Leto 2.— Lieftz, I.V'45 — Št^v. 1
¿rrml 'h maj...
ala Vesna se je pripeljala preko širokih b^lih cest na razkošni zeleni kočiji -lesec maj je nastopil - meso- rež, petja in veselja.
Majnik je posvečen blaženi Devici Mariji*.;:. i= ji, najlepši izmed ost\a <:~ jenih bitij, mora biti posvečen najlepš... mesec v vsem letu.
Otroci, ali ste že kaj slišali o mal; Dominiki, kako lepo je ona praznovala Iv. .ri= jin^ mesec.
ne? Pa prisluhnite!
Ko je bila Dominika še majhna, si je privzgojila lepo navado, da je posvetila vsako soboto nebeški Materi .Mariji. Ta dan se je postila ali pa kako aragače počastila nebeško Mamico.
Ves mesec maj jo hodila Dominika na pc= lje in vrtove iskat rože za Marijiv.o sname= nje sredi vasi. Tam je vsak večer, ko se je nagnil dan, prisrčno molila. Ko se jo neki
- 2 -
večer vrnila domov,je je Čakal obisk. Pri= šla je lepa Gospa z zalim fantičem v naroč= ju. Oba - Gospa in otrok - sta prosila Do= miniko miloščine. Deklica je stekla v sobo , iskat kruha. Pa se je .nemalo začudila, ko je v sobi poleg sebe zagledala isto G0spo z_otrokom, čeprav se-niso odprla vrata.Do= minika- je dala otroku košček kruha. Ko je deček stegnil roke, je videla, da ima.na rokah, prsih in nogah globoke rane.
Deklico je prešinilo spoznanje, da ima pred sabo božjo Mater z Letetom Jezusom.
Dragi Marijini otroci!
V maju smo. Po zgledu male Dominike se-tudi mi potrudimo, da bomo krasili Marijino znamenje. Pa ne samo z živimi rožami, nabra= nimi po polju, marveč tudi z duhovnimi ro= zamis molitvijo in-dobrimi deli. Tisto malo malo molitev, ki jih molimo čez dan, molimo zbrano, predvsem rožni venec pri jutranji mladinski masi0 "V maju bomo sačeli še novo smamiono pobožnost, od katere vem. da ne . bo nihče od naše taboriščne mladine izosta= jal* Imamo veliko potreb, rev in nadlogKPo= lczi^o jih Mariji p-ed šmarnichi oltar in ce bo Njena in Njenega Sina volja, bomo go= tovo uslišani in potolaženi.
Ost-nimo dobri in zvesti Marijini otroci!
- 3 -
Krasni majnik ze razliva 4)lQ v	po cvetlicah žlahtni cvetSi l
^ (Jy in pomlad preljubeznisa" ' ¿Ja"^ rojstva" god obhaja spet.. .Aji' Ptice glasno po goščavah \ : ^c^ri^N, siavo Jezusu pojo,	-4
in Mariji po dobravah . ..)
■s.
venec šmarnice plotp-fc
iiv-
imsmuk'
l)((i\7*
vmiim
Ko ;je bila Anica še majhna, ji je. mati pripovedovala lepe pravljice. Najlepša je bila pravljica o .Čudodelni modri roži,ki ne ovene nikoli. - *■•'
Kdor najde modro rožo, je vse življenje srečen.in vesel.-Njegove,oci vidijo zmerom \ in povsod samo lepoto. Njegovo uho razume, kaj žgole ptički v vrhovih dreves in celo skrivnostno pesem zvezd sliši. In kar je '">. najčudovitejšem kdor najde modro rpžo,. vidi/ v globočino Človeških src. Kadar izrečejo ljudje o svojem bližnjem kruto sodbo i" Ta človek ima .hudobno .srce!" — najde ©ni z modro'režo v srcu hudobnega človeka vendarle se oroben sončni žarek...
Takšna je pravljica o modri roži. Brez števila jih je bilo, ki so poskuša= li^svojo srečo in iskali čudodelni? modro rožo. Preromali so ves svet, mnogo nevarno-' sti so morali premostiti - toda modre rofSe niso našli. Razočarani so se vrnili'domov,
To pravljico je Anica slišala ob tihi večerni uri, Že takrat se je njeno src-j na= polnilo z neutešljivlin hrepenenjem po modri ■
J?
J •
_ 4 ~
roži. Z leti je hrepenenje raslo in na= zadnje postalo tako silno, da se.ni mogla več premagovati. Stopila je pred mater in rekla s
"Mama, v svet pojdem modro rožo iskat!" Mati ji ni branila« skrivnostno se je nasmehnila, jo ljubeče pckrižala in rekla: ,MPa pojdi v božjem 'imenu!'* ■ Xn Anica je šla*
Iskala je modro rožo po temnih gozdovih, po strmih peČiLo.h} po ; tihih samostanskih vrtovih» Nekajkrat je" našla rožo moizs bar= ve in je bila "prepričana,, da je to roža, ki ji je o njej pripovedovala mati," Toda' ena izmed teh rož je že drugi, dan usahnila, draga je bila polna strupenega vonja» in ko je hotela utrgati tretjo roŽO^ jo bilo. njeno„steblo polno ostudnega mrčesa.
Čudodelno modre rože ni našla. Žalostna jo potovala dalje. Noge so ji krvavele od dolge, težka pori.
Nekoga" dne jo priletela nasproti drobna ptica. Kakor mavrica p is ane perutnice je imela in ž gole 1 a, je sladko,- kakor da bi jo vabila nekam <3al;.o za seboj lo je bila ptička domctožja. Anica toga hi vedela, -^ij.a je prepriČa= ha, da ji je ptiči.o posič.l na zemljo sam Bo^ in da ji to ena pokazala pot k modri. . roži. Radostna ji jo sledila»
Hodili čez hribe in dolioo^, mimo žuborečib potočkov in bučečih rek. Anici ■ se je zdela pokrajina zmerom bolj zoara in domača*. Mencala si je oči od zaČud /a j a ' .in strmela, strmela.. Glej. ali ne drži" ta steza v rojstno vasico? ¿lj no suoji ¡sredi zelenega polja bela hišica in na pragu - mati ?
Kar zavriskala je od veselja in pospe= [šila korake 0

- 5 -
gu
da
Kes: tam je stala domača hišica? na pra=
bi
si one la natanko
mati in si senčila oci,kakor vedela, da se hčerka vrne.
Anica je razprostrla roke in ji planila v objem. Mati ni spregovorila besede. Nemo je zrla hčerki v oči. Njene ustnice so se smehljale prav tako. skrivnostno kakor ta = krat ...
Anici se je izlilo iz prepolnega srcas
"Mnogo lepe ga i a Še več grdega sem vi= dela po svetu, mamica. Okusila som bridko= sti zvrhano Čašo, toda modre rože ..."
ObmoLmila je in pogledala materi globo= 'ko v oči. Kakor nebo sinje in dobre so bile te oči.	. -:
Obšlo jo je svetlo navdihnjenje. Na dnu teh oči je zagledala, kar je zaman iskala daleč na tujem.
"Zdaj vem, matis' v tvojem srcu raste modra roža, iz tvojih oči se smehlja!"
Tako. je rekla in jo prisrčno poljubila.
In glej čudo božje? v tem hipu je :..caz= ločno slisala, kako pojo zvezde na večer= nem nebu, razumela je, kaj žgole ptički v vrhovih dreves.
Tako jo Anica našla modro je doma, v materinem srcu, v Prijatelji mladi, tudi vi jo
tam!'
rožo. Našla^jo materinih očetu boste našli

7f
rA i
k I ! J

- 6 -

mm

Bomotožje je kot v tesno gajbico zapita ptička* o šumečih gajih poje in o soncu vrhu grička -
daleč, daleč tam za goro, kjer so zvezde vse "bolj zlate, kjer noči so kakor zibke toplih, mehkih sanj bogate.
Domotožje je kot ladja, ki valove morske rože; plove.. .ploveo».cil j je daleč-Bog ve, Če ga kdaj.doseže ,
otrofoiD ofrrofk
red velikim gozdom sta živela drvar in njegova žena.». Imel a: sta le enega otroka - deklico pri troh letih: Sile sta pa /fti takq.'revna,, da ni bilo
fll/ Im P1'-"	niti vsak«
'/i' 1 dar.jeg-. kruha„ in nista vedela, kaj naj dasta ot^:va jesti, Neko ep-jutra je šel drvar poln s Kri' i von v go zd na svoje a..lo in ko jo tam srkal drva, je stala nenadoma pred njim lepa, velika, go« spa. Imela je na glavi krene sv^ti.ih zvezd, pa mu je rekla s((Jaz sem devica Marij?,mati božjoga Be,tt;to-s ti si pa reven in trpiš pomanjkanje» daj mi svojo hčerko .3 jaz jo bom vzela s seboj, ji bora miti in bora skrbe= la zanj o aH Drvar je Ubogal, je šel po de= klico in jo jo dal devici Mara j 15 in ona ■ jo je vzela s seboj gor v nebesa* iTam ji je
- 7 - ■ ' ■ . " 1
bilo' dobro, je jedla potice in pila sladko jalo ko, in njena obleka je bila zlata, . ir^ angelci so se igrali z njo. Ko je bila pa stara štirinajst let, jo je Marija enkral; poklicala k sebi in ji rekla?"Ljubi otroi^ jaz pojdem zdaj na dolgo pot; tu vzemi v oskrbo ključe od trinajstih vrat nebeškega kraljestva. Dvanajst vrat smeš odpreti in si ogledati, -kakšna lepota je notrLj tri- ' najstih vrat pa - tale kljuČek je od njihi—-ne smeš odpreti, drugače boš nesrečna." De= klica je obljubila,. da bo ubog&la, in ko": je devica Marija odšla, "je .začela ogledovati bivališča nebeškega kraljestva. Vsok dan je' eno odprla, dokler si ni ogledala vseh dva"= najst. V vsakem bivališču je pa sedel -en' • apostol v velikem sijaju. Deklica se je■ve= selila te bleščobe in lepote, in angelci,_ ki so jo zmeraj spremljali, so se veselili z njo. Tako so bila zdaj .-samo še trinajsti1, vrata neodprta. .Deklico je hudo imelo, ka^ je skritega za njimi, in je zato xekla an-. gelcen:"Cisto odprla jih ne bon in tudi nc= ter ni pojdem$ Samo nekoliko jih odmaknem, da bomo malo pokukali skozi odprtino *"~ "Oh ne," so rekli angelci, "to bi bil greh. Devica Marija je prepovedala, in ti bi p.O< stala lahko nesrečna." Tedaj je deklica molčala, toda želja v njenem srcu ni molčaV la, ampak je v njem gledala in ki juvala" "t^T-ji ni dala miru. In ko ni bilo nobenega^ angelca pri nji, si je rekla:" Zda j sem ei«' sto sama in lahko po gledam 5 nihče ne bo zvedel, da sen pogledala.." Pa je poiskala ključek in ko ga je držala v roki, ga je vteknila v ključavnico, in ko je bil vtak-njen v ključavnico, gi je tudi z?.v: 'jela^pa so vrata odskočila, in je videla sedeti samo presveto Trojice v ognju in zlatu>. Za
v ■ ■ - ¿8 -
trenutek je obstala in začudena vse ogledo= vala, poten se je s prstecem malo doteknila zlata, pa je postal prstec ves zlat. Silno se je prestrašila, zaloputnila je vrata in zbežala. Toda strah je ni minil, naj je za= Čela, kar je hotela, in srce ji je bilo ve= nomer in se ni hotelo umiriti; tudi zlato na prstepu je ostalo in ni šlo proč, naj ga je umivala in drgnila, kolikor je hotela. -Ni bilo dolgo, pa je prišla devica Marija s svojega potovanja mzaj. Poklicala je dek«-lico k sebi in je hotela imeti nebeške klju= če. Ko je deklica ključe oddala, ji je po= gledala Devica v oči in ji rokla:"Vendar nisi odprla trinajstih vrat?11 - "líe," je odgovorila deklica. Tedaj je položila Devi= ca roko na njeno srce in je začutila, kako srce tolče in^tolče, in je spoznala, da se .ekiica ni držala njene zapovedi in je vrata odprla. Rekla je še enkrat;nAli jih _ res nisi odprla?" - "Ne," je re£La deklica vdrugič. Tedaj je opazila Devica prstec, ki je postal zlat od nebeškega ognj^.,in je. uvidela, da se je dok= lica pregrešila, pa je rekla vtretjič:"Ali ni= si odprla?" - "Ne," je rekla deklica vtretjic. Tedaj je izprogovorila devica Marija:5*!! no nisi ubogala in si še zraven lagala: nisi več vredna, da bi bila v nebesih." In deklica je globoko zaspala, in ko se je zbudila, je le= zala doli na zemlji, sredi neke pustinje„Hb= tela je klica'i, pa ni spravila glasu i-' sebe.
„.lVSllüt
nTUa&ad
M
\
L"
- 9>
Skočila je na noge in je hotela zbežati,p*a kamor se ju obrnila, povsod jo je zadržala trnjeva meja, ki je ni mogla predreti„V tej samoti, kjer je bila zajeta, je bilo staro votlo drevo: to je bilo zdaj njeno sta nov a^ nje, Vanj je zlezla, ko se je znočilo-.in v njem je spala, in če je deževalo in bu3al vihar, se je vanj skrila. .To je bilo lostno življenje, in če je na to pomislila, kako ji je bilo v nebesih lepo, ko so se euagelci igrali z njo, tedaj se. ,je bridko zjokala. Koreninice in gozdne jagode so bi«' le njena hrona-j te je iskala, kolikor da= lee je mogla. Jeseni si je nabrala odpadlih lešnikov in listov* Znosila jih'je v dup^ lino: z lešniki se je pozimi hranila, in' Če je prišel sneg in led, je zlezla kot uboga živalica v listje, da ni zmrznil.^Ni trajal.o dolgo, pa se jI je raztrgala oble.= ka, in kosec za koscem ji ju odpadel s te= lesa. Ko je spet posijalo gorkc sonce, je šla ven in se je usedla pred drevo, in njeni dolgi lasje so jo pokrivali od vseh strani kot plašč. Tako je hodila sedet io= to za letom in je okušala, kaj je žalost in reva na svetu.
- 1Ü -
ti .o
JjUJIDOLkC
Mi pa konjičke jahamo, z repkom tako-le mahamo: tíngale-, bongale kakor zvon. Sveti Jurij je naš patrón.
Pekete,pekete, kam pa, kam ? Črna pošast nas hoče ham. S.sulico mi jo prebedemo, potlej veselo zagodemo t
trararara, trararara, . mi smo iz "bele Ljubljane doma. Trararara, trararara, hopla, konjiček, preko poljaÍ
M
inJAB
elanov Tonček je bil fant od iare . Bil je vča»-sin priden kot mruvlja, včasih pa tudi "situii kot muha, Posebno rad je sit = naril, kadar je pj.j.ael k svojemu stricu v vas „ Tončkov stric je bil upokojenec. Pred lati se je bil naselil na Razdrtem v bližini Selanove domačije. Izmed vseh reči, kar jih je imel stric Matija, je bila Tončku pipa najbolj všeč. Imela je dolgo cev, pipo iz porcelana in na pipi sliko, ki je kazala morje, ladjo, palme, papige in razne druge drobnarije iz vročih južnih dežel»
Ves zavzet je Tonček opazoval stric?., kadar je sedel na klop pred hišo In kadil, Posebno vssč sp mu bili oblački dima, ki
* <-S-, * , ^ 1
- 11 -
jih je stric puhal pod milo nebo. Oh ta= kih prilikah se ni mogel vzdržati, da ne bi"poprosil:"Stric, dajte mi pipo, bom še jaz malo kadili"
"Fantj o tem pa kar molči! Za takele kratkohlačnike je mleko in ne -tobak," ga je zavrnil stric.
Tončku je upadel pogum in utihnil je. . Najbolj se je ustrašil stričevega hudega pogleda in njegovih nasršenih obrvi.
Toda če menite, da je lonček s svojimi prošnjami za zmerom prenehal, se* prebito motite & Ce se je le-nudila ugodna priIrka, je znova zaprosil:
VStric. dajte mi pipo,-' bom še jazi male kadil!-"'
■ Takih prošenj se je stric nazadnje ven= ; darle naveličal. Lepega dne je sklenil, da ga bo' za neprestano sitnarenje pošteno Iz— ■ plačal.
To se je zgodilo' takole. . Lepega dne sta - stric in- Tonček spet sedela pred stričevim - domom. Stric' je kadil, puhal obleke dfca-'pfedse in čakal, da ga Tor¿^'popros,ií"Stric, dajte mi pipo, bom-■="•§6 jaz malo kadil!"
In stric ni Čakal dolgo. "Stric, dajte mi pipo, bom še jas malo kadil!"	..	„ '
In zgodil se je čudež. Stric ni Tončka prav nic pokaral, ni namršil obrvi. Dal mu je pipo in rekels^	.	« ' *
"Kar kadi, samo pazi, da^pipa ne ugasne J1 ~ /• Izročil mu je pipo in odšel v svojo hi=. .- .. šico. .Tonček pa se je ves vesel lotil ka* 1 jenja.	- ■	'	./ '
Vtaknil je ustnik pipe med zobe in za*' ■ : \ ■čel vloči, kakor je videl strica* fiičice 'y ■ in žile na vratu so se mu kar napenjale« ' v' v Toda bil jo pipi kos. Gosti oblački dima.' \ V '-,;
12 -
So se mu vsipali iz ust. Kar saao se mu jo smejalo in sam pri sebi je mislil takole: "To, kar zna stric, z-nam tuli jazi"
Pa ni znal!
Zakaj viie ?
Poslušajte!
Tonček je kadil in kadil. Kmalu se eju je začelo vrteti v glavi in želodec mu je grozil, da "bo izmotal-vse, kar je bil ti= ste ga dne zavžil. Bledel jo bolj in bolj, čakal nestrpno, da se stric-vrne; strica pa ni bilo* Obhajale so ga zmerom hujše s slabosti.. Prislonil je pipo tebi nič, me= ni nič ob klop in jo ubral proti domu. To= da komaj je prihlačal pod domači oreh, že-ga je .objela takšn& slabost,' da se je kar. sesedel. Upal je,.da mu bo odleglo, pa mu ni. Milo .je .začel vzdihovati^
"Mama,. umrl borni"
Stokanje in vzdihovanju ju bilo zmeren * glasneje...
^Tončkova mama je prav ta Čas šla iz hiše proti hlevu,. Ko je zaslišala pretres= Ijive glasove, je obstala in prisluhnila,
"Mama, joj, umrl bom!"
Prestrašila se je na vso moč. Kolikor so ji dalo noge, je stekla tja in zavpi= la i
"Za božjo voljo, kaj pa je?" - Si jedel volčje £ešnje ? r- - Te je ugyi&pila kača?"
Tonček je pa kar stokal in vzdihovali
"Mama, joj, umrl bom!"
"Povej vendar, kaj ti-je?" je izpraše= vala in ga stresla.
"Kadil sem," je po dolgen cleotavljanju izgoltal.
^Ob tem ¿rlziijarty;u. ise ..imtenj:- ni omilil, nic več m
"Takoj v hišo in v posteljo!5* je strogo -ukazala.
- 13 -
Tončku tega ni bilo treba dvakrat reči. ;. Planil je na noge in odhitel v hišo. Tam se je zgrudil na posteljo kot izpo&žagan hlod in kmalu trdno zaspal...
Prebudil se je šele zvečer.
Ko je odprl oči, je zagledal pred seboj strica., Imel je pipo v ustih in poredno mu je mežikal.	.	*
"Fant, ali bi še rad kadil?" ga ja po= dražil,
Tončka je oblila rdečica. Obrnil se je v zid, pokazal stricu hrbet in oni del to= lesa., ki izgubi pod hrbtom svoje ime,Stric je. bil hudomušen mož. Ni se dal ugnati. Svečano- se je odkašljal in zapel pesmico o tobaku, ki jo je zložil sam'i
"Tobak je' sladka travica, ■,.-* slajša-kakor med; ne boli me glavica, če jo kadim sto let!"
Med petjem je stopila v sobo Tončkova^ mati. Pesem nagajivka ji ni bila prav nič všeč. Začela je stricu brati kozje 'molit= vices	•
"Če' je otrok neumen, bodi vsaj ti pame= ten!"
"Saj sem," se je zarezal stric in si moško zavihal brke."Tvojega Tončka sem men= da ozdravil za vselej-!" -
In to je držalo.
Tonček si je prebito dobro zapomnil, kdaj je kadil! Kadar koli je stric ¡spet prišel v vas, nikoli več.ga ni zaprosili
"Stric, dajte mi pipo, bom še jaz malo
V.
"V-1- "•
kadi.l!"

- 14 -
é r	¿f • i "v> />
límíjt ce k
Pfciči so hoteli imeti kralja. Sklenili so, naj "bo kralj tisti, ki zlati najbolj visoko* Vsi so se vzdignili in tudi palček j mislil, da ne sme zaost^ti. Pa je rev še dobro vedelo, da se v latanju ns more meri= ti z drugimi ptiči} poskusil je z zvijačo priti do kraljevske časti. '
Malijpalček pa,ns bodi len-, smukne pod letečo štorkljo in se ji skrije med perjej - Štorklja-tega še zapazi nt. o -Ptič: se dvi= ■ gajo vse više in više; -pa drug za drugim omagujejof nazadnje se samo še orel in štorklja žibljeta v zraku., Nap ob Led jame tudi štorklja pešati. Palček porabi ugodno priliko in zreti štorklji izpod perja cer se drzne meriti s samim orlom. Orel res omahuje, psiček ga premaga in koče biti kronan kot kralj. Ptiči so zvedeli za nje= govo prevaro, zato so ga hoteli ubiti,Svo= jo namero bi^gotovo izvršili, Če se jim ne bi o praven Času skril v mišjo luknjo. V zasmeh so mu v zdeli ptici ime kraljičok,ka= -kor ga še dan^s ponekod imenujejo.
- 15.-
C/7 k/* '
ZJc¿ jm Am
Sin z desetini leti pravi:"OČe Veliko vedo-1' S petnajstimi:"Kolikor vedo naš oče, vem
tudi gaz."
Z dvajsetimi:" Saj oče prav za prav nič ne
vedo»"'
S tridesetimi:"Bi pa morda le enkrat očeta
vprašal."
S štiridesetimi:l,OČfci pa le nukaj vedo." S petdesetimi :"Naš oče pa res vse vedo. S šestdesetimi:"0, ko "bi še mogel očeta
vprašati.
pN	»i	V • A ' I
pravila za življenje
Če si revež in nimaš ničesar,kar bi daré---val svojemu bližnjemu, mupoaarivusuje srce!
Snaga nad samim seboj
je največja zmaga in najtežja
umetnost.
Če hočeš biti zadovoljen, ne glej na ljudi, ki jim gre ooljše kot tebi, temveč na one, ki jim gre slabše kot tebi.
Kar nočeš, da bi bližnji tebi storil, ne stori ti njemu!
Iijubimo dobre, tolažimo žalostne, po« magajmo slabotnim, bežimo pred zlobrimi, ne sovražimo nikogar! Delajmo vsako delo natančno in pravilno, ne živimo zase.ui^r». ■■■■ več za druge in za vsak uspb-h se zahvali» cio ljubemu Bogu 1
- 16 -
ZAPELJIVE KLOBASE
t
i i\
i \ \ ' \
^^paa tN
A
\ \
Velika tehtnica stoji v mesnici,nad njo pa visi nekaj klobas na vsaki strani. Dva psička sta se splazila v prazno mesnico in se zdaj oblizujeta. Skočila sta na mizo,pa odondod klobas, še ne dosežeta. Eden je ve= lik, drugi majhen.Kaj bosta storila,da bo= sta le prišla do klobas?
Psička skočita hkrati na tehtnico. £n krožnik z manjšim psičkom se zdaj vzdigne, tako da lahko pride do klobas na tej stra= ni.Klobase seveda po= žre,zato postaja težji in težji.Ko odgrizne velik kos salame, se ta stran končno poni= ža,kvišku pa splava na oni strani večji / y \ \ jf \
psiček, ki je ves ta	__[f j
čas samo sline cedil.*	j
Ali je to točno? -	j
m