Poštnin« platana ▼ gotovini
Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za 'it leta BO din, za 'it leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača In toži se v LJubJani.
TRGOVSKI LIST
Številka 5.
Uredništvo: Ljub Gregorčičeva ulica 23.1 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-11. Rokopisov ne vračamo. —
Časopis	za	trgovino.	industrilo.
nlci v Ljubljani št. 11.05*.
Srnhaisa vsak ponedeljek, * sredo to petek
Liubiiana, sreda Tl. ianuaria 1939
posamezni
številki din
1*50
Razumljiv o razočaranje
Na mnogih zborovanjih je bilo že slišati, da nočejo ljudje nič več slišati o resolucijah, ne o anketah in ne o konferencah. Ne sicer zato, ker bi smatrali, da se resolucije, ankete in konference nepotrebne, temveč ker so prišli do prepričanja, da vse to nič ne pomaga in da se bo še nadalje delalo po starem načinu. Izkušnje so ljudi izučile, da so skoraj vse ankete in konference le lepe dekoracije, da pa se nihče na rezultate teh anket in konferenc ne ozira, temveč dela vsak še nadalje kakor se mu pač zljubi.
Treba je tudi priznati, da je to razočaranje ljudi nad resolucijami, anketami in konferencami zelo razumljivo. Koliko silno stvarnih, poučnih in temeljitih anket ter konferenc smo imeli, a kako majhen je bil njih efekt. Spominjamo n. pT. na veliko konferenco za dvig naše lesne trgovine v Ljubljani v začetku 1. 1937. Kakšni temeljiti referati so bili podani, kako vsestransko je bilo razloženo, kaj je treba vse storiti, da se pomaga našemu lesnemu gospodarstvu iz krize. Ni bilo treba nič drugega, ko vsesti se in začeti na konferenci podane predloge izvajati. A kaj se je v resnici storilo? Skoraj čisto nič in vse je ostalo pri starem in če se ne bi slučajno odprl angleški trg in če ne bi na-rastel nemški lesni uvoz, bi bili tam, kjer smo bili.
Takšnih in podobnih rezultatov bi lahko navedli celo vrsto in vedno je bil njih efekt enako ničev. Zato tudi doživljamo, da se iz leta v leto ponavljajo iste zahteve, da se iz leta v leto predlagajo isti predlogi in da smo leto za letom skoraj vedno na istem, pa naj gre za to ali za ono stvar. Tako še vedno ne moremo doživeti novele obrtnega zakona, tako ostajajo nerešeni vsi predlogi za asanacijo vasi, tako pospešujemo tujski promet le s predpisi, tako se le prav minimalno zboljšuje promet, tako se mečejo v koš vsi predlogi za zboljšanje administracije itd., itd.
Silna škoda se dela na ta način, ker se s tem ubija v ljudeh vsaka dobra volja. Ljudje so se večinoma za ankete in konference dobro pripravili, se trudili in mučili, da so pri naši nezadostni statistični službi nabrali potrebne podatke, nato so vse te podatke zvezali v lepo celoto in predložili čisto zaključena dela. Večinoma so vse to veliko delo opravljali še zastonj, čeprav se mora večina njih boriti še z gmotnimi skrbmi, a kljub temu niso dosegli, da bi bili njih predlogi upoštevani tako, kakor bi bilo treba. Ni razveseljivo, če mora človek garati zastonj za druge, če pa mora konstatirati, da je bilo tudi njegovo pozitivno delo zaman, potem mora izgubiti vsako dobro voljo. Od ljudi »e vendar sme zahtevati le to, kar more človek prenesti.
Zato je čisto brezupno opominjanje, da ljudje ne smejo izgubiti optimizma. Naši ljudje so skoraj vsi po naravi optimisti, toda njih optimizem pa mora ugasniti, če vidijo, da se tudi najbolj stvarni in najbolj utemeljeni predlogi ne upoštevajo. če bi ljudje le enkrat videli, da se vsak utemeljen predlog upošteva, in če bi videli resnično prizadevanje, da se ta predlog tudi izvede, bi bili takoj znova optimisti in s podvojeno silo bi šli na delo.
Seveda pa je res, da je naša uprava s svojim pretiranim centralizmom tako prenatrpana, da mora večina predlogov obležati v aktih. Samo navadnih vsakdanjih poslov se natrpa v Beogradu tako množino, da je mnogo, če se vsaj ti sproti rešijo. Kje pa je čas za študij vseh anket in konferenc? Zaradi našega pretiranega centralizma je že skoraj tehnično nemogoče, da bi se rezultati anket ter konferenc res upoštevali. In tako se ziblje še naprej naš upravni voz po izvoženi in že čisto razdrapani cesti.
Toda enkrat bo s te ceste vendar treba kreniti, ker na vse zad-
nje pa si niti mi ne moremo dovoliti, da bi lahkomiselno prezirali vse koristne predloge in ostajali še nadalje v svoji neeks-peditivnosti. Enkrat se morajo tudi pri nas začeti boljše razmere in se mora začeti več in bolje delati, kajti za drugimi narodi smo zaostali že več ko preveč.
Zato imajo tudi na vse zadnje prav oni, ki pravijo, da je bilo anket in konferenc že zadosti in da gre sedaj le za to, da se začno njih rezultati izkoriščati. V ta namen bi bilo potrebno, da bi se vsakemu uradu predpisal neki minimalni program, ki ga mora vsak urad v enem letu dovršiti. Material za ta minimalni program je
bil na anketah in konferencah že podan in potrebno bi bilo samo to, da bi nekdo ta material na posamezne urade razdelil z naročilom, da ga izvedejo. Če je nemogoče, da se ta nekdo najde v Beogradu, naj se pa najde v vsaki banovini — toda glavno je, da se začne delati in da se izvede to, kar je bilo dokazano kot nujno.
Ne sme se dopuščati, da raste razočaranje, ker bi se s tem ubila vsaka iniciativnost, da bi vse javno udejstvovanje padlo še v večji meri. Dobro voljo ljudi je treba honorirati z upoštevanjem njih predlogov, ker brez tega ni in ne more biti nobenega napredka.
Veleblagovnice se ne smejo
ustanavljali
Razpis	trgov.	ministra
Kr. banska uprava v Ljubljani je poslala Zbornici za TOI pod VIII. št. 547/4 z dne 3. januarja 1939 razpis ministrstva za trgovino in industrijo II. br. 48.563/4 z dne 23. decembra 1938, ki se tiče izdajanja dovolil za trgovske obrate velikega obsega (veleblagovnice) in ki se glasi:
»V smislu določila čl. 5. uredbe o trgovinskih obratih velikega obsega min. svet. št. 873. z dne
26.	oktobra 1937, objavljene v »Službenih novinah« z dne 27. oktobra 1937., št. 244 (in v »Službenem listu« kos 88. z dne 3. novembra 1937.), bi se mogla začenši s
1.	januarjem 1939. izdajati dovoljenja za ustanavljanje novih trgovinskih obratov velikega obsega (veleblagovnic) v mestih z nad 50.000 prebivalci, kakor bi se moglo tudi dovoliti ustanavljanje podružnic in prodajalnic obstoječih veleblagovnic v teh mestih.
Ker gospodarske razmere v državi na splošno, a v omenjenih mestih še posebej ne dovoljujejo ustanavljanje takšnih obratov,
odrejam s tem, da se do nadaljnje odredbe in kljub členu 5. preje citirane uredbe ne smejo izdajati niti dovolitve za ustanavljanje novih trgovinskih obratov velikega obsega (veleblagovnic) niti dovolitve za ustanavljanje podružnic ali prodajalnic obstoječih trgovinskih obratov velikega obsega (veleblagovnic).
Odloke o odklonitvi prošnje za dovolitev preje navedenih obratov naj kr. banska uprava v vsakem konkretnem primeru utemelji z razlogi, ki so navedeni v čl. 3., odstavek 2., prej citirane uredbe.
Po tej odredbi se mora kr. banska uprava ravnati najstrože in brezpogojno.
Minister za trgovino in industrijo: Kabali n s. r.
Odst. 2. čl. 3. uredbe se glasi: Dovolitve se izdajajo po svobodni presoji glede na občne interese in po dejanski potrebi kraja in pokrajine, kjer se obrat opravlja.
*
Praktično so z razpisom trgovinskega ministra veleblagovnice še nadalje prepovedane. Kakor smo kot praktični gospodarski ljudje z doseženim praktičnim uspehom zadovoljni in za dobro voljo g. ministru inž. Kabalinu tudi hvaležni, moramo vendarle dostaviti, da bi
bili mnogo bolj hvaležni, če bi se izdala nova uredba oz. še bolje, če bi se uzakonila uredba, kakor so jo predlagale naše zbornice. Kajti to bi bilo res celo delo in ustanavljanje veleblagovnic bi bilo tudi pravno prepovedano. Danes pa je po uredbi ustanavljanje veleblagovnic prav za prav že dovoljeno, samo izdajanje dovolitev je ustavljeno. Seveda se zaradi razpisa trgovinskega ministra nove veleblagovnice ne bodo mogle ustanoviti in tudi ustanavljanje podružnic in prodajalnic obstoječih veleblagovnic je zaenkrat nemogoče. Ali ta praktična prepoved izdajanja dovolitev je le začasna, dokler trgovinski minister vztraja na svojem razpisu. Kaj pa če nastanejo spremembe v vladi in če bi bil imenovan nov trgovinski minister? V tem primeru je popolnoma negotovo, če bi nova prepoved izdajanja dovolitev tudi še obveljala.
Razlika je pač naslednja: Po uredbi je bilo ustanavljanje veleblagovnic in njih podružnic sploh prepovedano do 31. dec. 1938. Sedaj pa je le do nadaljnjega prepovedano izdajanje dovolitev za usta-
navljanje veleblagovnic in njihovih podružnic. Razlika je bistvena in položaj se je za veleblagovnice zboljšal. Samo če ona beseda »do nadaljnjega« pade, pa imajo vse, kar so hoteli doseči.
Trgovstvo mora zato vztrajati na tem, da se ustanavljanje veleblagovnic, njihovih podružnic in prodajaln prepove s posebno uredbo, ker samo na ta način je trgovstvo varno pred presenečenji. Ker je razpis trgovinskega ministra dokaz, da g. minister sam priznava upravičenost zahteve trgovstva, da se veleblagovnice ne dovolijo, upamo tem bolj, da bo ustregel želji domačega trgovstva ter obvaroval z novo uredbo našo nacionalno trgovino pred prodiranjem tujega kapitala.
S tem bo tudi moralno krepko podprl vse, ki se bore proti škodljivemu prodiranju tujega kapitala, ker bo nova uredba, kakor so jo predlagale zbornice, pomenila v resnici celo dejanje v boju za ohranitev domače trgovine proti prodiranju tujega velekapitala. Tem bolj zato pričakujemo, da bo nova uredba tudi izdana.
Za znižanle
na sladk
Da je naš sladkor predrag, je stara resnica in tudi najbolj zagrizeni fiskalisti ne morejo te resnice zanikati. Posledica predragega sladkorja je, da njegova potrošnja pada, zaradi tega pa tudi njegova proizvodnja. Lani smo že skoraj bili na tem, da bi morali začeti sladkor uvažati.
Sladkor bi morali zato na vsak način poceniti, poceniti pa se more le z znižanjem državne trošarine na sladkor. Fiskalisti pa o tem nočejo nič slišati, ker kje bo potem dobila država potrebne dohodke, če pa pade dohodek od trošarine.
En odgovor na to vprašanje je bil že ponovno podan in ta je, da se bo znižanje trošarine v znatni meri kompenziralo že s tem, ker se bo dvignila potrošnja sladkorja. Diugi odgovor pa daje »Privredni pregled«. Predlaga namreč, da se trošarina na sladkor zniža, zato pa se naj v večji meri obdači tobak. Sladkor je neobhodno potreben in spada v osnovo ljudske prehrane, tobak pa ni potreben, temveč je
luksus. List je mnenja, da niti kadilci ne bi godrnjali, če bi vedeli, da plačujejo dražji tobak samo zato, da se je sladkor pocenil. Mislimo, da je ta predlog na vsak način upoštevanja vreden in da se mu objektivno niti ne more oporekati.
»Privredni pregled« pa dodaja temu svojemu predlogu še dodatni in silno umesten predlog. Pravi namreč: Naša tobačna industrija in njena organizacija je res že starinska in ravno v tej industriji se zadnjih 20 let ni nič spremenilo. Vse, kar se je storilo, je samo to, da se prodajajo tobačni izdelki v bolj luksuznih zavitkih, če bi pa .podrobneje pregledali delo naše državne uprave monopolov, bi mogli samo pri osebnih izdatkih najti tako velike prihranke, da bi že z njimi mogli znižati državno trošarino na sladkor za 30 odstotkov.
In o tem slednjem smo tudi mi trdno prepričani. Birokratizem, ki se je naravnost zajedel v našo upravo, jo tako silno podražuje, da ni nikdar zadosti dohodkov. Kaj
bi stolkli iz tobačnega monopola zasebniki? Nudili bi kadilcem cenejšo in boljšo kajo, a zaslužili bi mnogo več, kakor pa dobiva danes država. In še sadilcev tobaka ne bi tako odirali, kakor jih odira monopol.
Vsekakor pa navedeni predlog dokazuje, da tudi znižanje državne trošarine na sladkor ni nobena nemožnost, niti s fiskalnega stališča, samo če je tu prava volja. Ali se ta res ne bo mogla že enkrat najti?
Novi častni sodniki
Od pravosodnega ministra so bili imenovani za leto 1939. kot častni sodniki na območju apela-cijskega sodišča v Ljubljani gospodje:
I. Pri okrož. sodišču v Ljubljani:
dr. Berce Janko, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo,
Bogataj Ivan, trgovec,
Čepon Ivan, trgovec, dr. Dermastja Josip, gen. tajnik Vzajemne zavarovalnice,
Erce Fran, podravnatelj Zadružne gospodarske banke, Gregorc Ivan, trgovec, Heinrihar Franc, trgovec, Jelenčič Jernej, trgovec, Kamenšek Franc, trgovec, Kham Franc, trgovec,
Lavrič Josip, trgovec,
Lukič Zvonimir, družbenik tvrdke Lukič, dr. Pavlin Fran, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, dr. Skala Leon, ravnatelj zavarovalnice Sava,
Verbič Anton, trgovec,
Verlič Josip, trgovec,
Zemljič Joško, prokurist tvrdke Medič,
Žlender Anton, trgovec.
Vsi v Ljubljani.
II. Pri okrož. sodišču v Mariboru:
Oset Miloš, trgovec,
Pinter Ferdo, trgovec,
Roglič Drago, trgovec.
Vsi v Mariboru.
III. Pri okrož. sodišču v Celju:
Kramar Josip, trgovec,
Loibner Drago, trgovec, Fazarinc Anton, trgovec.
Vsi iz Celja.
IV. Pri okrožnem sodišču v Novem
mestu:
Kastelic Edmund, trgovec, Bernard Oton, trgovec,
Turk Josip, trgovec.
Vsi iz Novega mesta.
V. Prj okrožnem sodišču v Murski
Soboti:
Benko Josip, industrialec,
Čeh Franc, trgovec,
Stivan Ernest, trgovec.
Vsi iz Murske Sobote.
Jugoslovanska trgovinska delegacija odpotovala v Pariz
Na povabilo francoske vlade je odpotovala te dni naša delegacija v Pariz, da doseže boljše trgovinske odnošaje s Francijo.
Načelnik delegacije je pomočnik zunanjega ministra dr. Milivoj Pilja, člani delegacije pa so: pod-guverner Narodne banke dr. Belin, načelnik trgovinskega ministrstva dr. Lazarevič, načelnik v trg. ministrstvu dr. Obradovič, načelnik v fin. ministrstvu dr.
Kronika tuiega kapitala v Jugoslaviji v letu 1938
ii.
Ljubiša Mikic, načelnik v zun. ministrstvu Sveta Lazarevič, dr. Petrovič, upravitelj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, inž. Manojlovič, višji svetnik v gozdarskem ministrstvu, Risto Santič, trgovinski ataše pariškega poslaništva ter pripravnik Borivoje Si-movič.
Takse za potrdila o kakovosti izvoznega sadja
Minister za trgovino in industrijo je izdal v soglasju s finančnim ministrom naslednji odlok:
Na podlagi čl. 97. odst. 1, uredbo o organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ter po sporazumu s finančnim ministrom odločam, da se morajo plačati za potrdila, ki jih izdaja zavod o predpisani kakovosti izvoznih proizvodov, Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine naslednje takse: sveže sadje (razen
za tono 10 din, za tono 15 din, za tono 15 din,
za tono 10 din, za tono 10 din, za tono 15 din, za 1001 3 din,
Kadar se izvozne pošiljke teh predmetov odpošiljajo v tujino kot kosovne pošiljke, t. j. kadar ena pošiljka ne presega teže ene tone, se plača taksa za vsako izdano potrdilo o kakovosti za te pošiljke dim 20. Te takse se plačujejo s posebnimi kolki, ki se natisnejo na potrdilih v smislu čl. 3. pravilnika o računovodstvu zavoda.
Vprašanje izkoriščanja naših žitnih kontingentov za Italijo
Po zadnjem sporazumu nam je priznala Italija letni uvozni kontingent za pšenico v vrednosti 25 milijonov lir in 15 milijonov lir za kor uzo. Ker pa naj hrže ne bomo imeli toliko koruze za izvoz v Italijo, je italijanska vlada pristala na to, da moremo namesto koruze izvoziti pšenico. O tem pa mora biti obveščena italijanska vlada najkasneje do 31. marca.
Drugo vprašanje pa je, če bomo sploh mogli izvoziti vso to količino pšenice, ker je namreč naša pšenica predraga. Naša delegacija je najprej zahtevala, da plača Italija pšenico po 80 lir za 100 kg, kar pa je italijanska delegacija odklonila, ker je ta cena 100% nad svetovno pariteto. Pač pa je bila italijanska vlada pripravljena plačati pri ceni 50 lir za stot 25% dodatka, pri ceni do 60 lir 20 in pri ceni nad 60 lir po 15% dodatka. Na noben način pa naša pšenica ne bi smela veljati več ko 73 lir franko Postojna ali Reka, to je največ 166 din. Ker plačuje Prizad pšenico po 160 din, je le malo verjetno, da bi mogel po tej ceni prodajati pšenico v Italijo. Tako nastaja zopet resna nevarnost, da bodo previsoke cene pšenice zopet morali plačati oni kraji, ki imajo premalo pšenice, ki so agrarno pasivni. Zopet bodo morali reveži podpirati bogataše.
Mestna plinarna mariborska
je v preteklem letu proizvedla 835.200 kubičnih metrov plima. Produkcija koksa je znašala 811 tisoč kg, katrana 80.500 in grafita 950 kg. Kar se tiče konsuma, odpade pretežni del, 49%, na gospodinjstvo, 31% na obrt in 20% na industrijo. Ko bo v par mesecih instalirana nova komorna peč, bo, kakor zatrjujejo v krogih Mestnih podjetij, koks mnogo boljši kakor doslej in tudi produkcija bo večja, ker se bodo zgube precej zmanjšale. Lami je bilo položenih tudi precej plinskih cevi in znaša sedaj celotna dolžina plinovodov v Mariboru 42 kilometrov. Letos proslavi plinarna sedemdesetletnico svojega obstoja.
Največjo senzacijo je zbudila vest o ustanovitvi nemške delniške družbe s pol milijona RM kapitala v Beogradu, z monopolsko pravico za nakup vseh rudarskih proizvodov v Jugoslaviji za Nemčijo. Svetovni kemični koncern 1. G. Farbenindustrie, ki je leta 1937. dobil v svoje roke Jugoslov. serum zavod ter podjetje »Patria« v Subotici, je začel leta 1938. misliti na to, da ustanovi v Jugoslaviji tovarno za celulozo in volno iz bukovine. Nemški trust dušika pa je začel pogajanja za ustanovitev tovarne azota v Baro-ševcu pri Lazarevcu.
Neka skupina beograjskih industrialcev ima namero, da organizira tvornico za sestavljanje avtomobilov iz delov, ki bi jih uvažala iz Nemčije. Neki angleški koncern pa namerava vložiti do 60 milijonov din za tovarno za izdelovanje bombažnega sukanca na ozemlju predvojne Srbije.
Tuji kapital ne prihaja v Jugoslavijo le z namenom, da ustanovi nova podjetja, temveč tudi zato, da prevzema im povečuje že obstoječa podjetja. V 1. 1938. so bili komstatirani štirje takšni primeri. Špediter&ka družba Schen-ker v Zagrebu je povečala kapital od 3 na 5 milijonov din (in prenesla svoj sedež iz Zagreba v Beograd), družba Jugmayer in Gruber je povečala glavnico od 5 na 7'5, Jugočeska od 20 na 40 in Mednarodna petrolejska družba v Kluju od 2'5 na 12'5 milijonov din. Skupno znašajo ta povečanja glavnic 34 milijonov din.
Zlasti vzbuja pozornost povečanje glavnice petrolejske družbe v Selnici, ki je bilo izvršeno s švicarskim kapitalom (Schweiz. Holding Handel, ki je afilacija Schweiz. Bankvereina). A tudi druge tuje družbe so se začele živo zanimati za naš petrolej. Tako Jugoslov. izkoriščevalna družba, v kateri je zainteresirana ameriška družba Standard Oil ter družba »Panonija«.
Zmanjšanje glavnice pri družbah pod tujim vplivom je bilo le redko. Srbsko-švicarska banka je znižala glavnico od 10 na 5 milijonov din, kar je posledica povečanja domače destilacije ter zmanjšanja uvoza naftimih derivatov. Kot zmanjšanje se more tudi smatrati odkup paketa delnic od tujih lastnikov. Tu gre za Jugoslovanski kreditni zavod, ki je bil ustanovljen 1. 1927. v Beogradu in je ta zavod odkupil paket svojih delnic, ki so Lile v rokah bu-dimpeštanske Ungarische Escomp-te und Wahsler Bank, da je postal zavod popolnoma naš.
Časopisi so nadalje poročali, da se Italijani živo zanimajo za postavitev električne centrale na reki Korani ter za elektrifikacijo železnice Sušak—Srbske Mora-vice.
Direktno so prizadeti jugoslovanski interesi tudi z načrti Nemčije, da fuzionira vsa avstrijska in nemška paroplovna podjetja na Donavi (Donaudampf-schiffahrt gesellsehaft je že v nemških rokah) ter dobi s tem premoč na Donavi.
Preteklo 1. 1938. se more označiti tudi pomembno leto za razvoj vodilnih tujih podjetij. Selection Trust je izvršil fuzijo svojih ju-
barva, plesira in
7p v 9J urah kemi(no snažt
Lu I	Ul 011 0|,ie|je, klobuke
itd.. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4 6. Selenburgova ul 3 Telefon št. 22-72.
goslovanskih podjetij z glavnim podjetjem, t. j. s Trepča Mineš Limited, kakor se tudi imenujejo vsa zedinjena podjetja. Na prizadevanje jugoslov. vlade je ta družba ustanovila dve afilirani delniški družbi, topilnico svinca v Zvečanu (glavnica 10,000.000 din) in topilnico cinka v Šarcu (glavnica 30 milijonov din). Za ustanovitev teh dveh novih družb pa ni bil ustanoviteljici potreben noben nov kapital, temveč se je glavnica vzela iz čistega dobička Trepče Mineš Limited. Kot protivrednost za zmanjšanje dobička pa je dala naša vlada družbi velike davčne, carinske in druge ugodnosti.
Ta metoda, da se s privilegiji pridobi tuja družba za nove investicije, je bila že preje uporabljena pri družbi Borskih rudnikov. Ob svečani blagoslovitvi nove rafinerije za baker je med drugim dejal min. predsednik dr, Milan Stojadinovič: »Mi bomo še dolgo navezani na tuji kapital, vendar
lec, temveč naš sodelavec. Pravični interes na vloženo glavnico mora biti zagotovljen, toda kapitalistični interes ne sme biti edini cilj. Meje in smer delavnosti tujega kapitala mora določiti država.«
Na koncu svoje razprave omenja Rosenberg, da je naše časopisje posvečalo vse 1. 19.38. posebno pozornost tujim trgovskim potnikom in zastopnikom, katerih škodljivo delovanje za naše narodno gospodarstvo je očividno.
Posebne važnosti za nas pa so posledice, ki bodo nastale zaradi priključitve Avstrije in sudetskih krajev k Nemčiji. S tem bo v nemških rokah koncentriran znatni del tujega kapitala pri nas in ne le industrijskega, temveč tudi bančnega. Nemcem se sedaj odpira mnogo bolj uspešno izkoriščanje našega gospodarstva kakor do-sedaj. Nujno potrebno je, da temu pojavu posvetimo mnogo več pozornosti!
Politične vesti
Min. predsednik Chamberlain in zun. minister Halifax sta odpotovala v Rim. Na poti sta se ustavila v Parizu. Pred njunim odhodom je bila v Londonu seja ožjega ministrskega sveta. Kakor poroča »Times«, ne bosta Chamberlain in Halifax v Rimu posredovala med Italijo in Francijo. Tudi ne bosta skušala pripraviti Italije do odstopa od politike osi Rim-Berlin. Neresnična je po pisavi londonskih listov tudi vest, da bi zastopnika angleške vlade ponudila Italiji odškodnino za odpoklic italijanskih čet iz Španije. Priznanje pravice vojskujoče se države gen. Francu pa je še nadalje odvisno od odpoklica italijanskih čet.
Ves svetovni tisk označuje kot najvažnejši sedanji dogodek sestanek ministrskega predsednika Chamberlaina z Mussolinijem. Vsi listi se strinjajo v tem, da bo glavni predmet razgovora sredozemsko vprašanje s posebnim ozirom na rešitev španskega vprašanja.
Francoska vlada odklanja vsako konferenco štirih velesil, dokler se Francija z Italijo popolnoma ne dogovori o vseh spornih vprašanjih.
Nekateri poljski listi pišejo, da
skušajo Francozi Nemce odvrniti od drugih problemov in da jih zato nalašč spominjajo na Ukrajino.
Rezultat Beckovih razgovorov s Hitlerjem označujejo švicarski listi tako, da ohrani Poljska svojo nemško orientacijo. Obe stranki sta se izrekli za nadaljevanje z nemško-poljskim paktom začete politike.
Winston Churchill je odpotoval v Pariz na tritedenski dopust. V Parizu bo imel več sestankov s francoskimi politiki.
V Marseilleu se je vkrcal drugi bataljon senegalskih strelcev za Džibuti.
Litvinov se je peljal na zasedanje Zveze narodov v Ženevi skozi Varšavo, a se v Varšavi ni ustavil.
Posebna delegacija Podkarpatske Ukrajine je prišla v Budapešto ter predlagala madžarski vladi, da bi odstopila Madžarski 25 vasi, če bi Madžarska odstopila Podkarpatski Ukrajini mesti Mukačevo in Užho-rod. Madžarska vlada pa je ta predlog popolnoma odklonila in o njem sploh ni hotela razpravljati.
»Slovak«, glavno glasilo slovaške ljudske stranke, zahteva razpust osrednjega praškega parlamenta, ker da ne odgovarja več razpoloženju volivcev. List zahteva nadalje, da dobita češka in Moravska nove poslance.
Voditelji češkoslovaške komunistične stranke Krasna, Šmeral in Gottwald so pobegnili v Sovjetsko Rusijo.
Predsednik karpatske ukrajinske vlade Vološin je izjavil, da je Karpatska Ukrajina mnogo premajhna dežela, da bi se smela vmešavati v veliko vprašanje samostojnosti Ukrajine. Zadovoljni morajo biti s tem, kar so dosegli ter delati na to, da bodo v družbi s Čehi in Slovaki utrdili svojo mlado državo.
Novo izvoljeni deželni zbor v Klajpedi je podal kolektivno ostavko, kar smatrajo politični krogi kot prvi korak k priključitvi Klajpede k Nemčiji.
Mussolini je odklonil željo predsednika Roosevelta, da bi dovolil naselitev Zidov v Etiopiji. Izjavil pa je, da je pripravljen posredovati pri Hitlerju, da bi smeli židovski emigranti iz Nemčije vzeti nekaj denarja s seboj. Zaradi poslabšanih odnošajev med nemškimi vladnimi krogi in Rooseveltom pa se dvomi, da bi imelo posredovanje Mussolinija pri Hitlerju uspeh.
Guverner Klajpede je obvestil klajpedske Nemce, da bo v bodoče nemščina popolnoma enakopravna z litovščino na vsem klajpedskem ozemlju.
Madžarska vlada je priznala Mandžukuo.
Republikanci v Španiji so začeli ofenzivo tudi pri Toledu. Republikanci poročajo, da je njih ofenziva uspešna. Francovci pa to zanikajo.
Maršal Čangkajšek je dal novo izjavo, da je popolnoma nemogoče, da bi sprejela Kitajska japonske pogoje. Pravi, da so ti pogoji isti, ki jih ni mogla Kitajska sprejeti že pred pričetkom vojne z Japonsko. Ni se Kitajska toliko borila, da bi postala na vse zadnje japonska kolonija. To pa bi postala, če bi sprejela japonske pogoje. Kitajska ne bo kapitulirala, ker ima jasno pred očmi, za kaj se bori. Kitajci ne sovražijo japonskega naroda, ki je kitajskemu po kulturi in jeziku tako blizu, temveč samo japonske militariste.
Novi japonski ministrski predsednik Hironuma je izjavil, da je Japonska konstitucionalna država in da se bodo pravice parlamenta v polni meri upoštevale. Nikakor ne misli ustanoviti enotne stranke. Pač pa je treba, da se prav vse sile naroda mobilizirajo in s tem premagajo vse težkoče, ki jih povzroča kitajska vojna.
pa ta ne sme biti naš izkoriščeva-
Gospodarski nove Češkoslo
Pod gornjim naslovom objavlja angleški tednik »New Statesman and Nation« zanimiv članek o Češkoslovaški, ki se bavi tudi z gospodarskimi posledicami oktobrskih dogodkov. Predvsem pa ugotavlja znano dejstvo, da je izvedba monakovske pogodbe daleč zašla od izpovedanega načela »samoodločbe«, kar da dokazuje tudi opustitev plebiscita, in da je mednarodna komisija storila običajno vse tisto, kar je predlagala vojaška podkomisija, ki je bila popolnoma pod nemškim vplivom.
(Posledica tega je| bila, da je povsod, kjer je šlo za gospodar-
ske ali strateške interese, padla odločitev v prid Nemčije, ne glede na to, ali je v dotičnih krajih prevladovalo nemško ali češko prebivalstvo. Nove meje so očitno namerno prerezale važne železniške proge Češkoslovaške, prisodile Nemčiji češko mesto Ervčnice z elektrarno, ki preskrbuje Prago z elektriko, in češki okraj Brezov, v katerem je vodni rezervoar za Brno.
Nadalje našteva članek 21 manjših mest s skupnim prebivalstvom 106.000 Čehov in 24.000 Nemcev, ki so bila vsa prisojena Nemčiji, in navaja vzroke:
	Čehov	Nemcev	Opazke
Znojmo	11.691	7.988	železniško križišče
Poš torna	3.503	285	železniško križišče
Polička	4.034	90	tovarna razstreliv
Štramberk	3.200	47	tovarna cementa
Petrkovice	2.249	311	železniška tovarna
Svinov	3.035	411	radio postaja (Moravska Ostrava)
Trebovice	1.751	71	nova elektrarna za M. 0.
Koprivnice	3.968	697	»Tatra« motorna tovarna in naj-
Posebno zanimiv je zadnji primer. Godesberški ultimat ni zahteval Koprivnice. Šele ko se je vrnil g. Funk s svojega potovanja po Balkanu z velikimi naročili na železniške vagone za Turčijo in našel domače nemške tovarne vse zaposlene z drugimi deli, je bila postavljena in tudi uslišana želja, naj se dd Nemčiji ta nova velika tvornica železniških vozov. Angleški list se vprašuje, ali bo Turčija to naročilo, ki bi ga sicer najbrže bila oddala Veliki Britaniji, plačala Nemčiji iz angleškega posojila, ki ga je pred kratkim dobila! Zanimiv je tudi okraj Krumlov, ki ima prav tako češko večino. Tu ne gre toliko za narodno vprašanje. Toda v tem okraju so bila veleposestva grofa Kinskega, velikega simpatizerja narodnosoeiali-stične Nemčije. Leta 1919 je bila tu izvedena agrarna reforma s primerno odškodnino prejšnjemu lastniku. Sedaj bo ta reforma razveljavljena, pač brez odškodnine sedanjim lastnikom!
Ozemlje, ki ga je zasedla Poljska, je »osvobodilo« 80.000 Poljakov, a pridalo 180.000 Čehov češki manjšini na Poljskem. Razen tega je Češkoslovaška tudi tu izgubila važna gospodarska sredstva in veliko železniško križišče. Da ni izgubila tudi Moravske Ostrave, je po mnenju cinikov, kakor piše
večja tvornica železniških vagonov v Srednji Evropi
angleški list, posledica tega, ker je zadnje poletje kupila Lloydova banka od dunajskih Rothschildov njihove akcije v vitkoviških tvor-nicah!
Madžari so pa zasedli popolnoma slovaška oziroma ukrajinska mesta Užhorod, Mukačevo in Košiče in pogubno razdrli zapadno-vzohdne zveze.
List ugotavlja ob tem težavni gospodarski položaj nove Češkoslovaške in tudi naglaša, da bo odvisno od finančne pomoči za-padnih velesil, posebno Vel. Britanije in Združenih držav, ali si bo mogla Češkoslovaška sploh opomoči in vsaj v svojih mejah ohraniti nekakšno samostojnost.
Nad pol milijona kilometrov
so prevozili lani v Mariboru mestni avtobusi. Statistika izkazuje 552.398 kilometrov. Z avtobusi v mestnem ali podeželskem prome tu se je peljalo 1,111.631 oseb Vsak Mariborčan se je torej lani peljal z mestnimi avtobusi povprečno 287 krat. Seveda pa je ta številka zaradi okoličanov znatno manjša.
Vsak trgovec mora biti naročnik ..Trgovskega lista"
grozdja) sveže grozdje suhe češplje suha jabolka in suhe hruške orehi v lupinah pekmez iz češpelj vino
Gospodarski interesi Angliie
v Sredozemlju
Pomen Sueškega prekopa zmanišan
Denarstvo
Tečaji so se nekoliko okrepili
Po zastanku zaradi pravoslavnih božičnih praznikov je na beograjski borzi zopet oživelo kupčevanje. Tečaji drž. vrednostnih papirjev so se v splošno utrdili, zlasti vojna škoda, ki je narasla na 474—475. Drugi papirji so dosegli te tečaje: 7% investicijsko posojilo 100 do 101, 4°/o agrarne obveznice 61 •—, 6% begluške 90'75—91, 6% dalmatinske 90—90'25, 8% Blair 98 do 98'50, 7% Blair 9175—92'25 in 7% stabilizacijsko posojilo po 97'50 dinarjev.
Delnice Narodne banke so bile po 7.725—7.750, delnice PAB po 226'50—227'50.
Odlog plačil
za dobo 6 let je dovolilo kmetijsko ministrstvo zadrugama:
Hranilnici in posojilnici v Lučah za dolgove, nastale pred 26. novembrom 1936. in Posojilnici v Slov. Bistrici za dolgove, nastale pred 18. avgustom 1938.
Obrestna mera za stare vloge je znižana na 2 odstotka.
Generalna lista izžrebanih 2 in pol odstotnih obveznic vojne škode
je te dni izšla v samozaložbi Avgusta Pcrtot-a, uradnika Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Knjižica vsebuje vse potrebne podatke o vseh do sedaj izžrebanih 3114 obveznicah vojne škode, tega pri nas najbolj popularnega papirja! urejena je po dosedanjih izdajateljevih izkustvih v aritmetičnem redu, tako da je vsem interesentom prihranjeno nepotrebno in zamudno iskanje l>o malo preglednih uradnih žreb-riih listah, ki jih izdaja finančno ministrstvo. Ker je knjižica pregledana in overovljena od ljubljansko borze, je s tem podano jamstvo za absolutno točnost in zanesljivost v pogledu soglasja z uradnimi listami. Knjižica se toplo priporoča, stane din 20'— in se naroča pri založniku: Ljubljana, Gledališka ul. 13.
*
Finančni minister je odredil, da more Poštna hranilnica pri obračunavanju taks in provizij v čekovnem prometu zaokrožiti zneske na dinarje oz. na 50 par v svojo korist.
Seja upravnega odbora Banke za mednarodna plačila v Baslu je
bila dne 9. t. m. Na seji so se obravnavala zlasti interna vprašanja banke, govorilo pa se je tudi o ukrepih angleške vlade v zaščito funta pred špekulacijo. Kanstatira-no je nadalje bilo, da se je začel kapital vračati v Francijo in se je s tem njen finančni položaj zboljšal. Neoficialno pa se je govorilo tudi o finansiranju izseljevanja Židov iz Nemčije.
Angleške zavarovalnice so zvišale zavarovalne premije povprečno za 3—4%. Zvišanje utemeljujejo z večjimi davki, zlasti z zvišanjem dohodnine in obrambne doklade. V resnici pa so glavni vzrok zvišanja razne konverzije posojil, ker se je s tem dohodek zavarovalnic od naloženega denarja znatno znižal.
Angleška banka je v sporazumu s Francosko banko odredila nekatere omejitve za nakup tujih deviz in valut, da se s tem prepreči špekulacija s funtom. Ameriški finančni krogi te odredbe Angleške banke v celoti odobravajo.
Guverner Angleške banke je imel več sestankov s predsednikom Reichsbanke dr. Schachtom. Do-sedaj o njunih razgovorih še ni bilo izdano nobeno sporočilo.
Uradni dan Zbornice za TOI v Ptuju
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, ptujsko okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek 19. januarja v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj - Narodni dom.
Še pred vojno je dejal italijanski državnik San Giuliano, da nima nihče pravice nazvati Sredozemsko morjer kot »mare aiostrumc, ker mora biti to morje svobodna pot za vse narode. Dogodki zadnjih let pa dokazujejo, da delajo nekatere velesile na to, da bi si zagotovile v Sredozemskem morju takšno močno pozicijo, da bi mogle vsak hip preprečiti svobodno gibanje po Sredozemskem morju. Sporazum, ki je bil lani sklenjen med Italijo in Vel. Britanijo, je imel tudi ta glavni namen, da zagotovi Vel. Britaniji svobodno pot iz Gibraltarja skozi Sueški prekop v Indijo. Kajti ta zveza je za Vel. Britanijo in njen kolonialni imperij življenjskega pomena. Ta zveza pa danes ni več tako varno zagotovljena ko nekdaj. Kajti z letali in lahkimi ladjami je mogoče vsak hip pretrgati to zvezo in pred napadi iz letal ter lahkih motornih ladij velike hitrosti ne morejo uspešno zavarovati tovorne in osebne parnike niti vojne ladje, ki spremljajo te ladje. Še bolj pa morejo svobodno pot Gibraltar-Suez ogroziti podmornice. Posledica vsega tega je, da je prosta zveza skozi Sredozemsko morje zagotovljena danes le v mirnem času.
Ohranitev te svobodne zveze skozi Sredozemsko morje pa je v največjem gospodarskem interesu Vel. Britanije, kajti še vedno ni na svetu pomorske zveze, ki bi imela tako velik blagovni promet, kakor gre dan na dan skozi Sueški prekop. Velika večina teh ladij pa je angleška. Zato mora Vel. Britanija gledati na to, da je in ostane ta veliki tovorni promet prost in neodvisen, pa čeprav danes nima več Sueški prekop istega pomena ko nekdaj.
Zaradi visokih prevoznih pristojbin skozi Sueški prekop se danes že izplača zlasti za surovine daljša pot okoli Rta Dobre nade. Ta pot se splača danes tudi zato, ker so zaradi španske vojne tudi zavarovalne premije zelo povišane za vse parnike, ki gredo skozi Gibraltarsko ožino. Včasih so parniki dajali prednost poti skozi Sueški prekop tudi zato, ker jim ni bilo treba vzeti s seboj toliko kuriva in so mogli zato povečati tovor. Danes pa potrebuje kurivo za Dieselove motorje mnogo manj prostora, da je tudi ta prednost Sueškega prekopa znatno zmanjšana. Poleg tega pa je Vel. Britanija tako dobro organizirala pot okoli Afrike, da ni treba parnikom niti jemati posebno mnogo kuriva s seboj, ker so na vseh važnejših točkah ustanovljena potrebna skladišča. V primeru vojne more danes Vel. Britanija nakrat dirigirati ves svoj tovorni promet namesto skozi Sueški prekop okoli Afrike.
Seveda pa bi bil to le izhod za silo, ki bi se mu Vel. Britanija raje izognila, kajti tudi v Sredozemskem morju samem ima Vel. Britanija znatne gospodarske interese. Predvsem v Egiptu, kjer nabavlja Anglija velikanske količine egiptskega bombaža. V Palestini se nadalje končuje velika dovodna cev za mosulski petrolej. A tudi sicer spadata Palestina in Egipt v gospodarsko interesno sfero Anglije. Tudi v Grčiji ima Anglija znatne gospodarske interese, v zadnjem času pa se angleški kapital tudi zelo zanima za Turčijo. V prejšnjih desetletjih je bil vpliv angleške trgovine v Sredozemskem morju še večji, vendar pa tudi še danes odpade od celotne angleške trgovine na leto 12% na trgovino v Sredozemskem morju. Absolutno je angleška trgovina v Sredozemskem morju še vedno večja ko italijanska.
Zato se tudi Vel. Britanija nikakor ne more dezinteresirati na Sredozemskem morju in zato mora z vsemi sredstvi braniti zlasti svobodo morske poti skozi Sredozemsko morje. V tem oziru pa se njeni interesi tudi popolnoma krijejo s francoskimi in zato je tudi naravno, da vodita obe državi popolnoma enako politiko v Sredozemskem morju. Kakor pa že dokazuje uvodoma citirani izrek italijanskega državnika, bi se mogli tudi italijanski interesi vskladiti z angleškimi. V tem primeru pa
Na kratko smo že poročali, da se je v Italiji ustanovila od države privilegirana družba za uvoz kave in še nekatere enako privilegirane družbe za uvoz predmetov, ki niso v direktni zvezi z, avtarkijo. Ustanovitev teh družb je posledica načelnega sklepa fašistične korporacije trgovcev, da se sploh vsa uvozna trgovina podredi javni kontroli. V ta namen se bodo ustanovile sploh za vse vrste uvozne trgovine posebne osrednje družbe, ki bodo edine imele pravico za svoje člane nakupovati v tujini surovine, polsu-rovine, a tudi finalne izdelke. Član teh družb more postati vsaka italijanska tvrdka, ki ima pravico uvažanja. Vse uvozne licence in vse ji priznane kontingente pa mora odstopiti osrednji družbi, ki bo zanjo naročala v tujini blago. Osrednja družba vsake stroke bo torej naročala v tujini blago na račun v njej včlanjenih tvrdk ter bodo te nosile ves r.izi-ko. Osrednja družba bo le komi-sionar teh tvrdk ter bo imela te popolnoma v roki, ker bo ona razpolagala z vsemi licencami in kontingenti. Tvrdka, ki v to osrednjo družbo ne bi hotela vstopiti, tudi dejansko ne bo mogla več poslovati, ker je malo verjetno, da bi sploh še kdaj dobila uvozno dovoljenje.
Ta monopolizacija vse uvozne trgovine se utemeljuje s tem, da se bo mogla na ta način vsa zunanja trgovina koncentrirati, s tem pa tudi uspešneje kontrolirati ter tudi ugodno vplivati na italijansko izvozno trgovino. Nekatere italijanske tvrdke da še vedno kupujejo v državah, ki le malo kupujejo v Italiji. Še važnejši pa je drugi razlog, zaradi katerega je prišlo do ustanovitve monopolnih uvoznih družb. V raznih oficialnih komentarjih se je namreč poudarjalo, da vse polno italijanskih tvrdk ni izkoristilo svojih uvoznih dovoljenj, temveč da so ta prodale naprej za mnogo višje cene. Na ta način da se je razvila zelo cvetoča trgovina z uvoznimi dovoljenji. Posledica tega je bila, da so cene za uvozno blago neprestano rasle ter povzročale draginjo. Nove osrednje
Kmetijski minister grof Teleki je predložil vladni stranki svoj načrt o agrarni reformi, kakor se naj bi izvedla na Madžarskem. Po tem načrtu naj bi se na leto prepustilo malim zakupnikom in malim kmetovalcem do 100.000 johov zemlje. Razmerje med veleposestvi in malo irosestjo je, kakor pravi grof Teleki, na Madžarskem
bi moglo priti do nove razdelitve interesnih sfer in zato tudi za nas ni egalno, kakšen bo končni sporazum o Sredozemskem morju. Naša država je tu zelo zainteresirana in zato bi morali razvoju sredozemskega vprašanja posvečati vso pozornost.
sko orientirani. A morske ceste odpirajo svobodna pota v svet in pomorska trgovina prinaša narodom blagostanje.
družbe naj bi to verižniško trgovino odpravile. Popolnoma pa je seveda ne bodo, ker bodo po vsej verjetnosti živele same od tega, da bodo po njih naročeno blago prodajale svojim članicam po nekoliko višjih cenah. Na ta način se bodo tudi finansirale.
Drugo vprašanje pa je, če bo to izganjanje hudiča z belcebuboin tudi prineslo uspehe. Italijanska uvozna trgovina si je dosedaj vendarle še ohranila neko elastičnost in pa tudi lastno iniciativo, ki je skoraj gotovo več koristila javnosti, kakor pa trgovina z uvoznimi licencami. Oficialno poseganje v razvoj zunanje trgovine s svojim birokratizmom pa tudi ne bo brez slabih posledic, da je le malo verjetno, da bo novi monopolski način zunanje trgovine bolj koristen. Nove osrednje uvozne družbe spominjajo precej močno na nemške nadzorne urade za surovine, čeprav so slednji le bolj kontrolne ustanove, ki dopolnjujejo nadzorstvo nad devizami.
Dosedaj so v Italiji dodeljevali devize edinole devizni uradi (valutno ministrstvo in Banca d’Ita-lia), in sicer na ta način, da je uvoznemu dovoljenju avtomatično sledilo tudi dovoljenje za nakup za uvoz potrebnih deviz. Uvozna dovoljenja pa so se glasila na težo predmetov, dočim je bilo od uvozniških firm odvisno, kako se dogovore s tujimi tvrdkami glede cen. Tu se je nudila znova lopa prilika za posebne aranžmane s tujimi tvrdkami in mnoge italijanske tvrdke so dobile na ta način mnogo več deviz, kakor pa so jih dejansko potrebovale. Številni devizni procesi, ki so zaradi tega nastali, dokazujejo, kako veliko vlogo so igrale ravno te previsoke fakture.
V bodoče bo ostala italijanski importni firmi le še vloga državno avtoriziranega detajlista, ki bo imel pri uvozu vedno manj besede, ker bo država oz. osrednja družba določila množino, ceno in kvaliteto blaga, ki se bo smelo kupiti v tujini. Trgovec bo imel le to nalogo, da njemu odkazano blago sprejme ter ga proda po določeni ceni.
neugodno in se je s trianonsko pogodbo še poslabšalo (?). Čeprav bi se moglo v zadnjih 22 mesecih razdeliti med kmetovalce 66.000 johov zemlje, se to ni zgodilo, da se je razmerje še poslabšalo. Ker ima Madžarska 103 veleposestva z nad 5000 johov zemlje, naj bi se polovica tega zemljišča določila za agrarno reformo. V prvi vrsti pa
naj se uporabi za agrarno reformo vsa zemlja, ki pripada Židom ter pravnim osebam in bankam. Zidom se naj sploh prepove, da bi smeli imeti v bodoče zemljo. Skupno bi prišlo po računih ministrskega predsednika Imredyja za agrarno reformo 1,269.000 johov zemlje v poštev. Vendar pa se agrarna reforma ne bi smela izvršiti prenagljeno, ker ne sme trpeti kontinuiteta v proizvodnji. Zato je kmetjski minister mnenja, da se naj izvedba agrarne reforme na Madžarskem najprej 2 leti študira ter nato napravi cel načrt za njeno izvedbo. Ugotoviti je treba, v katerih krajih bi bila agrarna reforma za male kmetovalce najbolj koristna in priporočljiva.
Zunanja trgovina
Trgovinski minister je po vesti Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine znižal izvozno premijo za izvoz živih prešičev v češkoslovaško od 1'50 na 1 din. Izvozna premija pa se sploh ne bo izplačevala, če se prešiči prodajo na svobodnem trgu.
Izvoznike živih prešičev v Češkoslovaško prosi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da vpišejo za vse pošiljke živih prešičev v češkoslovaško v tovorne liste številko po_ trdila Zavoda za pospeševanje zuri". trgovine.
Za izvožene žive svinje v Nemčijo bo plačeval Zavod za pospeševanje zunanje trgovine po odredbi trgovinskega ministra: za žive svinje nemški kontingent franko Dunaj 11 din za kg, za žive svinje dunajski kontingent KI. A. din 11'50, KI. B. 11'20 in KI. C. 10'20 za kg franko Dunaj oziroma franko Gradec-Wienerneustadt.
Pogajanja nemškega gospodarskega ministra dr. Funka z itali-, janskimi gospodarskimi voditelji so hila uspešno zaključena ter je minister dr. Funk odpotoval iz Rima. Italijanski kralj je odlikoval ministra dr. Funka z velikim križem reda sv. Mavrlcija, najvišjim odlikovanjem, ki ga more dobiti tujec. Italijanski listi poudarjajo, da se bodo sedaj trgovinski odnošaji med Nemčijo in Italijo še znatno poglobili.
V madžarskem gospodarskem življenju se vedno bolj kažejo znaki resne gospodarske krize. Promet na budimpeštanski borzi je padel lani za več ko polovico. Delnice so izgubile povprečno 52% svoje vrednosti. Nekateri vrednostni papirji so padli celo za 70%.
Madžarski finančni minister je znižal drž. davek na sladkor na 48 pengov za 100 kg. Cena sladkorja se je zato v Budapešti znižala od 128 na 106, na deželi pa od 132 na 108 pengov za 100 kg. Isto tol bilo treba napraviti tudi pri nas.
Cena cementa se je v Franciji povečala s 1. januarjem 1939. za 20 franikov za tono,
Nove švicarske uvozne takse za agrarne proizvode
Švicarska vlada je izdala dne
27.	decembra 1938 uredbo o uvajanju novih uvoznih taks za nekatere agrarne produkte. Tako določa ta uredba takso za pšenico, ki je namenjena za krmo, na 6 šv. fr., iza rž na 6, za oves na 3,50, koruzo na 3, laneno seme za izdelovanje olja na 1,50, za sezamovo seme na 4,50, seno an 1, oljnate pogače na 8, otrobe na 3, otrobe iz riža na 8, za denaturirano moko na 7,50 in za mlinske odpadke na 7,50 šv. frankov za 100 kg. Nova uredba je 1. januarja 1939 stopila v veljavo. Nove takse se bodo porabile za fond za pospeševanje in dvig cen za mlečne proizvode ter živino.
»Službeni list«
kr. banska uprava dravske banovine z dne 4. januarja objavlja: Pravilnik podpornega sklada delavcev monopolnih naprav — Spremembo pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav — Spremembe v pravilniku o carinskih posrednikih — Odredbo o imenovanju izpraševalne komisije za posluževalce električnih naprav — Razne objave iz »Službenih nov in«.
Monopollzaclla italiian
ske zunanie napreduje
Agrarna na Madžarskem prehuda
Nove knjige
Artilerijsko tehnični zavod mornarice Lepetane sprejema do 27. januarja ponudbe za dobavo paste za čiščenje kovin, sode, mila, kalijevega mila, masti za usnje, etra, čistega in denaturiranega alkohola,
Pregelj dr. Ir.—Tomšič dr. Fr.: raznih kemikalij, vazelina, mazila
za ležaje, raznih olj, bakrene žice, Slovstvena Zgodovina Slo- J®**1*. papirja za registriranje in
vencev, Hrvatov in Srbov LSdh krpfgHfrtaa, jekiefm ščltk,
rpračaiijih in o^vorih. Z.l«ila	SSSEfSlSf.
Jugoslov. knjigarna, 1. 1938. Str. 163, cena din 32‘-
sti v Nišu licitacija za dobavo 795 kg čaja in 8.520 kg sladkorja.
Dne 17. januarja bo v Zavodu »Obillčevo« v Kraševcu licitacija za dobavo elektrotehničnega in telefonskega materiala.
Dne 3. februarja bo pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo orodnega jekla; 4. februarja raznih strojev; 6. februarja raznih vijakov; 7. februarja jeklenih trakov; 8. februarja sedlarskega sukanca in gurt.
Dne 6. februarja bo pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru ustna licitacija za dobavo uniform za državno policijsko stražo v Mariboru.
PRODAJA
Dne 26. januarja bo pri Direkciji šum v Zagrebu licitacija za prodajo raznega izdelanega lesnega materiala.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
svinčenega minija idr.
Uprava Vojno-tehničnega zavoda n,, v x . .	...... v Kragujevcu sprejema do 17. ja-
Odkar ze v ec let m dobiti zna- nuarja ponudbe za dobavo raznega ne dr. Grafenauerjev© »Kratke električnega materiala; do 26. ja-zgodovine slovenskega slovstva«, nuarja ponudbe za razne svedre;
ki ni bila le priljubljen učbenik, I ^^aTaSii^SoriŠ?^. Lit temveč je dobro sluzila tudi mno- arja koksa; 11. februarja lesnega goštevilnim drugim ljubiteljem oglja, našega slovstva, ki se ne utegne-	LICITACIJE
jo poglabljati v večja slovstveno	Dne	13.	januarja	bo	v	intendan-
zgodovinska dela, je nastala na | turi štaba	Moravske	divizijske	obla-
našem knjižnem trgu v tem pogledu prav občutna vrzel. Ne samo tisoči dijakov, temveč tudi premnogi preprostejši prijatelji lepe knjige so nujno potrebovali takega kratkega pregleda, ki bi jim nudil bistvene informacije in
orientacijo brez učenih podrobno- prizadeva poglobiti gospodarske sti. Čeprav je to lepo delce se- I od noša j e do držav južnovzhodne stavljeno v nekoliko nenavadni Evrope, v prvi vrsti do Jugoslavije, obliki vprašanj in odgovorov (ki ki jo smatra kot državo velike boje pa za dijake najbrže prav pri- dočnosti, zlasti zaradi njenih na-pravna), bo s svojo pregledno raz- ravnih zakladov in agrarnih pri-delitvijo, preciznimi definicijami delkov. London stremi za tem, da ter kratkimi, a izredno plastičnimi se poveča obseg zunanje trgovine odgovori dobro služilo svojemu z našo državo s tem, da se poveča namenu ter našlo nedvomno do- angleški izvoz na Balkan in tudi stop v najširše plasti čitajočega uvoz surovin, ki jih potrebuje an-občinstva. To bi bilo tudi v naj- gleška industrija v vedno večji večji meri želeti, zlasti zato, da meri. Iz tega razloga je bila tudi se vzbudi in vzgoji tudi v naj- pred par meseci ustanovljena an-preprostejših bralcih smisel za gleško-jugoslovanska trgovinska kvalitetno čtivo, ki ga marsikje še zbornica v Zagrebu. Sedaj se mudi tako pogrešamo. Ker začenja srb- že dva meseca v naši državi tajnik skohrvaška knjiga polagoma pro-1 londonske trgovinske zbornice go-dirati že tudi v roke preprostej- spod Stevcns in proučuje možnosti ših bralcev, bo to delce v svrho povečanja trgovine med obema dr-najnujnejše orientacije v srbsko- žavama. Te dni je bil v Ljubljani, hrvaškem slovstvu tem še prav v ponedeljek pa je dospel v sprem-posebno dobrodošlo, kajti poleg stvu tajnika zagrebške zbornice in vseh pomembnejših slovenskih pi- tajnika angleško-jugoslovanske tr-sateljev nas seznanja tudi z naj-1 govinske zbornice dr. Andresa, ki vidnejšimi predstavitelji hrvaške ga spremlja na potovanju po naši
in srbske literature.	I	državi, v Maribor, da stopi tudi tu prj zadnjih volitvah lista dr. Stoja-
Glede na vse povedano to pri-	v stike z našimi gospodarstveniki ■	dinoviča	1,634.783	glasov,	lista
ročno delce ne bo le izborno slu-	in prouči možnost povečanja med-	dr^ Mačka	pa	1,364.524	glasov,
žilo dijaštvu, kateremu je v prvi sebojnega blagovnega prometa. Z vrsti namenjeno, temveč bi po njim je prišel v Maribor tudi ge-njem z velikim pridom morali jneralni tajnik ljubljanske zbornice seči tudi prav vsi, ki se sicer ne 7£ 'EGI g- Mohorič utegnejo podrobneje pečati z li- Mr. Stevens je sprejel dopoldne teramimi zgodovinami. Nizka ce- celo vrsto predstavnikov maribor-na ter lepa žepna zunanja oblika skega gospodarskega življenja in bosta ta lepi priročnik gotovo se podrobno informiral o gospo-prav kmalu popularizirali. Pode-	darskem stanju Maribora ter o nji-
želski knjižničarji naj bi pa svoje	hovih željah glede trgovine z Ve-
obiskovalce nanj še izrečno opo-	liko Britanijo. Podrobno so z go
Za poglobitev odnošaiev z Anglijo
Velika Britanija si1 že delj časa Zvečer je bil Mr. Stevens gost
rotarijskega kluba, v torek dopoldne pa je posetil še nekaj podjetij in konferiral s predstavniki mariborskega gospodarstva, potem pa si je ogledal tudi tvornico za dušik v Rušah. Popoldne se je vrnil v Ljubljano. V kratkem odpotuje v Beograd, kjer ostane menda še nekaj tednov, da se na odločilnih mestih informira o raznih važnih gospodarskih zadevah.
Doma in po svetu
Nova narodna skupščina se sestane v ponedeljek, dne 16. t. m. štela bo 373 poslancev, od katerih pripada po vsej verjetnosti JRZ 306 poslancev. Za sejo vlada veliko zanimanje, zlasti pa za izvolitev novega skupščinskega predsedništva.
Glavni volivni odbor bo še ta teden dovršil svoje delo, nakar bo izdal novoizvoljenim poslancem potrdila o njih izvolitvi.
Po ugotovitvah državnega glavnega volivnega odbora je dobila
zarjali.
Dobave - licitacije
stom razpravljali predstavniki naše tekstilne industrije, ki so se posebno zanimali za bombaž, ki ga morajo v veliki množini uvažati ter imajo večen križ glede dobave. Mr. Stevens si je ogledal tudi ne-Predelava stare bronaste žice v I kaj podjetij, med drugim tudi ve-
novo žico. Direkcija pošte v Ljub- I	ledreovino	g. Miloša	Oseta ter ne-
ljani razpršuje prvo pismeno lici-1, B	J*	.
tacijo za oddajo predelave 5787 kg I katere mariborske industrije, čijih stare bronaste žice ter bronastih razvoj je vidno napravil nanj prav in bakrenih odpadkov v novo sili- ugoden vtis, ker ni pričakoval, da
tacija £XeVja°nu3Hb £ b°Pri nas industrija, zlasti pa tekstih v pisarni ekonomskega odseka, stilna, ze tako razvita. Angleški soba štev. 42, Sv. Jakoba trg 2/1.	gost	se	je	popoldne	peljal tudi v
Pogoji se lahko vpogledajo ali ku-	Falo	in	si	dodobra	ogledal elek-
clje ^ diU 30 V pisarni direk~ j trarno, največjo v Jugoslaviji.
Uprava smodnišnice v Kamniku razpisuje na dan 25. januarja 1939. ob II. uri drugo ofertno licitacijo za nabavo 3000 kg lesenih kroglic (lignum sanctum) in 30.000 kg olja za kamniktit. Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, dobe se pa tudi pri upravi smodnišnice za ceno din 40'—.
Bolgarska kraljica je na potu v Italijo potovala skozi Ljubljano.
Z redom Belega orla I. stopnje
e bil odlikovan francoski zunanji minister Georges Bonnet.
Za našega gen. konzula v Diissel-dorfu je imenovan Branislav Di-mitrijevič.
Ministrstvo za telesno vzgojo je dovolilo podporo v višini 50.000 din za ureditev velike smuške skakalnice v Planici.
Združenje trgovskih potnikov v Zagrebu je na svoji letni skupščini sklenilo, da izstopi iz Centralnega društva trg. potnikov. Komu v korist?
Ustanovna skupščina francosko-jugoslovanske gospodarske zbornice
bo dne 15. januarja v Novem Sadu.
Mestna občina v Sisku mora plačati na podlagi uredbe o odškodnini za dejanja izvršena iz politične mržnje okoli 10.000 din odškodnine.
Veljavnost turško jugoslovanskega sporazuma o opiju je bila podaljšana do konca marca.
Kreditna zadruga železniških nameščencev v Sarajevu namerava sezidati veliko hišo v Dubrovniku, ki jo bo oddajala v najem.
V Ljubljani je umrl v visoki starosti 82 let stavbenik Valentin Acceto. Pokojnik si je s svojim solidnim delom ter dobrim značajem pridobil spoštovanje v vseh krogih Ljubljane. Bodi mu ohranjen lep spomin!
Bratovska skladnica na Jesenicah je sklenila, da sezida na Jesenicah novo bolnišnico, ki bo imela okoli 130 postelj. Nova bolnišnica bo veljala 7 milijonov din. (Vseh zavarovancev in njih svojcev je pri Bratovski skladnici na Jesenicah okoli 9500.)
Na božičnem šahovskem turnirju v Hastingsu je doživel slovenski ša-hist Pirc lep uspeh. Dosegel je s 6 točkami 3. in 4. mesto. Zaostal je za dr. Euwejem le za pol točke.
Dosedanji češko-slovaški poslanik v Parizu Osuski bo po vesteh iz Prage skoraj gotovo odstopil.
V Londonu so se zopet začela pogajanja o izplačilu angleškega posojila Češkoslovaški. Francoska vlada je izjavila, da more sodelovati pri tem posojilu le, če Češkoslovaška sporoči, kako bo uporabila to posojilo.
Italijanska vlada je sklenila, da ustanovi v Libiji še eno novo kolonijo italijanskih izseljencev, ki bo štela 25.000 duš.
31.000 italijanskih delavcev, ki je bilo lani zaposlenih na sezonskih delih v Nemčiji, je napravilo 68 milijonov lir prihrankov. Kakor je izjavil predsednik fašistične zveze kmetijskih delavcev, bo odpotovalo letos v Nemčijo na sezonska dela 32.000 italijanskih delavcev.
Kot najboljši tuji film 1. 1938. je bil v Newyorku označen francoski film »La grande Illusion«, ki ga je izdelal Jean Renoir.
Paragvajski konzul v Marseilleu je bil aretiran, ker je izstavljal Židom ponarejene potne liste, da so se mogli izseliti v Ameriko.
Iz Rusije poročajo, da so odkrili med Dnjeprom in Donom nova ležišča nafte in bakra.
Zaradi novega protižidovskega zakona na Madžarskem je že več Zidov izvršilo samomor.
Iz Avstralije poročajo o silni vročini, ki je zlasti nastala v zvezni državi Viktoriji. Ljudje in živina umirajo od žeje. V mnogih krajih so nastali zaradi izredne vročine tudi požari. Tako tudi velik gozdni požar, ki je zahteval tudi več človeških žrtev.
Veliko švicarsko letalo se je na poti v Pariz ponesrečilo. Pet potnikov je bilo ubitih, več pa ranjenih.
Radia Ljubljana
Četrtek dne 12. januarja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Duet harmonik (brata Kosca) — 14.00: Napovedi
— 18.00: Radijski orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Reproduciran koncert — 20.20: Večer operne glasbe (radijski orkester) — 22.00: Napovedi, poročila
— 22.15: Fantje na vasi.
Petek dne 13. januarja. 11.00: Šolska ura: Gorjanci (Rafael Bačar) — 12.00: Po naših hribih in dolinah (plošče) — 12.45: Poročila
— 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: ženska ura: Koristi zaprek, ki se nam stavijo v življenju (gdč. Mica Kovač) — 18.20: Schumann: Otroški prizori (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: O naših izseljencih (Jože Premrov)
— 20.00: Iz starih operet, koncert radijskega orkestra — 21.10: Koncert na violočelu, igra Cenda Šedlbauer, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Naročajte »Trgovski list«!
Kontrola sodov v Ptuju
Oddelek kontrole mer v Mariboru sporoča, da se po odobrenem delovnem programu ministrstva trgovine in industrije, osrednje uprave za mere in dragocene kovine v Beogradu, vrši uradovanje pri postaji za kontrolo sodov v Ptuju v mesecu januarju, februarju in marcu 1939. sledeče dni: januarja: dne 21., 23., 24., 25., 26.; februarja: dne 18., 20., 21. in 22.; marca: dne 17., 18. 20. in 21.
TRGOVCI,
VISOK ZASLUilKl
Nudim Vam, ako naročite reklamne čokoladne garniture »JADRAN« na dobitke:
1 dinarske garniture po 800 kom. čokolad za din 620'— (zaslužek din 180'—);
Vi dinarske garniture po 1000 komadov velikih napolitank in posebej še 100 velikih čokoladnih in 100 igračk-dobitkov, tako da dobi vsak 5 kupec še posebno nagrado in zadnji krasno namizno uro za din 390-— zaslužek din 110'—);
Vi dinarske Sportista garniture po 1000 velikih napolitank s 30 albumi, v katere se lepijo slike, ki so v napolitankah in 2 veliki usnjeni nogometni žogi kot nagrade za din 390’— zaslužek din 110’—). Vse franko Vaša postaja po povzetju.
»Jadran« čokoladne garniture Vam nudijo najvišji zaslužek, so od vseh najbolje sortirane in so dober prodajni šlager. Poskusno naročilo Vas bo prepričalo. Samoprodaja za dravsko banovino DOLINŠEK VITOMIR, CELJE
DOBAVE
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 13. in 17. januarja I ponudbe za dobavo lesenih kock za kaldrmino; do 18. januarja za dobavo firneža, svinčenega minija, cinkove bele barve in svinčenega belila.
štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 17. januarja ponudbe za dobavo platna; do 30. januarja za dobavo 20.000 kg testenin.
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do dne 14. januarja ponudbe za dobavo ogrevalnih peči.
Štab zrakoplovstva vojske v Zemunu sprejema do 23. januarja ponudbe za dobavo kontrolnih žigov.
Trgovci! Visok zaslužek!
V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodajo „AGA“ za masažo s smrekovim ekstraktom. — Nudim Vam najvišji mogoči zaslužek in posebna novoletna darila
Zahtevajte (enih!
„DGA“ za masažo
Samoprodaja za dravsko banovino
Dolinšek Vitomir
Celje
Zahvala
Vsem, ki so ob smrti našega predobrega soproga in očeta, gospoda
Josipa Verliča
lastnika tvrdke Ant, Krisper coloniale in veleposestnika
sočustvovali z nami in položili vence in cvetje na njegov prerani grob, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
Zahvaljujemo se tudi čč. duhovščini, odličnim predstavnikom naše javnosti z gospodom županom na čelu, predstavnikom trgovstva, Zbornice za TOI, Trgovske akademije, Združenja trgovcev, Trgovskega društva „Merkur“, vseh drugih korporacij in organizacij, vsem njegovim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 14. januarja t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega oznanjenja.
LJUBLJANA dne 11. januarja 1939.
Ana Verlič z otroci
Izdajate!) »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.