kot tednik - od i. januar-Ja 1958 kot poltednik - Od • Januarja 1960 trikrat to ensk°. tn sicer ob pone-el'kih. sredah in sobotah KRANJ — SRFDA, r*NF 12. TTTM1JA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 68 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tiske — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan SILO 'SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Tov. Vida Tomšič v Kranju zgovornost Pr«d svetom n,k H.,rf'u Juni'a — Predseduje Vlh* Vkupščlne SR Slove-v°rila v h T0MSIC je danes go-ičlne Kru yorani občinske skup-V. plen,,!"5 ° delu in smernicah kl Plenuma CK ZK Jugoslavije, "»ednamn posvečen problemom ,n bola Cga delavskega gibanja °meniia t„ m,r- Danes- kot je da vsv^8 Tomšičeva, vla-l>ogled ™ določena kriza v tem na$e Uurfi /" VČasih »Povija celo Vogt Drl ' ČIane ZK v negoto-v«pr!deljevanju ob Posa-*ovari*?ra*anjlh- Vr8tl omenL umšičeva je v prvl Valalnih «,, bure" razvoj proiz- dica globnt,.v svet«. kl je posle-nih Procl h ^cJamih in družbe-vNh ° *8t?v, J» hkrati tudi šte-daila5nllh ,?°Vij- Glavno torišče trenJ v svi °loških ln Političnih 1,6 '« min, Pa je vPrašanje voj-80c,allzeni itdPraŠanje Prenoda v ,jev v8nen^an,Je naših skupnih cl-*a 8oiltie h naP°rlh za mir in Va«Je pravmed narodl in spošto-?ar°doVn~, ° samoopredelitvi ,čeva, odvi ' kot 3e dejaia tom" n,0ra na «v »° od vseh nas» vsak I8tiklh » i« m de,ovnem mestu, ,V,ienju , ,Udml v neposrednem ,kuPne Dnmf,Sničevati cllJe naše Politike. - k. m. Pred nedeljskimi volitvami v zvezno in republiško skupščino Zadnji in odločilni korak Na 316 voliščih bomo volili 11 poslancev v republiški zbor, na 323 voliščih pa poslanca za zvezni zbor zvezne skupščine V nedeljo, 16. junija, bomo volivci Jugoslavije neposredno | občini so zaradi tega imeli osebne volili svoje poslance v republiške zbore in v zvezni zbor. To je zadnji, zaključni del letošnjih volitev v naša predstavniška telesa, ki smo jih opravili že 24. in 26. maja in nato v imenu volivcev še občinske skupščine 3. junija. Te zadnje volitve so odločilne. Odločilne zato, ker gre tokrat za tako Imenovane parlamentarne volitve. Zato imajo te volivte poseben družbe-no-političnl pečat. Skupno je na območju občin na Gorenjskem pripravljeno za nedeljske volitve 639 volišč. Na 316 voliščih bomo volili 11 poslancev za republiški zbor, 323 volišč pa je pripravljeno za volitve v zvezni zbor zvezne skupščine. Praktično bomo v vsaki volilni enoti volili samo po enega poslanca. Kot kandidat za poslanca v zvezni zbor s celotnega področja je bila na zborih volivcev izbrana in na občinskih skupščinah potrjena Va-lentina Tomlje. Kot kandidati za republiški zbor pa so bili potrjeni po istem postopku iz kranjske občine Jože Fende, Janko Smole, Ana Rozman in Mirko Zlatnar; iz jeseniške občine Franc Leben ln Adolf Arlgler; iz radovljiške občine Savo Sifrer in Miran Košmelj; iz škofjeloške občine Ivan Go-renc in dr. Meta škarja-Skerget ter iz tržiške občine Jakob žen. Po izkušnjah ob občinskih volitvah so pri sestavljanju imenikov za sedanje volitve povsod skušali odstranili vse slabosti. Vpisali so tiste, ki so takrat pomotoma izostali, razčistili mpoga vprašanja okrog stalnih in začasnih bivališč in obvestili prizadete osebe, da si preskrbijo ustrezno potrdilo, v kolikor je to potrebno. Zlasti je bilo dosti težav zaradi začasnih bivališč pri sezonskih delih. V radovljiški, tržiški in kranjski pogovore s predstavniki gradbenih, komunalnih in drugih podjetij, ki so se obvezala za pravočasno ureditev glede potrdil iz Nadaljevanje na 2. strani 1 S plenuma republiškega sindikalnega sveta Najpomembnejša naloga delovnih organizacij Utrjevanje ustavnih načel z razpravami o vsebini statutov © Vse pravice in dolžnosti slehernega člana delovne organizacije morajo izhajati i/, dela. V temeljnih načelih na* statut natančno označi cilj delovne organizacije, zagotovi naj razvijanje no- Ustanovna skupščina sekcije združenja za poklicno usmerjanje__ Pomoč mladini in odraslim V soboto, 15. junija, dopoldne bo v Kranju ustanovna skupščina gorenjske sekcije jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje. Pripravljalni odbor je na ustanovno skupščino povabil 40 delegatov z območja kranjske občine, 30 delegatov z območja I jeseniške, po 20 pa z območij škofjeloške, radovljiške in tržiške j občine. Nepravilnosti pri cenah Občutne vrzeli pri spremljanju politike cen — V Kranju do meje marž, na Jesenicah pa prek njih Zakonu o družbeni kontroli cen in drugim predpisom, ki so imeli namen, da ustavijo naglo naraščanje cen in preprečijo ter onemogočijo razne nepravilnosti, je sledilo tudi priporočilo o ustanavljanju zavodov za cene. Ti naj bi spremljali politiko cen, pomagali . gospodarskim organizacijam pri njihovem formiranju, odobrili bi cene novih artiklov in nove cene spremenjenih artiklov, kontrolirali pravilnost določanja cen in podobno. Praznovanje na Vodiški inini plai No 4 iln,ke skupščine Kranj Martin KOŠIR Je v nedeljo ?dda,Jen0 i novo ce8to iz va8i Grad pri Cerkljah v 4,5 km 0111 krah dosleJ osamljeno vas Šenturško goro. Cesta je odprla nove perspektive razvoja del njski gori mladinska °vna akcija so na avto cesto iz ljub- S *IadinuraJa odpot°vale prve S de/au dd0Vne bri^de, ki T* clo 0s; na odseku od Beogra->o>- Vanje se' je >i v ™ ^nješolcev, med 2 2ve?^ri8adi tudi I*) čla-hine- V Drn?,adinc " sanjske i>eclh^°tlniih §tirih polet-« !nski LP bndo v *vezni ik>*n,k: " kovale še šti-'ke*a «02? b'-i*ade iz ljubljan. okr, aja ^ Julijsko bo orga- niziral občinski komite ZMS Ljub-ljana-ccnter, avgustovski občinska komiteja Škofja Loka in Novo mesto, septembrsko pa okrajni komite ZMS. V škofjeloško se bo razen 20 domačinov vključilo tudi 40 Kranjčanov, medtem ko bo v novomeški sodelovalo 13 Jeseničanov. V okrajni brigadi bodo brigadirji iz vseh petih gorenjskih občin, in sicer iz jeseniške 5, kranjske 11 .radovljiške 10, škofjeloške 3 in tržiške 4. Nadaljevanje -na 2. strani a Osrednja prireditev ob letošnjem dnevu borca — 4. juliju — v našem okraju bo otvoritev partizanskega doma na Vodiški planini na Jelovici. V vseh 27 občinah našega okraja se pripravljajo na udeležbo za to prireditev. Prav na Vodiški planini je bilo julija 1941 zgodovinsko posvetovanje komunistov — članov revolucionarnih komitejev Gorenjske, prišlo je do sklepa o organizaciji vstaje; tam je že 5. avgusta 1941 zaprisegel Cankarjev bataljon, v okolici pa je bilo mnogo hudih bojev in podobno. Hkrati je Jelovica močno privlačna izletniška planina. Zlasti še, ker je že dokaj dobro urejena cesta med bohinjsko kotlino in škofjo Loko. V tem pogledu pomeni PARTIZANSKI DOM prvi zametek turističnega razvoja na tem območju. Ta nikakor ni namenjen zgolj za borce, čeprav so ga pod tem naslovom gradili, skorajda vsi kolektivi Gorenjske, marveč bo na razpolago obisko-vavcem nasploh. Na dan slovesnosti predvidevajo, da bo prišlo na Vodiško planino okrog 10.000 obiskovavcev z Gorenjske, iz Ljubljane in iz drugih središč našega novega okraja. K. M. Uredba o ustanovitvi zavoda SR Slovenije za cene jc izšla v začetku tega leta, obenem pa je bil izdan tudi odlok o organizaciji službe družbene kontrole cen v občinah. V njem je med drugim rečeno, da občinski ljudski odbori lahko ustanavljajo medobčinske zavode za cene. Predvideno je tudi, naj bi natančnejše predpise za izvajanje tega odloka po potrebi izdal IS za splošne gospodarske zadeve. Kolikor je znano, na Gorenjskem v tem pogledu še ni bilo ničesar narejenega. S cenami se ukvarjajo trzne inšpekcije, katerih pristojnost pa sodi le v okvir kontrole cen, kar pa je seveda samo del celotne problematike. Iz izsledkov občinskih tržnih inšpektorjev je mogoče sklepati, da je vrzel zaradi pomanjkanja organa v občini, ki bi se intenzivno ukvarjal s cenami, zelo občutna in bi se bilo vsekakor vredno bolj zavzeti za njeno odstranitev. Tako tržni inšpektorji pri kontroli cen pri proi/.vajavcih in trgovcih pogosto ugotavljajo nedisciplino, nenačrtnost in izigravanje predpisov. Na Jesenicah so na primer pri več trgovskih podjetjih ugotovili, da so močno prekoračila povprečni dovoljeni pri-bitek na nabavno ceno blaga. Kot vse kaže bodo nekaterin podjetjem morali odvzeti tud<. po več milijonov dinarjev neupravičeno pridobljenega denarja. Kranjska tržna inšpekcija je pri proizvajavcih (Standard, Tek-stilindus, IBI, Sava) ugotavljala, da upoštevajo veljavna določila in nimajo večjih spodrsljajev. Podobne so ugotovitve tudi pri kontrolah povprečnih marž v trgovini na drobno in v trgovini na debelo. Pogosto pa naletijo na spremenjene cene v maloprodajni mreži, in to brez predhodnega obvestila proizvajavcev. Taki primeri sprožijo celo verigo poizvedovanj od detajlista preko gro-sistov do proizvajavca oziroma inšpekcije, ki potem ukrepa, če so bile višje cene neodobrene. Kontrolni organi mnoge primere sedaj rešujejo še prek zveznega zavoda za cene. — S. V Beogradu že dalj časa obstaja jugoslovansko združenje za PU, pozneje so bile ustanovljene še republiške sekcije, naloge, ki izhajajo iz samega terena pa so narekovale se ustanavljanje bazenskih sekcij. Tako so tako organizacijsko obliko že dobili v Mariboru, Gorenjski bodo sledila še druga slovenska območja. — Sekcija za Gorenjsko v okviru sekcije SRS bo vključevala območja zavodov za zaposlovanje delavcev Kranj, Jesenice, Radovljice, škofja Loka in Tržič. Sekcija bo združevala člane iz prosvele, zdravstva, gospodarstva, družbenopolitičnih organizacij in druge, ki so zainteresirani za reševanje nalog poklicnega usmerjanja in usposabljanja ustreznih kadrov. Njen namen je spodbuditi družbeno aktivnost, ki je dolžna pomagati mladini ih odraslim pri izbiri poklicev in vključevanje na delovna mesta. To pa je tako v korist/ posameznika kot tudi.splošnega gospodarskega razvoja. Glavne naloge sekcije so: proučevati in razvijati sodobne mei tode poklicnega usmerjanja, so- I delovati z delovnimi in drugimi j organizacijami, nuditi strokovno J pomoč pri usposabljanju in izpo- j polnjevanju svojih članov, sodelovati z drugimi podobnimi sek- ; cijaml, prilagajati svoje delo po-i trebam Gorenjske in podobno. ' tiran jih socialističnih odnosov, to je tistih, ki razvijajo osebnost proizvajavcev in ki jim omogočajo svobodno izražanje mnenj ter nemoteno delo v organih samoupravljanja in družbeno-političnih organizacijah. # Ta osnovna načela je na ponedeljkovem plenumu republiškega sindikalnega sveta v Ljubljani navedel predsednik komisije za statute Ivo Tavčar in naj bi bili sestavni deli slehernega statuta delovnih organizacij. Razen tega naj bi bila v njih jasno nakazana povezanost s komuno. Tako je med drugim dejal: »Razvoj delovne organizacije je zaradi delitve dela nujno vezan na čedalje tesnejše odnose z drugimi delovnimi organizacijami in širšo skupnostjo. Zlasti se taki neposredni odnosi oblikujejo v komuni, na spoznanju medsebojnih koristi. Zato pa greše tiste občinske skupščine, ki bi rade z določili v občinskih statutih vzpostavile medsebojno povezanost* z delovnimi organizacijami kot svojo oblast nad njimi.« O Zanimive so njegove misli v zvezi z gospodarjenjem v delovnih organizacijah: »Nekateri voditelji delovnih organizacij še vedno žive v prepričanju, da je samoupravljanje bolj političnega značaja, da pa je poslovno odločanje Zgolj stvar strokovnih služb in vodstva. Ti hote ali nehote zadržujejo v svojih rokah oblast nad ljudmi. S lem ohranjajo mezdno miselnost, zaradi česar se lahko potem upravičen odpor zoperome-(evanje samoupravljanja izrodi v anarhične izpade in v podcenjevanje strokovnega dela.« 9 V razpravi so govorili o obravnavanju storitvene dejavnosti, o odnosih med ljudmi v proizvodnji, o vlogi kadrovsko-socialnih služb, o delitvi dohodka in drugih i/hodiščih za sestavljanje statutov. Za novega predsednika republiškega sveta sindikatov je bil izvoljen FRANC POPIT. Srečanja z našimi kandidati Ustanoviti bi morali občinski zavod za socialno delo ANDREJ STRNIŠA jc znan socialni delavec v škofjeloški komuni, zato so ga tudi občani na zborih volivcev predlagali za kandidata socialno - zdravstvenega zbora skupščine SRS Slovenije, medlem '.o ga je občinska skupščina na prvem zasedanju že iz- zdravstvena vprašanja, Je v gočem odvisno od ekonomskega potenciala, škofjeloška komuna je ekonomsko srednje razvita, zato tudi pri reševanju socialno-zdravstvenih vprašanj ne moremo pričakovati kakih zelo hitrih in zahtevnih rešitev v smir-lu večjega investiranja ipd. Soclal.uv zdravstvena vprašanja rešujemo skladno z ekonomsko problematiko in družbeno-političnim razvojem. Pri tem pa Je posebno pomembno, da so socialna in zdravstvena prizadevanja dokaj usklajena. Ne glede na te okoliščine in na prizadevanja v občini pa moram reči, da bi bilo treba posvetiti večjo pozornost preventivnim ukrepom na področju zdravstvenega in socialnega dela. # Kaj bo treba storiti za reševanje socialne problematike v komuni? »Na področju naše komune obstaja precej pestra socialna problematika ln bo treba zelo sistematično odpravljati najvidnejše ovire. Na področju mladinskega varstva bo treba čimprej izdelati zelo Izčrpno analizo, ki naj bi zlasti upoštevala preventivne oblike otroškega varstva, dejansko problematiko ln finančne možnosti. Ob tem pa se bo treba posebej zavzemati za formiranje rednega sklada in seveda rednega dotoka sredstev. Pri sami izdelavi analize pa bodo morale KS, gospodarske in družbenopolitične organizacije odigrati pomembno — usmerjevalno vlogo. Poudarim pa naj, da bo treba vprašanja mladinskega prestopnlštva, zaposlovanja mladine zlasti ženske — reševati prioritetno: in to s po-volila. Zaprosili smo ga razgovor globljeno strokovnostjo. Le-to pa in uvodoma je med drugim dejal: narekuje čim prejšnjo ustanovi-»Reševanje tako pomembnih tev občinskega zavoda za social-družbenth zadev, kot so socialno- no delo. — st. S. ANDREJ STRNIŠA PONEDELJEK, tO. J^jS TE DNI PO SVETU # PREDSEDNIK SUKARNO V JUGOSLAVIJI V ponedeljek opoldne jo. s po sobnim letalom pristal na sur činskem letališču predsednik Indonezije Sukamo. Na letališču so mu zaželeli dobrodošlico predsed nik Tito, podpredsednika Kardelj in Todorovie, Svetozar Vuk manović, Koca Popović in drugi. To je že deveto srečanje obeh predsednikov. Tokrat je pi-edsed-nik Sukamo pri nas na tridnevnem prijateljskem neuradnem obisku. # POGOVORI O ODŠKODNINI V začetku tedna so se v Bonnu začela pogajanja o izplačilu odškodnine jugoslovanskim žrtvam, nad katerimi so med vojno izvi sevali poskuse pod pretvezo, da gre za znanstvena raziskovanja # NAPADI NA JUGOSLAVIJO Mtinchenski časopis »Deutsche National und Soldaten Zeitung« jc objavil nove klevete proti Jugoslaviji, pri čemer se je posluževal izjav ustaških emigrantov in Nemcev, ki so bili v Jugoslaviji obsojeni kot vojni zločinci. # MEDNARODNA GRAFIČNA RAZSTAVA V Modemi galeriji v Ljubljani so odprli V. jubilejno mednarodno grafično razstavo, na kateri je razstavljenih skoraj 1000 grafik 342 avtorjev iz 43 dežel. # PREPOVEDANA TURSKA ČASOPISA Oblasti v glavnem turškem mestu še naprej prepovedujejo izhajanje tednika »Jon« in mesečnika vBaris Dunjaši«, ker se uredništvi nista držali ukazov komandanta obsednega stanja v Ankari. Objavljala sta članke s področja družbenih gibanj. # W ALLACE SE VEDNO NASPROTUJE CRNCEM Guverner ameriške zvezne države Alabame VVallace je navzlic opominom iz VVashingtona ponovil, da bo »osebno preprečil vstop črnim študentom na univerzo«. Sklicuje sc na svojo »obveznost do volivcev«. • NESREcA PRI PREČKANJU CESTE V soboto ob tricetrt na dve se je na Koroški cesti v Kranju osebni avtomobil LJ 220-95 (voz-nfk Raj ko Gračner) zaletel v pešca Milana Nagradiča. ki je nenadoma hotel prečkati cesto. Težje telesno poškodovanega pešca so prepeljali V ljubljansko polikliniko. # TEŽEK PADEC ZAČETNIKA V nedeljo ob 17.30 se je na cesti IV. reda v vasi Mošnje pri Radovljici prevrnil z motornim kolesom KR 13-406 voznik Tomislav Kopač. Vozil je v vinjenem stanju in se brez nadzorstva učil praktične vožnje. Zaradi velike hitrosti, in ker ni bil vešč vožnje, jc padel in se težje poškodoval po glavi (pretres možgan in več ran). • TRČENJE ZARADI VINJENEGA PEŠCA Na cesti I Ireda v vasi Bistrica sta v nedeljo ob 19.30 trčila osebji avtomobil KR 23-64 (voznik Franc 2en) in osebni avtomobil LJ 85-93 (Aleksander Peršin). Pred nesrečo je proti Kranju vozil osebni avtomobil LJ 204-12 (Lado Mole). Pri hiši številka 16 mu je pred vozilo stopil vinjeni pešec Alfonz Strupi. Mole je zato nenadoma ustavil, prav tako tudi za njim vozeči Zen, Peršin pa sc je zaradi prekratke varnostne radalje zaletel v Zenovo vozilo. Materialna škoda na vozilih znaša 40 tisoč dinarjev. • NESRECA DVEH TUJCEV V ponedeljek ob 1730 je na cesti T. reda v Naklem pri odcepu ceste proti Tržiču osebni avtomobil M-AT 367 (voznik nemški dr-žavljan VVili Hubertu«) trčil v osebni avtomobil W 31-704 (voznik avstrijski državljan Oskar Bauin). Avstrijec je vozil iz Kranja proti Ljubelju. Ker jc pri od-cenu zaradi zavijanja zmanjševal hitrost, se je za njim vozeči Nemec z veliko hitrostjo zaletel vanj. Ljudje in dogodki •Ljudje ln dogodki • Ljudje to dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudle in do^J Indonezijski predsednik dr. Ah- nI ugled. Sukamo je politični mi- med Sukamo se je izšolal za inženirja. Prav gotovo ni edini inženir na svetu, ki se je posvetil političnim načrtom in političnemu delu. Veliko je na svetu stro- slec, ki svojega ugleda ne gradi samo z nastopom. Sukamo ni trgovski potnik, ki veliko potuje in posreduje, temveč je v svojih prizadevanjih natančen kot ra- Inženir napredka kovnjakov, ki so se tehniki odpovedali, da so prevzeli krmilo države. Sukam ov primer je samo potrdilo, da ta vzhodnjaški značaj gradi svojo državo z enako točnostjo in natančnostjo, kot inženirji stroje, lokomotive, žerjave in nebotičnike. Sukamo je živahen vzhodnjaški značaj. Redkokateri državnik na svetu ima že toliko kilometrov v nogah kot indonezijski. Pravilo njegove politike so stiki. In s stiki na najrazličnejših straneh sveta si je zbiral svoj politič- čunski stroj, ki ima zastavljeno nalogo. Sukamo je tudi kot preprost človek v zasebem življenju živahna in značilna narava. V nedeljo smo ga zapazili med navijači na dunajskem stadionu v Pratru, že dan pozneje, pa je S svojim letalom prispel v našo deželo in se rokoval s predsednikom Titom, ki mu pomeni več kot samo politični sogovornik, čeprav je Su-karnova tridnevna nastanitev v Jugoslaviji neuradnega značaja, posvečena oddihu in letnemu do- pustu, pa ne bo minila brez razpravljanja o trenutnih žgočih mednarodnih vprašanjih in posebno o meddržavnem sodelovanju med Jugoslavijo in Indonezijo, ki se zadnja leta tako uspešno razvija in povečuje. Stiki med dvema precej oddaljenima deželama so zelo pogosti z izmenjavo najrazličnejših političnih odprav in strokovnjakov. Za naš je morda indonezijsko otočje še vedno zaradi geografske oddaljenosti svet, ki ga poznajo in proučujejo. gospodarski odposlanci in maloštevilni indonezijski študentje, ki so si na slovenski univerzi pridobili glas najbolj pridne in najmarljivcjše tuje študentske skupine. Država, ki jo Sukamo t največjo človeško energijo izgrajuje, je na svetovni oder prišla zelo pozno in na zadnja vrata. Ko so bile matične dežele in bogata kolonialna carstva žc do temena razvita, se je indonezijsko otočje šele izmuznilo i/, klešč kolonialnega zatiranja. Zato je Sukamo med strelci, ki razstreljujejo kolonialne ostanke vedno v prvi vrsti. Indonezija je še vedno nerazvita poljedelska država. Več kot sedemdeset odstotkov prebivav-stva živi na vasi. Vendar je preporod indonezijske vasi na dlani. alo v sole Stirikr* Od leta 1950 sc je vpis"' nezijske osnovne soi več otrok kot prejšnja i«*^ -c večji je vpis v gimnazije, k petnajstkrat povečal. _ d(J. Prehrana prebivavstva J y neziji ni takšen trd oreh ko drugih azijskih državah.J£ se v glavnem sama Prf ^ ,Jetjh živili, čeprav so v zadnji ' zaradi slabe žetve in vecj\* trošnje uvozili 8 odst. *£?\a*£ va, čeprav počast, via W( urejenega mesta, ^esto.J^ Vreme VREMENSKA SLIKA Oslabljene frontalne motnje se zadržujejo na področju Alp in Balkana. Za njimi pa sc vedno dotekajo vlažne zračne gmote. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Danes in jutri še nestalno vreme, medtem ko je zlasti v popoldanskem času pričakovati krajevne plohe. Temperature se nc bodo bistveno spremenile. VREMENSKE RAZMERE V PETEK OB 13. url Ljubljana oblačno, rahel dež v presledkih, 18 stopinj; Planica pretežno oblačno, 16 stopinj; Lesce oblačno, rosi, 15 stopinj, zračni pritisk 1010 milibarov, pritisk rahlo pada; Jezersko pretežno oblačno, 15 stopinj, in Kredarica pretežno oblačno, 6 stopinj Celzija, brezv e( rje. časi, kajti zapuščeno i je bilo doslej, terja d* na denarna sredstva^ flgj. cvetje, grmičevje m taefifo delo. Upravičeno pričakujemo, da bo v p0gi^ naše mesto tudi v bi)0 o* i precej drugačno, kot J scVrf* ponekod še danes. 10 £ pa cC' prizadevanjem vseh ^ sc ne bodo v vedno ^ nsa> vilu pojavljali tud. noma delajo škodo v gtf #r parkih. V zadnjem »j• ,v WL javili dve vrsti UOJ**** ^ kar je bilo v tem po« ll3 f.v nega. Mislimo predvse ^ ste {. ve cvetja in grmičei odk£ so čestokrai 1 miselno natrga,o maco vazo. So Pa cvetje samo odtrgal ki otroci to ^f> uicah in parkih. ^ tavajo se s — ■ v, v »»-krat pred očmi ***~L't o^m. tudi čestokrat df*g tem P&r se jim celo smerjo pjrfj, Pri takem odnosu do ^ ^p. cvet jO'' 'r"st3 Pred dnevi Je »tržlčanu« na manjši vzpetinlcl prav ob križanju ceste in proge zmanjkalo moči tako da nI mogel naprej. Zapornice so seveda ostale zaprte, na obeh straneh cestišča pa sta se medtem nabrali kar čedni vrsti avtomobilov. Dokaz, da je tržiška cesta zelo prometna in da je tržiški vlak >e precej star in nasadov Vanja zaman 111 stran. Ali bomo v rkih siljeni nastaviti po v d0 je» Kaj pa šole? ce^jene*V ni bilo kaj več nar j g ,sk vsaj pred zak jufif* ta* leha opozorili učence dallzcm. — R- komun kratkem valu dirigent in skladatelj (vodi ludi pevski zbor in 'tambura-. • LANCOVO — v srthntn še)> režirala pa je Vanda Su-8- Junija, vorW V 80 slovesno odprli vavcl U na La"^vem. Prebi-Dnv m. 73 to Pril5>žnost pri-so S,turno Prireditev in Posek« uspeh Proslavili še vodovod.,S,OVeSn0- Pri gradnii scIhT d S° Se Prebivavd na-JS°!V^ dobro ižka-dovodl e! za k™ievni vo- di]{ n S° Prispevali sami. Zgra- ia»« Prime? Ze,° V kratkCm d<*az. Ha Je v Lancovem »k«Pnimi Jf ^ motnostjo, s sčanov pr,zadev»"ii vseh va- opraviti tudi lian moK«če najtežje naloge. *°*zlh^ - Pianir.U iz Lesc mgih dejavnosti gojijp 'ni- Razen različ- tudi ,kb'" deJ lastni tamkVSk° petJe' imai° J^buraškizbor, radi pa Pripravi?0 na odru- Letos s0 skih di uPrizoritev dveh odr- Bi*Ht ' m sicer Kristine pTSK Najlepša roža« in živ« 7 ko °Pereto Punčke ^dnjo so igrali prav v zadniem x lgral Pa m na so-odrih, minulo nedeljo bašič. Glasbena spremljava in igra se medsebojno ustrezno dopolnjujeta, režijska izvedba dela pa je prav tako uspela. £ BLED — Ribiška družina Bled je organizirala minulo nedeljo tradciionalno ribiško tek* mOVanje ob Blejskem jezeru. V ulovu rib so tekmovali Številni gostje, predstavniki ribiških družin in turisti, ki se mudijo na Bledu* Kako poteka tekmovanje« Vsakdo dobi določeno mesto, 5 metrov »življenjskega prostora«, kjer sme'loviti. Tekmovanje traja 3 ure. Kdor v tem času ujame na svojem območju največ rib, je zmagovavec. Ribiči so bili razmeščeni ob vsej obali od grajskega kopališča pa tja do Milnega, Prireditev je imela mednarodni značaj, saj so tekmovali tudi tuji gostje. Med posamezniki je bil najboljši Celjan Vanovšek, pri mladincih je zmagal Knavs iz Barja, pri članicah Ančka Seiko z Bleda, pri mladinkah pa Kranjčanka Nataša šimunac. Največje ste- tudi v uspešno predstavili vilo ujetih rib pri posamczn'i- festivalu p,°Vl'ici na Pevskem kih je znašalo 148. Med skupi- p'Sal Kaino t»SD° 7A *gro ^e na* nami ie zmagala celjska, pri PrizacjevJ* BoštJančič iz Lesc, mladincih jc bila prva ekipa ^ Prosvetni delavec, Barja. Tudi mladi pevci iz osnovne šole v Mošnjah so na nedeljski reviji »MLADINA POJE« v Radovluci poslušavce prijetno presenetili. Celotna revija, na kateri je sodelovalo več kot 20 zborov in ansamblov, se je začela s prisrčnim nastopom pevcev iz radovljiškega vrtca in se končala zvečer z mladinsko opereto »Punčke žive« Ali gradnja kokošje farme res ni potrebna? Cdnu scsianV ,C bil v minulem lndustrii^ u Zast°Pnikov vseh (or8anizirai Poklicnih *>1 SRS Vod za u,- , jc republiški za-Ka s^tavkM T"" izobraževanje). * razPrav a klJ* trajal dva dni Ucncm 1 ° enotnem novem ° min'mUrn 'n SC do&ovorm' te' ki bo Kk Za sPloSne predmete na °bV prograamn ta db*& na-Ba J elavned!"1 Večera je pri-Z^h^nLt^°Sti delavske- ^t^^Sa dfUŠtVa hv£S-h Področiih kS kvaiiiolo in zrelost. Razveseljivo dejstvo, da so med številnimi skladbami tujih mojstrov izvajaj! tudi dobršen del domačih i/.viindi kompozicij znanih sklada le! jev, kot so: Jane/. Gregorc, Vojislav Simič, Boško Petrovič in drugi. V njihovih skladbah je bilo moč občutiti tudi izvirnost in nekaj tipično jugoslovanskega. Nekateri domači ansambli so to pot ponovno potr-trdili svoj zasluženi sloves: med njimi nnj omenimo plesni orkester rtv Ljubljana, rtv Beograd, ljubljanski jazZ ansambel, veliki orkester RTV Zagreb. Udeležba trinajstih tujih zborov iz osmih evropskih dežel (zraven tega tudi pianist John l.evv -, edini predstavnik ZDA) je dala četrtemu festivalu poseben poudarek/ zlasti glede pestrosti in raznolikosti stilne improvizacije. Občinstvo je imelo, prilo/nosi slfsati odlične trobentače, saksofoniste, vibrafonfste in pozavni: te. Tudi letos je nastopil pianist John Lcvvis. Ob spremljavi zagrebškega iazz kvarteta je (zvajal dve sk'ad-bi. S posebno pozornostjo in z navdušen jem je sprejelo občinstvo Poljake, Italijane, Angleže, m M - ' ludi za minuli festival ni pokazalo posebnega zanimanja, saj ni bilo moč sicer precej velike dvorane niii enkrat do kraja napotim i. Zvok in ritem modernega jazza sta veliki VeČini nov prečnih •>> slušavcev še precej tuja. — T. B. ^£dno večje potrebe ?° konservirani krvi ^k^šcmT—r--------~----------r Š*H ^drav odgovoriti vprašanje, zakaj v na-VoiJn0 *?tvenil1 zavodih porabijo toliko prosto-arovane krvi *tva 1 1 cd s,n<, ■smo v naši in'^!i nITaPega krvodajav-' !)|^'ovoljno. Od ^ k ''" Področju do-" lePe uspehe. i -ih sku„r^ih °smih po- oziro tp te" 0v' DaSoĆ¥, Več kot 17 80 od leta 1953 do letos (torej v naslednjih desetih letih) prostovoljci darovali že 108 tisoč 253 litrov krvi, število krvodajavcev im se je v Istih ob-i dob jih povečalo od 40.761 na i 415,256. Jasno je, da so tako po-i večanja terjale vedno nove polre-: be pO nuđenju zdravniške pomoči I v oblikah transfuzij, zlasti po ogromnem povečanju Števila po nesrečencev v mnogih prometnih nezgodah, nekaj pa tudi na račun zahtevnejših zdravniških posegov, ki jih je odkrila šele novejša medicina (operacije na srcu in ožilju ipd.) To je tudi delni odgovor na vprašanje, ki se pogosto pojavlja ob krvodajav-.skih akcijah, namreč — kam naši zdravstveni zavodi s toliko darovane krvi. Univerzi let ni profesor dr. Derganc in dr. žvanut menita o tem takole: »Prav je, da naša javnost, ki z razumevanjem daruje svojo kri, spozna tudi to, kako jo zdravstveni zavodi potrošijo in če morda njena poraba ni preširoka. Predvsem je treba vedeti, da obstaja več vrst poškodb, ki jih je treba zdraviti s transfuzijami, obvezen pogoj pa je to pred vsakim kirurškim posegom. Ker število teh poškodb naraste vsako leto povprečno za 10 odstotkov (v prvih letošnjih mesecih je celo za 12), je jasno, da je tudi potreba po krvi vedno večja. Največ kon-servlrane krvi zdravniki porabijo pri operacijah srca in ožilja. Za zapolnitev aparata, ki med operacijo nadomesti srce, jc na primer porabijo pet in celo več litrov. Če to količino »izrazimo v krvo-dajavclh«, jih pride na eno operacijo lahko več kot 20! Zadnje čase so potrebe po krvi največ'.: v neugodnih klinikah, kor se je značaj poškodb močno spremenil — od običajnih zlomov kosti prfed leti smo prišli že do zelo tenkih poškodb, zlasti (80 odstotkov) na glavi.« Dr. Kotnikova z ginekološko-porodniške klinike v Ljubljani pripoveduje: »Pri nas med kirurškim posegom koristno potrošimo tudi do 6 litrov krvi, medtem ko gre zelo veliko te dragocene tekočine tudi pri tem, ko približno 200 novorojenčkom vsako leto v celoti izmenjamo kri, ktr se jim v koži nabere preveč krvne-f,a barvila. Prav s tem srno v zadnjih letih odstotek umrljivosti novorojenih otrok zmanjšali na minimum.« Si rokov n lak i z republiškega zavoda za transfuzijo krvi menijo, da se bo količina nd\/rte krvi ust.diia pri 20 tisoč litrih letno liani je znašala 16 lisoč 868 li- irovi, Vendar |e treba * računati tudi ni rc/erve Za primere elementarnih nezgod, kot je v na«j vadi že v nekaterih drugih drža- vah. (Ker pa konservirana kri do treh tednih izgubi svoje kvalitete, bo treba to količino stalno oo-navljati, v pomoč pa bo tudi aparatura za sušenje krvne piazmc. čeprav ta ni enakovredno nadomestila Za krvno tekočino.) — Da bo vse to lahko Izpeljati, Je potrebno, da prav vsak naš dr ŽaVljan aktivno sodeluj" v prostovoljnem krvodajavstvu. In si cer tako, da med 18. in 60. letom Vsaj petkrat daruje kri (ob taki Idealni rešitvi bi prišel na vrat« vsakih 8 ali 9 lit). Seveda tudi mnogo pogostejše darovr.nie krvi človekovemu organizmu ne š':o-duje. Skrbne analize so na nn-mer pokazale, da so tudi odvzeli vsake 3 ali 4 mesece brez po-;'"- dic, vendai uspeh, če bi lahko izkazal iavca, ki mu c moč, ko bo sam potre! q\ i hi b vsak jamst -'o mi tudi Iz naših komun Novo otroško igrišče na Ravnah Tržič — Konec minulega meseca so v stanovanjskem naselju Ravne odprli otroško igrišče — drugo v Tržiču in njegovi bližnji okolici (prvo je tako imenovani »živžav«). Potrebo po njem so otroci tega izrazito delavskega predela Tržiča že dalj časa čutili, saj se čez dan niso imeli kje zadrževati. Tamkajšnji' krajevni skupnosti, ki je za izgradnjo igrišča organizirala prostovoljno delo, je na pomoč priskočila trži-ška občinska skupščina z dotacijo v višini 600 tisoč dinarjev. Na travnatem prostoru sredi stanovanjskih blokov so uredili peščeno jamo, zraven nje pa postavili mali vrtiljak in dve gugalni-ci. Vendar ne bo ostalo samo pri tem. Občinska skupščina bo prispevala še nekaj sredstev za izpolnitev igrišča z nekaterimi drugimi rekviziti, na katerih naj bi telovadili zlasti mlajši otroci, ki so sicer v oskrbi v vzgojno-var-stvenem zavodu na Ravnah, ki doslej ni imel svojega igrišča. Tudi v nekaterih drugih naseljih tržiške občine se je pokazala nujna potreba po prostorih, kjer bi se otroci lahko razvedrili. Trenutno njihove želje zbira društvo prijateljev mladine, ki bo na osnovi izdelane analize s podatki, koliko otrok je v posameznem kraju brez primernega prostora za igranje, koliko sredstev lahko za gradnje« igrišča prispeva krajevna skupnost itd., mnogo laže lahko pristojnim organom prikazala potrebo po tovrstnih objektih, če bo šlo vse po sreči, bo v tržiški občini kmalu spet kakšno novo otroško igrišče s primerno opremo. — 2. ponovne volitve končane ŠKOFJA LOKA — Na nedavnih volitvah odbornikov občinske skupščine sta v 21. volilni enoti zbora delovnih skupnosti dobila dva kandidata (Jože Pogačnik, Matevž Jensterle) enako število glasov. Zato je bilo potrebno v tej volilni enoti izvesti ponovne volitve. Tako so volivci 21. volilne enote volili minulo soboto (8. t. m.) na dveh voliščih — v Železnikih in Cešnjici. Izvoljen je bil Matevž Jensterle, ki bo dal slovesno izjavo na naslednji seji občinske skupščine Škofja Loka. St. S. UDOBNEJŠA VOŽNJA — V avtobusih, ki vozijo na relaciji škofja Loka—Kranj—škofja Loka je bila zaradi velikega števila potnikov skorajda vedno precejšnja gneča. Da bi se potniki udobneje počutili, je škof jeloška podružnica »Ljub ljana-transport« (prej »Transturist«) dodelila na to progo nov avtobus s prikolico, ki ga prikazuje naša slika Strožje kaznovati kršivce prometnih predpisov Otroško Igrišče na Ravnah pri Tržiču, ki so ga odprli za dan mladosti, je sedaj vedno polno otrok f V ponedeljkovi številki naše- 0 ga lista smo objavili članek 0 o nujnosti preureditve mest- 0 nega prometa v Kranju, £ predvsem glede na zadnjo # veliko prometno nesrečo v 0 Prešernovi ulici. Danes »od- 0 prto vprašanje« o perečem 0 problemu nadaljujemo z na- £ slednjim prispevkom. Živahna razprava okrog te nesreče ni slučajna ali celo zlonamerna. Tisti, ki so nesrečo videli, pravijo, da bi bilo žrtev lahko še mnogo več, vendar so se nekateri v zadnjem trenutku uspeli umakniti, druge pa je dostavni avtomobil, ki je zavozil na pločnik, le zbil ob steno. Spregovoriti je torej treba o neurejenem mestnem prometu, da se kaj podobnega ne bi več primerilo. — Promet po mestu je postal živahnejši, ko so čez Kokro zgradili most, ki ustreza pogojem za cesto L reda — torej tudi za vsa težka vozila. Prav gotovo lahko še večji promet prek mostu pričakujemo, ko bo skozi naselje Planina urejena cesta proti Kamniku in letališču v Brnikih. Zato bi morala biti ena izmed prvih nalog — razširitev pločnikov vzdolž Prešernove ulice. To je sicer že v načrtu, ki predvideva zo-ženje ulice na toliko, kot je široka pri knjigarni »Simona Jenka«. Prav tako je bilo že dostikrat govora, naj bi na desni strani ulice (od knjigarne do Jenkove ulice) napravili arkade, toda vse je doslej ostalo le na papirju. Ce je že odločeno, da smejo v stari del mesta motorna vozila, potem bi bilo treba poskrbeti tudi, da bi vozniki vozili skrajno previdno in z najmanjšo možno hitrostjo. Zato bi bilo treba na kritična mesta več prometnovar-nostnih organov, ki naj bi strogo ukrepali zlasti z lahkomisel- neži, sicer pa bi se tudi s prometnimi znaki (dobro vidnimi tudi za tiste, ki razmer v mestu ne poznajo) dalo marsikaj urediti. Ne bi bilo tudi slabo preoovedati zavijanje z Jenkove na Prešernovo ulico, ker tam ni oreidednosti in voznik šele na cesti lahko ugotovi ( če je cesta prosta. — R. Na postaji Ljudske milice v Kranju smo zvedeli, da je voznik Janez Drol, ki je minuli teden z dostavnim avtomobilom kranjske pekarne na Prešernovi ulici povozil pet pešcev, imel dovoljenje za V prvem četrtletju 44 vinjenih voznikov motornih vozil Iz območja občine Kranj je bilo letos sodno in upravno kaznovanih z odvzemom vozniškega dovoljenja kar 46 voznikov motornih -vozil. Sodno so bili kaznovani na odvzem vozniškega dovoljenja 3 amaterji in en poklicni šofer (dva na odvzem do enega leta, dva pa prek enega leta. Od sodnika za prekrške pa je bilo kaznovanih: 8 poklicnih šoferjev, 21 amaterjev, 12 mopedistov in 1 traktorist. Na odvzem vozniškega dovoljenja 1 mesec je bilo kaznovanih 9, na dva meseca 16, na tri mesece 16, na eno leto pa 1. Razen na odvzem vozniškega dovoljenja je bilo 38 voznikov obsojenih na denarne kazni in 3 vozniki na zaporne kazni. Ce pogledamo vzroke kaznovanj, ugotovimo, da je bilo 44 voznikov vinjenih (!!), eden je kršil predpise o prometu na javnih cestah, eden pa je vozil osebni avto z izpitom A kategorije. Pač žalostna statistika! — R. # To je pa res imenitno — vsi od stare naglušne matere pa do najmlajšega paglavca, vsi bi radi vozili avtomobil ali fia vsaj moped. Kot da bi se jih lotila nekakšna huda nalezljiva bolezen. Ampak, kar takole brez vozniškega »žegna*, se pa res ne moreš prevažati po obljudenih krajih. Kako da ne! Jaz sem se jih preteklo nedeljo do sitega nagledal. Seveda take »črne* voznike ne boste našli na cestah /.. in II. reda. Naredite rajši nekaj korakov vstran in se sprehodite po ožjih, odročnejših cestah'. Primojdunaj... videli boste »AVTO SOLO*, da boste kar zijali. Ne vem, kako jc drugod, toda tam, kjer sem bil na ogledih, je grozno. V trikotniku med Kranjem, Golnikom in Preddvorom sem naletel na najmanj deset motoristov, ki zagotovo niso imeli vozniškega dovoljenja. Jej. .. ko bi jih videli pri njihovi omahujoči, sla-lomski, pa včasih salamensko nori vožnji! Jaz bi včasih le prekontro-liral tudi tiste ožje ceste in povprašal navdušene motoriste po njihovih vozniških dovoljenjih. # Pravkar gledam kopico pritožb ... Ljudje sc pritožujejo, da se v zadnjem času vse pogosteje ponavljajo primeri kraje cvetja. Tatovi vdirajo na vrhove in odnašajo kar cele zahojčke z rožami. Kajne, kako so postali ljudje v zadnjem času romantični? Naposled so jih zamikale celo rože. Saj to je imenitno! Čisto nor sem na ljudi, ki ljubijo cvetje, zakaj — kdor ljubi cvetje, ni slab človek. In zakaj naj bi dobre ljudi, ki ljubijo cvetje, vandalsko preganjal in dušil njihova topla čustva. Ampak vsem, ki ljubijo rože, tale prijateljski namig: pri nadaljnjih podvigih pazite na čuvaje, da ne bo kaj narobe! Če boste srečali mene, se nikar ne boi-te. Jaz sem z vami! # Preteklo nedeljo dopoldne sem se sprehodil po glavnih kranjskih ulicah. Takoj sem se vprašal, ob katerih dnevih jih pometajo. Vsepovsod so ležali veliki kosi odvrženega papirja, pa škatlice od cigaret in podobno. Najbolj zanemarjen je bil Titov trg, pa tudi Prešetnova ulica in Maistrov trg nista bila boljša. In ura je kazala 10 dopoldne. Da bi Kranjčani v tako zgodnih urah tolikanj onrčedili svoje mesto, komajda lahko verjamem. Vsekakor pa mnogi prebivav-ci niso posebno rahločutni, kar zadeva čistočo. Posebno zdaj v času češenj, ki jih prodajajo za vsakim oglom. — Sem res radoveden, kakšne vtise si bodo nabrali turisti v Kranju, ki slovi kot lepo in zanimivo mesto. Znašli smo se sredi turistične sezone, zato je treba poskrbeti tudi za take stvari, kot so čistoča naših mest. # Pa še eno z blejskega festivala zabavne glasbe moram primakniti. Bil sem na otvoritvenem večeru pretekli četrtek. No, o svojih glasbenih vtisih ne bi rad govoril, saj bodo to drugi storili dosti bolje. Strašansko pa me je tistikrat ujezil biljeter v dvorani, ki je premeščal pa razmetaval ljudi kot figure na šahovnici. Menda je bil sprt z vrstnim redom sedežev, zato pa se je tudi tako grdo »zakombiniral*. Midva z Marjano sva sprva sedela drug zraven drugega, pa se je biljeter domislil drugačne poteze: med naju je zagozdil čedno dekle. Adijo poslušanje programa! Marjana je venomer bliskala po meni, če se morebiti preveč ne tiščim dekleta, jaz pa sem bil zaradi prijetne bližine čisto iz sebe . .. Taki festivali so mi všeč! # Saj pravim . . . ljudem pa res ni nikoli vse po volji. Pred časom, ko v Kranju še ni bilo čistilnega kopališča, so ljudje kritizirali, da so bili vsi slinasti. Zddj, ko so kopališče končno le dobili, se pa spet vsajajo. Kaj le hočejo? Ni jim treba drugega, kot stopiti v Savski log. Tamkaj plačaš 70 dinarjev, pa se okoplješ kot dojenček. Kaj pravite? Da so vstopnino povišali na 100 dinarjev? Tega pa nisem vedel. No, iz tega pa res ni treba delati mednarodne afere. Navsezadnje 100 dinarjev ni pretirana cena. Če povprečen Kranjčan odrine na teden najmanj 100 dinarjev za kino, zakaj ne bi odrinil prav toliko še za kopanje. In marsikomu bi kopanje bolj koristilo kot pa gledanje filma ... Lepo vas pozdravlja vaš BODIC AR »Bodičar sc je (v št. 59, 22. maja 1963) na Jesenicah spotaknil ob pisemske nabiralnike. Svetujemo, naj se malo sprehodi po Jesenicah. Na dostavnem območju te pošte je montiranih 2} pisemskih nabiralnikov. V merilu SFRJ je postavljena zahteva, naj bi bila mreža pisemskih nabiralnikov tako gosta, da pride na vsakih 1.000 prebivavcev en nabiralnik. V Sloveniji pa smo že pred nekaj leti imeli po 1 nabiralnik na 560 prebivavcev, na področju našega podjetja pa je danes povprečno 1 nabiralnik na 400 prebivavcev. Razumljivo je, da je v gosto naseljenih krajih to povprečje nekoliko višje. Če pa so v posameznih krajih ali predelih mest potrebe po namestitvah novih pisem- skih nabiralnikov, naj se prebivavci obrnejo na pristojno pošto, ki bo poskrbela, da se zadeva v dogled-nem času uredi, če je zahteva prebivavcev upravičena. Druga stvar zadeva smeti v javni telefonski govorilnici V Škofji Loki. Tu lahko rečem le-to, da so bile še pred nekaj dnevi trgovine s sadjem založene z grozdjem in da tako ni grozdni pecelj dokaz, da so smeti v govorilnici še iz lanskega leta in da je PTT inšpekcija nekaj dni pred tem pri pregledu in vzdrževanju vseh PTT naprav našla govorilnico v vzornem stanju. Podjetje za PTT pramet j Kranj voznika — amaterja. Res pa je tudi, da omenjenega kombija ni redno vozil in je z njim napravil šele kakih 300 kilometrov — torej je bil za volanom neizkušen. — Strokovni ogled karamboliranega vozila je potrdil voznikovo trditev, da mu pred trčenjem niso prijele zavore. Izkazalo se je, da je počila zavorna cevka, ki se je že dalj časa drgnila ob železo. 2. Iz obeh dolin • STRELCI ZA »KIP BOR; CA« - Strelci v hk?lJfI"ri. komuni so se že začeti v pravljati za tradicionalno 0 činsko strelsko tekmovale z »Kip borca«. Organizator i tošnjega tekmovanja stretc ^ počastitev dneva borcev lanskoletni zmagovale »Kopačevina« na Trati, lic o tovarne v rtu Nastopili pa bodo števili «g ni strelskih družin, kakor tu ekipe sindikalnih vf^'. mladinskih aktivov, J«-£» • y cev in rezervnih oficir.) streljanju z zračno puško- • RAZSTAVA RASTLIN— Po uspeli razstavi zas." ri. rastlin v Kranju, ki jo je ^ redil Prirodoslovni mU* ^--h Ljubljane, so le to v teh J™ prenesli v škofjeloški muzej gradu, kjer tudi ne manj obiskovavcev. • O BRIGADI IN NOVEM TEKMOVANJU - Na *]\l seji sekretariata 0b. oCjeio-Loka so razpravljali o so ^ vanju mladine §kofjelo«e ^ mune na zvezni delovni _ Omenimo naj, da je orga • cija ene srednješolske oi » ljubijanskega okraja tmv aktivu ZMS na skotj«»^ gimnaziji. Razpravljali P . tudi o vključivti v nove, movanje »Dvig prodUK»» Q^ mladih«, ki ga je razpisa' ZMS Ljubljana. J • ODPRLI BODO KOČO' Zvedeli smo, da bo pla"1"* y društvo v Železnikih odpn • soboto (15. t. m.) Pla»j* kočo na Ratitovcu. Pn «a. naj še omenimo, da nam ^ jo čez poletje prizidatt sekoča kleno verando in da o° imela lastno razsvetljavo- . • RAZŠIRILI SO lGRIfvD — Mladina in pripadni*' . Partizan v Železnikih s°^oX(l dnevi s prostovoljnim razširili svoje igrišče. Jz li so ga tako, da se bodo * ci in gledavci bolje pocuu ■ V okviru tekmovanja v poznavanju prometnih predpisov. - ^ctU organizirala občinska komisija za vzgojo in varnost v P .„jh Kranj je bila tudi razstava izdelkov članov pionirskih pr° ve*a krožkov. Razstava je bila v soboto in nedeljo v avli P«*e e ?flaid, gledališča v Kranju, na njej pa so bili prikazani promet«1 makete križišč in podobni izdelki prometnih krožkov DELAVSKA UNIVERZA JESENICE razpisuje: naslednji sistemizirani delovni mesti: ftfSK^ 1. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA DRU2BEN0-EK0N<> IZOBRAŽEVANJE 2. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA SPLOŠNO IZ° VANJE 0RA2Č' stoP! Za razpisani delovni mesti je potrebna višja ali sf^.^orga0'23 izobrazbe, interes na področju izobraževanja odraslih * cijske sposobnosti. Ponudbe pošljite na naslov: Delavska univerza maršala Tita 5. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. jesenice» Cest3 Založniško grafično podjetje v LJubljani MLADnafled' KNJIGA razpisuje za novo poslovalnico v Kranju nja delovna mesta: 1. POSLOVODJA ^ 2. VEC PRODAJALCEV KNJIGOTRŠKE PAPIRNIŠKE STROKE 3. ODPREMNIKA Nastop dela po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ,brazbe. življenjeP1, kadrovskemu oddelku podjetja MLADINSKA Ljubljana, Titova št. 3. Interesenti naj pošljejo prošnjo z navedbo.lZ0. pjSom s podrobnim opisom dosedanjega dela in j^^jlGA. prodam nUenf i^eZm prodam po u8od" °Wasnem oddelku 2157 Obveščam cenjene stranke, da Uatarska delavnica zaprta za- do k f.^a d°Pusta od 15. £/fflavtCga.leta- B,až Ra"-! • 'tatar, Kranj 2178 ! aka^S?16"10 P€r'C0, Stanovanj-1 Wi Pn°St VODOVOD. STOLP 2186 p^JPj* prodam skoraj nov mo-u' Radovljica, Roblekova 5, j, 2221 jjjj^am bukov parket in vodno delku aslov v oglasnem od- Prod 2222 ^ovčeu ^kg,,težkega prašiča- . «, Cerklje 2223 ^noTatrod,elno okno 13»X 190 ceTg ?a roleto. Keržič, Vodi- Proda 2224 *veZv- 8t,°ječo travo- Janez ^ V«soko 31. Šenčur 2225 ^ Bau?r°bl?čalnik ^ seno -Vinico ?L Se.J,alnJco Kihle in ko- 2apuška 6 nlk-,. Angc!a Bernič, pJ0, Drav]Je. Ljubljana 2226 D1,Je 4. Smlednik 2227 ostalo amd Si^a Se« ki s77"m°bveiča svoje čla- Bratstva ri,T°^udeležlti vo*nte S^aalJovStrfv°^OSTI' da ■ ^ v dni?* ek- 13-Junija, ob infomtac???Vue.ni^ Prostorih. Vse Senčm. doblte isto tam. AMD Šofer B 2228 p0s«tve. m, ,C kategorije išče za-delku Naslov v oglasnem od- ^gubil 2229 ^dvoiJJ? aktovko na cesti ?"acli Franc vi Vrniti proti na" Preddv0r Ekar- Nova vas 1. objave Bolezni jeter (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški »Donat« vrelec. — Posvetujte se z zdravnikom. »Donat« dobite v svoji trgovini, te pa ga dobijo v grosističnem trg. podjetju »živila« Kranj, veletrgo-vi ni »Loka«, Škofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka« - Jesenice. PREDAVANJE S POTOVANJ »Kranjčane vabimo na predava-nje novinarja »DELA« BOŽIDARJA PAHORJA. O svojih vtisih s notovonla po Indiji, Indoneziji in Kambodži Bo govoril v petek, 14. junija, ob 20. url v delavskem domu — vhod 6. Na Orehku bo v četrtek, 13. junija, ob 20. uri v klubski sobi zanimivo predavan ie TINETA TRI-LERJA. S pomočjo filma in barvnih diapozitivov bo pripovedoval o svojem bivanju, v Ameriki. del"o tudT°,SObno banovanje -Jafrado. Ma'?m dogradim. Dam deiku Nas]ov v ogrnem od- PrekHcu. 2231 h! v°'°vrnc> \e'>v'^t avtobus-c Marija g JS0' mu darovali številne vence ifi trpu '. Prisrčna hvala dr. Hriberniku za lajšanje njegov''3, VS?.m sosedom za izkazano pomoč in vsem boi»,.,-lna Prijateljem, ki so ga obiskovali med težko 8anJiiteb*a nvala pevskemu društvu »Enakost« za sloviinC ^alostinke in tov. Franju Sedmaku za po-Hvai besede ob odprtem grobu. 'a za pismene in ustne izraze sožalja. ranJ, dne 10. junija 1963 Družina Omahen ai0*1 »-ačun iSi fP *G°renjskl tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 -iaV ' °dgovor«r v Kranl" 607-1M-135 — Telefoni: glavni urednik Jr°*nlua h.™1 Urednik 21-90, uredništvo in uprava 21-90 — Letna ail,ezna j* »»aša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, ieviika io dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev šport Nogometni komentar a i e r a riat ^Cd Prvi v sn V Baden r' .zaSn*evan.ii na deželnem policijskem komisa-^Ifi ici svoie SCm zvedel' kako Jc umrl Brummer. Delal ie ni, ^0ri1- Detekt83 apartmana- "Nina Je odšla z doma z detektivom iart^n Polaga) |v. Un8 Jc sedel v sosednjem Brummetjevem salo-steli °' p !a,nso' Potem je zaslišal Brummerjevo ječanje in c0 Irriel jc i °, e'v 1* v spalnico. Brummer je ležal zraven po-13,1 2a?ledal' /i U Sr^n' naPad. Jung jc odpel Brummerjevo srai v h^^vega^0 plo!;L"ico in storil, kar jo na njej pisalo. Iz ftC ^- rdečil u 8 'e v/e' novo' še neodprto škatlico zdravila ske ?Prci jo u kapsulah !n del eno izmed njih Brummerju v usta dar - lslinc. jUr) 0(^)r' 71 nohtom. Takoj je zavohal oster vonj pru-ie ^ilo že _g Prepaden^poznal, kaj je Brummer poirl, ven-2-tePi ie ttPozno- Težko telo je stresel strahoten krč. Presenetljiv poraz Ljubljane Predzadnja kolo slovenske nogometne lige se jc končalo tako, da spet ne moremo zanesljivo trditi, katero moštvo bo republiški prvak. Vodeča Ljubljana je doživela poraz v Celju, kjer je dve točki izgubil tudi Triglav. Zaradi visokega poraza Triglava imajo Ljubljančani še vedno točko prednosti, vendar sc še ne morejo šteti za končfte prvake. V nedeljo bodo igrali na svojem igrišču proti Rudarju iz Trbovelj, triglavani pa se bodo (tudi na svojem igrišču) srečali z Železničarjem. V primeru zmage Triglava in poraza Ljubljane (!!) bi prvo mesto osvojili Kranjčani. To nedeljo se je v moštvu Triglava močno poznala odsotnost srednjega krilca Perkoviča, ki je kaznovan s prepovedjo ipranja na treh prvenstvenih tekmah, medtem ko napad nikakor ne zna doseči gola. V zadnjem kolu bodo igrali — Ilirija : Celje, Ljubljana : Rudar (T), Delamaris : Svoboda, Triglav : Železničar, Slovan : Sobota, Krim : Rudar (V) in Kladi-var : Gorica. — M. B. Jutri mednarodni rokometna tekma BCA Augsburg: Mladost (ženske) Za zaključek letošnje rokometne sezone pripravlja RK Mladost skupno s komisijo za rokomet pri ObZT Kranj za ljubitelje rokometa v Kranju kvalitetno prireditev. Mladost sprejema v goste znano žensko ekipo BCA Augsburg iz Zah. Nemčije. Gostje so po kvaliteti približno enake našim zveznim ligašem in so trenutno prvak Bavarske. BCA Augsburg je po Evropi zelo znana ekipa in vsako leto po končani sezoni gostuje v drugi državi. Letos prvič nastopajo v Jugoslaviji, kjer imajo prvo srečanje jutri, 13. junija, ob 18. uri proti ekipi Mladosti. To bo prva mednarodna tekma v ženskem rokometu v Kranju. Kranjčanke so prav ob zaključku sezone dosegle nekaj zelo lepih rezultatov in kaže, da so v odlični formi. Zato lahko pričakujemo zelo zanimivo srečanje. Za nameček pa bosta v predtekml ob 16.30 nastopili še moški ekipi Olimpije iz Ljubljane in domače Mladosti. — J. J. Uspešen zaključek rokometne sezone REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA — ŽENSKE Koper : Mladost 6:10 (2:7) KOPER — V zadnjem kolu so Kranjčanke nastopile v Kopru v odločilni tekmi za drugo mesto Mladost jc spet odlično zaigrala in povsem zasluženo osvojila dve točki. Tekma je bila odigrana ob veliki vročini in na razbeljenem afaltu. V prvem polčasu so Igrale v najmočnejši postavi, v dragem delu pa je trener poslal na teren drugo garnituro. Zmaga Mladosti je povsem zaslužena ln je glede na premoč na igrišču mnogo prenizko izražena. Mladost je v tej tekmi nastopila v naslednji postavi: Udovč — Krampi, Kolin an 2, Ankele 4, Kristan 2, I. Tolar, Liebhart, Kožar, Gros, Česnik in Dagarin. — J. J. Turnir za Grajzarjev memorial Tržiški organizatorji, ki so za zaključek rokometne sezone hoteli prijetno presenetiti svoje občinstvo s kvalitetnimi tekmami vseh najboljšnih slovenskih moštev, so bili V hudi zadregi, ko so nekaj minut pred začetkom dobili kar dva telegrama, s katerima so udeležbo na turnirju odpovedali predstavniki Celja. Da bi bila zadrega še večja, je namesto prvega moštva Olimpije prispelo le pet igravcev, ki so se potem pridružili ostalim moštvom. Tudi trboveljski rudai ji se vabilu niso odzvali, čeprav bi morali Tržičanom vrnili obisk. In so raje v Šentvidu odigrali prijateljsko tekmo. Izvedba turnirja je bila v najlepšem redu. Tekmovavci so bili zelo zadovoljni in tudi precej številna publika je lahko gledala lepe tekme. Po prvem porazu domačinov z ekipo Krima so v nadaljevanju zaigrali odlično in svo- Športne igre osnovnošolce? in srednješolcev Čeprav so osnovnošolci in sred-1 nješolci tekmovali po raznih kra- | Jih Gorenjske in je bila organizacija tekmovanj v rokah mnogih j ljudi, je tekmovanje zelo dobro j uspelo. Mladi športniki so do- j segali dobre rezultate in so pokazali, da Jim športne igre niso več tuje. # V nogometu je v ekipah iz osnovnih šol tekmovalo 78 učencev. Tekmovali so po pokalnem sistemu. Najbolj uspešni so bili učenci šole »Lucijana Seliaka«,ki so v finalnem tekmovanju premagali učence šole ->Staneta Žagarja« (3:1) in Kranjskogorčanc z istim rezultatom ter z osvoje- nimi štirimi točkami zavzeli prvo mesto. # V košarki je nastopilo sest ekip. \ajuMicsnejši so bili tekmovavci šole »Staneta Žagarja (6 točk). V ženski konkurenci sta nastopili le dve ekipi. Škotjelo-čanke so premagale Jeseničankc s 15:12. ^ Tudi v odbojki je bilo mnogo zanimivih borb. Zmagala ie Žirovnica, ki je pustila za seboj ekipe Bleda, Gorij, Jesenic, Bohinjske Bistrice in Linnice. Na-stonilo je 65 učencev, ki so pokazali lepo igro. Pri ženskah je bil Vrstni red nekoliko drugačen: Boh. Bistrica, Prežihov-Voranc - Jesenice. »$t Žagar«. Bled, Gorje. >T. Cul ar« Jesenice. # Rokomet je pri osnovno-šol-Cih nekoliko boli priljubljen kot v srednjih in strokovnih šolah, /ato ie bilo pri slednjih tudi manj tekmujočih. Vrstni red osnovnošolcev ie: »L. Seljak«, Železniki. Gorice. »Bračič« - Tržič, »T. čufar«, Cerklje. Radovljica in »Grajter« - Tržič. Pri moških so sc kot naiboljši tekmovavci predstavili diiaki industrijske kovinarske šole. Sledijo pa jim kranjski gimnaziici. kovinarsko-elek-trotehnični šolski center in kot zadnji Predstavniki pleskarske šoli, — M. ADMINISTRATIVNA ŠOLA V KRANJU Razpis vpisa za šolsko leot 1963/64 Administrativna šola v Kranju bo sprejela 60 dijaKInj v I. letnik. Vse kandidatinje bodo opravljale sprejemni izpit iz slovenskega jezika in računstva. Kandidatinje naj pošljejo pismene prijave najkasneje do 25. junija 1963. Prijava naj obsega:- 1. prošnjo, kolkovano s 50 din državne takse, 2. rojstni list, 3. originalno spričevalo o uspešno dovršenem 8. razredu osnovne šole. 4. mnenje šole, kjer je kandidati-nja dovršila zaključni razred. Kandidatinje ne smejo biti starejše od 17. let. Prednost za vpis bodo imele dijakinje, ki bodo v letošnjem šolskem letu dovršile 8. razred osnovne šole. Sprejemni izpiti bodo 28. junija 1963 ob 8. uri donoldne. Podroben razpored o izpitih bo objavljen Se 26. junija 1963 na razglasni deski. Ravnateljstvo EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V KRANJU Razpis vpisa za šol. leto 1963 64 Ekonomska srednja šola v Kranju bo sprejela 60 dijakov-inj v I. letnik. Vsi kandidati bodo opravljali sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike. Kandidati naj pošljejo pismene priiave najkasneje do 25. junija 1963. Prijava naj obsega: 1. prošnjo, kolkovano s 50 din državne takse, 2. rojstni list, 3. originalno spričevalo o uspešno dovršenem 8. razredu osnovne šole, 4. mnenje šole. kjer ie kandidat dovršil zaključni razred. Kandidati nc smejo biti starejši od 18 let. Prednost za vpis bodo imeli dijaki-nje. ki bodo v letošnjem Šolskem letu dovršili 8. razred osnovne šole. Sprejemni izpiti bodo 28. junija 1963 ob 8. uri dopoldne. Podroben razpored o izpitih bo objavljen že 26. junija 1963 na razglasni deski. Ravnateljstvo Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja LESNA liMDVSTftIJA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto VODJA KLJUČAVNIČARSKE DELAVNICE V OBRATU KRANJ strojni tehnik tej stroki s prakso v POGOJI: VK — ključavničar z ustrezno prakso kot vodja delavnice; KV — ključavničar z 10-letno prakso na takem delovnem mestu. Interesenti naj pošljejo ponudbe na upravo podjetja. Stanovanja ni na razpolago. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. T.esna industrija Kranj je nasprotnike popolnoma zasenčili. Tako so zasluženo osvojili prehodni pokal in nagrado trajno last. Organizatorji so podelili spominske diplome tudi za drugo in tretje mesto. Odlikovan jc bil tudi najboljši strelec tega turnirja, prirejenega v spomin heroja Graj zarja. Lestvica: Tržič 4 3 0 1 73:40 6 Krim 4 3 0 1 57:37 6 Svoboda 4 0 0 4 37:90 0 V Štirih tekmah, kolikor jih |e odigralo vsako moštvo, so bili najuspešnejši: Juvan (Trzić-gost> 21, Vidovic (Tržič) 16. Jankovu (Kiim) 16, šparemblek (Svoboda - gost) 16, Hladnik- (Tržič) 15 itd. Tovrstna prireditev bo odslej vsako leto in bo pomenila nekak zaključek rokometne sezone na Gorenjskem. — M. Šport v Cerkljah V zadnjem času je bilo v Cerkljah več športnih prireditev. Po rokometnem turnirju, večkratnih rokometnih in odbojkarskih sre čanjih med športnim društvom, osnovno šolo in krajevnimi cki parni, in po pokalni tekmi v rokometu med Savico iz Kranja in domačim moštvom, je športno društvo »Krvavec« Cerklje v nedeljo organiziralo še zanimiv tro-boj v; odbojki in atletiki med snortmma aktivoma Adergas in Olševek in šoortnim društvom Krvavec« Cerklje. 1 V odbojki je bila prva ekipa ""Adergasti. ki je Cerklje premagala z 2:1 in Olševek z 2:0. Druga je bila ekipa Ccrkelj, ki jc ekipo Olševka premagala z 2:0. • Rezultati atletskega troboja bodo upoštevani tudi v ekipnem tekmovanju za pokal Slovenije. Pri moških jc zmagala ekipa Cerkelj s 4772 točkami pred ekipama Olševka (4624 točk) in Adergasa (3288 točk). Tudi pri ženskah je zmagala ekipa Cerkelj s 3115 točkami, pred Olševkom (3102) in Adergasom (2615 točk). Posamezno — ženske — 60 m: I. Kristane (Adergas) 9,0, 2. Jelar (Cerklje) 9,2: 600 m: 1. Kristane (Adergas) 1:57,8, 2. Šimenc (Olševek) 2:00,7; višina: 1. Naglic (Olševek) 120, 2. Malt (O) 120; daljina: 1. Martinjak (Cerklje) 410, 2. Jelar (C) 405; krogla: 1. Zumer (O) 8,23, 2. šenk (O) 8,16: — moški — 100m: 1. Ogris (Olševek) II, 5, 2. Slapar (O) 11,8: 400m: 1. Podied (O) 1:00,2 2. Polajnar (C) 1:02,7; višina: L Robas (C) 155. 2. Žumer (O) 150; daljina: 1. Robas (C) 571, 2. Ogris (O) 566; krogla: 1. Robas (C) 11.75, 2. Zumer (O) 10.70. - P. me je vprašal Kehlmann. Spet ica-kot se ^aaj sl„ . u,,in»er umrl. »hiYedel v nje?°niali kaPsule?« Iv0ua akte jn Z? , s°dobno opremljeni pisarni s svetlimi poli °sUrn|den Slovek 11 mizo iz macesnovine, toda tokrat ne 1 ciiskf> n umora JC .prii5eI- da bi oddal Priiavo- tokrat sem bil v»^a stra*r«„- ln Pripeljali so me iz celice v spremstvu poli-Taz nil m°istra. »te1!! roril Bru, ^ikoli «• °bili s,rup?« *Vet "Jfm imel str, immer ja.« . °rej n^*"" u"ei strupa.« 'H^lr°*Qtc PriznatP. n'' k*r bi moral priznati!« »Mislimi da ie. pa cel kup." »Vendar uc umor! Brummerja nisem umori)! Nisem morivec! To nisem bil jaz! < Vstal je in odšel.v sosednjo sobo in ko se je vrnil, mc je pogrelo. Kehlmann je nosil ceneni kovček, ki sem ga spravil v garderobi diisseldorfske glavne železniške postaje. Položil ga je na mizo in odprl. V njej sta bili obe obleki, kravati, bela palica za slepce in temni naočniki. »Poznate te reči?« »Ne.« »Nišo vaše?; •Niso.« »Po vaši aretaciji smo preiskali sobo v hotelu Glockenspiel. Našli smo vaše zapiske in moder listič iz garderobe. S tem prtljažnim lističem smo na diisseldorfski glavni železniški postaji dvignili tale kovček. Vendar ni vaš. Prtljažni listič . . razume sc, da bi ga uničil, sežgal, toda šele potem, ko bi res umoril Brummerja. Kje neki sem pričakoval, da me bo nekdo prehitel. Nisem slutil, da mc bodo aretirali, še preden bom storil svoj zločin. Prtljažni listič... »Lagal sem. Ta kovček je moj.« »Tako ste bili torej svoj lastni dvojnik?« ' »Da ... da ...« »Tako ste torej tudi lagali, ko ste 7. aprila prišli k meni in oddali prijavo?« »Da, to pomeni, jaz ... « »čemu ste si poskušali priskrbeti dvojnika?« »Da bi imel alibi ...« »Ko bi bil Brummer umorjen?« »Ne ... da ...« »Torej ste ga hoteli umoriti?« »Ne ... to pomeni, da... vendar ga nisem umorili Nekdo drugi me je prehitel!« »Že spet lažete.« »Resnico govorim! Verjeti mi morate! Vse vam bom povedal...« »To lahko poveste doktorju Loftingu,« je hladno rekel. »Loftingu -r kako?« »Od danes dalje ste v rednem preiskovalnem zaporu. Državno toživstvo v Diisseldorfu je tako zahtevalo.« »Sedite, gospod Holden,« je tiho dejal doktor Lofting. Zavese V njegovi sobi so bila spuščene, tako da majska vročina ni mogla vanjo, v sobi je bilo hladno in mračno in po stenah sem spet videl police / mnogimi knjigami. Lep čas je minil, kar sem jih poslednjic videl. Preiskovalni sodnik je visok in vitek sedel pred menoj v starinskem naslonjaču. V obraz je bil bled in velike oči so bile žalostne. Nepremično je sedel z rokami, prekrižanimi pod brado, ta doktor Lofting, strastni privrženec pravičnosti. »Kako sle potovali?« jc vprašal, ko sem sedel. »Saj veste, kakšno ie bilo potovanje. Ste vi naročili, naj mi nataknejo lisice?« »Da.« i čemu?« »LahkO bi zbežali.« »Nisem umoril Brummer.fa!« »Gospod Holden.« je dejal tiho, počasi in prepadeno, »nekoč sem vam dejal, da pravičnost slednjič vselej zmaga. Včasih traja delj časa, nikdar pa v neskončnost. Tega ni. Zloba nikdar dokončno ne zmaga. Gospod Brummer ic mrtev. Grešil jc. Vi ste v zaporu. Priznajte slednjič, kar ste storili in se spokorite. Ne morete nam več uiti. Nesmiselno bi bilo, če bi lagali.« Zbral sem se ln mirno odgovoril: »Ne morem priznati umora, če ga nisem zagrešil.: , »čemu ste poskrbeli za svojega dvojnika, čc že niste hoteli moriti?« »Saj nisem dejal, da nisem hotel moriti, dejal sem, da nisem moril!« Dolgo me je molče opazoval in črna solzna mešička sta mu kot grozda visela pod premetenimi očmi. »Gospo Brummerjevo ljubite,« jc dejal slednjič brez posebnega poudarka. »Kako ste prišli do te misli?« »Gospa Brummerjeva se jc hotela zaradi vas ločiti, toda njen mož ni privolil, da bi odšla.« »O tem ne vem ničesar. « »Zato pa vem jaz« »Odkod?« »Gospa Brummerjeva. Sama mi je povedala. Včeraj.« »Kako ji gre? Jo smem videti?« G f AS Gorniesavski s pisanimi kamenčki in vrzelmi v podlagi za turizem in pripravah na poletno sezono Podpisana izjavljam, da nimam ne dobrih in ne slabih mnenj o našem gostinstvu in drugih v službi turizma, ki bi mi lahko preprečevala, da ne bi bila ob vsakem posameznem primeru navdušena ali pa razočarana. Ko smo pred dnevi hodili, po Gornjesavski dolini od gostišča do gostišča in sta strokovnjak za vina STANE ZOR-ClC in tržni inšpektor ObLO Jesenice MILAN BREGAR mrščila obrvi nad raznimi nepraviln®stmi in pomanjkljivostmi (če se nista mrščila, je to pomenilo, da so stvari v redu) in sem še sama dodala kakšno spoznanje, se je moje mišljenje o pripravah na turizem menjavalo hitreje kot se v teh dneh izmenjavata sonce in dež. Zato mi ne zamerite, ker se v tem primeru nisem uspela pretolči do,splošne ocene, ampak si bom pri pisanju pomagala kar z opisom stvari, ki sem jih videla in slišala. Specialitete na Korenskem sedlu Ko se človek ozre od gorenjskih vrat v svet, pri katerih je v tem času največja gneča, proti naši strani, ne more prezreti zariplega kuharja, ki Kako je že tisto z ribo? Pravijo, da so se razmere tam tako zelo spremenile tedaj, ko je gostišče prevzelo gostinsko podjetje »Pošta« Jesenice. Vsak izmed osmih obratov tega podjetja boleha za kakšno Najlepše urejeno recepcijo imajo v motelu v Kranjski gori. Upoštevali so tudi priporočila o postranskih dejavnostih v gostinstvu in so dobro založeni z raznimi spominki ln propagandnim materialom. Naj ob tej priložnosti omenim, da na naši poti nismo našli niti enega prospekta naših obmorskih krajev, ker jih od tamkaj na Gorenjsko menda sploh ne pošiljajo. Vendar pa je po nvih prav v tem času veliko povpraševanje, saj vse hiti proti morju Na sliki: Dva tujca pri preverjanju vsote dinarjev, ki sta jih prejela za svoje devize na veliki tabli ob gostišču, ponuja jugoslovanske specialitete, ražnjiće, čevapčiče, klobase iz zaseke... Spomin na predstavnika obmejnih organov, ki je tako glasno in energično branil obmejni stometrski prepovedani pas, da so to tudi vsi inozemci, ki so bili v tistem času na prehodu, opazili in so ga plašno pogledovali, mi ne da pozabiti še na nekatere druge posebnosti s Korenskega sedla. V glavnem so v gostišču. Le kaj bi z njim! Pri vhodu je strog napis — Obrišite čevlje! — v precej neurejenem stranišču pa gost ne ve ne kod ne kam. Kuhinja je kar se da nastavljena, hladilnik v veži je premajhen za tako »družino«. Upravnica in kuharica (edini delavki v tem domu) imata toliko dela, da ne vesta, kje se ju glava drži. )!ica je popolnoma neurejena; ob domu stoji nekaj poškodovanih vrtnih miz in stolov, skratka ■— rada bi poznala tistega, ki bi upal tujega gosta povprašati po prvem vtisu pri nas. večjo boleznijo in zato nekateri odgovorni organi menijo, da vodilnim ljudem v podjetju primanjkuje organizacijskih sposobnosti. Naj bo že kakorkoli, takega stanja v gostišču ni mogoče trpeti pa naj stoji kjerkoli hoče, na Korenskem sedlu pa še sploh ne. Prehodov tujih turistov prek Korenskega sedla je letos toliko, kot še nikoli doslej. Uslužbenec TD Kranjska gora, ki ima ob prehodu menjalnico, je do tega časa že zamenjal za devize toliko dinarjev kot lansko leto od aprila do konca leta, predpretekli teden pa samo v štirih dneh skoraj četrtino lanske vsote. 2e letos bodo verjetno izboljšali cesto od Podkorena do meje (utrdili ovinke in porezali najhujše vzpetine), zaradi čeaar bodo avtomobilizirani turisti še rajši zapeljali v to smer, sicer pa — saj se sezona še sploh ni začela! Torej gostišče potrebuje več sposobnih gostinskih delavcev in več pomoči »od zgoraj«. Rateške želje in nekaj obljub Tiste številne goste, ki pridejo prek jugoslovansko - italijanske meje najprej v Rateče, ne pričaka tu kaj prida dobrega. Edino gostišče »Mojmir« ima dotrajano opremo in premajhne zmogljivosti. Prav pred kratkim je posebna komisija ugotovila, da starih stavb v Ratečah ni vredno adaptirati in da bo v nekaj letih treba zgraditi nov gostinski objekt. Letos naj bi zgotovili vsaj projekte zanj. Razen tega se v Ratečah zelo veselijo žičnice na Slatno, ki bi odprla prelepa »družinska« smučišča in težko čakajo, kdaj bo podjetje Živila Kranj izpolnilo obljubo, da zgradi prodajni paviljon s stoječinm bifejem. Nekaj podobnega (trgovino) pričakujejo tudi v Podkorenu, kjer so pa z gostinstvom še kar na dobrem. Povabilo na »skoraj« noletno smuko Ste vedeli, da sc je v tem času v Tamarju še vedno mogoče smučati? Niste? Jaz tudi ne. Saj tega skoraj nihče ne ve. Pešačenje prihaja iz mode, naš svet se omeiuje na levo in desno stran lepih cest, do Tamarja pa vodi nekaj hudourniku podobnega. •-Zato ima občinski ljudski odbor Jesenice med nujnimi investicijami tudi rekonstrukcijo ceste Rateče - Tamar. Ko se že sprehajamo pod pla-niško velikanko, ne bi bilo prav, da ne bi pogledali tudi v tamkajšnji dom. Letošnje leto v svojih prostorih prenaša že petintrideseto turistično sezono. In ker je deležen večjega obiska poleti in pozimi, pomeni to že sedemdeset obdobij »večjih pretresov«. Dom jih je kar dobro vzdržal, še vedno ga lahko prištevamo med najbolj prikupno urejene in domače gostinske objekte na Gorenjskem. Slabše je z opremo po sobah, ki izraža protest zaradi dolge delovne dobe s škripanjem, neuporabnimi ključavnicami, vegastimi stoli in podobnim. Predračun za novo opremo — 15 milijonov dinarjev, neuraden rok — leto 1965. Če bi motel gradili še enkrat... ... potem bi prav gotovo opustili napake, ki jih ni odkrila nobena komisija, ampak čisto navadna — praksa. In to že po nekaj mesecih obratovanja. Pri kranjskogorskem motelu so gradili okrepčevalnico, gostje pa želijo tam, kjer spijo, tudi jesti in tako imajo sedaj pravo restavracijo. Hrano za tudi do 100 gostov pripravljajo v skrajno težkih pogojih. Kuhinja je potegnila za sabo še vprašanje shrambe, ki so ga rešili s prostorom, ki je bil menda predviden za bar. Tam shranjujejo tudi pijače. še nekaj »malenkosti«: če kakšen gost zaprosi za pranje avtomobila, kurjač nima druge izbi-re, kot da opravi to delo z vodo, ki si jo prinese v vedru; veliko nepotrebnih težav povzroča to, ker motel nima pralnice, niti prav majčkene, v kateri bi lahko opravili manjše usluge gostom, osebje pa bi v njej urejevalo svoje delovne obleke. Kljub temu pa mi jc bil motel po urejenosti, skrbi za goste in redu kar se da všeč in bi ga skoraj uvrstila na mesto izven domače konkurence. Motel je sedaj v sklopu gostinskega podjetja Alp-turist Ljubljana. Hotel »Razor«, ki je bil več kot desetletje tarča ostrih kritik in groženj raznih inšpekcij, je po adaptaciji kar spodoben. Skoda, da ni bilo dovolj denarja za vse načrte. »Slavec« in »Erika« sta v glavnem ostala taka kakršna poznamo že iz prejšnjih let, novi hotel »Prisank« pa bo kmalu dograjen. Mojstrana ^azaj k turizmu Turistični delavci iz Mojstrane so se ob vsaki primerni priložnosti radi pohvalili s svojim turizmom iz predvojnih let in potožili nad sedanjo puščobo. Gostje niso imeli kam iti spat (da o hrani ne govorimo) — pa jih ni bilo. če je turizem odvisen od gostinstva, se mu prav letos v Mojstrani na široko odpirajo vrata. Hotel »Triglav« postopoma prehaja k odprtemu tipu gostinstva, za rešitev problematičnega gostišča na Dovjem že obstajajo nekatere možnosti, podjetje »Go-renjka« Jesenice bo po letni sezoni adaptiralo gostilno »Pod Kepo«, v Mojstrani pa urejujejo bife. Belo, rdeče in črno Jaz bi dva deci cvička!« pove gost, ko ga natakarica povpraša po njegovi želji. »Jaz pa dva deci rdečega vina!« poprosi njegov sosed pri mizi. In oba sta bila postrežena z enako pijačo. Med strežnim osebjem je najbolj razširjena razvrstitev vin na belo, rdeče in črno in to brez poznavanja vrste, moči, izvora in podobnega. Kakšnega nasveta o tem, katera pijača najbolj pri-stoja k posameznim jedem, skoraj nikjer ne moremo pričakovati, znanje o najbolj ustreznih temperaturah vin pa bi bilo menda že prezahtevno razkošje. Tovariša Zorčič in Bregar sta se pri našem obhodu močno držala načela: če hočeš spoznati gostišče, poglej najprej v klet. Splošna dognanja: kvaliteta odprtih vin je slaba, na sodih ni obveznih označb, izbira buteljčnih vin je po večini še kar zadovoljiva, a mnogo buteljk pa je nestrokovno polnjenih in se vino kvari itd. Pri zadnjem pregledu so prepovedali prodajo 430 litrov buteljčnega vina raznih proizvajavcev. Pa še to: potrošniki so občutno premalo izbirčni in ne zarohnijo še pri tako slabem vinu za še tako visoko ceno. Ker pa bi morali imeti potrošniki tako ali tako Medtem ko je dotn v ^un polnoma prlPravljj" ^d***0 „,« gostov, njegovo defj» ^ urejujejo. - Posute*, oken skoraj povsod »^°nLy, Ved?3 tudi jaz zaključim Pre^rašan; so prišla na vrsto ^jesa^ ki bi sodila v okvir P ga turističnega rr\oia c metka pranc r« Foto: Stane Norčlč ln Milan Bregar pri pregledovanju vstekleničenih pijač. Prvega so PredvS*? vina, drugega pa pijače, ki se kvarijo (s posebnim ozirom na datum proizvodnje h» r° Prostor ob kuhinji v gostišču na Korenskem sedlu