Posamezna številka 6 dinarjev Bo&viaa plačana v, gotovini Izdaji Okrajni odbor OF Trbovlje. • Urejuje In odgovarja uredniški odbor • Tiska tiskarna Ljudske pravice v Dupljam. • Naslov uredništva ln uprave; Trbovlje - Zasavski vestnik, uprava rudnika • Teleton. St. 54 * Račun pri podružnici Narodne banke e Trbovljah številka 614-»T«-14B • List Izhaja vsak četrtek • Letna naročnina 24t din, polletna «20 din četrtletna 60 din. mesečna 20 din. posamezna številka 5 dinarjev, na šestih straneh pa 6 dinarjev LETO VI. — ST. 7. TRBOVLJE, 19. FEBRUARJA 1953 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA Socialistična zveza delovnih ljudi Jugoslavije Pred kratkim je bil objavljen načrt statuta Socialistične zveze delovnih budi Jugoslavije, ki ga je po navodilih zveznega odbora Ljudske fronte izde-tala posebna komisija istega odbora. S tem je dana osnova velikim organizacijskim spremembam najmočnejše Jugoslovanske politične stranke in osnova velikim spremembam njene vioge. Objavljeni načrt statuta vsebuje organizacijski okvir Socialistične zveze oelovnih ljudi, njegove podrobnejše poetične smernice in obrise dejavnosti Pa bo določil zvezni kongres, ki bo . ■ t. m. v Beogradu. Statut ne pred- Ijudi...« Značaj nove organizacije se precej menja, kar nam pove statut, kjer v prvem členu načrta čitamo: »Socialistična zveza delovnih ljudi Jugoslavije je politična organizacija delovnih ljudi, ki zbira delovne državljane in državljanke ter njihove organizacije v borbeno zvezo za izgradnjo socializma in socialističnih družbenih osnov na politični osnovi socialistične demokracije. Socialistična zveza delovnih ljudi Jugoslavije je nastala iz Ljudske fronte Jugoslavije ter nadaljuje njeno politično dejavnost, njene borbene tradicije v novih družbenih taga samo zamenjave imena Ljudske ■ pogojih kot socialistična politična or-tronte, ampak tudi velike, globoke spre- ganizacija.« hiembe, ki temeljijo na spremembah in j Iz tega sledi, da se odslej celotna Napredovanju notranje demokratiza- . dejavnost komunistov prenese v izva-cbe, na družbenem razvoju v Jugosla- j janje te dejavnosti v Socialistični zvezi «ji, in tudi na mednarodnih zahtevah. ; delovnih ljudi in se razvija tu v okvi-"lednje je utemeljil Tito že lani na ■ ru njenih organizacij. Zato se o vseh šestem kongresu Zveze komunistov Ju- političnih problemih prinašajo sklepi goslavije v Zagrebu, ko -je rekel: samo na konferencah Zveze. V tem je *Taka organizacija, ki predstavlja zdru- ; jasno izražena samostojnost Zveze, sa-zitev zavednih graditeljev socializma, j mostojnost, ki se odraža tudi v tem, Pha lahko v tesnem sodelovanju z osta- ■ da je včlanjevanje v Zvezo povsem in-Ntni socialističnimi pokreti v svetu zelo , dividualno in nekolektivno po kaki ''Nžno in koristno vlogo za vse člove- , drugi organizaciji, ki bi avtomatično sivo.« j prepustila svoje članstvo ali pa ga celo Bočim je bil ves poudarek prejš- 1 Prisilila v članstvo Zveze same. To pobega imena Ljudske fronte v besedi mem, da človek, ki je član neke druge afronta«, kar je pomenilo revolucionar- sorodne organizacije, kot n. pr. sedanje n° borbenost, je v novem preimeno- Ljudske fronte ali Zveze komunistov Vahju poudarek v besedi »zveza«, kar Jugoslavije, ne postane samo s tem Pomeni, da ostane revolucionarna or- . avtomatično tudi elan bodoče Zveze ionizacija še nadalje borbena, vendar delovnih ljudi, ampak se mora v Zvezo Njena moč temelji še posebej na »zve- I vsak sam in posamič vpisati. I1*- t. j. skupnosti delovnega ljudstva. ^------------------------------------------— v našem načrtu se izrecno naglaša, Socialistična zveza delovnih ljudi Nadaljuje politično dejavnost in borbe-Ne tradicije Ljudske fronte v novih družbenih razmerah kot socialistična Politična organizacija. Istočasno pa se Poudarja tudi njena mednarodna vloga, je v samem načrtu statuta izrecno eceno, da Socialistična zveza delovnih lUdi »vzdržuje in razvija zveze s sofističnimi strankami in organizacijami .in drugimi naprednimi demokra-onimi pokreti v svetu«. Ponovno se torej poudarja medna-n NNa vloga Zveze, zato, ker je to v °vem statutu novost, kar v starem ifutu ni bilo izrecno postavljeno. Ni-»- kor pa ne mislimo trditi, da je teži- Socialistična zveza delovnih ljudi bo samostojna, demokratična socialistična organizacija in v načrtu statuta se v ničemer ne omejuje dejavnost njenih članov; nasprotno, dajejo se možnosti široke iniciative tako v predlaganju, v diskusijah in v odločanju pri vseh vprašanjih, ki se tičejo organizacije same, kakor vsega njenega delovanja. V devetem členu načrta statuta beremo med drugim: »Osnovne organizacije in nižji vodilni organi Zveze so v svojem delovanju samostojni. Višji vodilni organi Zveze so dolžni nuditi osnovnim organizacijam ter nižjim vodečim organom pomoč in delati na tem, da se samostojnost njihovega delovanja še bolj razvije.« Demokratičnost ustroja Socialistične zveze delovnih ljudi je zlasti razvidna tudi v tekstu 12. člena načrta statuta, kjer piše: »Članstvo lahko zamenja ves odbor ali posamezne člane odbora tudi pred iztekom roka, za katerega so bili izvoljeni.« Dalje: »Sklepi sestankov in letnega občnega zbora so obvezni za vse članstvo organizacije. Sklepi se sprejemajo na sestanku z večino glasov prisotnih članov.« Tu smo navedli le nekaj primerov osnovne politične organizacije Jugoslavije in to iz načrta statuta samega. Ko bo 22. t. m. v Beogradu kongres Zveze, bo verjetno ta načrt še izpopolnjen; na Vsak način pa se že sedaj odraža iz načrta borbeni socialistični program Zveze in njena bodoča vloga v naprednih političnih dogodkih v svetu. Pretekli teden je predsednik republike tov. Tito obiskal Slovenijo. Na sliki ga vidimo v razgovoru s predsednikom MLO Ljubljana, tov. Jako Avšičem v Izvršnem svetu i Delovanje Cirllmefodlishega društva v trboveljskem okraju (Nadaljevanje in konec) Čeprav so vera, bogoslužje, veronauk in vzgoja duhovniškega naraščaja v naši ustavi zagotovljeni, je Cirilmetodijsko društvo vendar prepričano, da mora biti cerkveno delo duhovnika v novi Jugoslaviji precej drugačno, kot je v kapitalističnih državah in kakor je bilo tudi pri nas pod Avstrijo ali pred zadnjo vojno. Zato si je društvo zadalo nalogo, da bo člane odvračalo od vsake zlorabe vere v politične, to je klerikalne namene. Mi ne maramo več organizacij protiljudske Katoliške akcije ne belogar- g, pa ne mislimo tram, aa je tezi-statuta in vzporedno temu same de-vhosti Zveze samo in izrecno na njeni kakarodni vlogi« kajti njeno težišče, k°r tudi vsa njena moč sloni še osn ° na nienih notranjepolitičnih Novah, ki so omogočile njen dose-jNji razvoj in napredek. Ta razvoj u, ?.° omogočili veliki koraki k demo-atizaciji gospodarskega in sploh vse-družbenega življenja v Jugoslaviji, p Bodoča Socialistična zveza delovnih Žjf, odslej ne bo le ena izmed mno-izvai .°rSanizacij, po katerih se bodo Sbro-3^ vnaprej določeni sklepi, korrf * celo v osrednjih odborih ali bilo *te^ drugih organizacij, kot je to v RtZ Bjudsko fronto, kjer je bilo že na ta f^u samem« ki je bil sprejet ‘Bjurii i em kongresu Fronte: rečeno: Vsen-Tka fr°nta Jugoslavije je enotna, kateri0*?113 Politična organizacija, v partij- -1? vodilna sila Komunistična Ja« in ki zbira milijone delovnih P9ETSEDNIK REPUBUKE Beograd. JO. 1.1953 PPETSEDNIK BEPUBUK* Beograd, JO.I.1953 KDTaRSKOM NARODNO« ODBORU Trbovl.l e Fajsrdačnlje zahvaljujem za -telegram ko j im ate mi čestitali izbor za Predajednlka FNRJ. Selim alužbealclaa Rarodncg odbora i narodu »ašeg kotai-a mnogo uspjeha u daljoj lzgradpjr naše socijallstlčke domovine. KJESNOM KOMITETO SAVEZA KOMUNISTA Trbovlje NH Slovenija Primite izraze moje najsrdačnije zahvalnos-tl *a telegram kojio 6te mi čestitali izbor za Pred-sjednlka FNRJ. Selim vaSoJ organizaciji da na evom terenu uspječno ostvaruje uzvičene zadače Saveza komunista -najevjesnijeg dijela graditelja soci1 ali zrna u načoj zemlji. Kritično so ocenili delo v preteklem letu Nekaj rripomb k obCnemu zboru sindikata Cementarne v Trbovljah Pred kratkim je imela svoj letni občni zbor tudi sindikalna podružnica v trboveljski cementarni. Udeležba na tej skupščini je bila polnoštevilna, iz bomo škropiti sadno drevje Začeli'naPredni sadjarji so že pred leti | škropljenja. Razen tega je škropljenje Bfedvse škropljenjem sadnega drevja, drevja z nahrbtnimi škropilnicami zelo *2irnsknnzi,S0 °Prav)Jali tako imenovano \ zamudno in zato drago. S sodobnimi sPi, t i “kropljenje« v času, ko drevje j škropilnimi napravami, ki jih priključno Preden začne odganjati. Pred « čimo n. pr. k traktorju »Unimog«, lahko p- ° “kropili z arborinom, zadnja z dvema cevema hkrati škropimo, kjer d°bnim- *Burlo«, »Drevosanom« in po-Lete fuzijami. drevja ^ , Non}0 v škropljenju sadnega tovam-U ^ab novo pot: lani je začela v° škrnrui lnus* v H°čah izdelovati no-vsla ,iin n° sredstvo, ki ga je imeno-u®inkovitm?fan<'' To sred“tvo po svoji Niočke u, ' daleC Prekaša vse pripo-ZirNsko’ ,‘,Smo i‘h doslej uporabljali za v kolji,-a eg0 vseh sadnih škodljivcev, , »RurvT Prezimujejo na drevju. jNtepov-®fan* štejemo v skupino tako kateriminih *rurnenih pripravkov«, med “tvo »t<-Srno doslej že uporabljali sred-{Nočkov je0!’fln*- Značilnost teh pripo-Pobaru’ da dalel° rumeno raztopino, ^Naeno r3 VSe’ kar doseže, z neizbrisno *Nt Bred«tvirV n Zato ie Škropljenje s te-R°t>arva c J silno nepripravno, kajti ne i ropn- ' J8 vedno rumeno le obleka , le! Nn ’ ,mveč tudi roke, obraz in ♦ kar na n'kče pač ne bi rad po-t(?Vrstna *i,!!nklr,at Kitalec! Razen tega °blek0nVkrK0Pila tad‘ razjedaTo tako zaRot°vljenl učinko- Udjar žrtvov^ nC ka?e’ da bl vsak ter z* *?*1 Lpo eno obleko in obu- ter zdrat, * u 0 eno obleko i “ravo barvo svoje kože zaradi J je največje drevo poškropljeno prej ko v eni minuti. O tem so se na svoje oči prepričali vsi udeleženci tečaja za škropljenje v Loki pri Zidanem mostu, o čemer smo že poročali. »Unimog« je vozil med vrstami dreves, dva škro-pilca pa sta z močnim curkom obrizgala po eno vrsto drevja. Razen »Unimoga« bomo imeli letos na razpolago za škropljenje tudi že motorno vprežno škropilnico, izdelek Tovarne poljedelskih strojev v Mariboru, za manjše in najbolj strme sadovnjake ' pa bomo uporabili baterijske in druge j škropilnice. OKZ je oskrbela vsem KZ kompletne zaščitne obleke za škropilce, ki bodo | škropili spomladi drevje, poleti pa tudi | krompirišča. Sadjarjem ni treba druge-i ga, kot da se takoj priglasijo za škrop-| ljenje pri najbližji KZ. Stroški za škropljenje bodo malenkostni. Opozarjamo pa, da bo mogoče škropiti drevje samo pri sadjarjih, ki sc bodo vnaprej priglasili. Škropili bomo tik pred brstenjem. Cas za škropljenje bo razmeroma j kratek, zato bodo škropilne ekipe delale ] po natančnem razporedu, za katerega sestavo pa so priglasitve za škropljenje ■ prvi pogoj. — Upoštevajte to! česar bi napravili zaključek, da je vladalo za občni zbor veliko zanimanje. In res se je ta skupščina razlikovala od drugih v tem, da so člani sindikata in tudi člani odbora samega kritično analizirali delo svoje strokovne organizacije tako v samih referatih kakor tudi v sledeči diskusiji, nakar je občni zbor napravil zaključke in načrt za delo v letošnjem letu. Ce pogledamo delo organizacije v Skupščina je ocenila delo odbora v preteklem letu pozitivno, vendar pa je morala grajati nedelavnost nekaterih dističnih Marijinih družb, ne maramo se naslanjati na vaške in mestne bogatine; mi smo prišli iz ljudstva in hočemo služiti vsem, v prvi vrsti delavcem in kmetom, ki si z žuljavo roko pošteno služijo svoj kruh. Mi ne potrebujemo za službo nobenih privilegijev, nobenega bogastva, ki so si ga poprej z odiranjem vernikov služili nekateri duhovniki, ki so bili bolj veleposestniki, ravnatelji posojilnic ln izkoriščevalci kot pa duhovniki, elani CMD ne delajo socialnih razlik med verniki, ne poznajo pogrebov in porok različnih razredov, ampak služijo vsem enako. Najlepše je to povedal nek naš član na lanskem občnem zboru takole: »Patriotičen duhovnik, zaveden član društva CMD, je ponosen na svoje društvo in se zaveda, da mora biti vzor vsem drugim duhovnikom. Zato vestno opravlja vse delo, ki mu ga nalaga duhovniška služba, v moralnem pogledu je neoporečen, do vseh svojih laranov prijazen in usmiljen, vedno pripravljen, jim pomagati kot pravi ljudski duhovniki« Tretja naloga CMD ln tako rekoč glavni vzrok, zakaj smo to društvo ustanovili, je pa širjenje socialističnega patriotizma med našo duhovščino. Pridobitve narodnoosvobodilne vojne, nacionalna svoboda slovenskega in jugoslovanskih narodov, bratstvo, enotnost ter enakopravnost teh narodov, skrb za socialno pravičnost, za katero se trudi naša nova družbena ureditev, to naj bodo svetinje, ki jih cenijo in skrbno varujejo vsi člani našega društva. Ko so nam nekoč škofje predlagali, da v naših pravilih to točko opustimo, smo vsi člani vstali kot en mož ln Jim zaklicali: Sramota, da si drznete kaj takega zahtevati, saj je to vendar srce našega društva. Roke proč od svetih pridobitev narodnoosvobodilne vojne! Da zamore društvo doseči ta veliki namen, vzgaja člane v spoštovanju do zakonite ljudske oblasti, preko njih pa tudi vse podrejene vernike v iskreni ljubezni do naše domovine ln jim tako pomaga pri delu za lepšo in srečnejšo bodočnost. V tem pogledu smo tudi med članstvom trboveljskega okraja marsikaj dosegli, tako z besedo in dobrim vzgledom. Člani vestno opravljamo državljanske, volilne, davčne in druge družbene dolžnosti, ali se vsaj trudimo, da nikjer ne pridemo v navskrižje z zakoni in predpisi. Nabrali smo sami preko 100.000 din zadnjega državnega posojila, 10.000 din za primorske ponesrečence, podpisovali smo resolucije za Trst m za mir, za kaznovanje hudodelcev Artukoviča in Paveliča, sodelovali pri prostovoljnem delu, pri elektrifikaciji, Rdečem križu, dobrodelnih akcijah itd. Vemo, da je tega dela pri nekaterih naših članih na terenu še mnogo premalo in da bi bilo mogoče doseči še več v St. Gotardu, Razboru, Loki, Podkumu in drugje, ko bi bilo na obeh straneh malo več dobre volje, iskrene zavesti in sodelovanja. Ko bi bilo pri naših članih tudi manj pa manj besed, več dela, pa manj praznih izgovorov. Organizacija CMD bo dosegla v našem okraju svoj namen le tedaj, če bo vzgojila vendar ne pobira in odvaja redno, marveč je vedno nekaj primerov zaostan- ško vzgojo članstva, vendar celotni sin- stično bodočnost. »Patriotičen duhovnik ve, p".r„»v“,uSSi..aK»'='vS.l ’ ’ nju, kajti premalo predavanj je bilo v ljubi, iz te iskrene domovinske ljubezni pa tern pogledu, pa tudi študij se je vršil izvirajo za njega državljanske dolžnosti, poredko. Tudi z novoustanovljeno »Svobodo - Zasavje« ne moremo biti povsem zadovoljni; vanjo so se včlanili sicer vsi sindikalni funkcionarji, niso pa vstopili (Nadaljevanje na 2. strani) bre in slabe pojave v sindikalnem delu. Vsekakor moramo pohvaliti vzorno plačevanje članarine; namesto planiranih 43 din so dosegli na člana in mesec članarino 49.80 din. V organizaciji je včlanjeno 98% vsega delavstva tega podjetja. X. B. Letos bomo škropili sadno drevje s sodobnimi škropilnimi napravami Veseli se, ko vidi na vseh straneh herojsko prizadevanje ljudskih množic in velik razmah v industriji, kmetijstvu, melioracijah, v šolstvu, stavbarstvu, prehrani ln drugod. Posebno pa se veseli, ko vidi, kako raste ugled naše mlade Jugoslavije po vsem svobodnem svetu. Patriotični duhovnik prebira dnevne časnike, novodobno leposlovje ln socialistično literaturo — povsod hoče biti doma! Predstavnike zakonite ljudske oblasti spoštuje, se rad z njimi pogovori, ker ve, da so mu naklonjeni. Prav tako pazi na državne zakone in uredbe in se vestno po njih ravna. Z veseljem se udeležuje vseh društvenih sestankov in prireditev itd.« — tako so bile na lanskem občnem zboru v Ljubljani naštete samo nekatere patriotlčns naloge naših članov. Vemo, da še ni pri vseh članih tako. kot bl moralo biti. Toda začetek je storjen, pot je nakazana. Časniki drugih okrajev so zadnje tedne prinašali razne izjave odličnih duhovnikov o pretrganju odnosov z Vatikanom in o sporazumu med Cerkvijo in našo državo. Pri nas sicer podobnih izjav ni bilo, pa kljub temu vsi člani CMD odobravajo prelom teh I odnosov in pozdiavljajo prizadevanje zvezne vlade za sklenitev sporazuma. Pri tem bo najvažnejše, da sporazum ne bo samo na papirju, temveč da se ustvarja ln da bo živel tudi na terenu Tiho in skromno ga ustvarjajo na terenu vsi iskreni člani CMD s svojim poštenim stanovskim in domoljubnim delom, ustvarjajo ga vsi naši politični in upravni delavci, ki to delo razumejo, upoštevalo ln podpirajo. Ce bodo člani CMD iskreno izpolnjevali svoja pravila in če bo tudi na drugi strani I — kot doslej — razumevanje, upoštevanje i In medsebojna podpora, bo ta sporazum najlepše in dokončno ustvarjen tudi v n»-[ šem trboveljskem okraju. I Franc Smon PREKINITEV DIPLOMATSKIH ODNOSOV MED ZSSR IN IZRAELOM Po objavi agencije Tass je sovjetska vlada sklenila, da pretrga diplomatske odnose z Izraelom izraelski vlutli je ZSbH z noto sporočila, da bodo sovjetsko poslaništvo v Tel A vi v a zaprli, izraelskemu poslaništvu v Moskvi pa je bilo sporo* čeno, da vse njegovo osebje takoj zapusti sovjetsko ozemlje. Pretrganje diplomatskih odnosov z Izraelom štejejo za vrhunec protižidovske gonje, ki jo Moskva vodi v zadnjih mesecih; poudarja se, da je Moskva že dolgo iskala pretveze za pretrganje odnosov, ki jo je končno našla v atentatu na sovjetsko poslaništvo v Tel Avivu. V Londonu so vest sprejeli z očitno nevoljo in so prepričani, da hoče Sovjetska zveza s to najnovejšo diplomatsko potezo ptotižidovskega stališča izrabiti zaradi nujnosti svoje politike. V Parizu so mnenja, da ta najnovejši so- • i..l • ..i_ 1 _ 1.1 .......______________ vietski ukrep lahko povzroči zaostritev hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zve- zo. Izraelski krogi so mnenja, da je ho-t Moskva s tem izolirati žido tela Moskva s tem izolirati židovsko skupnost v Sovjetski zvezi. Vsekakor bo ta najnovejša protižidovska poteza ZSSH verjetno dovedla do tega, da bodo o vprašanju preganjanja Zidov v kominfor-mističnih državah razpravljali na skupščini OZN. NOVO MEDNARODNO POSOJILO JUGOSLAVIJI Mednarodna banka je odobrila Jugoslaviji drugo posojilo v znesku 10 milijo nov dolarjev rha podlagi sporazuma, ki je bil nedavno podpisan v VVashingtonu. Posojilo bomo izkoristili za nakup indu- ulriieL-ili in nwlnivL-il) nanrau l'n i-rinvi strijskih in rudniških naprav. Po iziavi predsednika Mednarodne banke je odobri- tev novega posojila znamenje zaupanja Mednarodne banke v gospodarski položaj Jugoslavije in nadaljnji ugodni razvoj njenega gospodarstva. Naglasil je, da je Mednarodna banka zelo zadovoljna činom in tempom uporabe sredstev prvega posojila; misija banke se je na obisku v Jugoslaviji prepričala, da temelji jugoslovansko gospodarstvo na zdravi in realni osnovi. PRED PODPISOM TROJNEGA SPORAZUMA Te dni se snidejo v Atenah diplomatski Zastopniki Jugoslavije, Grčije in Turčije zaradi končne redakcije načrtov sporazuma med temi tremi državami. Načrt sporazuma bodo predložili trem zunanjim ministrom, ki se bodo sešli 23. t. m. v Atenah, medtem ko bo sporazum podpisan nekaj dni pozneje v Ankari. Temu sporazumu bo sledil v kratkem sporazum o vojaškem sodelovanju. Hiter in ugoden razvoj medsebojnih odnosov treh balkanskih držav dokazuje neuspeh politike rimskih šovinistov, ki vežejo razvoj odnosov med temi tremi državami na rešitev tržaškega vprašanja. PODPIS SPORAZUMA O SUDANU Britanski veleposlanik v Kairu je podpisal sporazum o ustanovitvi avtonomne sudanske vlade in sporazum, da sudan sko ljudstvo samo odloča o svoji prihod nosti. V sporazumu je določena triletna prehodna doba ter bodo v kratkem razpisane volitve. Posebna oblast guvernerja no razširjena na vse sudanske pokrajine; guverner bo najvišja ustavna oblast, ki bo za stike z inozemstvom neposredno odgovoren vladama v Kairu in Londonu. V kairskih vladnih krogih poudarjajo pripravljenost, da se v kratkem začnejo tudi pogajanja o Sueškem prekopu. NOVE BOLGARSKE SOVRAŽNOSTI Jugoslovanska vlada je vnovič protestirala proti sovražnemu delovanju bolgarske vlade ter zahtevala, naj preneha z organiziranjem in podpiranjem protijugoslovanskih nkeij na svojem področju Poudarjajo, da je bolgarsko ravnanje tudi dokaz sovražnih naklepov proti Jugoslu viji. Bolgarska vlada oviro po svojih or- ganih delo predstavnikov Jugoslavije v ofiji, noče pa zmanjšati števila osebju svojega predstavništva v Beogradu. FRANCOSKO-ANGLEŠKI RAZGOVORI V Londonu so bili razgovori med francoskimi in angleškimi državniki. Na njih so obravnavali mednarodne dogodke, ki se nanašajo na Evropo, Afriko in Azijo, zlasti pa tudi evropsko obrambno skupnost. OBISK EDENA V GRČIJI IN TURČIJI Britanski zunanji minister Eden bo prišel meseca aprilu na uradni obisk v Grčijo in Turčijo. Namen tega obiska je izboljšanje odnosov ined Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo. V poročilu britanskegn poslaništva v Atenah poudarjajo, da Velika Britanija z veliko naklonjenostjo spremlja razvoj odnosov Grčije, Turčije in Jugoslavije ter da v celoti razume vlogo teh držav v zvezi z načrtom skupne obrambe jugovzhodne Evrope. Delovni kolektivi zadruge, množične In družbene organizacije. društva In ustanove ter posamezniki: postanite ustanovni ali podporni člani Prešernove družbe! Ustanovnlna Je najmanj 23.000 dinarjev, podpornlna od 5000 do 25.000 din. sa posameznike pa Je podpornlna od 1000 do 5000 din. Z OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH PODRUŽNIC SINDIKALNO DELOVANJE NA RUDNIKU HRASTNIK Sindikat strojnega mizarstva pred novimi nalogami Prejšnjo soboto so se sešli člani kolektiva Strojnega mizarstva v Trbovljah, da pregledajo svoje delo v letu 1952. Iz poročil in diskusije sledi, da je ta delovni kolektiv dosegel preteklo leto zelo velik uspeh, in to z izgradnjo nove strojne mizarske delavnice v Gabrskem nad Trbovljami. Pri graditvi te delavnice so člani sindikata tega podjetja opravili preko 3500 udarniških ur in s tem v nemajhni meri pripomogli, da je ta mizarska delavnica mogla pri- i četi z rednim delom že 29. novembra | lanskega leta. Sindikat tega kolektiva je posvečal doslej mnogo pažnje vprašanju vajencev in njihove zaščite, premalo pa se je zanimal za ideološko izgradnjo mladine in ostalih članov kolektiva. Na občnem zboru si je kolektiv izbral nov sindikalni odbor ter sprejel sklepe za nadaljnje delo. Zadal si je za nalogo, da bo sindikalni odbor najtes- neje sodeloval z upravnim odborom podjetja in z organizacijo ZK — največjo pažnjo pa bodo posvetili varčevanju v podjetju. Vsi, ki niso še organizirani, bodo postali člani sindikata. Med drugim je občni zbor sklenil, da si bodo v podjetju ustanovili svojo godbo; polovico stroškov za godala bo nosila sindikalna organizacija, polovico pa podjetje. Z izgradnjo mizarske tovarne je postala nujna ureditev dovozne poti med garažo in skladiščem podjetja. To delo so člani kolektiva opravili prostovoljno prejšnjo nedeljo; napravili so 50 metrov ceste ter navozili tudi potrebno množino gramoza, s čimer so prihranili podjetju okrog 17.000 din. Delo bodo še nadaljevali. Ob takem složnem delu bo imel ta kolektiv uspehe še v nadalje, zlasti še, ker namerava v bližnji bodočnosti napraviti pri svoji tovarni potreben dozidek. Trboveljski rudarji so pregledali svoje delo Ob polnoštevilni udeležbi se je vršila v nedeljo, 15. februarja, redna letna skupščina sindikalhe podružnice rudarjev rudnika Trbovlje. V dvorani Delavskega doma so se zbrali delegati, izvoljeni na skupščinah pododborov, ter povabljeni gostje, med njimi direktor rudnika Trbovlje-Hrastnlk, tov. Lojze Ribič, sekretar MK KZ Trbovlje, tov. Dušan Povše, predsednik delavskega sveta rudnika, tov. Tone Alič in drugi. Skupščina je kritično ocenila delo rudarske sindikalne podružnice v preteklem letu. Vse preveč so na skupščini govorili o izenačenju plač; prevladovalo je mišljenje, da bi morali imeti vsi člani kolektiva več vpogleda v celotno poslovanje podjetja. Diskusija je napravila vtis, kakor da hočejo na rudniku vsi gospodariti, vsak po svoje. Prav dobro in jasno je povedal na koncu diskusije tov. Lojze Ribič; dejal je, da je pač boljše res pametno gospodariti in po možnosti ustvariti dobiček, ki so ga deležni vsi člani kolektiva, kakor pa da se gospodari, kot bi bilo morda povšeč nekaterim. Spomniti se je treba — je rekel tov. Ribič — na leto 1951, ko je bilo v podjetju 17 milijonov dinarjev zgube, ki pa smo jo le s pametnim gospodarjenjem odpravili. Od vsakega posameznika, od celokupnega kolektiva je odvisno, kako se gospodari v podjetju, predvsem pa je dolžnost sindikalnih funkcionarjev in članov delavskega sveta, da to svojim tovarišem pravilno tolmačijo. Skupščina je podrobno obravnavala še vprašanje socialnega zavarovanja ter komunalne probleme, vprašanje širjenja tiska, zlasti pa sindikalnega glasila »Delavska enotnost*. Novoizvoljeni odbor bo na podlagi sklepov, ki jih je skupščina sprejela, lahko dobro in uspešno deloval, če mu bodo pomagali vsi člani, posebno pa sindikalni pododbori po rudniških obratih. Več skupnega, zlasti še politično-ideološkega dela bo treba in uspehi ne bodo izostali. Podrobno poročilo o delu sindikata rudarjev in njegovih bodočih nalogah bomo prinesli prihodnjič. Upravni odbor sindikalne podružnice rudarjev v Hrastniku je preteklo nedeljo pregledal svoje delo v minulem letu. Poročila in diskusija na občnem zboru so pokazala, da je bilo delo organizacije v splošnem uspešno. Pozitivna je ugotovitev, da je število članstva naraslo od 51 na 91 %, vendar ta odstotek ne sme zadovoljiti novoizvoljenega odbora. Zadevna diskusija je pokazala, da bo treba v bodoče polagati še več pažnje slehernemu članu kolektiva, zlasti pa vsem tistim poštenim delavcem, ki stoje še iz enega ali drugega vzroka izven sindikalnih vrst. V bodoče ne sme biti na rudniku nobenega novodošlega delavca, o katerem bi podružnica s pomočjo pododborov ne vodila računa. Tudi pri plačevanju članarine je ugotovljena boljša disciplina; članarina se je dvignila proti letu 1951 povprečno od 67 na 82 din na člana mesečno. V zadnjih dveh mesecih se je povečalo tudi število naročnikov na sindikalni list »Delavska enotnost«. Nazorno je bila prikazana tudi delavnost rudniškega delavskega sveta. Ob tej priložnosti so navzoči izrekli željo, naj bi bila povezava delavskega sveta in kolektiva tesnejša; kolektivu naj se sproti tolmači vsebina delovanja delavskega sveta. Tukaj pa je treba poudariti, da se mora povečati interes članstva za vse sindikalne sestanke. Po plodni vsestranski debati je skupščina sprejela naslednje sklepe: Sindikalna podružnica mora vzgojiti svoje člane tako, da bodo sposobni upravljati rudnik; postati morajo šola demokratizma in množičnega delavskega upravljanja. Kolektiv spoštuje naš novi zakon o socialnem zavarovanju, vendar ugotavlja, da vsebuje kruto določbo glede vdov, ki nimajo pravice do pokojnine, če vdova po moževi smrti ni 45 let stara ali pa če nima otrok pod 7 let starosti (izvzeta je v primeru 75 % invalidnost). Življenje kaže, da se s to določbo zakona ne moremo strinjati. Nadalje protestiramo proti tistemu do- Prosfava Tedna kulture na Dolu pri Hrastnik Tudi na Dolu pri Hrastniku so priredili Teden kulture. Učiteljstvo je organiziralo razstavo knjig raznih izdaj, prav tako tudi razstavo starejših edicij raznih naših časnikov in knjig. Hkrati so imeli na Dolu razna predavanja, med njimi tudi zdravstvena, kmetijska in druga. Ali si že postal naročnik »Zasavskega vestnika«? Kritično so ocenili delo v preteklem Setu (Nadaljevanje s I strani) v to pomembno delavsko prosvetno ustanovo v zadostni meri ostali člani sindikata. To je še velika pomanjkljivost, akorovno je bil v tem društvu v drugem pogledu dosežen zelo lep uspeh, kjer naj omenimo predvsem graditev lastnega Doma Svobode, ki bo že letos izročen svojemu namenu. Graje vredno je med drugim, da je bilo v tem podjetju lansko leto 354 neopravičenih izostankov, to pa pri velikem nadurnem delu, ki ga je bilo lani za 30% več kot leta 1951. Tudi temu senčnemu pojavu je pač v mnogočem kriva vse premajhna zainteresiranost nekega dela kolektiva za naše družbene naloga, ki Ima svojo vzroke v pomanjkljivi politično ideološki vzgoji članstva, kjer je sindikat storil vse premalo. Na drugi strani pa je treba pohvaliti uspeh v doseganju družbenega plana cementarne, ki je bil celo presežen, prav tako pa tudi zadovoljivo Izvedeno tekmovanje v »delavskem upravljanju«, nadalje sodelovanje članov kolektiva na okrajnem prvenstvu v Inklrl n41n4H»i XnL.. I.__71_•» • J V lahki atletiki, Šahu in odbojki, istotako seveda tekmovanje tega delavstva za najboljši kolektiv cementne industrije i FLRJ, kjer je kolektiv trboveljske cementarne prejel za leto 1952 zvezno zastavo In nagrado ter dosegel tako lansko leto na tem področju naše družbene dejavnosti prvo mesto v Jugoslaviji. To je bil eden največjih uspehov tega kolektiva. Več pažnje pa bo treba — kakor smo že rekli — posvetiti vprašanju ideološke vzgoje in političnega dela, potem bo kolektiv naše cementarne lahko tudi v bodoče na prvem mestu. Sklenili so tudi, da bodo vse neorganizirane delavce pridobili v sindikalno podružnico, da ne bodo imeli več zaostankov pri članarini, vso skrb pa bodo posvetili politični in kulturni vzgoji članstva. Med Bklcpi občnega zbora je tudi agitacija za razširitev političnega in strokovnega časopisja, vso pomoč pa hoče sindikat nuditi tudi delavskemu kulturnemu društvu »Svoboda - Zasavje«. Končno je skupščina sklenila, da bo sindikalna podružnica svojo knjižnico prenesla v sestav svoje »Svobode«. Najbolj hvalevreden pa je vsekakor predlog skupščine, da se 50% dobička podjetja, ki naj bi se razdelil med kolektiv, uporabi za tovarniške investicije in gradnjo stanovanjskih hiš. * v Ob zaključku tega Tedna so pripravili kulturno proslavo, ki jo je organiziralo Prosvetno društvo na Dolu. Nastopila sta dva pevska zbora in dramski odsek. Slednji je naštudiral recitacije pesmi našega največjega pesnika Prešerna. Sodelovanje vseh organizacij pri tej proslavi dokazuje, da se tudi dolsko prebivalstvo zaveda svojih kulturnih dolžnosti do skupnosti in domovine. Na Dolu so izvolili nadalje iniciativni odbor za ustanovitev Prešernove družbe. V tem odboru so najboljši dolski kulturni delavci. Tudi gimnazija je imela ob tej priliki svojo proslavo, kjer so sodelovali dijaki te šole. Prosvetno društvo je sklenilo, da ustanovi na Dolu Ljudsko univerzo, ki bo dvigala kulturno raven našega podeželskega ljudstva. I. U. , ločilu tega zakona, ki pravi, da se šteje v pokojninsko dobo le zaposlitev od 16 let starosti dalje, vendar so naši najboljši rudarji začeli z delom pri rudniku že v starosti 14 let. Kolektiv prav tako ne more razumeti, da imamo v rudarstvu v primerjavi z ostalimi področji naše gospodarske dejavnosti tako majhno število rudarskih delavcev z visoko kvalifikacijo. Zahtevamo, da se v tem smislu napravijo popravki pri že upokojenih delavcih in uslužbencih. Prejemanje deputatnega premoga je tradicionalna pridobitev slovenskega rudarja, priborjena že pred več kot 50 leti, zaradi česar smo mnenja, da se njegova vrednost ne sme šteti v povprečni zaslužek. Predlagamo, da Republiški odbor sindikata rudarjev Slovenije izposluje pri Gospodarskem svetu FLRJ, da se vrednost tega premoga obračuna kot materialni izdatek podjetja. Skupščina je končno sklenila, da bo podružnica poskrbela za to, da se upravni odbor, pododbori in ostalo članstvo v teku enega meseca seznani z napotili, ki so jih sindikalne organizacije dobile na VI. kongresu ZKJ. B. P. Rudnik Trbovlje-Hrastnik svojim upokojencem Prejšnjo soboto se je kolektiv hrast-niških rudarjev poslovil od svojih so-tovarišev-upokojencev. V začetku letošnjega leta je namreč prenehalo z delom 22 odličnih rudarjev, ki so si S svojim delom zaslužili prepotrebni pokoj. Upravni odbor rudnika in sindikalna podružnica sta pripravila tem tovarišem poslovilni večer, ki so se ga poleg upokojencev ln njihovih družinskih članov udeležili tudi zastopniki uprave rudnika, sindikalne podružnice in mestne ljudske občine. Da je bil večer bolj pisan, je poskrbel moški pevski zbor »Svobode I«, ki je v presledkih zapel 16 pesmi. Že ob začetku slavja, ko je zbor zapel »Rudarsko himno« in »Pozdrav slavljencem«, je bilo marsikatero oko rosno; pa kako bi ne bilo: za omizjem je sedelo 22 veteranov hrastnišklh »lukenj«, ki so po skupnem povprečku 39 let neprestanega rudarjenja odložili krampe in lopate. Rudarjema Tončku Spitalerju in Jožetu Felicijanu pa je preteklo kar 42 let, odkar ju je prvi« zajela jamska tema ln tesnoba. Vsem upokojencem ne gre samo priznanje za odslužitev polnih predpisanih let, marveč tudi zahvala, da so se odzvali klicu naše obnavljajoče se domovine ter so kljub doseženi pokojninski dobi vztrajali na svojih jamskih deloviščih in v najbolj kritičnih dneh, ko je bilo vprašanje delovnih moči skraj* no pereče. Upokojenci! Hrastniški rudarski kolektiv vam — svojim učiteljem in vzgojiteljem — izreka vso zahvalo in pri* znanje ter vas ne bo izločil iz svojih vrst! B p. Pisatelj Etbin Kristan o Erazmu Gorshetu V zadnjem časn proučujem zgodovinsko raa-dohje med leti |9(jo in 1910. ki je močno raa-gihnlo proletarske vr**ie tudi v našem Zasavju. Takrat se je nus proletariat začel močneje boriti zu svoie politične pravice in jih je delno do segel ob takratnih molitvah v dunajski državni svet Med voditelji slovenskega proletariata je bil tnkrut tov. Etbin Kristan, Ijiilil jntiHki ča»-nikar in pisatelj. Njemu gre zahvala, do je v tistih odločilnih dnevih pritegnil v slovensko politično areno tudi našega pisatelja Ivana Can karja, ki p» tedni živel kol poklicni pisateli na Dunaju. Na predlui: Ktbinn Krutuno p* slovensko delavstvo ponudilo im kongresu v Trstu Cankarju kandidaturo v naših zasavskih revirjih, in sicer v volilnem okraju Litija. Stična In Radeče (središče te borbe te je odigralo v zagorskih rudnikih). V zvezi t tein proučevanjem sem obiskal pisat*dpi Etbin« Kristana, ki živi tu čas v Ljub Ijani Nestor slovenskih pisateljev me |c ljubeznivo •prejel in ko '•vu obdelala program tega obisku. *e razgovor potekal ši* okrog Erazma Gorshetu. ci je kotne decembru umrl v Clevelandu Gorše Erazem je naš zasavski rojak domu t? Dragov škega pri lan jr prav /ato bo prav če objavimo celotno izjavo tov. Etbiuu Kristana o našem slav nem rojaku, •»at navedb** tov Kristana jmdajuiu sliko poli učne iti kulturno prosvetne dejavnosti naših rojakov \ nOvem svetu. Kristanova i/javn je sicer osebnega /linčuIn. vendar uuin prijiova duic o razvoju društvenega življenja naših ameriških izseljencev in daje v njej priznanje Gor setu. kakor je -um spremljal njegovo delo kot njcijov bližnji sodelavec (Izjava ta *2asao$ki vednikt) ameriškem pravopisu Gorshe — je bil rojen M maju 1894 v Drugovškem pri Litiji, v Ameriko pa je prišel leta 1910 Nekaj časa Je živel v Penit-sylvaniji, največ v malem mestecu Aromi, potem pa se je preselil v Deu ver v državi Colo rado. po prihodu se je začel zanimati za življc- pa se Takoj nje izseljencev in jim pomagul najprej pri pod- Narodni dom z veliko dvorano in odrom. Tam so imeli slovensko kolo, Čitalnico, razne klubske prostore, manjše dvorunc zu zborovanja in »eje, kulturno življenje clevelandskih Slovencev pa se je s tem dvignilo na visoko raven. S tem so se tudi Goršetove naloge pomnožile: njegovo veselic do dela je iicnchomu raslo. Sodeloval je pri Šoli, **• »in* * I»ornih organizacijah v katerih so se časih največ zbiruli delavci. Ta društva pa so istnjula tudi Žarišča slovenskega kulturnega de- lovanju. Na sestankih se je po opravljenih društvenih nalogah pelo, najprej »po domače«, po malem pa so se orgunictruli kvarteti in celo zbori Včasih so se izseljenci spominjali, da so v stnrein kraju imeli ljudske odre, izobraževalna društvu m podobne organizacije, pa so si člnni podpor n ih društev zaželeli tildi teh v novi deželi. Mladi Gorše je večino rad pomagal pri takem delu, in ker je izkušenih kulturnih deluveev f ft t , *—— — vedno pri- manjkovalo. je imel vedno dovolj dela. Njegn po jef to veselilo in je ves svoj prosti Čas, ki gn pač nikdar ni bilo preveč, porabil zu dvf.j pro svete svojih rojakov. (V Dcnveru se fe oženil, čitalnici, v direktoriju Doma, pri ustanovitvi Druinatskcgu društvo »Ivuii Cankar«; satu ie na stopil v raznih vloguh in tildi režiral nekatere predstave. Dosti dela so mu dalo tudi pod|>oruu društvu, pri katerih je bil včlanjen. Večkrut j» bil delegat nu konvencijah velikih organizacij, Kuhinjska oprema darilo Strojnega mizarstva Trbovlje zs naročnike Zasavskega vestnika Ne pozabi prečitati zadnje straniJ kjer so ga navadno izvolili *a zapisnikarju. Poleg članke za runu slo leta 1918 pa se jr fireselij v Cleveland, naj večje je našel ŠI- slovensko mesto v Ameriki.) Tukaj roko področje za tisto delo. ki mu j e bilo naj bolj pri srcu Ob njegovem prihodu je bilo v Clevelandu že lepo število kulturnih društev; Izjava Etbina Križanu se glasi: Malo pred koncem leta 1932 je v Clevelandu v državi Ohio, umrl v ameriških slovenskih kro gib dobro znani kulturni delavce Erazem Gorše Ubil ga je rak, ki je v /DA nu drugem mesni kot uničevalce človeških življenj. Gorše — v avenija St. Clair |e bila središče slovenskih izseljencev. toda po rn zn ih drugih krnfih hitro na ruščojočega mesta in tildi po predmestjih so Žl vele tudi slovenske skupine, pa so se razvijala slovensko prosvetna društva, pevski zbori, dni mutske dražbe po vseh okrnjih. V teku prve svetovne vojne se je v ZDA Ustanovilo Slovensko republikansko združenje, ki se je poznoje razširilo v Jugoslovansko in |r Kafolu vse, kar le bilo naprednega med ameriškimi Jugoslovani. Na aveniji St. Člair »o Slovenci postavili krasen tega pn je pisal dopise in venske napredne liste. Nujholi pa je ■ GorŠetovim imenom spojen »Slovenski muzej v Clevelandu*, ki ga Je prav znprav on ustanovil in v katerem je bilo največ njegovega dela. Njegov najboljši pomočnik je bil stori Pogorelec v Ižuluihu Ko se je muzej odprl v Narodnem domu v Clevelandu, je bila to te bogata ustanovo iz katere bi se lahko sčasoma razvila slika slovenskega nuseljevanja v Ameriki "ni, da fe pozneje prišlo do nesporazuma med Goršetotn in upravo Narodnega doma, In posle dieu tega je bila. do je danes ves muzej v rabo jih in seveda občinstvu nedostopen Presojanje vzrokov tegu konflikta mora pač hiti prepuščen«* ameriškim Slovencem in njihovim naprednim or Z OBČNEGA ZBORA RADEŠKIH GASILCEV lOinirnrtinm, t»kn| morem le Izreči Zeljo, iln bi »arlovi velikega GorSrlovegn fle!« km izgubili. To (lelli pa ne mor« ceniti tembolj. ker mo* •ival jp Lilo opravljpno v prn-trm fon«, kntereg« kol po.lovodj« pri »oliki družbi Slngerjevih <1 nlh »troje, nikdar ni iinol preveč. Vsekakor je troh« nb prprenom [Trnhn izreči f .o r Set u priznanje. du jo / veliko požrtvovnl oosifu » obilni meri pom .*■ 1.1 detzuli kulturno raven slovenskih i/.Neljenee, , I. I j n i Ameriki m zalo zasluži časten spuunu. jože Zupančič Budni In zvesti čuvarji naSega Imetja — gasilci — so na letnem občnem r.bont pregledali svoje delo ln uspehe tet st postavili nove naloge Kljub precej kritičnemu poročilu predsednika tov KlnnlSku moramo ugotoviti, dn so preteklo leto opravili lepo delo in dosegli mnogo uspehov, /.o kut pm gre vas priznanja. Njih naloga ni samo. da stopijo v akcijo v primerili nesreče. mnogo več dela Je osredotočenega na to. dn se nezgode, predvsem požari, ie vnaprej preprečujejo z varnostnimi merami, da poučujejo ljudstvo v čuvanju svojega ln narodnega premoženja, da »e sami vadijo In Izpopolnjujejo v znanju In spretnosti, In te naloge gasilci vestno Izpolnjujejo, Gotovo le zasluga tega dola. da so požari, zlasti večjega obsega, vedno boli poredkt Poleg mnogih praktičnih vaj so gsstlol priredili Sil predavanj, kler so obravnavali vprašanje preprečevanja požarov In izpopolnjevali svoje znanje o borbi z najnevarnejšim elementom — ognjem. Pa Se več: predavanja In poučevanle so prenesli tudi na vas, kjer so ljudi poučevali, kako se nuj- uspeSneJe borijo proti ognju. Povsod »o ' ljudje z veseljem sprelell. .j, Piuteklo leto so se na posebnih tečaj_, izurili tudi Štirje motoristi, tako da strokovnega kadra ne manjka. Posebno »s, posvečalo gasilci vzgoji svojega naras«^ ja ki ima tetko ln nevarno službo ® .»n, Jev ljudskega imetja. Tov. rrancl Kert ki Jih vadi je z njimi zadovoljen, saj »o kmalu lahko izpopolnili vrste starih S8’ cav, za kar Jim Je treba Izreči pohvalo Boleče vprašanje radeSkega 48‘llsU,«rl društva pa je novi gasilski dom. *«er„j,njo ne ustreza več svojemu namenu, t so pred let) začeli, n so Jo morali IZ raz e vzrokov ustaviti Sedaj so ovire odstrani y ln Je upati da bo v doglednem času st*1 gasilski dom. Društvo Je lani praznovalo MJ-letnleo *v Jegn obstoja, V njegovih vrstah ‘e mn || članov ki so gasilci že čez so le*. lo„gp-Stefan Koren pa *»• so. a jo »e ve'1'1" 'r|Sl ven An svojo dolgoletno delo so tl dobili zaslužena odlikovanja ln pr**" . Naši čitatelji pišejo Kako skrbe dušni pastirji za svoje ovčice Vsi TrboveljCani dobro vemo, kako »uda stiska vlada v dolini glede stano-'auj, kar se posebno vidi na LO MO, kamor prihaja dnevno več desetin pro-kucev za stanovanja. Po odpravi zagotovljene preskrbe z živili in tekstilnim ■uagom, ki je delala našim ljudskim °uborom nemalo skrbi in truda, se je T Trbovljah pojavil kot eden najkočlji-v»jših problemov res silno občutno pomanjkanje stanovanj. . . S tem vprašanjem se danes ukvarja0 vsi delovni kolektivi, njihovi de-lavski sveti in uprave podjetij. Veliko ®krb, kako odpraviti pomanjkanje stanovanj v Trbovljah, ima tudi ljudska oblast, ki se trudi in vod; račun, kako n gradili pač čimveč stanovanj. Delov-nl kolektivi se danes odrekajo viškom plač in jih usmerjajo v gradnjo stanovanj. Popolnoma drugače pa razume to vprašanje župnik Albin Slavec, ki živi v Braslovčah in ima dve hiši v Globu-šaku. Stanovalci teh hiš so se pritožili pri ljudskem odboru mestne občine, da jim lastnik teh hiš sploh noče popravljati stanovanj, tako da jim ob deževju vedno teče voda v stanovanje. Gospodarski svet mestne občine je omenjenega lastnika opozoril, naj bi za pobrano najemnino vzdrževal hiše in ga informiral o stanovanjski stiski v Trbovljah. V ilustracijo, kako ti ljudje pojmujejo naše težave, prinašamo kopijo odgovora tega gospoda na dopis gospodarskega sveta; -TJ. Mislimo, da k temu odgovoru ni potreben poseben komentar, saj lahko vsak naš razumen človek razbere iz njega, »da njihovo kraljestvo ni od tega sveta«, pač pa da imajo vedno le interes, iztisniti čimveč za svoj žep in da počnejo ti ljudje praktično popolnoma nekaj drugega, kakor pa uče še razne lahkoverne ljudi. Cas sam in naši delovni ljudje pa bodo že storili svoje. S. B. Z Dola pri Hrastniku Tečaj Rdečega križa. — V četrtek, 12. februarja so na Dolu pri Hrastniku med prvimi zaključili tečaj Rdečega križa. Obiskovalo ga je 19 mladih deklet — bodočih gospodinj, ki so hodile vsak teden po enkrat tedensko ^ iz oddaljenih vasi na Dol, kjer so poslušale ob četrtkih po štiri ure predavanja o negi otrok, o raznih boleznih, o higieni, gospodinjstvu itd. Tečajnice so prihajale s Kala, iz Turja, s Kovka in Gur; ni jih zadržal ne sneg ne dež. Pod {a- da dekleta pridobila dragoceno znanje. Da trud i predavateljev ni bil zaman, je pokazal, izpit, kaj vse Obračun dela sadjarjev na Dolu pri Hrastniku .Sadjarji na Dolu pri Hrastniku so se “rali prejšnjo nedeljo, da podajo obračun rjdjega dela v lanskem letu. Občnega zbora "L k udeležilo sto sadjarjev. O delu sadjar-l!y 3e poročal predsednik sadjarskega od-tov- Vid Jurko, ki je dejal, da so sad-. rJi dosegli preteklo leto zadovoljive uspe-,,,• kar je poleg delavnih sadjarjev tudi zanosa bivšega poverjeništva za kmetijstvo J, OLO v Trbovljah, ki je sadjarje celot-{.aga območja okraja podprlo materialno in ‘nančno. Minulo leto so sadjarji zasadili s Marnem okrog 4 hektare strnjenega na- rtjfjš sadnega drevja najboljših vrst, sl ure-Ddrevesnico s kapaciteto 2000 drevesc, tri predavanja ter organizirali eks-člon 0 na moderno urejena posestva. Vsem “dom je odbor nudil strokovno pomoč pri v ienju sadnega drevja ter pri ostalih delih Sl Btroki, Ortul® Občnem zboru so sadjarji Izvolili nov Otih : v ujem so ostali večinoma dosedanji ^,|“0>nlki, le delno so odbor dopolnili z JSSpl sadjarji, ki se bodo s pomočjo 6kr> ®*h tovarišev strokovno ln organlzaclj-Usposobili za vodstvo skupnega dela v v ^ajboij zaslužnemu voditelju sadjarstva ntli * m okraju so ob tej priložnosti poklo-s«nJrastno diplomo. Tov. Vid Jurko Je pre-Whn n BPreJel darilo ter ob tej priliki ob-•»dči1 Vsem sadjarjem, da bo v mejah svojih h1 sodeloval v sadjarstvu še v bodoče občnem zboru so sl sadjarji zadali naloge za leto 1953, ki jih hočejo izvršiti stoodstotno kot prejšnja leta. Med drugim so sklenili, da bodo tudi letos zasadili 1 ha strnjenega nasada »Mičurin« kot poizkusni nasad v višjih legah. Od koncu občnega zbora je tov. Jurko predaval o zahtevah ln negi sadnega drevja. Predavanje so vsi pazljivo poslušali. Sadjarjem na Dolu pri Hrastniku želimo tudi v tem letu mnogo uspeha pri izvrševanju sadjarskih nalog. I. U. tečajnice s svojo marljivostjo naučile. Na Dolu se zanimajo za glasbo. — Ne samo v revirskih centrih, marveč tudi na naši vasi opazimo vedno večje zanimanje za pouk v glasbi. V okviru KUD »Ciril Pust« na Dolu so ustanovili neke vrste glasbeno šolo, ki se vzdržuje iz lastnih sredstev. Pouk imajo po dvakrat tedensko. Interesente poučuje učitelj Lakovič, ki prihaja na Dol s Kala. Vsen učencev je 40. Med njimi je dvanajst takih, ki se zanimajo za violino, poleg nje pa se bodo učili še klavir, bas in čelo. V okviru prosvetnega društva so pred kratkim ustanovili tudi orkester, zaenkrat predvsem iz vrst starejših, ki pa jih bo mladina, če se bo tako umrljivo učila kot sedaj, nekoč lahko nadomestila, tako da bodo tudi na Dolu mogli imeti velik orkester. Lutkovno gledališče. — Pionirska organizacija na dolski gimnaziji deluje. Pred kratkim so na njej ustanovili lutkovno gledališče. Pionirji so s svojimi sredstvi kupili lutke, za katere so dali 15.000 din. Starejši mladinci so brezplačno naredili oder. tako da so se lahko takoj lotili dela. Naštudirali so dve igrici in sicer »Čarobni klobuk« in »Žogica nogica«, ki ju bodo v kratkem uprizorili. V Kotredežu kar dobro delajo zasavski vestnik JE na.ipriljubljenejSi TEDNIK V ZASAVJU Pred kratkim je imelo gasilsko dru- j štvo v Kotredežu svoj letni občni zbor. Iz poročil odbora povzemamo, da je bilo lansko leto za društvo uspešno. Društvo je kupilo novo motorno brizgalno, ki je bila za kraj nujno potrebna. Zanjo je društvo prispevalo preko 200.000 din. Poleg tega si je društvo preskrbelo še nekaj drugega materiala. Letos si hoče to društvo kupiti avto, i ki bo stal okrog 800.000 din. Društvo je nadalje sklenilo, da oskrbi v novem domu vsa potrebna pleskarska dela, tako da bo ta dom eden izmed najlepših v okraju. Isto bo napravilo tudi v dvorani ter uredilo oder za kulturne prireditve in preskrbelo na njem sodobno razsvetljavo. Od.očba o imenovan u okrafne komisi; e za popis prebivalstva °SrMni ljudski odbor Trbovlje Tajništvo pih členov 10? id 108 Zakona o okraj- Ule«,, Jtlf list LB S št 19/53), I. in II. točke » n i rc*lflija LS FLR J o popisu prebivalstva |t. J na dan M, marca 1955 (Ur. list FLRJ FMf| ;'n Navodila fcospodarskcRn sveta vlade 3 ,2d«fa Okrajni LO Trbovlje t odločbo Shovanju okrajne komisije za popis prebivalstva. ®**'*dn«1» Odkril ® odprla ku-Sto. kar r*,B P‘*'"0. hlL u,1arec i*? svetlela, Je bilo -zame stra-Pošiiv Lo„a ‘°t,P‘sanec, vratar neke velike Mni detiar *e *»hteval. da se mu takoj ‘erš^a moL , n,ah m' 1* 1,110 v*a Ja,no- le u«« . ,zsl,leval neki vratar, ka-.Pollelu «, <,etlar »ato, da ga ne bi »etr*te,n da \aUt?r ,a grozil, da bo povedni » sa Pred i »S? ,e videl, kako Je nekega Odv„?tfirl So' *01" <*nt odšel i/ neke pisarne, stoike H1|„ «“tn na tleh našli truplo * vl-a »urana V* Gptha.« »Mnl,n uannrn~®^mo,kn,1*‘ nat0 P“ sPet » *J!°l*«a “■•'aljevala: •e j?11 z un,ornm ^ ,torcl oekdo Izsiljeval r**Poi„?nl »no* vellii8«18 Oolha • • K»'"lu •etn J°*en. _ T«'LrI,*,l^<,omov Precej dobro Setu 5® rekla 'H ,bom od,,a »d tebe' — 08 ' '• »vedeti zakaj, tedaj Priu, b,®d*i P0,\l,dna odprto pismo. •etr,1 I°»‘L na/e P°k,ehn" predme ln m« Iil,ari?vPd*|» Za tao,',,lr,d ujega osebno i °otb in VnnT*”. ,trahotno šalolgro. WV“»bil, " “l,e® fr Oeorge Manc **hl krlS’ ubit ti ?n,)a‘.c.l3a- Na sam dan. *» s^a In m3* """'J Goth povabil k k bo odnrhr!' ho v Primem, odnehal od namere, da se z menoj poroči, odšel k mojemu ujcu ln mu odkril nekatere neprijetne stvari Iz njegove preteklosti. Erik na to ni odgovoril, temveč je odšel iz pisarne. Toda isti večer se je vrnil ln ubil IHlarlja Gotha, vratar pa ga Je zalotil prav v trenutku, ko Je zapiral vrata za seboj. Ta zločin Je storil iz ljubezni do mene, tako ml Je vsaj zatrjeval. Htorll je to zato, ker je na vsak način hotel, da bi mu bila žena... ln bil Je pripravljen spraviti s poti vsakogar, kdor bi ga poskušal pri tem ovirati. Končno me Je prosil, na} mu odpustim.« »Da mu odpustite,« Jo Je prekinil Chan. »Ali vam Je v tem žrlostncm trenutku omenil kakšne copate?« »Da. Ko ... ko je ubil Hilarlja Gotha, Je opazil na stolu copate. Ker Je vedel, da Scotland Vard zmerom llče predmet ter na podlagi tega začne s preiskavo, je mislil, da bi mu copate prišle prav zato, da bi preiskavo spravil v napačen tir in da bi tako sum ne padel nanj. Hilarlja Gotha )e sezul ln mu obul copate. 8iccr pa te Je 8 tem svojim domislekom celo bahal. Res, bil je precej domiseln In zvijačen pri pripravljanju svojih zločinov! Pred menoj se Je hvalil s to Izmišljotino o copatah ln mt dopovedoval, da Je na ta način tako »medel policijo, da mu sploh ne bo mogla priti na sled. Potem me Je znova začel rotiti. Ubil ga Je edino zavoljo mene ln jaz moram zato molčati. Bila sem njegova žena In »ato me nihče ne bi mogel prisiliti h govorjenju, in sam Bog ve, da nisem čutila niti najmanjše želje, da bi ga Izdala. Imela pa sem eno edino hrepenenje: pobegniti od njega. To sem mu tudi zaupala. .Ubil te bom, če boš to storila!' se Je glasil njegov odgovor. Udeležila sem se Izleta, čeprav sem bila vsa iz sebe zaradi strahu In bolečin. Tistega dne sem zvedela, da je moje življenje uničeno. Tam Je bil tudi polkovnik Beatem .. Poznala sem ga že od prej ... sijajen, od- ' lično vzgojen mož. Pravo nasprotje od Erika. . Tedaj sem se nenadoma spomnila: on Jutri zjutraj odhaja ln me bo popeljal s seboj. | Predlagala sem, da se gremo skrivat, polkovnika pa sem še prej prosila, naj pride pome na določen prostor. Prišel Je... Prisilila sem ga k prisegi, da nikomur ne bo niti besedice povedal od tega, kar mu bom zaupala... In tedaj sem mu razložila, v kakšnem položaju se nahajam. Hala sem se, da bi utegnil Erik v primeru, če bi Javno pobegnila od njega, Izvršiti svojo grožnjo... in me ubiti. Polkovnik Beatem se je vedel popolnoma neoporečno. Vse je pripravil. Tisto noč sem se skrivala v pla-nlnah. Pred zoro Je prišel z Bl-Gungom in pokritim vozom. Mislil je ta voz pustiti na cesti, brž ko bomo prišli s Khyberskega ] prelaza. Potovala sem skrita v tem vozu, ! ko smo pa prišli s prelaza, je nastal zame j najlepši čas, kar ga je kdaj preživela katera ! ženska. Osem mesecev skozi divje kraje na hrbtu kamele ... nad nami zvezdnate noči. > i oblaki puščavskega peska ... nepregledna, 1 skrivnostna puščava. Pred Teheranom sem se ločila od karavane In sama odpotovala v Baku, kjer sem se vkrcala na neko ladjo za Italijo. Kakor som rekla, je minilo osem mesecev In Javnost se ni več ukvarjala z mojim skrivnostnim zgtnotjem. Toda Jasne so ml bile posledice, ki Jih utegne Imeti moj beg. Polkovnik Beatem j Je bil pravi kavalir, čislan ln slaven moi. I Kaj ho z njim, če se Izve, kako sem po- { begnlla Iz Indije? Nikdar morda mož ln I žena nista bila skupaj na bolj nedolžnem potovanju, toda svet nama tega ne bi verjel. 8 tem svojim kavalirskim in plemenitim ravnanjem se je polkovnik Beatem Izpostavil nevarnosti, da ga bo svet obsodil kot človeka, ki Je ukradel tujo ženo. Ako bi se to zvedelo v Javnosti, bi bila polkovnikova kariera zn večne čase zapečatena. Najina skrivnost Je morala ostati prikrita In jaz sem se zaklela, da bom storila vse, kar Je potrebno.« »In posrečilo se vam Je,« je z blagim glasom pripomnil Beatem. »Gospoda, slišali ste pohvalo mojega kavalirstva, toda to ni nič v primeri z Junaštvom, ki ga Je ta žena pokazala od tistega trenutka pa vse do danes. »Takoj sem napisala Eriku pismo,« je nadaljevala mlada tena. »Povedala sem mu, da je v njegovo osebno korist, če me ne Išče. Ilekla sem, da bom v primeru, če bi se odkril način mojega bega ln bi se na ta način omadeževala čast polkovnika Beate-ma, brez oklevanja pojasnila policiji, kaj Je bil povod za moj beg. Povedala bi bila, da sem pobegnila zato, ker sem Imela morilca za moža. Erik ml ni odgovoril, toda verjetno je dobil moje pismo, ker me ni niti Iskal, niti ni kdo drug tega storil v njegovem Imeno.« Eva Durand je za trenutek obmolknila, potem pa je začela snovat »To je približno vse, kar sem vam imela povedati. Preživela sem težke čase. Morala sem prodati ves svoj nakit, da bi takoj v začetku imela kaj, od česar bi mogla živeti. Potem sem odšla v Nico ln tam dobila pod imenom Mary Lantelljr službo v neki operetni skupini. Tam sem prvikrat zapazila, da neki moški stika za menoj ln sicer človek, ki ne bo zlepa odnehal od tistega, kar sl Je bil zamislil In kar Je že začel. To je bil sir Frederlk Bruce, šef Scotland Varda, ki je vodil preiskavo tudi o aferi Hilarlja Gotha. Ta je vedel, da je bil Erik na dan umora v pisarni Hilarlja Gotha, ko pa j« iz časopisov zvedel za moje zginotje, je obe stvari spravil v medsebojno zvezo. Neko noč, ko sem odšla lz gledališča, je pristopil k meni detektiv iz Scotland Yarda. ,VI ste Eva Durand*, mi Je dejal. Itekla sem mu, da se moti. Potem se ml Je posrečilo pobegniti v Marseille in se tam vkrcati na ladjo za New Vork. Kolikor se je dalo, sem spremenila svojo zunanjost ter barvo Ibb ln sem kot Jenny jerome stopila kot maneken v neko veliko modno hišo. Toda Scotland Yard me Je tudi tam hitro staknil. Morala sem pobegniti naprej. Končno sem prispela v San Francisco brez beliča v žepu. Na ladji za Oakland sem srečala Heleno Tapper-Brook, svojo tovarišico Izza mladih dni v Devonshlreu. Ta Je bila tako dobra in ml našla tukaj službo. Spet sem bila srečna vse dotlej, dok.er se ni pojavtl sir Frederlk Bruce, ki Je stalno lazil za menoj.« . , Durand ja počasi vstal s svojega stola. »Upam, da sl sedaj zadovoljna,« je dejal z zamolklim glasom. »Oh, Erik ...« »Mene sl ugonobila! Veseli se!« je sikal med zobmi, lz oči pa se mu je režal krvavi srd. »Vsaj nisi oškodovala dobrega glasa svojega vrlega prijatelja!« »Ali priznate svojo krivdo?« je zakričal Flannery . Durand Je kar tako skomizgnll z rameni: »Zakaj pa nc? Kaj mi pa drugega preostaja?« Obrnil se je k chanu: »Vse, kar Je ta rumeni zlodej povedal, Je suha resnica. Občudujem ga. Mislil sem, da sem zelo močan, toda ta me Je premagal na vsej črti.« , , , Potem pa Je besno, skoraj blazno nada- IJe»Da, ubil sem sira Frederika! Ni ml pre-ostajalo nič drugega. Stal Je pred meno] in se ml smejal v obraz. To Je bil neverjeten človek! NI hotel popustiti, niti storiti koraka nazaj. Šestnajst let me niti za trenutek ni izpustil izpred oči. Šestnajst let me ni hotel pozabiti. Da, jaz sem ga ubil!« »In žametne copate?« Je mirno vprašal Chan. »Na njegovih nogah! Prav iste copate, ki sem Jih pred več leti pustil v pisarni Hilarija Gotha .., sem tedaj opazil na nogah trupla ln se ustrašil, stopile so mi pred oči kot nemi očividec ... In sicer na nogah sira Frederika. Potegnil sem jih ln Jih odnesel s seboj. Pogum pa me Je pustil na cedilu, toda njega sem bil že ubil. Da, ubil sem ga! In pripravljen sem na kazen. Toda ne na takšno, kakršno vi mislite-« Obrnil se je na mestu, zdrvel proti odprtim vratom in stekel m teraso. »Pomožna lestev!« Je vzkliknil Flanpery. »Primite gal« Nadzornik Duff in Chan sta skočila za njim. Chan Je krenil na levo proti pomožni lestvi, toda Erik Durand til mislil, da bi uporabil lestev. Nagnil se Je čez ograjo terase: nekaj časa je njegovo ogromno telo nihalo v praznoti kot črn obris na meglenem sivem nebu, potem pa Je polagoma zginilo v brezno, fcl ga Je predstavljala ulica med skupino nebotičnikov. Vsi so takoj skočili k ograji ln pogledali navzdol. Daleč pod njimi so ob slabi ulični razsvetljavi, ki se je vtapljala v meglo, lahko opazili na cesti neka črno točko, okrog katere so se začeli zbirati ljudje. \V\ 9aoiX Po 12 letih spet v svojem domu Dolga in težavna je bila pot TVD Partizan v Trbovljah, ki je končno prišlo do prepotrebnih prostorov za razvoj telovadbe v trboveljski dolini. Pred vojno je bil bivši Sokolski dom središče telovadnega življenja, ki pa ga je okupacija pretrgala. Telovadno dvorano so med vojno uničili ter napravili iz nje pisarne, tako da je nekdanja telovadna dvorana v Trbovljah ostala v tem stanju še vsa leta po osvoboditvi. Dolgih sedem let so Trbovlje zamudile pri vzgoji mladine na področju telovadbe, ker ni bilo potrebnih telovadnih prostorov. Težko bo opravičiti ta velik greh pred ljudstvom in našo dorašča-jočo mladino, nič manj težavno pa bo nadomestiti, kar smo v teh letih zamudili. Telovadno društvo v Trbovljah je vsa povojna leta životarilo po svoje, kakor je ob takem stanju pač vedelo in znalo, vendar telovadci niso klonili; ovire, ki so jim bile trdovratno napoti, so končno le odstranili in začeli so z obnovitvijo svojega Telovadnega doma, ki je bil spet izročen svojemu namenu v soboto 14. t. m. Meseca aprila lanskega leta so telo-vodci v Trbovljah začeli z delom v svojem domu. Načrt je predvideval ureditev doma v stanju, čigar končne oblike vidimo sedaj, ko so dela v zaključni fazi z urejeno telovadno dvorano in prijetnim zbirališčem vseh fizkultur-nikov. Vsa dosedanja dela na domu je društvo opravilo v lastni režiji, delno s prostovoljnim delom članov in prijateljev društva, kolikor je bilo to v danih okoliščinah in pogojih mogoče, vsa ostala dela pa so bila plačana. Dela na ureditvi Doma so bila izvršena v dveh etapah. Enkrat so jih morali celo ustaviti spričo težav, ki so nastale še v spodnjih prostorih Telovadnega doma zaradi pisarn in stanovanj strank, s katerimi so nastale neprilike pri izselitvi. 5858 zapisanih prostovoljnih ur je dokaz, koliko truda so člani vložili v delo, vendar je bilo število teh udarniških ur še večje. Levji delež pri ureditvi Telovadnega doma v Trbovljah pa nosi nedvomno mladina trboveljske rudarske šole s tov. Matom Filipičem na čelu, ki je lahko za zgled ostalim kolektivom pri prostovoljnem delu. Tudi načelnik telovadcev tov. Ivan Bočko je s svojim vzornim delom pokazal, kaj zmore človek, ki ljubi svoje društvo in žrtvuje ves svoj prosti čas za izgradnjo Doma. Res je, da je bilo takih požrtvovalnih ljudi malo. Vsekakor pa so sedanja telovadna dvorana in ostali prostori velika pridobitev ne samo za Partizana, marveč tudi za vse Trbovlje. S pomočjo Telovadne zveze Slovenije, ki je prispevala dva milijona dinarjev, s podporo OLO Trbovlje ter s pomočjo njegovega sedanjega predsednika tov. Martina Gosaka, ki je preskrbel denarno podporo iz Ljubljane, ob podpori trboveljskih podjetij in mestne ljudske občine v Trbovljah je bilo mogoče opra- viti veliko delo, čeravno so morali glavne opravke izvršiti v najtežjih mesecih, t. j. v decembru in januarju; pleskanje in ostala zidarska dela so zahtevala, da je bilo treba v Domu mnogo kuriti, saj so porabili v ta namen dnevno eno do dve toni premoga. Vse težave so sedaj premagane — Telovadni dom Partizana v Trbovljah bo lahko služil svojemu svetlemu namenu: telesni vzgoji mladih, zdravih sil za krepitev obrambne moči naše države. Praznik trboveljskega Partizana Dolgoletna želja trboveljskih telovadcev se je izpolnila — dobili so spet svojo telovadnico, ki so se zanjo borili vsa leta po vojni. V lepo urejeni telovadni dvorani, ki je danes ena izmed najlepših v vsej Sloveniji, so se minulo soboto zbrali člani in članice, mladinci in mladinke, pionirji in pionirke ter številni gostje k slovesni otvoritvi Telovadnega doma v Trbovljah. Med gosti so bili predsednik OLO Trbovlje, tovariš Martin Gosak, sekretar MK ZK Trbovlje, predsednik mestne ljudske občine Trbovlje, zastopnik Telovadne zve- Rudar : Ljubljana 4:3 (2:1) Mladinska nogometna tekma med moštvom Rudarja in igralci Odreda, Grafičarja in Krima se je končala z zasluženo zmago igralcev Rudarja, ki so se bolje znašli na zasneženem igrišču. Obe mladinski moštvi sta zaigrali požrtvovalno in borbeno. Najboljši igralec na terenu je bil mladi Jerše. Zmaga Rudarja bi bila lahko še večja, če ne bi domači igralci zastreljali enajstmetrovko. Sodnik Zupan iz Zagorja ni preveč dobro vodil igre; pozna se mu pač zimski oddih. Gledalcev je bilo nekaj čez sto. Skupni izlet na Janče V četrtek 12. februarja so se zbrali člani gradbenega odseka litijskega Planinskega društva in so razpravljali o društvenih zadevah, zlasti o projektu nove planinske koče na Jančah. Janče so najvišja točka na masivu, ki se vleče na desnem bregu Save od Zaloga proti Litiii, z najvišjo točko na koti 794 m. Na znoru so določili nedeljo 22. februarja za množični pohod na Janče, v primeru slabega vremena pa bo izlet teden dni kasneje, t. j. 1. marca. Izletniki se bodo peljali z vlakom ob 7.40 do postaje Jevnica, od tam bodo šli peš na Janče, kjer si bodo ogledali stavbišče. z Janč pa se bodo vračali po grebenih mimo Miklavževega doma v Litijo. Vsi, ki se žele udeležiti izleta, naj se priglasijo predsedniku PD Litija tov. Zenu, načelniku litijske železniške postaje. ze Slovenije, zastopniki okrožnega telovadnega odbora iz Celja in še drugi gostje, ki so prihiteli, da vidijo plodno delo trboveljskih telovadcev. Besede, ki so jih izrekli ob tej slovesnosti razni gostje in predsednik TVD Partizan Trbovlje tov. Dominik Kužnik, so bile znamenje, da bo treba s podvojenimi močmi nadomestiti in dohiteti to, kar je bilo zamujeno v sedmih letih po osvoboditvi. Najlepši prizor na tem slavju pa je bil vsekakor nastop pionirjev, ki so čestitali k požrtvovalnemu in uspešnemu delu pri gradnji trboveljske telovadnice tov. podpredsedniku Filipiču, blagajniku tov. Zuži, gospodarju tov. Br-čonu in neutrudnemu načelniku trboveljskega Partizana tov. Ivanu Bočku, saj vidiš sledove njegovega osebnega dela ob vsakem koraku po trboveljskem Telovadnem domu. — Telovadna dvorana v Trbovljah je lahko ponos vseh — to je bilo opaziti na obrazih vseh, ki so bili navzoči, saj so jim žarela lica od zadovoljstva ob tem velikem prazniku trboveljskih telovadcev. flli si že poraunal naročnino? Vrednost nagrad za naročnike Zasavskega vestnika znaša že nad 120.000 dinar jev Naročniki »Zasavskega vestnika«, ki bodo poravnali še slučajno dolžno naročnino za list za lansko leto in jo plačali tudi za leto 1953, se bodo lahko udeležili žrebanja dobitkov, ki bo v nedeljo, 3. maja 1953 na vrtu rudniške restavracije v Trbovljah. Kdor bo poravnal naročnino do 1. maja 1953, si pridobi pravico do žrebanja. Dobitki so sledeči: 1. nagrada: kuhinjska oprava (darilo Stroj, mizarstva, Trbovlje); 2. nagrada: 3 metre volnenega blaga za moško obleko (darilo Mestnega trg. podjetja, Trbovlje); 3. nagrada: 120 keramičnih ploščic za oblogo sten (darilo »Keramike«, Izlake); 4. nagrada: moški ali ženski čevlji po meri (darilo Mestnega čevlj. podjetja, Trbovlje); 5. nagrada: 10 vreč Portland cementa (darila Cementarne Trbovlje); 6. nagrada: blago za ženski letni plašč; (darilo mestnega magazina v Zagorju); 7. in 8. nagrada kristalni servis in kristalni komplet (darilo »Umetnine«, Ljubljana); 9. in 10. nagrada: po en voziček trboveljskega premoga (darilo trboveljskega rudnika); 11. nagrada: 1 tona apna (darilo zagorskega rudnika); 12. do 14. nagrada: po 1 pletena jopica (darilo »Preskrbe«, Trbovlje); 15. do 17. nagrada: darilo po 1000 din (darilo »Preskrbe«, Hrastnik); 18. nagrada: 5 vreč cementa (darilo Industrije grad. materiala, Radeče); 19. nagrada: 9 kvadr. metrov plošč »Izolit (darilo podjetja pod 18.); 20. nagrada: šunka v teži 5 do 6 kg (darilo Mestne klavnice, Radeče); 21. nagrada: 200 kg žganega apna (darilo Kem. tovarne, Hrastnik); 22. nagrada: 1 moška srajca (darilo »Potrošnika«, Hrastnik); 23. do 25. nagrada: po 2 zavitka pisalnega papirja (darilo Papirnice Radeče); 26. do 28 nagrada: po 1 knjižna nagrada (darilo okraj, odbora OF, Trbovlje); 29. do 33. nagrada: po 1 knjižna nagrada »Zasavskega vestnika; 34. in 35. nagrada: po 1 pločev. vedro za vodo (darilo Stroj, tovarne »Miha Marinko«); 36. nagrada: 1 steklenica likerja (darilo »Potrošnika«, Hrastnik); 37. do 39. nagrada: po 1 steklenica likerja (darilo Mestnega gostinstva, Radeče — Zidani most. 40. do 42. nagrada: 2 steklena servisa in 1 vaza (darilo steklarne Hrastnik). Zbirka nagrad še ni zaključena. Vrednost doslej zbranih nagrad znaša nad 120.000 din. Naročniki — pohitite z vplačilom naročnine! Obeta se vam sreča! Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika« TVD Partizan in mladina Skoro na vseh sestankih in sejah množič- j To je izpovedala mladina na občnem zbo-nih organizacij je govora o naši mladini, j ru TVD Partizan v Radečah in mislim, da tudi dnevni časniki mnogo o njej pišejo in velja to v glavnem za vsa telovadna društva, je poleg zaslužene pohvale za svoje velike j Pa še nekaj hoče mladina pri TVD Parti-akcije deležna še več graje. Ce pa je ta zan, čemer se pa nekateri, zlasti vodstva graja v vseh primerih resnično zaslužena, društva, z vso močjo upirajo, t. j. gojiti je drugo vprašanje. nogomet. O nogometu in športu v obče v “ ‘ ‘ .......... našem listu že tem članku ne bom ukvarjal, ker upam, ® bo to storil kdo od bolj poklicanih. Venda pa bi poudaril še nekaj, kar je za telesno kulturno vzgojo naše mladine zelo vazo0’ t. j. vprašanje vaditeljev in vaditeljic, jo je pač najbolj poklican za vzgojo mladin in zanjo tudi največ odgovoren, če ne njojj vzgojitelji, šolniki, učitelji in profesor^ Pogosto padajo očitki, da mladina ni tam, ! Radečah je bilo v našem listu že mnogo vzgojitelji, šolniki, učitelji m Proiesvy kjer je njeno pravo mesto, t. j. v telovadnih I napisano, vendar pri tem iz leta v leto na- • Toda pri radeškem TVD Partizan ne ae čnnrtnih i ~ imHiimiu -i —... : . ~ c .Cun,. iri (o nctannv- I mpnrla niti prlpn izmed UČitelleV ali UCJ*- Ako želite imeti dobro in sodobno razsvetljavo, potem takoj zahtevajte pogoje za opremo vašega podjetja, ustanove in lokalov s fluorescentno razsvetljavo ki vam jo uredi in opremi ELEKTROTEHNIŠKA DELAVNICA V HRASTNIKU po najnižjih cenah Podrobna pojasnila dobite za Trbovlje pri Francu Senčarju, Trbovlje II št. 26, v Hrastniku pa v Elektrotehniški delavnici (pri LO MO* Hrastnik) športnih in kulturnih društvih, oziroma ni vključena v ta društva v toliki meri, kot bi morala biti. Res je, da si mladina čestokrat išče neprimernega razvedrila po raznih gostilnah in drugod. Ti očitki so deloma upravičeni, toda velik del krivde nosijo drugi, ki so za pravilno vzgojo mladine odgovorni, kar se je dovolj jasno pokazalo na občnem zboru TVD Partizana v Radečah. Prenehajmo že enkrat s tem, da bi bili naši telovadni dpmovi enaki mračnemu vzdušju nekdanjih gimnazijskih telovadnic. Mladini se hoče pestrosti življenja, razgibanosti in raznovrstnosti delovanja, ne pa suhoparnega »guljenja« prostih vaj in nekoliko orodne telovadbe in lahke atletike. Vsak ni za vse in nima do vsega veselja. Res Je, da se pri izvajanju prostih vaj najbolj pokaže množičnost in enotnost in so zato tudi nedvomno potrebne in koristne, toda — ne preveč! Saj je vendar toliko vrst telovadbe, športa in športnih iger, da bo gotovo vsak mladinec ali mladinka v enem ali drugem našel ali našla svoj cilj, našel to, kar mu Je najbolj všeč, do česar ima največ veselja in smisla, kjer se bo tudi v tekmovanju najuspešneje meril. Ce je v telovadnici ali na telovadišču dolgočasno, bo gotovo vsak prej ali slej izgubil veselje in ga ne bo več blizu. In lzgleda, da je tako. Mladina pa pravi, da bi prav rada delovala, toda v različnih področjih. Predvsem si želi športnih iger, kot odbojke, košarke, tenisa in podobno, seveda pa tudi telovadbe in gimnastike. Gotovo Je dosti možnosti, da Ji vse to nudimo, ln če jih trenutno ni. Jih Je treba najti ln nuditi mladini to, česar se njej hoče, nuditi Ji vse možnosti raznovrstnega delovanja, vnesti v telovadnice zdravega veselja, pa bo napolnila telovadnice ln športna Igrišča, ln ne bo več treba grajati ln ne bo nas več strah za njeno in naše domovine bodočnost. IZPRED SODIŠČA Posledice nerednosti v službi Pred dnevi se ic zagovarjala pred okrajnim sodiščem v Trbovljah Frančiška Bajde iz Zagorja št. Ul, ker je kot poslovodkinja poslovalnice št. 17 Mestni trg. podjetja v Zagorju leta 1951 potem, ko je nastopila svoj letni oddih, opustila inventurni popis Maga, ravno tako pa tudi takrat, ko se je spet povrnila v službo, ni ugotovila stanja poslovalnice v času svoje odsotnosti, s čimer je ustvarila množnost nekontroliranega razpolaganja z blagovnimi fondi podrejenih uslužbencev, kar je imelo za posledico, da je v poslovalnici nastal primanjkljaj v znesku 59.206 din. Na glavni sodnijski obravnavi je obtoženka priznala, da ni pravilno ravnala, ker ni napravila inventurnega popisa. To je napravila po svoji izpovedi zarani tega, ker te navade nuna noben poslovodja in ker ie bila prepričana, da bo kljub temu vse v redu. Ko pa je bila na dopustu, je slišala, da so se v poslovalnici delale nepravilnosti in so tako verjetno pri-mankljaj zakrivile ostale uslužbenke podjetja. kaz obsodilo na 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. Mestnemu trg. podjetju v Zagorju pa mora povrniti znesek 59.206 din. Prehitro je vozil Pred sodiščem se je zagovarjal nadalj Sopar iz Sv. Stefana pri Dolu št. 50, kot vozač motornega kolesa iz malomar Sodišče je obtoženko spoznalo za krivo kaz brzino, tako da ni vozil preh nivega dejanja zoper narodno gospodarstvo in jo glavni razlog, da je prišlo do _______ I da je bila cesta na kritične VELIK USPEH MLADINSKE SPEVOIGRE »KRESNICEK« V ZAGORJU Za »Lumpacijem vagabundom« je »Svoboda I« v Zagorju uprizorila 7. in 8. februarja mladinsko spevoigro »Kres-niček«, ki so jo naštudirali gojenci Glasbene šole v Zagorju. Ta predstava je uspela na celi črti in so Zagorjani nanjo lahko upravičeno ponosni. Izvedba »Kresnička« je bila sprejeta od občinstva z največjim navdušenjem. Za uspeh »Kresnička« gre zahvala ravnatelju Glasbene šole tov. Slavku Korošcu ter učiteljem Dorflerju, Lapaj-netu in M. Rusu, kakor tudi tov. Breza-jevi, ki je naštudirala z veliko iznajdljivostjo plesne točke, seveda pa zaslužijo vse priznanje vsi Izvajalci igre. Vsi Zagorjani žele, da bi igro »Kres-niček« še ponovili. Z njo se bo zagorska »Svoboda« lahko pokazala tudi v drugih krajih. jal nadalje Franc ker je ega kolesa iz malomarnosti in vožnjo proti predpisom poškodoval dva človeka. To je storil na ta način, da je na nepreglednem ovinku pri steklarni v Hrastniku dne 25. septembra lanskega leta vozil s preveliko hitrostjo po levi strani ceste in se tako ni mogel umakniti ob srečanju s tovornim avtomobilom, v katerega se je zaletel prav v sredino. To ie imelo za posledico, da sta pri padcu utrpela hude telesne poškodbe Franc Sopar in njegov sovozač Janez Draksler. Na glavni obravnavi je obtoženec izpovedal, da je do nesreče prišlo zaradi slabih zavor na motornem kolesu in zaradi ovinka na cesti. Motorno kolo je imelo po njegovi izpovedi hitrost okrog 15 do 20 km na uro. Vozil je s tretjo vozil prehitro, pač pa je išlo do nesreče, v tem, kritičnem mestu precej posuta z gramozom in ker je vozač tovornega avtomobila vozil po sredini ceste. Šofer tovornega avtomobila pa je nasprotno potrdil, da je imel vozač motornega kolesa precejšnjo brzino, da je sam vozil popolnoma po desni strani ceste in na je v glavnem dejansko prišlo do nezgode zaradi slabe ceste. Sodišče je obtoženca obsodilo zaradi kazenskega dejanja zoper varnost javnega prometa na 6 mesecev zapora in na povrnitev 54.080 din, ki jih mora plačati Okrajnemu zavodu za soc. zavarovanje. Obtoženec s sodbo ni bil zadovoljen in se je proti njej pritožil. Krompir je kradel Zaradi tatvine se ie ZAgovarjal pred sodiščem tudi Dominik Mihelčič iz Šumnika, ker ir lanskega avgusta z njive v Scmniku na škodo družine ukradel okrog 50 kg krompirja in $a odnesel domov. Tatvino je obtoženec priznal in izpovedal, da je to storil v nepremišljenosti. Sodišče ga je obsodilo na 1 mesec zapora in na plačilo stroškov kazenskega postopka. Kazen zaradi pretepa Pred sodiščem sta se prav tako zagovarjala Franc Bombek iz Loga št. 274 pri Hrastniku in Franc Popovšek, stanujoč istotam. ker sta meseca novembra lanskega leta na cesti v Hrastniku telesno poškodovala Cirila Kaodolfa. Oba sta sc zagovarjala na ta način, na sta očitano jima dejanje res napravila, da pa sta to storila zaradi tega, ker je poškodovani baje govoril o njima, >da hodita k neki kuharici«. To pa po izpovedi obeh obtožencev ni res, zato sta z njun sama obračunala. Sodišče je Franca Popovška obsodilo na 20 dni zapora, Frunca Bombeka pa na 15 dni. Poleg tega morata oba plačati Cirilu Kandolfu znesek 1500 din in sicer 1000 din za bolečine, 500 din pa za zdravniško spričevalo. Tudi ta zaradi tatvine obsojen Zaradi tatvine je bil obsojen nadalje Lodovik Hižak, stanujoč v Sindikalnem domu v Trbovljah, ker je lansko leto v Cusu svoje zaposlitve v Strojni tovarni »Mihu Marinko« vzel v tovorni 10 pilo in razne kose železa, ki si jih je pri-_.’ojil. Dejanje je obtoženec priznal, zagovarjal pa se je s tem. da je hotel to orodje uporabiti doma pri kovažkem delu. — Sodižče pa je sodilo na 3000 din denarne kazni, plaCIjiv zadujemo. SD »Sava«, ki je bilo ustanovljeno lansko leto, se sploh ni uveljavilo in je že ob rojstvu zaspalo spanje pravičnega. Radečanom pa je bil ln bo nogomet vedno pri srcu ln ne vem, zakaj ga TVD Partizan ne bi gojil. Ne razumem tega odpora nekaterih članov tega društva, saj je to vendar menda niti eden izmed učiteljev ali u6K ljlc ln tudi na občni zbor društva kljub j* rečnim povabilom ni bilo nikogar. Misli**" da je dovolj že sama ta ugotovitev ln ", potrebuje nikakega komentarja, saj dovjj" jasno osvetljuje njih odnos in skrb za vpij* Sanje, ki bi Ji moralo biti najbolj pri srcjjj poklicano gojiti prav vse vrste telovadbe in i to Je vprašanje vzgoje mladine in s športa, dvigati telesno vzgojo našega ljud- *—*~x—-*■ »— stva ln vzgajati mladino v čvrste, krepke, odporne čuvarje naše svobode, v odločne borce za obstoj in boljšo bodočnost naših narodov. Zato res ne vidim razloga, zakaj TVD Partizan ne bi gojil nogometa, zlasti če mladina to želi in zahteva in samostoj- suene vzgoje, ua uu uumu i*i»imi« » nega športnega društva v Radečah ni. I dočnosti naloge, ki jo čakajo ln kar od "* S potekom in rezultati občnega zbora se v I domovina pričakuje ln terja. —vim bodočnosti svojega ljudstva. Pa tudi ostale množične organizacij*! predvsem Fronta in sindikati, bi se m za ta vprašanja malo več zanimati in riti vse, da bo mladina našla dovolj zdra* zabave in razvedrila, dovolj prave socl®^ stične vzgoje, da bo lahko izpolnila | ZASAVSKI PIONIR Kotiček »a naše pionirje in pionirke POZDRAV OB OTVORITVI NOVEGA DOMA »PARTIZANA« 17} ob- Rodilo roku enega meseca. (Dva pionirja in dve pionirki) 1. pionir (Bombek): »Dragi tovariš podpredsednik! — Dolgo smo čakali, da bi dobili tudi mi trboveljski pionirji telovadnico, v kateri bi krepili naše mlade sile in postali nekoč dobri branitelji varnosti naše domovine. Dobili smo jo v veliki meri po vaši zaslugi, zato se vam danes za vaše nesebično delo vsi trboveljski pionirji zahvaljujemo.« 2. pionirka (Marjana); »Ko stojimo v dvorani, ki naj postane kovačnica novih fizkulturnikov v naši dolini, vemo, da je ne bi še imeli, če ne bi bilo vas, dragi tovariš gospodar, in vašega požrtvovalnega dela, ki je rodilo sad, ki ga bomo uživali zlasti mi, najmlajši. Zato vam iz srca izrekamo zahvalo.« 3. pionir (J. Brvar); »Kamor koli se ozremo pb dvorani in po novem domu, vidimo delo vaših pridnih rok, tovariš načelnik. Prav te vaše pridne roke so obilno pripomogle, da imamo v Trbovljah novo žarišče telesne vžgoje in kulture, ki nas bo vzgajalo v dobre in zveste državljane. Hvala vam za vaše vztrajno delo.« 4. pionirka (Vidergar): »V novi telovadnici, v kateri se bodo vzgojili novi OBJAVE razglas Vse prebivalstvo na območju Ljudskega odbora mestne občine v Trbovljah obveščamo, da so volilni imeniki na vpogled od 1. februarja do vključno 15. marca 1953. Pozivamo vse tiste, ki so bili pri zadnjih volitvah izpuščeni iz volilnega imenika, ali na kak drug način niso bili vpisani v volilni imenik, nadalje vse tiste, ki so se v tem času priselili na naše območju, ter vse, ki bodo do vključno 15. maja t. 1. dopolnili 18. leto starosti, da se zglasijo v navedenem času pri Ljudskem odboru mestne občine v Trbovljah (soba št. 9) zaradi vpisa v volilni imenik. Opominjamo vse v poštev prihajajoče, da poznejših pritožb ne bomo upoštevali, zato je dolžnost slehernega, da se prepriča, če je pravilno vpisan v stalni volilni imenik. Iz tajništva LO MO Trbovlje IZGUBLJENO Izgubila se je zlata ženska zapestna telovadni kadri, zlasti iz vrst nas mlajših, in za katere upamo, da bO*j ponesli sloves Trbovelj širom po aa« domovini, kakor so ga nosili že nek naši očetje, pozdravljamo tudi vas, °T gi društveni blagajnik in se vam no zahvaljujemo za vašo skrb, s kat , ste omogočili, da imamo danes ta 1 v dom.« Vsi: »V znak priznanja, da ceniti vaš trud, sprejmite iz naših skromna, pa hvaležna darila.« NOVA PIONIRSKA BESEDNA UGANKA 1 2 3 4 = član znanega naroda 4 3 2 1 = grozovit, neusmiljen Rešitev nam pošljite do poncdelj^ j 23. februarja. Izžrebani bo tudi dobil lepo knjižno darilo. REŠITEV NAGRADNEGA BESEDNEGA LIKA rudar; jaK- VI. girondist; VII. medicinec; VIlL ^ lenje; IX. Krapina; X. veterinar, levkemija; XII. dušik; XIII. sel; > borec; XV. sreda; XVI konec. P° e-dini beremo navpično: Dr. France * šcrcn. v Četudi je bila rešitev tega '*ka 9 zadnji številki našega lista razmer težka, smo vendar dobili več P°P, »n pravilnih odgovorov. Žreb je odto Vodoravno in navpično: I* II. Murat; III. nafta; IV. hrt; V lZgUDiia se je £*«*ui zviificc. nasrndn rliinkinin Heleno ura, zavita v papir, od OLO Trbovlje fft K v TrbovM**1* do cementarniških hiš pri trgu oz. do | ^ razred ,gimn zije v Trbov 1 pr rudniške restavracije. Najditelj naj jo odda proti nagradi v uredništvu. PREKLIC Preklicujem žaljivke proti Fani Jamnikovi iz Trbovelj (Za Savo). — Franc Cerovšek, Trbovlje, desni breg Save 54. PREKLIC Zahvaljujem se tov. Mariji Hom-škovi, da je odstopila od tožbe zaradi mojih žaljivk proti Rafaelu in Dragu Homšku. — Andrej Mejač, Turje 14. PREKLIC Preklicujem, kar sem izrekel proti lov. Grat-ner. — Tine Breznikar, Kadete — Jagnje niča 46. naj pride v naše uredništvo po 1 sano nagrado. REŠITEV PIONIRSKE KR IZAN**1 Rešitev pionirske križanke iz 6- jp vilke našega lista se glasi vodorav navpično: 1. Tine; 2. Iran, 3. N 4. enak. i0- Tudi tokrat smo dobili od naS jjpjl* nirjev in pionirk celo vrsto Pr‘* rlldo odgovorov. Žreb je odločil za na.*\njce pionirko Dragico Dornik iz ^af,nL,0sti št. 9. pri Radečah, ki naj ob priio pošlje v naše uredništvo po dari • ^ Pripomba: Rešitev besedne ufia0, iz naše 5. številke, ki jc zadnji^"ogg(ji« torna izostala, se glasi 1 2 3 4 — 4 3 2 1 = meso.