Uredništvo in upravništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. H3.
naročnina listo:
Celo leto		
Pol leta		. 6 K
Četrt leta		3 K
Mesečno		. 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
inserati ali oznanila se računi jo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 27.
Maribor, dne 3. marca 1909.
Letnik I.
Nar. stranka v zvezi s po-silinemci in štajercijanci.
Sv. Peter pod Sv. gorami, 1. maroa,;
„Narodni List“ poroča v štev. 7 o naših občinskih volitvah takole:
„Občinske volitve so v naši občini izpadle za Narodno stranko sijajno.“ No, no, gospod dopisnik, nikar ne farbajte čitateljev „Narodnega Lista.“ Kako se upate pisati, da so za Narodno stranko — ali ni več napredna ? — izpadle volitve sijajno ? Ali vam je volilna borba tako pamet zmešala, da ne veste več, da ni zmagalaj Narodna napredna stranka, temveč stranka posilinemcev, s katero se je naprednjak g. dr. Kunej zvezal, da bi premagal Kmečko zvezo.
Poglejte si odbor, kateri Je izvoljen! Izmed 16 odbornikov je 11 (beri in reci jednajst!) posilinemcev, kateri so deloma strastno agitirali, deloma podpisali prošnjo za nemški učni jezik na tukajšnji pet-razredni šoli!!! Ali ste pozabili, da| je vaš poglavitni agitator posilmemec, kateri je hodil od'hiše do hiše pobirat podpise za nemško šolo? Ali ste pozabili, kako je pri občinskem zborovanju kričal,t da že v prvem razredu mora biti uCnl jezik nemški?' Narodni naprednjaki so pač povsod jednaki. Rajši se zvežejo' s posilinemci in Stajerčijanci ter( jim pomagajo do zmage, kakor z možmi Kmečke zveze, ki so v resnici narodni. Pribijemo torej, da je g. Kunej pomagal posiljnemcem in Stajerčijancem k zmagi in večini v občinskem odboru.
O sijajni zmagi naprednjakov v zvezi z posilinemci in Stajerčijanci zamore ia pisati, kdor šteti ne zna! Kmečka zveza je imela v tretjem in drugem razredu toliko glasov,, da ji je zelo malo manjkalo do zmage; v prvem razredu pa se ni hotela udeležiti volitev, ker je videla, da se bode morata zaradi mnogo pogreškov Narodne napredne in posilinemške stranke pred ib med volitvijo pritožiti in c. kr. na-; mestnijo prositi, naj volitve razveljavi. Zatoi lepo prosimo narodnega naprednjaka, naj pripoveduje v svojem listu vse zgodbice v< tej volilni borbi, ki bi hudo obsojale sredstva, katerih se je posluževala Kmečka zveza ; samo naj piše resnico. Potem bo pa tudi b.
K.	Z. sredstva in delovanje Narodne strajnke, ki je bilo deloma tudi proti volilni in kazenski postavi, pojasnila.
Da so narodni naprednjaki in posilinemci s pijačo in, bakladoj praznovali svojo zmago, jim iz srca privoščimo. Tako so vsaj nekateri potrebni se za-
stonj nasrkali in se poljubovali zt- velikodušnimi darovalci pijače, katere je moralo biti jako veliko, ker se je. eden darovalcev domov grede potožil, da volitve veliko stanejo.; Glavni govornik je bil Oreški prerok ter jim uganjal pustne burke.
Bakljada pa je bila tako smešna, da smo se jej morali smejati. Spredaj je eden nosil .lopar, dva tamburaša sta brenkala, eden pa udrihal po bobnu ali škafu, spremljevalci pa so vpili „živio“ in tudi „Heil“, komanda pa je bila: Links, rechts vorwärts! Takoj so spominjali g. dr. Kuneja, da so zmagali posilinemci. Bila je res prava pustna maškerada.
Občinske volitve v St. Petru so zopet- dokaz, la je takozvana Narodna stranka (?) nesreča za spodnještajerske Slovence,- ker je pred vsem liberalna in v svoji liberalni zaslepljenosti in zagrizenosti samo .ojačuje štajerčijanstvo in nemškntarstvo. Taki stranki boj vseli pravih rodoljubov!
Vojna ali mir?
Rusija za mir.
Peterburg, 2., marca. Nova srbska vlada je poslala ruski vladi noto, v kateri zatrjuje, da bo Srbija mirno čakala na evropsko konferenco. Na to noto je ruska vlada po svojem belgrajskem poslaniku svetovala Srbiji, naj; se vzdrži vsakih provokacij, pred vsem pa naj odneha od svoje zahteve glede teritorialnih kompenzacij.- Srbija naj mirno čaka na odločitev velevlasti, ki ji bodo gotovo prisodile gospodarske koncesije.
Spomenica ruskega generalnega štaba.
Peterburg, 2. marca. 'Javna tajnost je, da je ruski generalni štab izročil carju spomenico, v' kateri izvaja, đa je Rusija neoborožena in da se zato nikakor ne more spuščati v vojsko.
Nikita ne gre v Peterburg.
Cetinje, 2. mar a* Razni listi so prinesli vest, da bo knez Nikita obiskal ruskega carja v Peterburgu. Tukaj o tem; nihče ničesar ne ve in je ta vest popolnoma neosnovana.
Vojne priprave v Srbiji.
Belgrad, 2. marca. Vojni minister, kateremu sta ministrski' svet in skupština pustila popolnoma prosto roko v vojaških zadevah,; je nakazal tistim inozemskim tvrdkam, pri katerih so naročene vojne potrebščine, potrebne svote,- da bodo naročila
pospešile. — Finančni odsek skupštine je dovolil vojnemu ministru 83. mil. dinarjev. — 100.000 mož bo zavzelo pozicije ob Donavi in Savi, 50.000 mož pa bo vdrlo s Hercegovci in prostovoljci v Bosno. Do srede aprila postavi Živkovič 250.000 dobro oboroženih vojakov; na bojno polje.* Prostovoljcev bo nekako 50.000.
Srbski listi o položaju.
Belgrad,' 2. marca. Vsi srbski Usti razpravljajo o nasvetu Rusije, naj Srbija odneha od svoje zahteve glede teritorialne odškodnine. Vsi soglašajo v tem, da je brez teritorialnih kompenzacij vojna neizogibna. Srbski narod je pripravljen na borbo na življenje in smrt.
Srbija gre. dip skrajnosti.
Belgrad, 2. marca. Tukaj vlada splošno mnenje, da je vojska neizogibna. Nekateri trdijo, da bo izbruhnila že v nekoliko dneh. Odrejena je mobilizacija donavske in drinske divizije. Belgrajska garnizija je že prejela svetotajstva. Šesti, pešpolk je dobil povelje, da zavzame postojanke okoli Belgjrada, Rezervni častniki se* ne smejo več preseliti iz svojega kraja. Vojaki ne dobijo več dopusta./ Generalni štab se je posvetoval s poveljniki divizije, naj sei li Belgrad brani ali kar tako pusti sovražniku.; Na predlog ministra Živkoviea se je sklenilo Belgrad braniti. Železniški most črez Savo, ki veže Zemun z Belgradom, je miniran in bo razstreljen takoj, ko se prične vojska.
Avstrija odklanja posredovanje.
Du in a j, 2. marca. „Fremdenblatt“, kl je» v zvezi z zunanjim ministrstvom, izjavlja, da je prvi predpogoj za pogajanja, da se Srbija trajno odpove zahtevi po Bosni. Brez tega so pogajanja izključena, Še-le potem se Srbija lako prične pogajati radi gospodarskih koncesij. Vendar pa Avstrija odklanja vsako posredovanje. Srbija se mora obrniti naravnost na Dunaj in pogajanja bi se vršila edino neposredno med Dunajem in Belgradom.
Crnovojniki vpoklicani.
Belgrad, 2. marca. Vsi srbski crnovojniki so vpoklicani za en dan, d rt se bodo vršile poskuš-nje z orožjem, katero jim je bilo pred meseci razdeljeno, Vsis častniki in vojaki na dopustu so dobili brzojavne pozive, da se morajo nemudoma vrniti k svojim polkom.
„Stražo**
PODLISTEK.
Ta preklicani klobuk.
Tri leta je preteklo o sv. Martinu, odkar se je bil nek vaški učitelj na Gorenjskem poročil z župa-novo Miciko.
Kdo bi je tudi ne vzel? . Lepa, mlada,, bogata je bila ta Micika in zraven tega bistra glavicaj Prepričan sem, da jo je v par mesecih navadil vsega gosposkega vedenja. Na dan poroke so vreli ljudje od vseh koncev in krajev vasi skupaj, (da vidijo imenitno nevesto, ki se je ta dan preoblekla po gosposko.
Lepa je bila ta gospodična. Vitk^ kakor jelka, nežna kot pomladanska prva vijolica, pa vendarle ne taka kot mestne bledolične gospodične, ki so, kakor da bi se jih vzelo iz škatljice. Revice so vklenjene v modere in pritisnjene okolo pasu, da komaj dihajo — in to od otroške dobe naprej.
Micika je bila vsa drugačna. Razvila se je svobodno v krasno dekle, kakor roža v vrtu in ne! v stisnjenem mestnem loncu, ki tiči v zaduhlenj pro-storčku med dvema stekloma.
Ženske so se nasajale naj pete, ena drugi po-mežikovale, šepetale, merile s pogledi Miciko od pe-te do glave in zopeti od glave do pete.
Največ pogledov pa je letalo in obstajalo na glavi nevestini. Zakaj neki ravno tu? Morebiti radi lepih 1-ičie, ki so se rndečila kakor kri na snežnobe-lem obličju, morebiti radi živih in vendar ponižnih, nedolžnih oči, Id so danes bile v ponosni zadregi.
Znabiti radi) zlatih uhanov z bliščečiriii biseri, morda radi tistih rožnatih ustnic, od katerih bi mar-
sikdo rad prejel gorak poljub, — ‘ mogoče radi svilnatih, lepo vpletenih las?
Ne! Ženske se za lepote^ drugih sploh ne navdušujejo, ker misli najbrže vsaka, da je ona lepša kot druge. Vsaka je več ali manj vase zaljubljena.
Pogledi deklet in žena so leteli kot puščice na nevestino glavo radi tega, ker je danes na nji kraljeval prvikrat — gosposk klobuk. Podal se je Miciki klobuk tako dobro,, kakor da bi bil nanj vzrasteij. O ti klobuk ti, šmentani! Koliko nevošljivih oči se danes pase na tebi.
V klobuku je bila Micika seveda nekaj višja. V klobuku je bila videti imenitnejša, bila je cela gospa. Starejše ženice, katerim se je že videl na glavi sneg — beli lasje — in katerim je tek Časa märsikak zob bik že izdrl, starice, ki so bile'pripognjene od težke butare let, pač niso gledale na klobuk z željo in upanjem, da bi ga kedaj same nosile.
Ne! Želele so ga morebiti svojim hčeram in pa vnukinjam — sebi pač ne.
Nevarnejši je bi$ klobuk mladim dekletom, ki so se nahajala v cvetu let. Več kot ena bi bila rada postala učiteljeva soproga, toda kajpomaga, ko je kmetških deklet toliko,'učiteljevi - snubcev -i pa tako malo.
O klobuk ti, klobučina._ Radi tebe je danes toliko skrivnih nečinrurnih želja v mlađih dekliških srcih.
Kdo bi si pač mislil?
Kovačevo Lojzke je klobuk mučil naj vem zakaj. Iz njeni» resnih bčF šeni sji<»nu3 ^ rada nosila klobuk. KakO'heki ? Lojžka je bila ravhö tako lepa, kakor Micika, Če «e lepša, ineiii je pa ugajala še bolj, ne radi tega, ker je ugajala mojem«
Ne
M
okusu. Lojzka, ti si bila lepša, ti si bila mlajša, ti si bila meni ljubša. Bila si bolj revna, tudi bolj pohlevna, bila nisi županova, no, vsa dekleta ne morejo biti županova. Povej mi, zakajj bi tako rada nosila klobuk?
Poglej, kako lepo ovija bela ruta — svilena -tvojo glavico — in varuje nežno obličje pred strupenimi pogledi. Lojzka,! ne želi po klobuku. V klobuku samem ni sreče. Veš, kaj, se je meni zgodilo?
Zaljubil sem se pred nekaj leti. Ne vprašaj mo v koga, ampak v kaj. V kaj? jV lep klobuk. Osem svetlih kronic sem dal zanj. Srečen sem bil in dozdevalo se mi je, da sem res cel županov sin.
Toda glej, kaj se je zgodilo!
Popihala je burja, tržaška — in dvignila moj klobuk kvišku. Bal sem se ga močneje pritisniti, ker je bil nov. Klobuk jei šel za burjo in jaz za klobukom.
O Lojzka, ko bi mene videla kako sem sopihal za klobukom, bi se mi smejala polna usta, pa zraven bi se bila gotovo tudi zjokala.».
Nekoliko časa je hitel, kakor obroč po prahu, bil sem Z; nogo že na njem, ko mi ga je burja zo|>et odpihala in nesla bogve kam. In namesto z lepim klobukom na glavi, sem moral iti gologlav domov. —
Lojzka me ni ubogala.
Šla je M nevarni svet za klobukom. Lahkomiš-ljeno se je zaklobučila v nekega, lahkega gospodiča — in bila že :na tem, da jo pobriše ž njim v blaženo Italijo. ’	’ 1
Na moj brzojav je prišel njen oče v Trst -- in Lojzko sva otela, Ion pa, se jei splašjl kot zajec in zbežal, koliko** so ga le mogle nesti pete.{
• - •
Politični pregled.
Štajerske deželnozborske volitve.
Volitve v Štajerski dežel n j zbor se bodo vršile po sledečem redu: splošna skupina voli dne 7. maja (ožje volitve dne 14. maja); kmečke občine dne lt. maja (ožje volitve dne 22. in 27. maja); trgi dne 24. maja (ožja volitve dne 28. maja in 2. junija); veleposestvo dne 29. maja.
Državni zbor.
Prva seja državnega zbora bo danes teden ob
11.	uri dopoldne. Prvo vprašanje je: Kdo bode novi predsednik? Krščansko-socialna stranka kot najmočnejša stranka zahteva predsednika jz svoje srede. Kandidaturo je že naznanil dr. Pattai, ki bode najbrže izvoljen. Drugo, mnogo važnejše vprašanje je pa, ali je' delavnost zbornice zagotovljena, To je v prvi vrsti odvisno od Slovanske jednote. Večina je sedaj za obstrukcijo. V četrtek; se snide izvršilni odbor Slovanske jednote, da se posvetuje o taktičnem postopanju nasproti vladi in. ostalim strankam a zbornici.
Pogajanja.
V	pondeljek je sprejel ministrski predsednik baron Bienerth Poljake in Italijane in se ž njimi posvetoval o delovanju državnega zbora. Pri posvetovanju s Poljaki je seveda prišel na vrsto poljski mi-nister-rojak. Poljaki zahtevajo, da stopi; na Abraha-movičevo mesto član poljskega kluba. Abrahamovič je že pred nekaj dnevi dalj Bionerthu na razpolago svoj portefelj in Poljaki so za njegovega naslednika določili poslanca Duleba.i Gotovo pa še ni, da bo ta zadeva rešena, predno se zopet sestane državni zbor — Italijani so izjavili, da je njihovo: stališče nasproti vladi odvisno od italijanskega vseučiliškega vprašanja. Zahtevali so pravnoj fakulteto v Trstu. Bienerth jim je obljubil, da se bo za to z vsemi močmi zavzel, vendar pa ni imenoval kraja, kjer bi se naj ustanovila laška pravna fakulteta, — Včera« se je Bienerth posvetoval s zastopniki Slovanske jednote. Konference sta se udeležila tudi ministra dr. Začele in dr. Braf.
Dr- Kramar in dr. Pacak o Slovanski jednoti.
V	nedeljo je imel drM Kramar v BucTjejevicah shod, na katerem je izjavil sledeče: Vlada dela slabe priprave,» idaj bi izboljšala notrajnji politični položaj, Cehe se dolži izdajstva in vrše se hišne preiskave. In kako V se postopa z Jugoslovani? Vsled aneksije Bosne in Hercegovine je toliko odvisno od Jugoslovanov, Bienerth pa pokliče v svojj kabinet Stiirgkha in Hoehenburgerja! Ustanovila, se je Slovanska jednofca. To jednota. bomo poglobili in razširili. Vsi Slovani se morajo združiti.
Dr. Pacak je v Hrudimu izjavil, da stopa zadnjič pred volilce, ker bo državni zbor najbrž razpuščen, on pa; ne misli več kandidirati. Sedanja vlada je s svojim Stiirgkhom in Hochenburgerjem odločno protislovanska, Cehi, Slovenci, Hrvati in Sta-rorusini so se združili ter bodo vodili proti temu kabinetu skupen? boj. Kar se tiče taktike, ne more vo-lilcem ničesar povedati — orožje mora biti odločno, ne sme se pa z njim meriti preko cilja.
Raznoterosti.
Javni shod Slovenske kmečke zveze se vrši v nedeljo dne 7. marca v Trbovljah ob,9. uri dopoldne v gostilni Paražuh (Jager). Govorijo dr. Benkovič in drugi. Vse somišljenike opozarjamo na to važno zborovanje, da se ga udeležijo v največjem številu. Agitirajte za shod.
Dr. Povalejevai zadeva in „Marburger Zeit.“ Poročali smo že zadnjič, da je državno pravdništvo ustavilo preiskavo proti div Povaleju. Rekli smo, pa tudi, da dr. Povalej ne sme tožiti Mariboržanke, ker vemo* kako se godi pred mariborsko poroto Slovencem. Državno pravdništvo je dalo dr. Povaleju dovolj zadoščenja. „Marburger Zeitung“ nadaljuje sedaj svoje napade na g. dr. Povaleja in ga izziva, da naj toži. Zahteva pa v prvi vrsti, da ga finančno ravnateljstvo prestavi iz Maribora.1 S tem je Mariborčanka izpovedala očito svoj namen, kaj da hoče doseči. To smo že mil takoj spočetka naglašali, ko smo morali braniti dr. Povaleja celo nasproti slovenskim liberalnim listom „Nar.: Dnevu.“ in „Nar. L.“ ki so hlastno pričakovali senzacionelnega izida Po-valejeve afere. Gospoda v Celji, ki je tako kratkovidna, čitaj zdaj Mariboržanko in se prepričaj,/če mi nismo trdili prav. Dr. Povalej je namreč edini slovenski uradnik pri finaoci, in še njega bi radi zgrizli. Obetajo mu naravnost boljša mesta v Gradei ali na Dunaju, pa dr. Povalej ne gre,- ker je mož! Cast mu!
V čudnih razmerah res živimo v Avstriji. Ka kor smo že nedavno poročali, je presvitli cesar imenoval c. g. prof. Kavčiča! za kanonika lavantinske škofije. Imenovanje se je razglasilo v • dunajskem uradnem listu še ie zadnja nedeljo. To Imenovanje ima zanimivo preteklost, ki pač s lepo osvetljuje delovanje avstrijske vlade. Gospod profesor Kavčič bi moral biti že pred novim letom imenovan, toda vlada je bila v velikih; 'skrbeh, - da bi ne podalar ie ga dostojanstva preveč narodnemu rin ođlečnemu VSloveneu.
Poslušala je zopet raje svoje ovaduhe/ katerih kar mrgoli iz nemških Volksratov. Največji škandal je to, da vlada ve$ zaupa teni prenapetim Velenemcem, kakor objektivnemu, stvarnemu, s prilogami podprtemu poročilu merodajnih instanc. Vlada je imela že, v Majcenovi aferi priiiko spoznavati, da ti mogočni svetovalci nemških 3 Volksratov! naravnost lažejo. Vendar jim je šla zopet na limanice v tem slučaju. Zašepetali so ji na uho, da je g. prof. Kavčič urednik političnega — najbrže hujskajočega, — lista, „Voditelj.“ To je zadostovalo. Ali ni smešno tako početje? Prvič g. prof. Kavčič ni bil nikdar urednik tega lista, temveč marljiv sot,rudnik, drugič je pa ta list stroga teologičen. ki dela Čast mariborski bogo-slovski stolici. List je svoje vrste edini na Slovenskem, duhovništvo lavantinske škofije je lahko» ponosno na njega. In torej ta list je bil eeloi pretveza za imenovanje moža. ki ga, čislajo i, povsod v vseh krogih kot najuglednejšega, marljivega duhovnika, požrtvovalnega učitelja in iskrenega rodoljuba. Ta slučaj nam zopet kaže, kako pretresava,jo na Dunaju vse slovenske uradnike, predno jih nastavljajo. Sramota za tako vlado," ki se da voditi od f štajerskih nemškutarjev.
Osebne vesti. G. Stolni prošt Hribovšek se je radi bolezni odpovedal profesuri na tukajšnjem bogoslovju. Na-domestuje ga g. kanonik Majcen. Ker tudi g. dr. Feuš radi bolezni ne more poučevati, ga v II. tečaju nadomehujeta g. stolni dekan dr. Ivan Mlakar in g. kanonik dr. Matek. — Obolel je g. Jože Musi, kaplan pri Sv. Martinu na Paki, na pljučnici. Nagiba se mn že na boljše.
Socialni tečaj v Braslovčah je nad vse pričakovanje krasno uspel. Prvi dan je bilo do 300 udeležencev, drngi' dan kljub temu, da je bilo slabo vreme in sneg nad koleni, kar je oddaljene oviralo, da niso mogli priti, do 200. Natančneje še poročamo.
Srebrno poroko Sta praznovala 27. preteklega mesca hišni posestnik in bivši kovaški mojster gospod Jurij Stern in njegova gospa. O tej priliki je došlo jubilantoma obilo daril, šopkov in častitk, katere pričajo o priljubljenosti in ugledu, ki ga už vata obadva v našem mestu in slovenskem Štajerskem. Gospodu Sternu pa, kateri se je pred kratkim po skoro četrtstolefnem naporu svoje o »rti pedal k počitku, želimo da bi ga še mnogo let zdrav užival ob strani svoje delavne gospe soproge.
Štajersko.
Maribor je pač velika vas. Ni gaj menda mesta na svetu, ki bi ga mestni očetje tako., zanemarjali kakor Maribor. Zdi se nam, da smo kje vi kaki veliki vasi. Zdaj ko je toliko snega, se na briga mesto docela nič, da bi hitro oznažilcr ceste in pota. V vsaki vasi so na boljšem, nego vi Mariboru. 1 Magistrat pač muči radi snaženja trotoarjev hišne posestnike, kar se le da, in kaznuje hišne posestnike, ki. ne ugajajo nemškim petelinom, z drakoničnimi kaznimi, sam pa ne stori ničesar, tako da morajo otroci, ki hodijo v šolo, ravno pd mestnih potih vedno gaziti sneg do kolen. Mesto bi moralo dajati; tudi v tem oziru vsem drugim lep vzgled* Toda kaj mestnim očetom mar za splošno blaginjo, saj je vendar dovolj* če pokaže magistrat svojo moč, da lahko kaznuje ljudi. Nevolja v mestu je radi tega postopanja že velika.
Leitersberg-Krčevina. Zadnjo nedeljo je predaval v izobraževalnem društvu g. dr. Pipuš o viničarskem redu. Predavanje je bilo za vdeležence jako poučno in zanimivo. Govornik je navedel vse preporne točke, ki dajejo toliko povoda za prepir med viničarjem in gospodarjem in poučil viničarje o raznih dolžnostih in pravicah, katere imajo nasproti gospodarju in gospodar nasproti njim. Nevednost viničarskega zakona rodi nešteto prepirov ia pa tožb. Zato priporoča predavatelj posebno natančno znanje vseh določb te postave. Navzoči so se g. dr. Pipnšu iskreno zahvalili za poučne besede. Prihodnjo nedeljo se vrši zopet preda » arije.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. „Straža“ slovenski list za priprosto ljudstvo in za inteligenca na Štajerskem in Koroškem, izhaja trikrat na teden ia je na razpolago tudi pri g. Skačeju, znanemu gostilničarju v trgu. Pridite ga pridno prebirat okoličani in tržaoi. Poleg interesantnega berila vas bode kratkočasilo tudi izvrstno pristno završi.o vino.
Podgorje pri Slovenjgradcu. Ustanovni shod bralnega društva pretečeno nedeljo je bil kljub slabemu vremenu m velik» mu snegu dobro obiskan. Dr. Hohnjec je v poljudnih besedah razložil namen društva in sredstva, s katerimi bo doseglo svoj cJj in pospeševalo izobrazbo in napredek tar mešnjega ljudstva. Društvu je že pristopilo 36 članov. Odbor je tako-Se sestavljen: predsednik Ivan Fischer, posestnik, podpredsednik župnik Franc Pečnik, tajnik mladenič Jožef Strmčnik, blagajnik Ferdinand Greiner, posestnik, odborniki: mladenič Miha Laure, Ana Verčkovmk, Jožef Knap
Katoliško politično društvo za šentlenarski okraj priredi pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v nedeljo, dne 14. sušca ob 3 popoldne v dvorani g, Arnuša letni občni zbor združen s političnim shodom. Govori poslanec Roškar in drugi. Raz-mLljevahi.se.ho tudi v predlogi starcstnegä zavarovanja, da vp! o potem zavzeti svoje stališče.' Somišljeniki, pridite!
Spodnji Gasterajj. V tej občini je dolgo vrsto let paševal znani narodni zagrizenec župan Koser. Bil je vedno naš nasprotnik. Pri vseh volitvah, pri okrajnih, pri deželnozborskih, kakor tudi pri državnozborskih je redno s, svojim, priveskom volil različne Bračke, Senekoviče itd. Dne 26. svečana so se vršile občinske volitve. V III. razredu smo propadli s par glasovi, Zakaj? Naših volilcev seveda ni bilo na volišče. Mnogi so o.d,Kosarja odvisni. A vzrok je (udi Koser Jcot župan -in komisija. Našim volileem se . ni. dopaslalo ,sploh .-nič- izkaznic in glasovnic. Prišel
je iz Jarenine volilec Janez Drašak v prepričanju, da dobi izkaznico pri komisiji. Niso mu ja dali, kakor bi bilo edino pravično in postavno. Ravno, tako ni dobil legitimacije naš volilec Jakob Dvoršak iz Spodnjegat Porčiča in tako je ostal doma itd. V II. razredu smo popolnoma prodrli s svojimi kandidati. V I. razredu smo enega dobili po žrebu, enega» našega so volili nasprotniki, misleč ga si tem pridobiti. Vseli odbornikov je 9. Torej bi za silo že) šlo, a je negotovo. Imeli smo vladnega komisarja. Ko bi njega ne bilo, bi sploh ne bili prišli dq besede, kajti ti Čudni modrijani v komisiji so nam hoteli vse zavreči. Vedno jih je moral komisar opozarjati na postavo. Vendar smo zadovoljni z uspehom. Vrgli smo iz odbora šes^ Koserjevih privržencev, ki so se ga držali, kot klop kože. Recimo, da bq Koser še župan, smo mu vendar skuhali tako vročo juho, da si jo bo kljub mrzli zimi težko hladil.- Ravno vsled tega, ker se tako resfnice boji, jo bo tudi tem težje poslušal. Zakaj nismo v I. razredu popolnoma prodrli» in kdo je to zakrivil, o tem prihodnjič!
Prepolje na Dr. p. Krasen uspeh je dosegel gospod poslanec Pišek pri nas. Namenili smo imeti samo posvetovanje radi pristopa h kmetijski podružnici v Račah. Tu pa se raznese glas, da pride tudi gosp. poslanec Pišek. To je čudovito vleklo, kmalu bi bili — sicer veliki prostori gosp. Turka premajhni. G. poslanec je sam izrazil, da ni pHča-koval tolike udeležbe. To ga je nagnilo, da je pri tej priliki podal svojim volileem tudi račun od svojega delovanja. To poročilo pa je bilo tako, da smo bili vsi kar navdašeni za svojega kmeta-poslanca! Spoznali smo, kaj vse more storiti ljubezen do kmeta — trpina. Spoznali smo pa tudi našo prijateljico „Kmečko Zvezo“, ki nam je dala tako vrlega zastopnika v državnem zboru! Vsak posebej in vsi skupaj bomo delovali za „Kmečko Zvezo“. Za to nas je navdušilo junaško delovanje našega poslanca g. Pišeka.
Ustanovitev kmetijske podružnice v Gor. Radgoni. Ustanovitev) omenjene podružnice dne 1. t. m. je bila kaj zanimiva. Ustanovni shod so sklicali naši posilinemci za L9. uro dopoldne iih sicer v gostilno g. Kurbusa. Slovenci smo se shoda v obilnem številu. udeležili; prišlo1 nas je nad 100, med tem ko je bilo posilinemcev komaj 20. Ker so le ti videli, da so v veliki manjšini, si niso upali otvoriti zborovanja. Ko je minila 9. ura, smel pa Slovenci kar odločno zahtevali,, naj se zborovanje otvori. Nasprotna stranka je bila v silni zadregi. G. Bračko ge je čutil poklicanega, da jo reši iz te zadrege. Izjavil je namreč, da nas kmetov nihče ni klical in da sploh ne ve, pot kaj smo prišli. Naši kmetje se pa tudi niso kar tako dali ugnati v kozji rog. Za koga pa se naj ustanovi kmetijska podružnica, če ne za kmete? In vsled' tega se tudi niso hoteli dati odpraviti. NasproL niki so uvideli, da ne opravijo; nič in so se odstranili. Mi smo nato mirno zborovali. Bračko se je še hotel nad nami maščevati s tem, da je poskušal potovalnega učitelja g. Pirstingerja odvrniti od našega zborovanja. A jo je pošteno skupil! Naši kmetje so mu povedali take, da je moral osramočen oditi. Svoj pristop ,so prijavili 103 udi, ld so tudi plačali udni-no po 3 K. Načelnikom, je bil izvoljen g. Jakob Breznik, župan v Stanetincih, njega namestnikom gosp. Karol Stramic, veleposestnik; v Dragotincih. Odborniki so sledeči: Korošak Alojz, posestnik, Sv. Jurij; Bračič Franc, posestnik, Boračova; Zemlič Jakob, posestnik, Radinci;: Nemec Jakob, posestnik, Dragotine!; Franc Bratkovič, župnik, Negova; Kavčič Fr., posestnik, Slavešinci. Potovalni učitelj g. Pirstinger je govoril nato o namenu in pomenu kmetijske družbe. Med govorom pa je prišel gornjeradgonski redar in zahteval, da se moramo takoj odstraniti. Gospod načelnik' je zborovanje zaključil, nakar smo se podali v gostilno g. Karbaša, kjer smo se prav dobro imeli in spodbujali drug drugega kf složilemu delu za naše stanovske koristi. Spoznali smo, kaki prijatelji kmeta so štajerčijanci, in se bomo zanaprej tudi vedeli po tem ravnati.
Konjice. Svoj čas smo poročali, da so zaprli tukaj-šajega fotografa in hišnega posestnika g. Janeza Tomše, vsled ponarejevanja papirnatih 50 kronskih bankovcev. Izkazalo se je, da je popolnoma nedolžen, zato tudi oproščen. Kot slovenskega fotografa ga priporočamo.
Konjice, z „Narodnim dnevnikom“ se prerekati je nevarno delo. Pribijemo pa samo to, da je vedno slabo informiran in se le prerad blamira. O konjiških občinskih volitvah je že dvakrat poročal, oziroma le napadal prevz. knezoškofa in preč. g. nadžupnika, češ da bi zmagali Slovenci v I. razredu, če bi šla ta dva volit. A ta dva cerkvena dostojanstvenika niti nimata pravice voliti v L razredu. Slovenski volilci, I. razreda so ti le štirje : Posojilnica, M. Ogorevc, Prus in dr. Rudolf, nasproti osmim Nemcem. Primi se za kos, „Narodni Dnevnik“ ! Slovenski volilci tretjega razreda, vi pa morate v ponedeljek, dne 8. snšca vsi 'priti k volitvi in voliti slovenske kandidate!
Galicija. Naše izobraževalno društvo je imelo v nedeljo dne 28 febr. zborovanje, na katerem je govoril kot odposlanec S. K S. Z. državni posianec dr. Korošec. Vkljub slabemu vremenu je bil zborovalni prostor poln poslušalcev, ki so parno sledili izvajanjem g. govornika o različnih aktnelnih zadevah Ko se je zborovanje zaključilo, vnel se je zanimiv pogovor o šolskih zadevah, o ljudskem zavarovanju in o nemščini v šoli. G. državni poslanec je razlagal namen ljudske šole, ki ni otrok učiti različnih jezikov, ampak jim dati splošno naobrazbo kot podlago za nadaljni duševni razvoj. Vsi poslušalci, razven dveh, so navdušeno pritrjevali izvajanjem državnega poslanca. Videli pa smo tudi velik razloček med Narodno stranko in Kmečko zvezo. Dočim hodijo pristaši (dr. Kukovec) Narodne stranke celo v mariborsko okolico propagirati misli o nem-
ikem pouka v šoli, brani naša Kmečka zveza vsepovsodi slovenski značaj ljudskega šolstva. Narodna stranka prihaja k nam tudi samo ob času volitev, kadar potrebuje naše glasove, toda za potrebno delo ji ni mar, to prepušča pristašem kmečke zveze.
Dobje pri Pianini. Pri občinskih volitvah dne 25. februarja t. 1. je bilo izvoljenih vseh 18 odbornikov in 9 namestnikov Slov. kmečke zveze. Štajerčeva stranka je bila pri nas že drngokrat popolnoma poražena. Pred volit vijo so ti ljudje lagali, da se ne bodo vdeležili volitve, dne 25. feb. so prignali vse svoje na volišče. Naši so jim pa pokazali, takih, ki razširjajo „Štajerca“ in „Narodai List“, ne marajo v občinskem odboru. Cast zavednim volilcem!
Sv. Miklavž pri Ormožn. V nedeljo, dne 7. t. m. ob pol 4. uri popoldne bo v prostorih g. Goleaka javni politični shod. Kaplan Fr. Štuhec govori o deželnozborskih volitvah. K najobilnejši udeležbi vabi — sklicatelj.
^ S Kozjaka. 'Pod tem zaglavjem je prinesel ptujski „Štajerci dozdevno od tod dopis, podpisan z „več naprednjakov.“ V resnici pa se revno skrpucalo ni pisalo na Kozjaku, tudi je ni pisalo več koz-jaških naprednjakov, ampak dopis je pisal Ivan Iv-tfik, i>odobar, pozlatar j« ne vem (kaj ge vse, v Šoštanju. To je lahko dokazati:, 1. Ni tukaj nobenega takšnega, naprednjaka, ki bi svojega župnika) blatil v „Štajercu“, razumete, gospod Ivnik? Niti enega; pa recimo, da bi res bil kateri, je vendar gotovo, da 2. nihče ni vedel, da sem naročil pri vas kakšno delo. Se le tisti teden pred svečnico, ko sem začel deliti listkel za velikonočno izpoved, in kakor sleherno leto pobirati za cerkvene potrebe, so ljudje izvedeli, zakaj se letos pobira. Takrat pa ste vil že svoj dopis odposlali „Štajercu.“ — Reč pa je ta-le: Nekoliko pred božičem je prišel Ivan Ivnik iskat na Kozjak, dela, ker- mu ga baje po zimi nedosfaje. Kazal je tudi neka spričevala, katerih pa nisem pogledal, ker na take reči ne dam' mnogo. Domislil sem si, da bi trebalo tukaj na tabernakelj novih vratio in tudi prevleči ga znotraj s svilo. Povedal pa sem mu, da se za cerkvene potrebe tukaj denar pobira ob svečnici in potem naprej do posta,I kadar pač kdo kaj prinese. Cerkev sama je namreč uboga in ima komaj za redne izdatke: sveče, vinograd itd. Toda že črez nekoliko dni je prilomastil Ivnik s surovo izrezljano deščico in zahteval 25 K. Ni jih dobil! In črez kratek čas je pisal že po 34 K. Ta vsiljivost me je vznevoljila. Pisal je potem pismo za pismom, grozil je celo s sodnijo, pa kako mu naj odgovarjam, ko sem pa ležal več tednov hudo bolan? Se čital nisem takrat njegovih pisem. Kakor hitro pa sem nabral 30 K. sem mu jih poslal takoj d’ne 28. jan., torej tri dni prej, kakor je izšla dotična številka „Štajerca.“ Da sem rekel, da bi bilo lepo, če bi bilo delo do božiča gotovo, je res, ni ,pa res, da bi bil rekel, da bom mogel takrat tudi plačati, ker je treba prej kupiti nove kanontablice, ki niso ravno po ceni. Tudi nikdar nisem rekel, da dela ne sprejmem. Ali sem tedaj res lažnjivec, kakor me v „Štajercu“ imenuje ta čuden cerkveni delavec? Pa še nekaj. Piše namreč: „Oznanje vedno, da potrebuje denar, a dela se nič.“ To je nesramna laž! Vsi župijani vedo in vidijo, kaj vse se je pripravilo na paramentih in drugih potrebščinah. Od svečnice 1902/ pa do danes ravno za 2001 K, deloma iz nabranega, deloma z večjimi darovi posameznikov m to še brez prelepe ,L. M. B., ki jo je naredil lani akademični kipar Cesar, ki pa Ivnikn tudi preveč ne ugaja, dasi jo pa vsakdor hvali. O vsem, kar se je pripravilo, so računi in pobotnice; v moji pisarni vedno vsakomur na razpolago. Kar se tiče pobiranja, oznani se vsako leto samo enkrat, torej ne vedno, Te vrstice sem napisal, da bodo duhovni gospodje in tudi drugi ljudje vedeli, s kom imajo opraviti, če bo prišel k njim iskat dela Ivan Ivnik, kajti dvomim, da bi kdo hodil za njim, ko imamo vendajj dovolj drugih znanih in dobrih umetnikov. — J. Munda, župnik.
Predpust v Artičah. Vsled nalezljive bolezni so bile pri nas vse veselice prepovedane.. Vendar pa je bi) preupustnen čas prav živahen, kar se ženit-vanjskega vesel ja tiče. Ženitni na je povsod, k.er se obhaja, nekako sveto, nenavadno veselje. Žalibog, da je pobalinstva vse povsod dovolj, ki tako družinsko slovesnost ogreni. Tjako se tudi pri nas žejnit-nine niso izvršile brez prelivanja krvi. Takozvanih Voglarjev, ali bolje recenq „lačeppergarjev“ prifdr-vila je na. večer cela druhal pred hiše ženitvanjskih slovesnosti; prinesli so seboj palice, bikovke, droge, samokrese, nože in drugo enako smrtnonosno orožje 'ter se v svoji pijanosti in. podivjanosti pretepavali, klali in mesarili, da je bilo grdo. Takemu početju morajo oblasti konec napraviti. V prvi vrsti pa ste v to poklicani vi očetje in gospodarji. Kje ste, kaj delate, ali dremljete, ali spite, ko' se vaši sinovi pre-tepavajo in morijo!
Občni zbor. Dne 21,. lehr. t. 1. je imela posojilnica v Artičah svoj redni občni zbor. Uspehi prvega poslovnega leta so prav povoljni. Prometa bilo je okoli 210.000 K. Predavalo se je ob tej priložnosti zbranim Članom o varčnosti in njenem; uplivu na so;* cialno in politično življenje. Priporočalo se je tudi. gospodarsko knjigovodstvo.
Škrlatica v Artičah. Vsled razsajajoče Škrlatice je bila pri nas šola zaprta od 4. dec. 1908 do 18. febr. 1909. Zahtevala je ta bolezen v tem času 16 mladih žrtev. Začel, se je reden pouk, toda okužene hiše so še vedno kontumaciraiie, ČČ tudi ni več bolnikov v njih. Strogo postopa okrajni zdravnik, kar je popolnoma umevno, ker silno lahko in naglo se raz-
trosijo te strupene gljivice, če ljudje ne pazijo. Priporočati je povsod, da. se ljudje ravnajo v takem slučaju natančno po predpisih in navodilih zdravnikovih.
Mozirje. Kakor ve „Narodni dnevnik“ poročati z dne 16. svečana t. L, se je učil naš okoliški tajnik slovenščine in pisave (tako trdijo uradi in kmetje, op. dopisn.) od solčavskih pastiijev ? — verjamemo, kar je res je pa res, saj ni nikjer drugje obiskoval šolo, kakor pri mozirskih liberalcih. Pri takih gospodih pa ni nikdar iskala kakega poduka Kmečka zveza. — Da pa liberalci ne morejo biti s takim policajem zadovoljni, mi kmetje radi verjamemo, zakaj, premi rol j nbni naš policaj pač ne stori nikomur nič hudega, liberalci pa sami čutijo, da nekaj zaslužijo. — Pristaši kmečke zveze bomo s svojim nastopom in obnašanjem še skerbeli, da nam bo občinski tajnik le tajnik, ne pa tudi policaj. — Se ve, mozirskim liberalcem ne ugaja, ker okoliški tajnik je odločen pristaš Kmečke zveze, in je liberalcem za vselej pokazal hrbet. Toraj liberalci na delo, le drugega policaja za vas, mi ne rabimo nobenega, za tajnika bo pa že, saj ste ga vi izučili pisave in jezika. — Toliko za danes, ako premalo pa drugikrat več.
Koroško.
Celovec. Ko so dne 25. sveč. t. 1. zaupniki našega polit, društva postavljali kandidate za deželnozborsko volitev, pozabili so čisto na celovški poslanški mandat iz kmetske skupine Ta volilni okraj obsega sodna okraja Celovec in Borovlje. Razmere v teh krajih so take, da je nekoliko volileev te skupine Nemcev, mnogo več še nemškutarjev, precejšnje število je tudi socijalnih demokratov, v ožji celovški okolici in v Borovljah. Vse eno pa preostane še mnogo glasov zlasti kmetskih nam; to so pokazale zadnje državnozborske volitve. Tem zanesljivim našim narodnjakom jemlje naše polit, društvo pogum, ko v tem okraju niti ne nastavi kandidata, ko so jih nastavili ceio socijalni demokratje. Seveda upa nimamo veliko. Prišlo bode gotovo do ožjih volitev, in če bi mi prišli v ožje volitve potegnejo gotovo sociji in naeijonalci skup proti nam. In mi celo med seboj nismo jedini. Ravno v tem okraja je največ kmetskih liberalcev slovenskih privržencev Dr. Miillerja. Pa ravno to bi moralo biti za naše polit, društvo še bolj spodbujevalno, da bi bilo nastavilo kandidata, slovenski liberalci bi bili gotovo, celo proti Miillerjevi volji, zanj glasovali in bi bili držali disciplino. Tako bode pa Müller z mirno vestjo lahko nastavljal kandidate in polit, društvo bode blamirano do kosti. Svojo napako bode skušalo prikrivati s tem, da bode izdalo parolo „Volilci ostanite doma!“, s tem bode sicer agitiralo proti našim liberalcem ob enem pa — ker so volilci teh krajev še vedno malo šviga švaga — v prid soeijem in bauernbnndlarjem, ki bodo našince igraje pregovorili, da gredo ž njimi volit. Nam se pa kaj takega zdi delovanje proti samemu sebi, mi smo za načelo Stražino, naj se postavijo kandidatje, kjer imamo sploh Slovenci kaj glasov. Mi ne vidimo vzroka prepuščati mandate ne slov. liberalcem, ne nemško-nacijonalcem, ne socijaldemokratom.
Marija, na žili Ob Beljaka. Naša župnijska cerkev je dobila za post krasno sliko : Jezus poti na Oljski gori krvavi pot. Slika je umetniško delo akad. slikarja g. P. Markoviča iz Rožeka, ki ga tem potom slovenskemu občinstvu, posebno tudi duhovščini spet najtopleje priporočamo. Markovič je bil izmed najljubših prijateljev rajnega štajerskega rojaka prof. Lendovšeka. Po prizadevanju tega je prišel tudi na dunajsko akademijo, kjer se je razvil v pravega umetnika. Slika je v kras cerkvi in v veselje župljanom.
Trg. V soboto opoldne je pogorel p. d. Strosenrodar v Bcdensdorfu. Ogenj je izbruhnil v pojati za steljo, kamor je bila gospodinja nasula malo prej še živega pepela.
Podklošter. Premeščen je železniški asistent Vinko Zitta iz Podktoštra v Beljak na državni kolodvor.
Prevalje Nabiralnik družbe Sv. Cirila in Metoda se je nastavil v Lahovnikovi gostilni, nabralo se je v kratkem času 20 K. — Naš „slovenski“ župan, ki se je že dolgo nagibal na posilinemško stran, je sedaj našel svoj popolni „nemški“ značaj. Ravno sedaj deluje na to, da bi slovensko posojilnico spravil v nemške roke. ne več nego 5 let kaže svoje nemške roge in vendarle so ga zaslepljeni Slovenci volili pri zadnjih volitvah spet, akoravno je davno znano, kako je nastopal pri volitvah v okrajni šolski svet itd. Sedaj pa naše ljudi bolijo glavice, ko je prepozno.
Rabelj. Ponesrečil je delavec v rudokopu Peternel. Zadel ga je kamen, ki mu je ranil glavo in prelomil dvakrat nogo.
Čuden naslov. Iz celovške bolnišnice je nekdo v mesto poslal pismo s sledečim naslovom: An Wohlgeboren Herrn Thomas Rüeker am Heiligen-Christ-Platz, wo seind Scheitlan aufgelögt und das grosse Schulhauss ist, geht eine kleine Gasse hinein is berausen eine kleine Tafel, ist ein Schuster zum Verkaufen und noch ein bisl weiter und lei bei der erste Tür hinein, bei der braiten aber nicht hinauf, glei bei der Glosstür hinein, in Klogenfurt. — C. kr. poš*a je spravila pismo pravemu človeku v roke in nemški listi ta naslov citirajo v dokaz neznanske duhovitosti celovških poštnih uradnikov (znanih Vsenemcev!). Mi pa to smatramo samo za dokaz grozne kulturne zaostalosti naših nemških sodeže-lanov. Hujše zatožniee proti našemu vsenemškemu učiteljstvu najzlobnejši sovražnik ne bi bil mogel najti.
Kranjsko
Čedne razmere na sankališča v Bohinju. Ljub Ijanski športni klub se jako malo briga za svoje sankališče. Imeti hoče tnjce na sankališče, pa se nihče od gospodov tega ljubljanskega društva ne briga, v kakem stanju je sankališče. To se je pokazalo v soboto, ko je bilo napovedano sankanje. Taji sankači so prišli, pa je bito SDega odkidanega samo za kakih 50 metrov. Sankači so morali sami sneg kidati, da so se lahko sankali. Tujci so se grozno pritoževali nad tem neredom. Jako slabo re-
klamo dela športni klub za svoje sankališče, ki naj bo privlačna sila za tajski promet. Ljubljanska gospoda raje po liberalnih shodih ljudi farba, kot pa da bi se brigala za svoje naprave. Seveda, gospodom je le za odbomiško čast, za resno delo jim pa ni mar.
Shod S. L. S v Šmartnem pod Šmarno Goro. V nedeljo je imela S. L. S. tukaj jako dobro obiskan shod, katerim je predsedoval deželni poslanec g. Miha Dimnik. Državna in dežalna poslanca dr Ivan Šušteršič in Povše sta poročala o delovanju S. L. S. v državnem in deželnem zboru. Shod je izrekel soglasno zahvalo in zaupnico poslancem. Ta shod je spet iznova dokazal, da žive pod okriljem mogočne Šmarne gore še ljudje krepkega in jedrnatega značaja, ki so se združili pod ponosno zastavo S. L. S.
Velik požar v Ljubljani. V nedeljo v jutro je pričelo goreti na Bleweisovi cesti v hiši barona Schwegla. Ogenj je nastal v podstrešju, kjer so spravljali pepel in smeti. Po nepevidnosti je neka stranka spravila v zaboj še živo žrjavico, katera je bila povod požara. Požarna hramba je delala na vse pretege, da je končno le omejila in pogasila požar, ki bi bil sicer posegel tndi po sosednjih hišah. Zgorel*» je vse pohištvo shranjeno v podstrešju. Škoda se ceni na tisoče.
Primorje.
Javen shod je imelo v nedeljo 28. t. m. liberalno politično društvo „Edinost“ v Rojanu. Na shodu je govoril dr. Rybar.
Volitve v mestni svet tržaški se bodo kmalu pričele. Tozadevno je magistrat objavil razglas, da so po § 22 veljavnega novega volilnega reda izložene volilne liste v javen pogled od 8. marca pa do vštetega 18. aprila 1909.
Sneg v Pulja. Zadnji dni je zavladal v Pulju hud mraz. V petek je začelo snežiti in je snežilo cel dan. Razsajala je pa ob enem tudi strahovita burja. Toplomer je skoraj vedno pod ničlo.
Beda v Dalmaciji. Dalmatinsko namestništvo je prosilo notranje ministrstvo za nadaljnih 200.000 kron za ublaženje bede v Dalmaciji. Ministrstvo je dovolilo podporo. Namestništvo je sprejelo skupno letos že v svrho podpore 600.000 kron.
V Gorici se odpre v kratkem nova slovenska trgovina v hiši „Centralne posojilnice“. Otvorita jo brata Anderwald iz Ljubljane, oba strokovnjaka v trgovini s kolonijalnim blagom. To bo jedina slovenska trgovina te stroke v tem delu mesta.
Delovanje Strekeljna. O agrarnoliberalnem poslancu se jako mnogo sliši in čita. Tako beremo v zadnji številki „Gorice“, da kmetje niso dobili trt, katere je vlada dala ali zastonj ali pa pod znižano ceno. Merodajni faktor pri razdelitvi trt g. poslanec Jože Štrekelj je pa, kakor čitamo, dejal sledeče besede:	„Da kmetje dobivajo zastonj ali pa
pod znižano ceno od vlade trte, to ni še nobena vladina dobrota, ampak njena dolžnost. Ravno iz tega razloga nisem samo tega izkaza spisal, ampak še mnogim kmetom, ki so se name obrnili. Ako pa nisem komu spisal, sem pa priporočal“. Na koncu pa še pristavlja:	„Poživljam, naj se
mi dokaže, da sem se jaz okoristil z eno samo trto.“ Ampak čudno je pa vendar, da dotični kmetje še dosedaj niso dobili niti jedne trte, katere bi na podlagi objavljenih izkazov morali dobiti!
Spominsko ploščo bodo odkrili v Kobarida skladatelju Hrabro8lavu Volariču v njegovi rojstni hiši.
Razgled po svetu.
VIII. mednarodna razstava v Benetkah. Kakor je znano, se priredi v Benetkah na vsaki dve leti mednarodna umetniška razstava, katera je zaradi vrednosti razstavljenih umetnin posebno slovela v umetniških krogih.
Letošnji razstavi bo posvečena še posebna pažnja, ker se bo gledalo na njen mednarodni značaj bolj kot druge-krati, kajti prihodnja razstava v letu 1911 bo radi jubilejnih svečauostij posvečena izključno le italijanskim umetnostim. Posebno Angleže zanima letošnja razstava in odločili so se, zgraditi na svoje stroške poseben paviljon, v katerem bndo razstavljene same angležke umetnine. Raztava se bo otvorila 22. aprila t I. Italijanska vlada je odredila v svrho podpore razstavi 50.000 lir.
Samoumor Avstrijca v Londonu. V londonski galeriji slik se je odigrala nedavno še dosedaj nerazjasnjena tragedija. Neki gosood, baje Avstrijec Hans Wälder po imenu je ustrelil v galeriji slik neko gospodično in potem pa še sebe. Bil je takoj na mestu mrtev. Gospodično so težko ranjeno prenesli v bolnico. Vzrok tega čina je popolnoma neznan, ker gospodična ne more še nič izpovedati.
Nansen zopet na potovanju. Znani potnik Fritjof Nansen, bo šel v kratkem na novo znanstveno potovanje v Islandijo. Spremljal ga bode pri tem drugi sloviti' norvežki raziskovalec severnega tečaja Roald Amundsen. Nansen in Amundsen bosta odpotovala v začetku poletja. Minuli teden sta prispela v Langensund, da začneta s predpripravami.
Poskušen samoumor ruskih pregnancev. Iz Petrograda se javlja, da je onih petnajst političn h prognancev, kateri so poskušali pobegniti, na smrt obsojenih. Da se nesrečniki odtegnejo smrtni obsodbi, so popili v zaporu v vodi zmešan strnp. Eden je takoj umrl, dragi štirje se pa bore z smrtjo. Vojni sod je takoj umaknil smrtno obsodbo onih, ki so še ostali pri življenju.
Kulturni boj na Francoskem. Na Francoskem ne sme duhovščina pri sprevodih nositi cerkvene obleke. To je že skrajno od teh framazonov. En župnik se ni pokoril tej odredbi, zato je proti njemu uvedena službena in sodnijska preiskava. Daleč so prišli Francozi.
Listnica uredništva.
Več dopisov smo morali radi pomanjkanja 'prostora odložiti za prihodnjo Številko. Prosimo potrpljenja!
Kuharica, stara 35 let, želi vstopiti v službo v kako župnišče. Ponudbe na upravništvo tega lista.
69
Spretnega sollcitatorja,:
stenografije, sprejme takoj dr. R. Pipuš, odvetnik v Mariboru. 70
Valilnike (za umetno valenje piš-eetov) in druge perotninarske potrebščine izdeluje po ceni in priporoča Podružnica osrednje perutninarske zadrugevMengšu Kranjsko Ceniki na zahtevo vsakemu zastonj.
57
Posestvo se takoj proda, arondi-rano, 108 oralov gozda, 48 oralov njiv in travnikov, 6 gospodarskih poslopij, 2 hiši. Cena nizka. Ponudbe na upravništvo „Straže“ pod šifro: Lepo posestvo.	58
Učenec, ki ima veselje do trgovine se takoj sprejme. Več pove trgovina v Mariboru Tržaška cesta št. 7.
Posestvo z lepim sadonosnikom, 3 orale zemljišča, 10 minut > od državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „G. O. št. 100“ Frankolovo Vojnik.	31
Izvrstno domače usnje :
priporoča po najnižji coni
Elizabeta Welle, usnjarija v Framu.	71
gPPT Oerkveni slikar1
X Peter Harköwie *
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
so priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. g ^ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, posebno altarnih in bandemih slik, križevih po-^ tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- ^ ♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ♦♦ času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj-g ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne ^ slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj g yp za večja dela: za slikanje cerkva v različnih ^ ~ slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence.
O IzdelOYatelj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
ft Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, kelihov, ciborijev, les-tencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ^ ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU; župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekor&cijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjtnemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po naj nižjih cenah.
Razpis.
Les iz parcele št. 886 z 2727 _ m3 se bo dne 17. marca 1909 v g župnišču v Šmartnu na Dholici prodal. jS Najnižja cena 8 K za m3 stoječega S'lesa.
gjj	Natančnejša pojasnila ustmeno ali
•p pismeno daje župnijski urad Šmartin K na Dholici P. Poreče ob jezeru, (Ko-^ roško).	68
IS
N
K
K
S
K
S
S
S
S
K
K
I
K
Vinski sejem v Ormožu!
Kmetijska podružnica v Ormožu
priredi v četrtek, dne 11. marca t. L v dvorani gostilne gosp. Škorčiča
vinski sejem ormoško-
ljutomerskih vin.
Ponujala se bodo izborna vina le iz ormožko-ljutomer-skega okraja.
Začetek sejma ob pol 11. nri predpoldne, po dohodu osebnega vlaka.	70
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za Izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po naj-uovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. :::
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in pristnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Ata debelo.	Ria drobno.
^pOOOC Restavracija XX50CA
Narodni dom
v SHaribopu.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta ndobno keglijšče. Vrtni paviljoni.
Sebe za tajce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Svoji li svojina! | Urar, očalar in zlatar |
Franjo Bures §
Maribor, Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom,	10
priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
*
Harotll« „Stražo“l
"a
f,
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Jlorvaf
MARIBOR, Kasinojasse šfev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
Vin
53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
1
•^5
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
1
s se priporoča za obilni obisk.
Proda
se enovprežen in dvovprežen ▼OZ, eden že nov in eden že rabljen. Sprejme se tudi zamena. Popravila se izvršujejo točno in jako poceni pri
Franc Ferk
sedlar in barvar
Maribora, Aagasse štev. 2.
XXXXXXXXXX
Olje
Za nakup priporočamo tvrdko
E E. Šepec, Maribor
Grajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženska obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago,, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno
IsUsUsUsl
za hume stroje prodaja tiskarna sv. Cinla v Mariboru 100 kg po 25 K.
za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnice, kravate, naram-nogavice, dežnike, ÖÜnsace, mizne prti, odeje, preproge, zastore, raM cvilili, perje za blazine itd.	r
nice,
Jsi.
Wtt.