258 iz sedemmetrovk. Največ golov je dosegla igralka Preddvora Markunova in sicer 73 golov. Na drugem mestu je Hadalinova (ETA) s 55, na tretjem Jeričeva (Kočevje) s 45, na četrtem mestu Durja (Preddvor) in Novakova (Zasavje) s 40 goli.
Na lestvici za fair plav so po končanem jesenskem delu prvenstva na prvem mestu igralke Kočevja z osmimi minutami izključitev in sedmimi opomini, na drugem mestu pa rokometašice Preddvora z 10 minutami izključitev in šestimi opomini. Najbolj groba ekipa je bila ETA s 24 minutami izključitev in osmimi opomini. Med deseterico izključenih igralk, kjer vodita Raz-petova in Uršičeva z osmimi minutami izključitev in dvema opominoma, ni nobene igralke Preddvora.
Stroški sodnikov so v poprečju znašali za ekipo Preddvora 674,80 dinarjev, za ekipo Tržiča pa 704,25 po tekmi.
Na 36 tekmah so sodniki dosodili kar 406 sedemmetrovk. Od tega je bilo realiziranih 258 ali 83,55 odstotka, nerealiziranih pa 148. Po doseženih sedemmetrovkah so bile najuspešnejše igralke Mlinotesta z 72,58 odstotka realiziranih strelov, na predzadnjem sedmem mestu pa so rokometašice Preddvora z 58.82* odstotka realiziranih sedemmetrovk.
Rokometašice Preddvora so najuspešnejše strelke jesenskega dela prvenstva s 175 zadetki, v poprečju pa so dosegle kar 19,44 zadetkov na tekmo, prejele pa 11,55.
V republiški mladinski rokometni ligi — center je najboljši strelec Mate (Inles) s 57 goli pred Jegličem (Kamnik) 53 in
Alpsko smučanje
Dopisniki poročajo
Poraz svetovnega prvaka,
i deveti
Smlednik
skakalnico Zmagali med veterani
V nedeljo. .">. februarja.
v Valburgi pri Smledniku otvorili novo 30-metrski
CHAMONIX — Po jubilejnem svetovnem Prvenstvu v alpskih disciplinah v Gar-haiach-Partenkirchnu se je alpska moška »niučaraka karavana ponovno zbrala v tem francoskem zimskošportnem centru. Na sporedu sta bila namreč smuk in slalom *a točke v svetovnem pokalu.
Poleg najboljših, nekatere pesti gripa, »ta v slalomu nastopila tudi dva Jugoslovana Bojan Križaj in Mišo Magušar. Slalom se je začel dokaj presenetljivo, saj že povedel v prvi vožnji znani ameriški •Jpinec Philip Mahre pred dvakratnim svetovnim prvakom Ingemarjem Stenmar-kom. Za najboljšega slalomista na svetu pa Je treba povedati, da je nastopil s temperaturo, vendar je kljub temu osvojil nove točke in drugo mesto in s tem prevzel vodstvo v svetovnem pokalu v slalomu. Bojan J* v prvi vozil slabše, saj je bil trinajsti. V 4r*gi so šli vsi na vse. Mahre je obdržal vodstvo, Stenmark pa je ostal drugi. Križaj K nadoknadil zamujeno iz prve vožnje in »•koncu zavx«| deveto mesto in dve novi točki sta njegovi. Dobro štirinajsto mesto J« Otvojil tudi drugi Jugoslovan Mišo Magušar.
Na univerziadi Mlakar deveti, Zibler šesti
SPINDLEROV MLYN - Tu se je končala ^•maka  univerziada.  Najboljši  študentje na Vetu xo merili moči v skokih, smuku in veleslaloma.
i  V skokih je najboljšo uvrstitev dosegel Mla->*r' ki je bil deveti, v veleslalomu pa je Tržičan I 'b'«" ponovno dokazal, da je dober tekmova-Zasedel je solidno šesto mesto. V smuku sta |-*or»ek in P&šović preveč zaostala, da bi se *-hko kosala z najboljšimi. v Rezultati - skoki: 1. Suslikov (SZ) 20.1,8. alW-75), 2. Novak (ČSSR) 203 (75-75). 3. i^ihin (SZ)  197,2 (74-74). 9   Mlakar 17«/) HV-70,5), 15. Velikonja. 20. Kajzer (vsi .1 ugotavlja);
fc smuk: 1. Maraconi (Italija) 2:24.91. 2 Mar-,^*eiter (Avstrija) 2:42,32, 3, VVeirat (Avstrija) < VVeirat (Avstrija)
.j 42.36. 32. Gorisek 2:49.91. 43. Pašovič (oba
^oslavija) 2:51,91; r v veleslalom: 1. Zeman (ČSSK) 2:30,23. 2. j~'e>relli (Francija) 2:38.11, 3. Rupitsch (Avstriji 2:39,80,6. Zibler (Ji
Rezultati: 1. Ph. Mahre (ZDA) 118,26, 2. Stenmark (Švedska) 119,85, 3. De Chiesa (Italija) 120,30, 4. Brunner (Avstrija) 120,91, 5. Morgenstern (Avstrija) 121,08, 6. P. Frommelt (Liechenstein) 121,38, 7. Neu-reuther (ZRN) 121,38, 8. Steiner (Avstrija) 121,45, 9. Križaj (Jugoslavija) 121,74, 10. Burini (Italija) 121,75, 14. Magušar (Jugoslavija) 122,90.
Po tej tekmi v Franciji so povsod na sporedu državna prvenstva, konec meseca pa vsi najboljši odpotujejo v Ameriko.
-dh
o. Po otvoritvi je bilo tekmovanje, na katerem je sodelovalo 35 skakalcev iz šestih klubov so Miran Pire (pionirji). Hrane Zebovec (mladinci). -Jane/. Pavlic (člani) in Drago Sebenik
rani. GR
Besnica — Preteklo nedeljo je bilo v Besnici pri slapu Sum sankaško tekmovanje za Pokal mesta Kranja. Nastopalo je 70 tekmovalcev iz sedmih klubov. Sankači kranjskega Triglava so odlično pripravili progo, najbolje pa so se odrezali tekmovalci iz Tržiča.
Rezultati - mladinke: 1. Petelinkar (Sora). 2. Ahačič (Tržič), t. Zmitek (Bohinj): članice: I Šolar (Železniki). 2. Sokol. .1. Marčun (obe Triglav); starejši člani: 1. Frelih (Železniki), 2. Meglic. ■ i. Česen (oba Tržič); člani: 1. Kališnik (Tržič). 2. Habjan (Železniki), .1 Perko (Tržič); mladinci:
1. Krašovec (Jesenice). 2. Kuhelj (Tržič), J. Pohleven (Železniki); dvosedi: 1. Perko-Stojakovie,
2. Meglič-Kališnik, i. ('esen-Česen (vsi Tržič); ekipno: 1. Tržič, 2. Železniki, :). Idrija. 4. Kranj, ostali klubi pa niso nastopih s polnimi ekipami. jj Vtfic
Kranj
Vodovodni favorita in zmaga Zvone Francelj. drugi je bil Mark točke, je odločil Huholz sistem
Smučarski skoki
Iniciativni odbor Go kluba Kranj je v sodelovanju z osnovno organizacijo ZSMS lp pripravil prvi pregledni turnir v goju v Kranju. Matjaž Chvatal je potrdil vlogo kupim A. Sledita mu Marjan Mrak in Andrej Semrl. V skupini B je zmagal to Jermančič. tretji pa Andrej Žbogar. Ker so vsi trije zbrali po štiri 2 nastopajočih priča, da zanimanje za go v Kranju narašča.
K. Pintar
Bogdan Norčič zanesljivo prvak
LOGATEC - Kljub slabemu vremenu so v Ziberčah pri Logatcu organizirali letošnje republiško prvenstvo v skokih za člane. Po pričakovanju je zmagal član kranjskega Triglava Bogdan Norčič. Zmagal je prepričljivo in dokazal, da je za razred boljši od drugih. Na drugo mesto sta se uvrstila Logatčana Loštrek in Mlakar. Razočaral je Andrej Kajzer in zasedel šele deveto mesto, čeprav je bil določen za potovanje na svetovno prvenstvo v Lahti. Razen Kajzerja so slabo skakali tudi drugi gorenjski zastopniki z izjemo Norči-ča. Finžgar je bil 11., Peternei 12., Cimžar 13., Jeseničan Demšar 15. in trigiavan Kej-
i r
dokazal, da bo zasluženo na letošnjem evropskem stvu, ki ho 12. marca \ Murau. Dobra, četrti, in Ijančan   Ulaga   in J
zastopal Jugoslavijo mladinskem prven-avstrijskem mestu peti, sta bila Ljub-^ničan Jemec. Visoko
uvrstitev je zaprav.l Kranjčan Miro Bizjak ki je v prvem skoku padel, pa je bil vseeno 12 Sink je bil I"
Finžgar II
žar 16.
J. J.
lugoslavija) 2:40,05.
dh
Dežmanova najhitrejša
» ^r*'* ~ smučarski klub Tržič je organiziral ^ dokaj ugodnih vremenskih razmerah na . »oučišču v Hrastah tek rnovanje cicibanov in tjcioank zahodne regije v veleslalomu. Proga. ^* J? j* postavil Peter Jurkovič. je imela 14 ^ratic z višinsko razliko 100 metrov, dolga pa je
'la 980 metrov. Organizacija tekme je bila i        Nastopilo je skoraj 160 tekmovalcev in
«kmovaik iz 1H klubov.
Rezultati - cicibanke: 1 Dež man (Tri-]M*v) 57,97 2. H umar (Kamnik) 1:01.04. 3. i***ter (Triglav) 1:02.14. 4 Kramar (Tržič) . 02,93, 5. Zmitek (Jesenice) 1:04,98; cicibani: v Galjot (Kamnik) 57,2«, 2. Svah (Tržič) 58,52. V h?*^* (Tržič) 58.68. 4. Sivic (Tržič) 1:01.09. DolinaM Alpetour) 1:01.12.
J. Kikel
Dobre vožnje pionirjev
^ STARI VRH - Ker je športno društvo *>lezniki na Soriški  planini odpovedalo
SI 'ovenako prvenstvo v slalomu in velesla-^ *»" za starejše pionirje in pionirke, so igMizacijo sprejeli Ločani, v pomoč pa .   jim bili tudi Zeleznikarji. Na Starem hj^bii ao v skoraj nemogočih vremenskih t^gojih z vsemi napori le usposobili obe *off.
VjjTi pionirjih je bil v ospredju Rok Petro-pri dekletih pa se je izkazala I^eskov-V«.va,
k Rezultati — veleslalom — st. pionirji: I. r Uoinšek (Branik) 1:05,60, 2. Peternei VMpetour) 1:05,63, 3. Petrovič (Novinar) >;W,41; slalom: 1. Petrovič (Novinar) M.gS, 2. Erbežnik 71,96, 3. Robas (oba Mfcnpija) 75,06; st. pionirke veleslalom: 1. C^skovšek (Novinar) 1:06,25, 2. Vesek (Je-\f ttke) 1:08,12, 3. Kaian (Alpetour) 1:08,15; 4* ajom: l. Leskovšek (Novinar) 79,91. 2. CUkič (Triglav) 83,72, 3. Kune (Jesenice)
-dh
BRANKO BENEDIK ODLIČEN VCELOVCU
Celovec - Na prvem mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih na novi 80-metrski skakalnici v Celovcu se je izkazal Kranjčan Branko Benedik, ki je bil v močni konkurenci skakalcev iz petih držav drugi. Le za desetinko točke je zaostal za zmagovalcem. Benedik je
Kešnar, Melin, Beton in Ropret
KRANJ - Smučarski klub Triglav je v sredo organiziral letošnje kranjsko občinsko osnovnošolsko prvenstvo v skokih. Več kot 50 šolarjev je tekmovalo v Besnici. Najuspešnejši sta bili osnovni šoli Davorina Jenka iz Cerkelj in Simona Jenka iz Kranja.
REZULTATI - CICIBANI: I.Jožko Kešnar (Davorin Jenko), 2. Roman Lipar (Davorin Jenko), 3. Drago Kočevar (Lucijan Seljak); MLAJŠI PIONIRJI: 1. Iztok Melin (Simon Jenko), 2. Dušan Silar (Lucijan Seljak), 3. Roman Semenič (Simon Jenko), 4. Milan Jenčič (Stane Žagar), 5. Ivo Gorjup (Lucijan Seljak), 6. Robert Thaler (Simon Jenko); STAREJŠI PIONIRJI: 1. Roman Beton (Simon Jenko), 2. Krištof Gašpirc (Davorin Jenko), 3. Franci Zor-msn (Davorin Jenko), 4. Miran Pegam (Lucijan Seljak), 5. Zvone Bernard (Davorin Jenko), 6. Slavko Kotnik (Davorin Jenko); MLAJŠI MLADINCI: 1. Andrej Ropret (Davorin Jenko), 2. Marko Rogelj (Davorin Jenko); -I.Javornik
Gašpirc in Dolar
Adergas - Kljub težkim vremenskim razmeram je športnim delavcem ŠD Adergas uspelo pripraviti trideset-metrsko skakalnico za tret )♦• tekmovanje pionirjev /a pokal SRS. Tekma je bila namreč doslej dvakrat preložena Na .sobotnem tekmovanju je nastopilo na dobro Urejeni skakalnici okoli Ml skakalcev iz osmih klubov Med starejšimi pionirji se je najbolj izkazal Krištof Gašpirc iz Cerkelj. ki |r pre pričljivo zmagal Med mlajšimi pionirji pa jc prvo mesto osvojil Jeseničan Tomaž I Volar, letošnji republiški prvak
Rezultati:
Mlajši pionirji: i Tomaž Dolsi (Jesenic«! 159,7 (26, 27), 2 Dušan Kitar (Triglav) I57.fi (25,5. 26). .1 Peter Slatnci (Triglav) 15.1,2 125,5, 25), 4. Tomaž Zabkar (Križe) 150..'i (25, 24,5), 15 Iztok Melin (Triglav) 147.9 (25.5. 25,5), (i Martin Škrjanc (Triglav) 144.0 ((2.1.5, 24). 7 Meta Pibernik (Ilirija), h Borut Mm i/Vi), f* Igor Mandeljc (Križe), 10, Milan Jenčič (Triglav)
Starejši pionirji: I Krištof Gašpirc (Tri glav) 18.'t,5 (20,6, -H), 2 Roman Beton (Triglav) 172,0 (28,5. 29), ,1 Robi Ka.štrun (Križe) 170.5, (27,5, 27.5), 4 Peter Joil (Križe) 169.5. (27.5. 27,5). 5. Igor Novak (Zin) 166.6 (28,5, 28), »i. Milan Primožič (Zin), 166.2 (27.5, 28), 7 Zvone Bernard (Triglav), 8 Marko Kralj (Braslovče), 9. Igor Krzen (Zin), 10. Franci Poljane (Križe) in Matjaž Debeljak (Braslovče)
J.   lin lil Mik
in Koncilja 29. J. J.
ZABKAR IN BETON ZMAGALA BRASLOVČE - V Braslovčah je bilo tekmovanje za pokal SRS za starejše in mlajše pionirje. Sodelovalo je 95 skakalcev iz vseh slovenskih klubov. Od Gorenjcev so se dobro odrezali mladi skakalci Triglava.
REZULTATI - MLAJŠI PIONIRJI: 1. Zabkar (Križe), 2. Metka Pibernik (Ilirija), 3. Škrjanc (Triglav). 4. Slatnar (Triglav) in Debeljak (Braslovče), 5. Gorjup (Triglav), 7. Semenič (Triglav), 8. Stirn (Triglav),... 11. Melin (Triglav), 12. Kešnar (Triglav), 13. Jekovec (Križe), 14. Jenčič (Triglav), 15. Mur (Zlli); STAREJŠI PIONIRJI: 1. Beton (Triglav), 2. Kralj (Braslovče), 3. Sv igel j (Ilirija), 4. Gašpirc (Triglav), ... 6. Kast run (Križe), 7. Primožič (Ziri), ... 11. Bernard (Triglav).
Podjetna igra Bumbar j a
Šahovsko prvenstvo Kranja — Kado Bumbar je odigral dve od treh prekinjenih partij in si priboril 1.5 točke. Skupaj z zmago nad Božičem v devetem kolu ima že 5.5 točke ob eni prekinjeni partiji in je trenutno drugi. Obračun med obema favoritoma Bavdkom in Matjašičem je odložen, ker sta partijo prekinila. Bavdek še vedno vodi s šestimi točkami. Maziju je sreča obrnila hrbet, saj nikakor ne pride na zeleno vejo. Premagal je Hribarja, v naslednjem kolu pa zopet izgubil — tokrat z Bukovcem.
REZULTATI: 8. kolo - Matjašič : Bavdek prekinjeno, Hribar : Mazi 0:1, Bukovac : Jo-kovič 0:1, Podgornik Božič prekinjeno. Bumbar : Marko 0:1, Gazvoda : Rakovec prekinjeno, Jeraj : Muri 1:0, Pavlin — prost.
9. kolo — Muri Matjašič odloženo. Rakovec : Jeraj 1:0, Marko : Gazvoda odloženo. Božič : Bumbar 0:1, Jokovič : Pavlin 1:0, Mazi . Bukovac 0:1, Bavdek : Hribar 1:0, Podgornik — prost.
Vrstni red: Bavdek 6(1). Bumbar 5.5 (1). Rakovec 4,5 (2), Matjašič 4 (4), Jokovič 4,5. Marko 4(1), Bukovac- 4, Gazvoda 3,5 (2). Jeraj. Mazi 3,5 (1), Muri 3 (1), Hribar 3, Pavlin 2,5. Božič 2(1). Podgornik 1,5 (1).
N. Sladic
Markunova (Preddvor) - Najboljša strelka jesenskega dela v slovenski ženski rokometni ligi.
Repino (Slovan), ki je dosegel 48 golov. Sledijo pa Bešter (Jelovica) 43, Cirkulan (Olimpija) 37, Grbec (Kamnik) in Krašovec (Tržič) 32, Novak (Kranj) in Fajdiga (Inles) 31 itd.
V fair plavu so na prvem mestu igralci Jelovice z 10 minutami izključitev in petimi opomini, Kranjčani so na petem mestu s 24 minutami izključitev in devetimi opomini, Tržičani pa na sedmem mestu s 30 minutami izključitev in šestimi opomini. Najbolj groba ekipa so mladinci Kamnika z 32 minutami izključitev in sedmimi opomini. Po doseženih sedemmetrovkah so bili najuspešnejši rokometaši Jelovice s 86 odstotki, Kranjčani z 78, Kamnik s 70 in Tržičani le s 63 odstotki realiziranih sedemmetrovk.
Med mladinkami skupine — center so najbolje uvrščene rokometašice Tržiča zli točkami, za vodeč o ekipo Kočevja zaostajajo le za dve točki. Kamničanke so četrte, peti je Alples, šesti Preddvor in osme — predzadnje Kranjčanke.
Najuspešnejše strelke: Ivanovič (Tržič) 49 golov, Benko (Kočevje) in Bašič (Olimpija) 36, Lik o/ar (Preddvor) 31, Jerič (Kočevje) 30 itd.
V fair plavu so kar tri ekipe brez izključitev, med njimi tudi mladinke Kamnika, na zadnjih štirih mestih pa so Alples z dvema minutama izključitev, Kranj s štirimi, Tržič in Preddvor pa s šestimi minutami izključitev. V izvajanju sedemmetrovk so bile najuspešnejše mladinke Olimpije s 84 odstotki, Tržičan ki so druge z 82,8, Preddvorčanke tretje z 78, Kranjčanke šeste s 60, Alples sedmi z 52,7 in Kamnik deveti z 38,7 odstotka realiziranih sedemmetrovk.
Tekmovanje v republiških ligah se bo nadaljevalo konec meseca marca.
J. Kuhar
Zmagi in poraz
KKANJ — V nadaljevanju prve zvezne košarkarske lige za ženske in slovenske moške lige so gorenjski predstavniki v treh srečanjih osvojili le dve točki. Zmago so zabeležili v dobri igri doma košarkarji domaČega Triglava, Loka invest je izgubila z Jezico, ženska ekipa Alpina-Gorenjska pa je osvojila točki v gosteh. V Pulju premagale domačo Puljanko.
Izidi: Triglav Rudar 78.69 Puljanka : Alpina-Gorenjska 59:61 Jezica : Lokainvest 98:61 (54:32).
Pari prihodnjega kola: Lokainvest . (moški), Mengeš : Gorenjska (ženske).
(37:.M), (26:30).
Triglav
V.
Pred svetovnim prvenstvom v klasičnem smučanju
Naši danes v Lahti
KRANJ — Danes bo jugoslovanska reprezentanca v klasičnem smučsnju pod vodstvom predsednika Smučarske zveze Jugoslavije Žarka Ostojiča odpotovala v Lahti. V tem finskem športnem mestu se bo namreč v petek, 17. februarja, ob 18. uri s svečano otvoritvijo začelo svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah. Za alpinc i se bodo v drugi polovici februarja za naslove svetovnih prvakov pomerili še skaklci, tekači in kobinatorci. Kdo bo imel največ uspeha? Glavno vlogo bodo odigrali prav gotovo tekmovalci iz NDR. Vsekakor pa je treba računati tudi na tekmovalce iz SSSR, predvsem v tekaških disciplinah, ter že po tradiciji tudi na smučarje iz severnih dežel, predvsem iz Norveške in Finske. Gostitelji letošnjega svetovnega prvenstva nedvomno precej pričakujejo od svojih tekmovalcev, tako skakalcev kot tudi tekačev.
Naša ekipa ne odhaja na svetovno prvenstvo preveč optimistična. Se največ lahko pričakujemo od skakalca Norčiča in tekačice Milene Kordeževe. Vsekakor lahko preseneti tudi kdo od ostalih, toda kakšnih bistvenih uvrstitev ne moremo pričakovati. Kkipo skakalcev sestavljajo: Bogdan Norčič, Marko Mlakar, Zdravko Bogataj in Andrej Kajzer. Z njimi bosta odpotovala trenerja Andrej Tomin in Ludvik Zaje. Ekipo tekačev pa sestavljajo: Milena Kordež, Tone Djuričič, Franc Tajnikar. S tekači bo trener Mihajlo Prjahin.
Zanimivo je, da je bila ekipa tekačev dokončno določena šele v soboto zvečer, ko so se nekatere državne ekipe že začele zbirati v Lahtiju in so doslej opravile že prve treninge na skakalnici in na tekaških progah. Zal mi vedno kasnimo z odhodom na tako pomembna tekmovanja. Iz programa za svetovno prvenstvo je razvidno, da je bil prvi sestanek z vodji ekip že v soboto, 11. februarja, naša ekipa pa bo šele danes odpotovala. Program: petek, 17. febr.,
ob 17. uri otvoritev prvenstva sobota, 18. febr.,
oh 10. uri tek na 10 km za ženske
ob 13. uri solo skoki na srednji skakalnici (P 70)
nedelja, 19. febr..
ob 10. uri skoki za klasično kombinacijo (P 70)
ob 12. uri tek na 30 km za moške ponedeljek, 20. febr.,
ob 10. uri tek na 15 km za klasično kobinacijo
oh 12. uri tek na 5 km za ženske torek, 21. febr.,
ob 13. uri tek na 15 km za moške sreda, 22. febr.,
ob 13. uri ženske štafete 4x5 km
ob 18. uri solo skoki — ekipno tekmovanje (P 90) četrtek, 23. febr.,
ob 13. uri moške štafete 4x10 km petek, 24. febr., prost dan sobota, 25. febr.,
ob 11. uri solo skoki na veliki skakalnici (P 90)
ob 13.30 uri ženski tek na 20 km nedelja, 26. febr., .
ob 10. uri solo teki na 50 km Javornik
ob 14.30 zaključek prvenstva
Smučarski trim v Hrastju
HRASTJE - Športno društvo Jakob Stucin je pripravilo trim tekmovanje v a muške m teku. Prijavilo se je in sodelovalo okrog 50 tekmovalcev in tekmovalk. 12 kilometrov dolga proga je bila izredno dobro pripravljena. Organizator se je odločil, da bo prireditev odslej vsako leto.
REZULTATI - ČLANI: 1. Herman
Stančar (Gorenja vas), 2. Joža Gortner s), 3. Janez Aljančič (Čirče); CE: 1. Milena Aljančič (VSTK),
3.   Janez Aljančič
(Duplje), ČLANIC
2. Anica Ribnikar (Jakob Stucin Hrastje), 3. Silva Kos (Jakob Stucin Hrastje); VETERANI: 1. Lojze Oblak (Gorenja vas), 2. Janez Kriielj (Preddvor), 3. Stanko Kert (Sava);
M. Mesec
Namizni tenis
Ramovž trikratni zmagovalec
KRANJ - Namiznoteniški klub Sava iz Kranja je pripravil gorenjsko prvenstvo za članice in člane. Udeležba je bila okrnjena. Najboljša gorenjska mlada igralka Breda Mesec (Sava) je bila zadržana zaradi zveznega treninga, na prvenstvo pa igralcev iz Radovljice in Tržiča sploh ni bilo. Najuspešnejša tekmovalca sta bila Ramovž (Triglav) in njegova klubska kolegica Za-koičeva. Prvenstvo je pokazalo, da Gorenjska za zdaj nima igralca, ki bi dostojno nasledil Terana, Tomca, Freliha, Plutovo in Čadeževo. Zmagala sta namreč igralca, ki sta že prenehala aktivno nastopati!
Se največ pomenijo igralci Triglava, Save in Jesenic. Dosegajo republiško poprečje in kot združena ekipa zasedajo v republiški ligi osmo ali zadnje mesto, članice pa so pete.
REZULTATI - MOŠKI: 1. Ramovž (Triglav), 2. Legat (Jesenice), 3. in 4. Vidic (Sava) in Jauh (Triadav): ŽENSKE: 1. Za koič (Triglav), 2. š trum bi (Jesenice), 3. in 4. Kavčič in Struke^ cSava); MOŠKE DVOJICE: 1. Ramovž-Jauh (Triglav), 2. Legat-Rabič (Jesenice); ŽENSKE DVOJICE: 1. Pavlič-Strukelj (Sava), S. Strumbl-Iskra (Jesenice); M RS AN K DVOJICE: 1. Ramovž-Zakoič (Triglav), 2. Le gat-8trumbl (Jesenice); S. Vidic
V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM
ditvami. Na seji so sprejeli program dela za prihodnje obdobje, ki vsebuje predvsem aktivne priprave komunistov na volitve ter temeljito obravnavo študije Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Skupaj z osnovno organizacijo ZK Kemične tovarne Podnart bodo pripravili predavanje o vsebini knjige, obenem pa bodo pripravili skupno posvetovanje in razpravo o gradivu za oba partijska kongresa.
C. Rozman
KONJENIŠKI KLUB OCENIL DELO
Bled — Na zadnji letni konferenci Konjeniškega kluba Triglav, v katerem je 130 članov, so ugodno ocenili dosedanje delo in prizadevnost večine članstva pri gradnji in urejanju hipodroma in spremljajočih objektov na leski gmajni pod Lescami. Čeprav so naleteli na precej razumevanja pri delovnih organizacijah, ki so jim tudi materialno pomagale, so se potožili zaradi banke, ki jim ni omogočila najeti kredite. Več posluha je bilo pri Galebu iz Izole, ki jim je dal 350.000 dinarjev posojila. Samo za izgradnjo krožne 700 metrov dolge steze cenijo naložbo nad milijon dinarjev. Razen posojila pa so v to izgradnjo prispevali delež vsi člani, ki so opravili tudi več zemeljskih del prostovoljno.
Beseda je tekla tudi o težavah, ki so jih morali premagovati pri konjereji in o tehničnih problemih. Vsekakor pa velja poudariti, da je klub kot celota veliko napravil za usposabljanje konjerejcev in jahačev ter v pripravah na splošni ljudski odpor, za kar jim je izrekel priznanje tudi predstavnik pokrajinskega štaba teritorialne obrambe. Ko so sprejeli nov delovni program, so ob nekaterih kadrovskih spremembah izvolili za novega predsednika kluba Slavka Mencingerja iz Radovljice.
JR
Jesenice — Predvidoma letos bodo na Jesenicah odpravili eno najožjih cestnih grl na glavni cesti mimo hotela Pošta. Spejali bodo novo obvoznico od poslopja Elektro Žirovnica do hotela Korotan. Najprej pa morajo ustrezno urediti kanalizacijo, tako, da delavci komunalnega podjetja Kovinar že polagajo cevi od spominskega parka na Plavžu proti poslopju Carinarnice Jesenice. — B. B.
PREŠEREN IN MLADI
Kranj Mladinci iz osnovne organizacije ZSMS Vodovodni stolp so pokazali, da še mislijo na Prešerna, velikana našega pesništva. V prijetnem kulturnem večeru so prikazali Prešernovo življenje in njegova dela. Večer sta popestrila še mladinca Jože Žvokelj in Brane Smole, ki sta predstavila svoje pesmi s petjem in zvoki kitare.
M. Grilc
JUBILEJ AMD CERKLJE
Cerklje — Četrt stoletja mineva, odkar so se leta 1953 v Cerkljah na množičnem sestanku odločili za organiziranje svojega Avtomoto društva. Društvo združuje danes 490 članov. Posebno delavne so komisije za varnost v prometu, šolska komisija, športna komisija in propagandna komisija ter gradbeni odbor, ki vodi gradnjo doma AMD. Zgrajen bo že za letošnji jubilej.
Člani AMD Cerklje so se pred dnevi zbrali na občnem zboru. Še posebnega priznanja je bil deležen dolgoletni in prizadevni predsednik Jože Korošec, ki ima velike zasluge za organizacijsko rast društva in za gradnjo novega doma. Menili so, da bo treba v prihodnje posvetiti še več pozornosti izobraževanju udeležencev v prometu, še posebno mlajših. Več bo moralo biti strokovnih predavanj in poučnih prikazov. Izobraževali naj bi tudi uporabnike kmetijske mehanizacije, ki jo je v Cerkljah in okolici veliko. Na zboru so se prav tako odločili za nove prostovoljne prispevke za gradnjo doma.
V počastitev partijskih kongresov se bodo vključili v akcijo Komunista »Človek, znanje, tehnika, produktivnost«. Pri tem bodo sodelovali s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Alži
DANES KANDIDACIJSKA KONFERENCA V CERKLJAH
Cerklje - Danes ob 19. uri (torek) bo v Zadružnem domu Temeljna kandidacijska konferenca, na kateri bodo med drugim obravnavali poslovnik o delu TKK, uskladitev, potrditev in predlaganje možnih kandidatov za člane delegacij.
Družbenopolitične organizacije so v predvolilnem obdobju evidentirale okrog 80 možnih kandidatov za razne funkcije. Iz teh kandatov je izvršni odbor krajevne konference SZDL Cerklje s sodelovanjem ostalih družbenopolitičnih organizacij izoblikoval možne kandidate.
J. Kuhar
PRIPRAVE NA KONGRES
Podnart — V torek, 7. februarja, je bila druga redna seja osnovne organizacije ZK Podnart, ki se jo je poleg članov udeležil tudi namestnik sekretarja občinske konference ZKS Radovljica Milan Baloh. Na seji so poleg sprejema poročila o uresničevanju sklepov zadnjih sej tudi sklenili, da se bodo aktivno vključili v akcijo komunista Človek, znanje in produktivnost ter družba in knjiga z več kot dvajset kulturnimi in športnimi prire-
Bled — Zamrznjeno blejsko jezero ima vsak dan posebno v popoldanskem času precej obiskovalcev. Največ jih je bilo na pustno soboto in nedeljo, ko so mnogi odšli tudi peš proti otoku. Turistični delavci pa so poskrbeli, da so med Kazino in hotelom Toplice postavili snežaka, da bo zima na Bledu bolj vesela in zabavna. — B. B.
Jesenice - Gojenci Glasbene šole Jesenice večkrat nastopajo na raznih prireditvah. Med prizadevne ljubitelje glasbe sodita tudi Marcel Federle in Tomaž Sotlar ki v dvoje že lepo in prijetno zaigrata vsak na svojo harmoniko. - B.B.
PO GORENJSKI  V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI
Sestali so se gorenjski naturisti
Na prvem občnem zboru so se pretekli petek v Kranju zbrali naturisti z vse Gorenjske. Naturistično društvo GORENJSKA je bilo ustanovljeno lani junija in je eno najmlajših društev pri nas. Trenutno ima le 77 članov, čeprav je pristašev naturiz-ma pri nas zelo veliko. Društvo upa, da bo zdaj, ko je uradno zaživelo, dobilo svoj statut, ima svoj program dela in tudi delavno in prizadevno vodstvo, dobilo veliko novih članov.
Izgleda, da Slovenija prednjači v naturističnem gibanju. Iz prvotnega naturističnega društva Jugoslavija s sedežem v Ljubljani, so se v Sloveniji razvila kar štiri društva: DN »K naravi« Ljubljana, DN »Obala« Koper, DN »Venera« Celje in DN »Gorenjska«. Po eno tovrstno društvo pa je še v SR Hrvatski in SR Srbiji.
Živeti zdravo sproščeno življenje, boriti se proti predsodkom v zvezi s človeškim telesom in njegovimi funkcijami, to je pri sončenju, kopanju in športnem udejstvovanju, razvijati tople medčloveške odnose, družabnost, spodbujati pristnejšo povezanost z naravo in tudi skrbeti za ohranjevanje naravnega okolja, to je glavni moto naturistov.
Za svoje osnovne naloge so si naturisti zadali odpiranje novih rekreacijskih prostorov za kopanje, sončenje in drugo rekreacijo. Rezervirali bodo kopališča, zimske bazene in saune za svoje člane. organizirali
družabna srečanja, filmske večere, predavanja, izlete, športno rekreativna tekmovanja itd.
Da bi gorenjski naturisti ne bili vezani le na svoj dopust na morju v FKK kampih in da bi svojo dejavnost lahko razvijali tudi doma, že teko razgovori na Bledu s PARK hotelom, kjer bo določene dneve rezervirano kopanje v hotelskem bazenu le za naturiste. Radi bi pa pridobili svoj prostor na soncu tudi na Savi pri Ribnem, v Bohinjskem kotu in še kje. In to tudi ne bo pretežko, saj je tudi «pri tujih turistih vedno večje popraševanje za na-turističnimi ponudbami.
Društvo naturistov GORENJSKA je torej zaživelo, s svojimi sekcijami pa bo pritegnilo vedno nove in nove ljubitelje svobode telesa. Društvo je dobilo tudi svoj znak, ki ponazarja vodo, hribe, sonce in v njem družino. Znak, ki ga je izdelal akademik Jože Trobec iz Kranja, je tako navdušil naturiste Slovenije, da bo sprejet za znak slovenskih naturistov. Veliko navdušenje zanj pa so pokazali tudi v Beogradu.
In še to. Ce se želite pridružiti članom društva naturistov Gorenjska, lahko to storite neposredno pri Turistični poslovalnici ALPETOUR v Kranju (v hotelu CREINA), telefon 21-022, ali pismeno na sedežu društva v Kranju, Koroška 27.
D. Dolenc
VAŠA PISMA
KJE JE DRUGI LISTEK?
V ponedeljek, 6. februarja, sem se zgodaj zjutraj, mračno je še bilo, napotila v Kranj po opravkih. Na avtobusno postajo sem se vrnila ob 9.12. Bila sem zelo lačna, časa, da bi odšla v katero od trgovin z živili, pa ni bilo več, ker avtobus odpelje ob 9.25. Zato sem se napotila v bife na postaji in pri blagajni plačala za žemljo s šunko 6,50 dinarja. Blagajni-čarka mi je dala listek in vrnila drobiž. Zataknilo pa se je pri prodajalki. Na noben način mi ni hotela dati žemlje, češ da bi morala imeti še en listek. Blagaj-ničarka je videla, kako stvari tečejo, in je zatrdila, da mi je dala oba listka. Spominjam se, da ga nisem videla, za vsak primer pa sem še vse pregledala, kje bi lahko bil. Zaman. Blagajnica rka je vedela, da sem v redu plačala, zato bi po mojem mnenju lahko dobila žemljo, četudi samo na en sam listek.
Dogodivščino z žemljo, ki je nisem mogla dobiti, in listkom, ki je v hipu nekam izginil, si bom zapomnila. Vem, da nikoli več ne bom zašla v bife na postaji. Raje bom šla lačna domov. Ne gre se mi toliko za tistih par dinarjev, ne morem pa se strinjati z načinom obnašanja do gostov.
Saša Pretnar, Podbrezje
Trikrat začela iz nič
Da, trikrat sta začela vse znova zakonca Frančiška in Alojz Kordež z Gorenje Save. Prvič, ko sta se poročila, drugič, ko sta začela graditi hišo, in tretjič, ko sta se po vojni vrnila iz gozdov v zapuščen in poškodovan dom.
»Hodila« sta le dobre pol leta, 12. februarja 1928 pa sta se poročila. Skromna je bila tedaj njuna »ohcet«. Tudi potem ni bilo dosti bolje. Frančiška je bila sicer zaposlena v sedanjem Standardu, Alojza pa niso hoteli v nobeni tovarni, saj je bil že takrat aktiven borec proti izkoriščevalcem delavcev. Tako je delal zdaj tu zdaj tam, največ pri raznih gradbenih podjetnikih. Stanovala sta v Rakovici in Besnici in si z muko 1937. leta le zgradila lasten dom. Otroci so bili trije: hčerka Mici in sinova Lojze in Franc, eden pa jima je že kmalu po rojstvu umrl.
Ko je prišla vojna, je on delal na okraju v Kranju in se že med prvimi priključil osvobodilnemu gibanju. Partizane je oskrboval z živili. 1941. leta so ga imenovali za prvega sekretarja OF za območje Gorenje Save. 5. junija 1943 je odšel v gozdove, njegovo delo na terenu pa naj bi prevzela žena. Tu pa se začenja tragedija Kordeževe družine.
21. junija ob petih zjutraj so potrkali okupatorji na vrata spečega doma. Preiskali so hišo, Frančiško s tremi otroki pa so nameravali odpeljati s seboj. A pogumna žena se ni dala. Bosi in napol oblečeni so poskakali skozi okno in jo ubrali proti Šmarjetni gori.
»Bili smo ravno na Planici, ko je nekdo prinesel novico, da v Stražiiču in na Gorenji Savi selijo štirideset družin in da je
moja žena z otroki po botram, * spominja Alojz. »To so bili o* najstrašnejši trenutki v ffrft nju. Se bodo rešili? Fanta sta t* stara šele 12 in 14 let, hci p* H Takoj sem jih iel iskat.«
Kordeževi so nato ves čas S konca vojne prebili v gozdovi Mama je kuhala, fanta sta bila k* rirja, oče pa se je boril nt* nemškim zavojevalcem. Prehodil:.« vso Gorenjsko in Primorsko, naj** s Prešernovo brigado, zadnje k« vojne pa so se utaborili na Marš vrhu, kjer je bila telefonska komande IX. korpusa.
Po osbovoditvi se je družina fc" in zdrava vrnila domov. Tu pa jih1 spet čakalo delo, saj je bila precej  poškodovana  od mini mostu na Savi. Pa vendar so srečni.
Alojz je bil prvi komisar milice Kranju, potem pa je vse do upcb jitve 1956. leta delal v Iskri. T* Frančiška je doživela upokojitev tej tovarni.
»Vse bi bilo lepo, a na« je \%$ leta spet zadela huda nesrei* Umrl nama je sin Franc st* komaj 29 let...«
Danes Alojz in Frančiška _     on t
letos dopolnil 77, ona pa 73 jet \ živita sama v hišici na Gorenj, Si* Otroka sta se poročila in odšla • doma. Čila sta še in zdrava t»J Očetu je največje veselje »r sprehodi in čitanje časopi^o^. m*c. pa skrbi za dom, kot bi ji bilo dvM* let.
Trpko je bilo njuno življenje t» naj jima bo zato toliko lepše zdaj. i praznujeta petdeset let skunnef življenja. In še dolgo.
Jelovčaa
15 let zbora Društva upokojencev Kran
Kranj — Moški pevski zbor Društva upokojencev je bil ustanovljen v januarju 1963. leta. Njegov prvi vodja je bil glasbenik Bogo Klobučar, ki pa je svoje delo še isto leto prepustil zborovodji Tonetu Maroku. Njega zdaj zaradi bolezni nadomešča Ven cel j Sedej.
Lani so v zbor sprejeli pet novih članov, radi pa bi pritegnili še več mlajših upokojencev in tudi drugih, ki jih zborovsko petje veseli.
Ob letošnji 15. obletnici zbora nameravajo pevci pripraviti samostojni koncert skupaj s pevci Društva upokojencev iz Podnarta, obiskali bodo zemejske pevce v Števerjanu pri Gorici, udeležili pa se bodo tudi nekaterih večjih pevskih prireditev kot je srečanje zborov v Šentvidu pri Stični in revije upokojenskih zborov v Krškem.
Upokojenski zbor že več let wsf sodeluje s pevci mešanega tbrf5 Svoboda na Primskovem, saj pogosto nastopajo skupaj v njihov«* zadružnem domu. Navezati pa leto1' tesnejše stike s pevci iz Škofje L« Radovljice, z Jesenic in iz Tržiča. * posebno pa veliko pričakujejo •* srečanj na reviji pevskih zborf Gorenjske.
Poleg številnih nastopov na kor certih pa imajo pevci društva ta* žalostno nalogo: z lepo slovens* pesmijo pospremijo umrle člaJf Društva upokojencev k zadnje«-počitku.
Ob lepem jubileju, 15. oblet r dela,   vsekakor  zaslužijo marl^ pevci    priznanje   vseh kranis« občanov. 1. Petii1
B.e<t -Turistično društvo in
devala, da so na blejskem jezeru ^tal^r^na8tane mvarnost d™J* race - mlakance. Ko pozimi jezero ™m[Xk%™%zera ne zamrzne uTZ Vendar k sreči Rečica, naraven pritok bl^C ^ Prezimili — B n njenem izlivu zdaj zbirajo labodi in race, ki bodo tu prezimUl.    iS. B.
MALI OGLASI
prodam
Prodam 4 PRAŠIČE za zakol. Okroglo 6, Naklo 923
Prodam novo MIZO za namizni tenis. Telefon 70-095 924
Prodam tri leta staro KOBILO. Struževo 12, Kranj 925
Prodam črno-beli TELEVIZOR. Hlebce 4, Lesce 926
Prodam PRAŠIČA 150 kg. Vo-glje 41, telefon 49-074 927
Prodam OBRAČALNIK sonce. Ferjan  Gabrijel,   Ribno  19, Bled
928
Prodam skoraj nov enofazni MOTOR 2,2 KVV. Cvenkelj Janez, Brezje 43 929
Prodam nemškega OVČARJA. Platiša Ivan, Grosova 19, Kokrica
930
Prodam BIKA 350 kg težkega. Senturska gora 21, Cerklje 931
kupim
Kupim OTROŠKO HOJICO. Tel. St. 064-60-436 941
vozila
Prodam FIAT 850 Šport. Informacije na telefon 24-761, int. 72
840
Prodam ŠKODO, letnik 1970. Tenetiše 27, Golnik 932
Prodam NSU 1200 C, letnik 1971. Cebulj Peter, Nasovče 23 933
Prodam nov FIAT 126. Hafner, Skofja Loka, Kidričeva 39 934
Prodam avto znamke AUSTIN 1300, letnik 71. Tel. 26-224, Zlatkovič Mile, C. 1. maja 67, Kranj 935
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Starman Franc, Haf-narjevo naselje 16, Skofja Loka 936
Ugodno prodam NSU 1200 C. Untenveger, C. 1. maja 69, Kranj, telefon 26-609 937
FI.AT 750, od letnika 73 dalje kupim. Nudim potrošniški kredit. -Javiti na tel. 25-022 938
Prodam FIAT 124 v nevoznem stanju, registriran do 10. 1. 79. Piš-ler Franko, Podlubnik 153, Skofja Loka 939
Prodam ŠKODO, tip 1000, registriran do junija 1978, dobro ohranjen in garažiran. Kržišnik, Hrib nadZmincem 7. Šk. Loka 940
Ugodno prodam OSEBNI AVTO J26p, letnik 1977 - Plačilo v gotovini - Meta Klavžar, Lipce 42, Jesenice 833
Prodam VVV - hrošč, letnik 1966., ^gistriran do konca 1. 1978. Telefon ^4-641 ali 23-254. 820
zaposlitve
ISčem orodjarja ali KLJUČAVNIČARJA. Plača po dogovoru. Grilc •Janez, Šenčur, Sveteljeva 4 945
Iščem službo na preprosti gostilni v okolici Kranja pod šifro »Po dogovoru« 946
Takoj zaposlim K V ORODJARJA. Plačam dobro po dogovoru. \furgelj Jože, Praše 42, tel. 40-050
947
posesti
V bližini Kranja prodam do prve &lošče zgrajeno HIŠO. Naslov v Oglasnem oddelku 905
L
Jjdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mole Pljadeja 1. Stavek: GP Gorenjski "** Kranj, tisk: Združeno podjetje Modaka pravica, Ljubljana, Kopi-l*rjeva 2. - Naalov uredništva in ■Prava Usta: Kranj, Mose Pijadeja l- - Tekoči račun pri 8DK v Kra-■Jj"*t*vilka 51500-803-31 »»9 - Te-'•roui: glavni urednik, odgovorni "r«dnik in uprava 23-341, uradni-*?o 21-335, novinarji 21-880, malo-?p«ni iB naročniški oddelek x~f41. - Naročnina: letna 200 din, j*U«tBa 100 din, cena za 1 številko diaarje. — Oproščeno prometne-3* davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
stanovanja
Iščem enosobno STANOVANJE v bližini Kranja ali manjšo rabljeno hišo. Ninič Milorad, Savska 56, Kranj 908
Starejša zakonca vzameta v najem STANOVANJE za določen čas od Kranja do Jesenic. Ponudbe pod »Mirna« 942
Naročniki GLASA imajo pri malih oglasih ( osmrtnicah in zahvalah 25 % popusta
Zamenjam lastniško dvosobno STANOVANJE s KABINETOM (54 k v. m) na Planini za večje, lahko tudi starejše. Po potrebi doplačam. Naslov v oglasnem oddelku. 943
Oddam SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice solidni in pošteni ženski. Ponudbe pod »Veliko odsotna v tujini« 944
obvestila
Organiziramo tečaje iz CPP za voznike B-kategorije. Tečaji bodo v dopoldanskem času. Prijave sprejemamo vsak torek in četrtek od 10. do 15. ure. Mladinski servis Kranj, Stritarjeva 5 948
Polagam keramične ploščice. Naslov v oglasnem oddelku 949
Kušenje zgradbe Novi svet pred Marketom Emona, z izravnavo in odvozom materiala, oddamo najboljšemu ponudniku. Prijave do 20. 2. 1978 sprejema Krajevna skupnost Skofja Loka 950
dežurni veterinarji
OD 17. DO 24. FEBRUARJA 1978:
dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 in
RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj;
PIPP Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Skofja Loka;
PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
izgubljeno
Razpisna komisija
Hotela Grad Podvin
64240 Radovljica
razpisuje na osnovi 121. in 122. člena Statuta delovne organizacije delovne naloge individualnega poslovodnega organa -
direktorja
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da ima višješolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj v hotelskem gostinstvu od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu,
— da ima srednješolsko izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu,
— aktivno znanje dveh tujih jezikov,
— da je moralnopolitično neoporečen.
Razpis velja 15 dni po objavi. Ponudbe pošljite na naslov: Hotel Grad Podvin 64240 Radovljica, p.p. 10, s pripisom »za razpisno komisijo« z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratek opis dosedanjega dela.
ostalo
Pri objavi zahvale za pokojnega FRANCA MARNA st. iz Cerkelj, objavljeno 10. februarja 1978 je bilo pomotoma izpuščeno K. O. ZZB Cerklje.
V Valjavčevi ulici sem 18. januarja 1978 zvečer izgubila žensko zapestno uro. Prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi. Volkar M., Valjavčeva 7, Kranj 951
Zatekel se je PES križanec, nemški ovčar, črnosive barve, srednje velik, star 3 leta. Vse informacije v oglasnem oddelku 952
Izgubila se je nemška OVČARKA rjavorumene barve. Javite na telefon 26-557 ali 21-384 953
Sukno
Industrija volnenih izdelkov Zapuže
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb in TOZD
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1  KADROVSKEGA REFERENTA
Pogoj: administrativni ali ekonomski tehnik, praksa na tem področju zaželena
2. MOJSTRA V PRIPRAVI TKALNICE Pogoj: ključavničar, praksa zaželena
a. PODMOJSTRA V TKALNICI
Pogoj: ključavničar ali delavec s končano osemletko z možnostjo priučit ve, praksa zaželena
Za opravljanje del in nalog navedenih pod tč. 2 in 3 se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim rokom.
Pod tč. 1 se sklene delovno razmerje za določen čas (nadomestovanje delavke med porodniškim dopustom) in trimesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi kadrovski službi._
Grafično podjetje
Gorenjski tisk Kranj p.o.
vabi k sodelovanju
1. 2 delavki za proizvodnjo
2. delavko za čiščenje obratnih prostorov
3. blagajnika
4. tiskarja za knjigotisk
5. komercialista
6. 3 računovodje TOZD
7. 2 grafikov
Poleg splošnih pogojev se za sprejem za izvajanje delovnih nalog zahteva še:
pod 1.: mlajše delavke z dokončano osnovno šolo:
pod 2.: delavka, ki bi opravljala delo samo v popoldanskem času;
pod 3.: nepopolna srednja šola;
pod 4.: poklicna grafična šola — K V knjigotiskar;
pod 5.: končana višja šola in 3 leta delovnih izkušenj na komercialnem področju ali višja šola in 2 leti delovnih izkušenj v grafični stroki;
pod 6.: višja šola ekonomske smeri ali srednja šola z večletno prakso v finančnem računovodstvu;
pod 7.: šola za oblikovanje — grafični oblikovalec
Za vse delovne naloge se združuje delo za nedoločen delovni čas.
Za vsa razpisana dela velja 3-mesečno preizkusno delo. Pod 1 in 4 je
dvoizmensko delo, pod 2 pa samo v popoldanskem času.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo GP Gorenjski tisk v Kranju 15 dni po objavi.
Podjetje
Poliks Žiri
razpisuje
prosto delovno mesto
obratovnega mehanika —
vzdrževalca strojnega parka v obutveni enoti
Pogoji:    končana poklicna šola, poklic: električar, ključavničar, mehanik OD po pravilniku. Nastop dela možen takoj.
Informacije na upravi podjetja ali po telefonu 69-320.
ZAHVALA
Oh boleči izgubi dragega moža, strica in svaka
Andreja Šifrer
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje, podarili cvetje in vence. Zahvaljujemo se dr. Heleharju, dr. Novaku. Posebno zahvalo gospe Batista, gospodu kaplanu./;« opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi.
Žalujoči: žena Helena in ostalo sorodstvo
Kranj, 10. 2. H178
ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, sestic in tete
Marjahe Zevnik
roj. Jerala iz Mavčič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh karkoli pomagali, darovali cvetje, izrazili sožalje in jo spremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, znancem za pomoč in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Posebna zahvala
dr. Jociču. Žalujoči: mož Tone in ostalo sorodstvo Kranj, 8. februarja 1978
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube, skrbne in dobre mame, stare mame, sestre in tete
Julijane Marondini
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, za podarjene vence in cvetje. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. V tolažbo nam je ostala zavest, da ste njeno neizmerno dobroto, skromnost in toplino spoštovali in jo imeli radi.
Njeni: sin Rudi z družino ter sestre in brata z družinami in ostalo sorodstvo
Podreča, Kranj, Celje, Maribor, Sevnica, Ploče, 6. februarja 1978
Sneg na Gorenjskem
Prevelika hitrost ter zasnežena in spolzka cesta sta botrovali nezgodi na gorenjski magistralni cesti. V desnem nepreglednem ovinku i je voznika osebnega avtomobila zaneslo na nasprotni vozni pas in je močno trčil v vojaško vozilo. — Foto: F. Perdan
Ze trinajstič na Stol
Spominski pohod na Stol bo v vsakem vremenu v petek, 17., v soboto, 18. in v nedeljo, 19. februarja — Na prvem pohodu leta 1962 je bilo 51 udeležencev, v dosedanjih dvanajstih pohodih pa se je na Stol že povzpelo skoraj 13.000 ljudi — Poziv k disciplini in previdnosti
V soboto in v nedeljo, 18. in 19. februarja, pa bosta pohoda na Stol. Start bo pri Valvazorjevem domu.
Jesenice — Koordinacijski odbor Planinskih društev jeseniške občine in občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Jesenice bosta pod pokroviteljstvom Dela in temeljne banke za Gorenjsko priredila v petek, soboto in v nedeljo že 13. spominski pohod na Stol. Prvi je bil organiziran viharnega 25. februarja leta 1962, na Stol pa se je takrat povzpelo 51 preživelih borcev, izkušenih planincev, gorskih reševalcev ter alpinistov. Od takrat do danes se je dvanajstih pohodov udeležilo skoraj 13.000 ljudi. To je mogočen poklon 38 borcem jeseniške čete, ki so se 20. februarja leta 1942 bfli z okupatorjem na Malem Stolu. Takrat je omahnil prvoborec iz Baške grape Jože Koder. Od udeležencev legendarnega boja še živijo Ivan Vovk-Živan, Franc Konobelj-Slo-venko, Ivanka Kozar, Anton Lonc-nar, Anton Matoh-Štepsel, Franc Šmid-Ljubo in Ciril Triler-Čiro.
Zimski pohod na Stol je postal srečanje planincev, vojakov, grani-čarjev, teritorialcev, lovcev, tabornikov, šolarjev in drugih ljubiteljev gora. Letošnji ima še poseben pomen. Je del proslavljanja 200. obletnice prvega pristopa na Triglav.
Letošnji pohod se bo začel v petek, 17. februarja. K Valvazorje-vemu domu bo krenila šolska mladina iz radovljiške in jeseniške občine. Odhod ob ob osmih zjutraj izpred osemletke na Koroški Beli in od spomenika talcem v Mostah. Ob 11. uri bo pri Valvazorjevem domu proslava. Udeleženci bodo dobili posebne značke.
Pohod bo trajal od 5. do 10. ure. Ob Prešernovi koči na Malem Stolu bo v nedeljo ob 10. uri proslava. Pot bodo uhodili in zavarovali gorenjski alpinisti in gorski reševalci. Če bo vreme slabo, bo potekal pohod od Valvazorja prek Planin pod Stolom. Začetek pohoda bo v tem primeru ob osmih, proslava pa bo opoldne.
Udeleženci pohoda dobijo za enkratno udeležbo izkaznico in bronasto značko, za trikratno udeležbo srebrno značko, za petkratno udeležbo zlato značko, za desetkratni vzpon pa diplomo in posebno plaketo. Letošnja novost bo brošura za vse udeležence.
Pri odhodu mora vsak vzeti pri vodstvu pohoda rdeč kartonček, ki ga mora oddati na kontrolnem mestu pri Prešernovi koči ali v primeru spremembe kje drugje. Za zameno dobi modrega, ki ga odda po vrnitvi pri karavli nad Valvazor-jevim domom zaradi vpisa v izkaznico. Zato je izkaznice treba prinesti s seboj. Kdor bo na Stolu že desetič, bo dobil ob vrnitvi posebno diplomo in plaketo. Ker prenočišč ni, naj udeleženci opravijo pohod v enem dnevu. V karavli Valvazor bodo na voljo razglednice s posebnim žigom in spominske značke.
Organizatorji pozivajo udeležence k redu, strpnosti, previdnosti in disciplini. Za prihode naj koristijo javna prevozna sredstva. Obleka in oprema naj bosta topli, nujno pa je imeti tudi rezervno obleko.
J. Košnjek
Nove vrste kruha
Lesce — Že nekaj časa v radovljiški in jeseniški občini večinoma želijo potrošniki kruh v štrucah in raje posegajo po njem kot po hlebcih. Krajevne skupnosti radovljiške občine so posredovale izvršnemu svetu občine prošnje krajanov, da bi v Žitu Lesce, ki oskrbuje obe občini, pošiljali v trgovine več kvalitetnejših štruc belega in črnega kruha.
Zato, da bi ugodili potrošnikom in resnično oskrbovali obe občini tudi s kvalitetnejšim kruhom, ki bi mu obogatili osnovne sestavine, so minuli teden začeli peči v Žitu v Lescah nove vrste kruha. To so črne in bele štruce s težo 80 dekagramov, ki so vitaminsko obogatene — z rastlinsko mastjo in drugimi dodatki — in imajo daljšo dobo trajanja. Z začetno proizvodnjo so ponudili tržišču okoli 4000 kilogramov belih in črnih štruc, poleg seveda ostalih vrst kruha. Kruh je zaradi svoje kvalitete nekoliko dražji, z nižjo težo pa so hoteli ustreči tudi vsem tistim kupcem, ki so si to želeli. Upati je vsaj, da kruha ne bo toliko v pomijah in celo na tleh kot zdaj, ko nam je že skoraj vseeno, če ga vsak dan odvržemo.
Čeprav so se v Žitu za to odločili prav na željo potrošnikov, so bili nekateri že prve dni nezadovoljni, češ, da so nove vrste kruha sveže, medtem ko so običajne kilogramske štruce stare in trde. Običajne štruce pa niso bile niti stare in niti trde, le kruh je bil prej pečen in dobro ohlajen. Proizvodnja Žitu ne dopušča, da bi spekli vse vrste kruha naenkrat, star kruh pa je tisti kruh, ki je izven peči 24 ur in več.
Pri kruhu pa smo potrošniki vedno najbolj občutljivi, tako pri dostavi, pri kvaliteti in celo pri obliki. Če posega kupec jeseniške in radovljiške občine po štrucah, posegajo v Tržiču, v Kranju in v Škofji Loki najraje po hlebcih — kar velja za eno območje, za drugega zanesljivo ne bo več. In čimbolj se približati željam in zahtevam kupca je vodilo tudi Žito v Lescah, da so se odloČili za boljši kruh nove teže in zaradi kvalitetnih dodatnih sestavin razumljivo tudi nove cene.
D. S.
Čeprav je v soboto in v nedeljo močno snežilo, so bile včeraj vse reste po Gorenjski prevozne. Kot so povedali na stalni službi kranjske UJV, so bili prevozni tudi vsi mejni prehodi, za nekatere ceste, zlasti v zgor-njesavski dolini in v bohinjskem kotu pa je bila potrebna zimska oprema Večjih prometnih nezgod včeraj do 17. ure ni bilo in tudi gasilci niso imeli veliko dela. »Pomagali* so le tovornjaku, ki je zdrsnil s ceste na Golniku
Novega snega pa so bili prav gotovo veseli žičnićarji. V Kranjski gori imajo zdaj l,«.r> metra debelo snežno odejo, na Krvavcu 1,80 metra, na Kobli od 1 .'JO do 240 cm in v Bohinju 160 cm. Včeraj so žičnice povsod obratovale in na vseh smučiščih je bilo tudi izredno lepo in toplo vreme, le na Kobli se je včasih dopoldne spustila megla.
Obilne snežne padavine in toplo vreme pa sta še povečala nevarnost plazov. Zato ne priporočajo izletov v alpske doline, .še posebej pa opozarjajo smučarje, da ne zapuščajo organiziranih smučišč
L. Bogataj
Poskrbljeno za avtomobile
za pešce še ne
Ko smo včeraj dopoldne spraševali po Gorenjskem, kakšne so ceste, so splužene ali ne, smo zvedeli, da je za avtomobiliste poskrbljeno in, da že v ponedeljek zaradi snega ni bilo potrebno nobenemu delavcu ostati doma. Vse ceste I., II. in III. reda so bile splužene, cesta I. reda od Podljubelja do Jeperce je bila celo suha, druge pa so bile še mokre. Vse omenjene ceste so splužili že v nedeljo, v ponedeljek pa so dokončno »naredili« prevozne tudi ceste v Kranjski gori, cesto na Pokljuko, ceste v bohinjskem kotu, na Sorsko planino, cesto v Dražgoše, na Podrošt in čez Petrovo brdo.
Na kranjskem cestnem podjetju so tudi povedali, da so jim skoraj večje težave kot sneg, povzročali vozniki, ki so kljub močnemu sneženju v soboto in v nedeljo rinili na cesto z letnimi gumami in že po kratkem času obstali in tako ovirali normalen promet in čiščenje.
Na splošno rečeno, je najbolj očiščena glavna magistralna žila in tudi druge važnejše prometne poti so že prevozne z letnimi gumami, pešci pa so kot vedno, prikrajšani. Če se nočejo »pobijati« po zasneženih pločnikih, morajo hoditi po cesti, kjer je
Teden od 13. do 20. februarja je navadno na slovenskih cestah še posebno črn; vsaj tako beleži zadnjih pet let prometna statistika. Samo v tem tednu je v zadnjih petih letih umrlo na slovenskih cestah 53 ljudi, ali poprečno po 11 na teden. Med mrtvimi je bilo največ pešcev, sledijo jim vozniki osebnih avtomobilov, potniki v avtomobilih in ostali udeleženci. Med cestnimi žrtvami sta bila tudi dva otroka.
Na slovenskih cestah je do petka, 10. februarja, umrlo letos že 65 ljudi, kar nikakor ne govori, da smrtna kosa letos kaj manj zamahuje. Še posebej je treba
opozoriti vse udeležence v prometu na žrtve med pešci; njihovo število je med nesrečami v lanskem letu kot tudi letos vse večje. Največ teh nesreč, katerih žrtve so peici, se pripeti v naseljih, veliko tudi na prehodih za pešce. Avtomobilisti se vse premalo zavedajo, da je vidljivost ponoči, v megli, v sneženju v naseljih zmanjšana. Razen tega naselja tudi niso posebno dobro osvetljena, prehodi iz osvetljenih predelov v neosvetljene pa pomenijo še dodatno nevarnost. Če k temu dodamo še neupoštevanje omejitve hitrosti v naseljih, potem ni čudno, da se nesreče pešcev povoženih zlasti ponoči nikakor ne zmanjšujejo.
Škode za 74 milijonov
organizacijah cenijo na 18 milijonov 660.000 dinarjev, na šolah, v muzejih in na drugih družbenih objektih na 2 milijona 480.000 dinarjev   in   na stanovanjskih objektih na 53 milijonov 165.000 \ 7      X " *    J ^ „ ^ 1^    dinarjev.  Vsa  škoda  znaša 74 V CC 11  tlel VClV    milijonov 305.000 dinarjev, kar •J glede na ustvarjeni družbeni pro-
izvod v občini znaša 5,4 odstotka. Zato je občina Radovljica upravičena do sredstev solidarnosti, saj povzročena škoda po potresu presega 3 odstotke družbenega proizvoda celotnega gospodarstva občine v letu 1975.
RADOVLJICA - Potres v minulem letu je hudo prizadel nekatere objekte v radovljiški občini.   Škodo   v gospodarskih
le od piva
TRŽIČ - Konec lanskega decembra so zbori tržiške občinske skupščine razpravljali o odloku o davku na promet proizvodov in od plačil za storitve. Srž odloka je bil predlog, da bi se davek od piva povečal od 25 na 30 odstotkov, nov pa bi bil tudi 3-odstotni davek od prometa umetnih brezalkoholnih pijač. Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sta soglašala s takšnim predlogom odloka, zbor združenega dela pa je bil proti.
Na naslednji seji zborov tržiške občinske skupščine, ki je bila v ponedeljek, 6. februarja, so izvršni svet občinske skupščine in skupščinski zbori dosegli soglasje. Potrdili so odlok, ki izpušča prometni davek od umetnih brezalkoholnih pijač, uvaja pa 30-odstotni davek od piva, ki je dosedaj dosegal 25 odstotkov. Pollitrska steklenica bo tako dražja za 11 par, občinski proračun pa bo na račun tega vira bogatejši za 240.000 dinarjev. Predlagana uvedba 3-odstotnega davka od umetnih brezalkoholnih pijač pa bi prinesla v proračunu le od 30 do 40.000 dinarjev.
Novost 6. februarja sprejetega odloka je tudi uveljavitev oprostitve plačila davka v primerih novogradenj ali popravil, ki so nujna zaradi požarov, povodnji, zemeljskega plazu ali potresa, -jk
Posledice potresa so omilili z namenskimi krediti Ljubljanske banke in s sredstvi samoupravne stanovanjske skupnosti, tako da so nekaj stavb adaptirali, nekaj prizadetih občanov pa preselili v druga stanovanja. Skupaj so tako rešili 17 stanovanjskih problemov občanov, ki so jim dodelili več kot 630 kvadratnih metrov v vrednosti okoli 4 milijone dinarjev. Od kredita je ostal neizkoriščen le še znesek v višini 240.000 dinarjev, ki je predviden za rušenje objekta na Triglavski cesti 2 v Bohinjski Bistrici.
Skupaj s stanovanjsko skupnostjo, ki si je prizadevala za odpravo posledic potresa predvsem na stanovanjskem skladu v družbeni lastnini so aktivno sodelovali tudi štabi civilne zaščite v občini in v krajevnih skupnostih ter drugi občinski organi. Posebna komisija izvršnega sveta skupščine občine pa bo zdaj predlagala izvršnemu svetu in skupščini občine, da sprejmeta ustrezne sklepe za dokončno odpravo posledic potresa ter zagotovita potrebna sredstva.
D. S.
mokro  in   so  pogosto d' prave prhe izpod avtomo"
gum.
V Kranju so pločnike čistiti v ponedeljek, nadali danes, ponoči pa bodo odvažati sneg iz mesta, pričakujemo, da bomo jutri pojutrišnjem   že   lahko sli službo ali v šolo po pločnika ne po cesti. Tudi parkirni r stori so še slabo očiščeni. Bo.' je le tam, kjer so stanovalci sa* prijeli za lopate.
V Škofji Loki so včeraj me* še čistili, ceste so bile po** prevozne, pešci pa so se mor* ogibati kupom snega na plstr kih. V Tržišču so ceste očistiliJ v nedeljo in v noči od nedelje» ponedeljek, pločnikov pa se -lotili včeraj. Računajo, da b*» danes uspeli očistiti vse wt0 Podobno je tudi v Radovljici? na Bledu, medtem, ko ima Boki več snega, vendar so vse cc* prevozne.
Na Jesenicah so delavci zarne, okoli 200 se jih je odn* vabilu v nedeljo, očistili vse p* v Železarni in tako omogof. normalen potek dela. Tudi $p na cesta skozi Jesenice je ociš* na in posuta, medtem, ko j« *» pešce slabo poskrbljeno. \i&m so bili v glavnem še vsi plot^f zasneženi. L. Bogaal
i Ms%^CJI %^
Sneg je prav gotovo razveselil ljubitelje smučanja, manj prijetni pa so kupi in plundra na cestah, pločnikih in parkirnih prostorih. — Foro: F. Perdan
Cesta — nevarnost za pešce
Ni videl pešca
Tržič - V četrtek, 9. februT nekaj po 22. uri se je na reeioi*' cesti v Bistrici pri Tržiču pnp* huda   prometna   nezgoda. v3 osebnega avtomobila Metod N (roj. 1951) iz Loke pri f peljal proti Bistrici. Ko je za podvoza, je na svoji desni pred opazil pešca, ki je hodil pc d* strani, ob sebi pa je potiskal še i Voznik ga je prepozno opazi! da ga je avtomobil zadel i ^ nogo; Martina Radiča (roj. 2£»22 Ročevnice je zaradi tega vre*" avtomobil in nato na tla. V nes* je bil Radič tako hudo ranjen d: kasneje   v   ljubljanski boi umrl.
'rutf.* li cs*
Vos*
Trčenje na zasneženi cesti
Naklo - V petek, 10. februar* je na magistralni cesti med NaS in Bistrico pripetila prometna goda,  v kateri sta bili dve ranjeni, škode na vozilih pa * 75.000 din. Voznik osebnega k> mobila Vinko Požar (roj Bleda je na zasneženi in spolzki«* v ovinku in na delu, kjer se »rf* cesta spuščati proti Bistrici, zaod^, na levo. V tem je iz nasprotne W pravilno po desni pripeljal voš^l vojaške kampanjole Srečko Matf* tako da sta avtomobila trčila VV sreči je bil huje ranjen voznik F ^ lažje  pa  sopotnik  iz kampanji Djuro Krovinovič.
Po zasneženi cesti prehitro
Bistrica - V petek, 10. febi ob 23.20 se je na magistralni med  Podtaborom in Bistrico petila   prometna  nezgoda. \\ osebnega avtomobila avstrijske gistracije Jurij Avilov (roj. 1931 Zagreba je peljal proti Kranv-neprimerno hitrostjo. Zaradi t<?i> je na zasneženi cesti zasukalo tV cesto: za njim vozeči tovornjak«* uspel   obvoziti,   osebni avtom^ avstrijske registracije, vozil g» Nikola Hlovšek iz Zadra, pa iet^ vanj. V nesreči so bili ranjeni*sodnica Marija Avilov ter v avtomc^* voznika
Hlovške   Nazif Dilic Selim Selimovič. Po zdravniški *' moči   so  jih   napotili   v don* oskrbo. Škode na avtomobilih :
35.000 din.
L. M
Znesel se je nad pečjo
V   četrtek,   9. februarja, 13. ure se je znašel na gradb* SGP Gradbinec pri poslovni stf Tovarne obutve Peko v TrŽiCu vinjen Borislav Tnvundia. sta: let, iz Kranja. Na gradbišču je težje kladivo in razbil terrnoaku-lacijsko peč vredno okoli 4000 steklo na oglasni deski, dvoje o# in več kvadratnih metrov stekla škode je za okoli 8000 din.