Leio BX.P ate** 13 e, torek I. februarja S927. PoStnina plečana v gotovfni. Izhala v torek, «etrtek In soboto. Stane mesečno Din T — 2a jnozemstvo Din 20'—. posamema Stevllka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOTA DOB * Ua-ednl&fvo In uprav.iifttvoi CeJje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vraČajo, Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. ¦:'¦ Celje, 31. januairja 1927. . iNemski list v Celju triiumfira radi. neanške zmaige v Mariboru in v Cefju. Nas to ne boli, ker nismo one sorte poliitiskiv ne take baže nacijonalisti, da bi lie vedeli, da avstrijski gospodairji nekdanjega mesta »Gilli« danes še zmagajo v jugaslovenskoin Gelju, ako se jiiim priidružite »diie grösste Staats- partei v objenm mit der grössten Lam- despartei«. Taki pojavi v velikem i,n v maJem so često igirali. odlocilno ulogo v zgo- doviiii slovianskiih nairodov, ko so se kfalii rodni bratjie mied seboj ter iskalii pom.oc.ii pri tujcu za iniičenje krvnega brate. Tudi slovenska preteklost ni brez te srainote. Razlooek v domaci polpre- tekli zgodovini poliiticnih in naxodnih bojev in med tern, kar smo opažali pre- teklo n edel jo pa je v tern, da so nekdaj tak posel opravljalii ljudjo, ki si v svoji notranjosti niso bili na cißlem, kaj je cast naroda in slovenskega imena in kaj jie odpadništvo. Tivsto odpadništvo, ki je mod uaimi spravilo na svet nekL protinatmren iiiostvor clovieka, sloven- skega rodu in sloven&ke krvi, ki pa je bil nemškega mi&ljenja. To je bil asat in plevel, ki ga je sejala po si oven ski zemiljj nemska kmltuira in avstrijiska pravica. Na« narod jie dal tak inn lju- dem karaikteristično ime »nomcurji«. Pad svobodniitm jugasloivenskim so?n~ cem je tega plevola že maiogo usalnrilo. Ka'r pa je osta.lo od te sramote iz časov naisega aivistrijskega robstva, to pravi danies o sebi, da predstarvija neiruško narodno manjsiüio. S tako »na.rodlno manjsiino« lahko sklepajo kupčijo in po.go.dbc Id srikalcl im s-lovcn-acki radiikali ter vsi ti'sti ele- menti, kl miislijo, da je nacijonalna in drzavna, pofitika Lstovetna z osebnimi Tačuni pasomeznikov, ki bi za koirist svojega žepa prodali huidiiču domoviiiie, in Boga. V vsaki nacijonaJni borbi, ki za- aledujie j>asne politicne in .gospodarsiko cilje, so razčiisčenjia pred.pogoj zdravej- serau in siJnejšemiu razmahtt. V barbi, ki izvira i>z priiicipov narodtie morale, se ločijo znacaji od slabicev, pleve mo- rajo vstran od zdravega znrna. Na« tega, kar se je v Gelju pri- praivljalo eno oelo leto, in kar je dne 23. januarja v bratskem objemu kora- kafo proti nam, ni stra.li. Tudi nismo tako naivni, niti ne tako šovinistični, da ne bi odkrito iDriznalk da ie to v gla.vnem neimška wmiga. Tu.dL srain nas mi tega! Vse tiiste pa, ki iinajo na vesti to afirniaciij'O renegalstva, bo še Jiuclo gla.va balela,, če ne že juitTi, pa iedaj, ko bo viihar narodov« nevolje za- podil take fa,ri.z da nas ne marajo in da. si sacmi ))lju'vaano v obraz, ako še nismo raiz- mnei'i njiiili ja-sne in mo&ke bosede. Tudi (o razčisčenje je bilo potrebno vx zdra- vo. Da se je izvrsilo že poprevj in da se ni zopet pozabi.lo, bi luvrodno Gelje s to mi ljudtni politicnih ali celo nacijo- nalnih bojev že davno ne iinelo. Z lj;udmi, ki so ono nedel'jo v (^elju slavifi svojo amago nad slovenvsko revšeino, smo stairi znam^i še iz casov, ki vse niso tako daleč v zgodoviini. Tedaj smo biili mi tem lju.de.ni v srcu in v be- sedi sčuno še »windische Hunde« in »Serbiiscbe Schweine«. Danes imajo za nas ma zwnaj že netkoliko dirugaoen. po- zdrav, v srcu pa še ved'no ono siaro. se ne u,gaslo avfstrijsko sovrastvC", kojemu so pravkar zopet dali duska.. Mi smo račune sklenili. Naša bi- Jarnica je aktivna. Na poti dela zji zdrnv napredek narod a se nismo nekdaj ball ne aViStrijskega Dima.ja, no nctnskega »Gilli, Marbuirg in .Pcttaiu«. Moti sp fi- st i, ki meni, da na.s bo dianes strah av- s'trij'skih konjiunktuiristov, ki jih čaka uisoda povojiniih Tcrižniikov. Ni. jih vpč. in tudi teh skoro ne bo. Politiita- p OSTAVKA VLADE. vne 28. ja- nuarja je IJzunovičeva via da /.opet po- dala ostavko. Radicevci so n-unree v Na rodni skupščini pri volitvah dveh (¦¦I'anov v odbor zia vojno odskodm'no v S'rbi'ji glfusovali z opozi.'cij'o in s iem jo til dan vzrok za q^tavko vlade. Kako dolgo bo trajala kriza, se ne da re?i. Vsekakor ima g. Uzimovic, ki je zopet dobil mandat za sestavo vlade, težko staliišče. Radic sedaj objavija straho- vite obtožbe proti svoiiin za.veznikom. Vendar pa objavija obtožbe v gl'avnoin zato, da pokrije poraz HSS pri vodil- A'ia;h. Ne dvomimo, da iina Radii6 v mai'sicern prav, a izven dvoma je, da jc pri \isem tem do skrajnosti meiiskren. Pritožuje se, da so radikalski mimii- stri celo razpuščafi občine. a puzablja, da radičevski minstj'i niiso nič boljši. G. Krajac je razpusti'l slovenski gaspodüT- siki pair lament. Trgovsko zbornico, ker raidicevceim ni bilo všeč, da so pri vo- litvah zniagal« napredni neodvisni go- spoidairji. Rad'k'eva. taktika, jc onemogo- čila obnovo koalicije med radi:kal;i in radicevci. — Porocila pravijo, da so pogajanja z Dasviidovicem in Pribicevi- cem za vstop v vlado zadela na telike težkoče. p VLAÜA ŠE NI SESTAVLJE- NA. V pondel'jek dopoldne so se razbila pogajanjia Uzumiovica z DcLvid'Ovioem. Na to se je vršil sestanek ministrskega predsiediii.ka z dr. lvoroscem. DDraigi gospod«, jo rekel Scrooge, sto- pil hitreje in prijel gospoda za obe ro- ki, »kako va.m gre? Upaan, da ste vce- raj dobro opravili. Zelo prm'azni ste biJi. Vesele praanike.« — »Gospod Scrooge?« ~- »Dä«, je rekel Scrooge. »Tako se imenujem, bojiin se, da vam moje ime ne ugaja. Dovofite, da vas prositn odpuščanja. In če dovolitc zašepetad nra je na uho. — »Gospod, blaigosliovi me!« je vzkliknil gospod. »Gospod Scrooge, li resno misl'i- te?« — »Ako vam j,e všoč«, je rekol Scrooge, »niti penca manj. Velika mno- žina zaostalih računov je zapopade- na v njem.« — »Gospod«, je rekel drugi in mm strcsel roko. »Ne vem, ka- ko bi se zahvalil za tako radodarnost.« — »Prosim, ne govorite o tern, Obi^čitc me, afi me hočete obi skat it?« __ >Seve- da hočern.« —- »Hvala vam,« je dejal Scrooge, »tisočera hvala.« Sei je proti cerkvi, korakail po nli- oah in opazoval ljudi. Božal je otroke, izpraševal beraöe, gledal v kubinje in pri okriiih, vse ga je veseliilo in zankna- lo. Niti sanja,!* ni, da bi ga katerikoli izpreliod bolj kratkocasil. Popoldne jo je mahnil proti hiši svojega nečaka. Več ko desetkrat je šel miimo vrat, predino se je ojimačil, da vistopi in potrka. — »Ali je gospod do- ma, dete?« je vprasal-služkinj.o. Čedna deklica! Prav čedna! — »Da, gospod.« — »Kje je, srček?« -- »V jedilnici, go- spod, z gospo. Hocem vam pokazati po stopnicah., če dovolLte.« — »Hvala, po- zna me.« — Tu vistopim, dete.« Na la.hko je odprf in pogledal sko- zi vrata. Gledala .sta lepo obloženo mi- zo» kajti mlade goispodinje so vedno tojece pri takih stwareh. — »Fri)c!« je zaiklioal Scrooge. — Primožena neča- kinja bi se skoraj sesedla strahu. — ^-resmeta reč«, je rekel Fric, »kdo je?« »Jaz, stric Scrooge. Na obed sem prjsel. Ali mi dovoliš, Fric?« — Sreea, da mu nifiita roko odtrgola. V petih mi- nutah ],e bil doraač v hiši. Prisrčna sta bila, tako tudi Topper, ki jie vstopil, ta- ko sestra, ko je prksla tako vsi, ki so prisli. Krasna družba, krasne igre. krasna enodusnost, krasna blazon ost! Nadednje jutro je bil zgodaj v pi- sarni. Da, zgodaj! D;x bi bil prvi tarn in za.sacil Boba Gra.tchita», da se je za- kasnil. — In zakasnid se je, prav res. Ura je bila devet. Boba ni. En'cetrt čez, Boba ni. Osemnajst in pol minute je prušel prepozno. Scrooge je sedel za pi- salno mizo in iniol vrata odprta. da. bi ga videt priti v »akvarij«. Klobuk in ogrtac-o je snel predno je odprl vrata. Mahoma se je vsedel in naglo piisal, da bi zamiujenio popravil. »Halo«, je renčal Scrooge z navadniim glasam. »Kako, da pridek> sole sedaj'?« — »Oprostite, gospod«, je rekel Bob. »Zakasnil sem se.« — »Tako?« je od- govoriif Scrooge. »Stopite bližje, če varn je prav.« — »Le enkrat v letu jie, go- spod«, je ugovarjal Bob. »Ne bo se veu pripetiJo. Včeraj sem se nekoliko dobro iiniel, gospod.« — »Prijatelj, nekaj vam bocem povedati«, je dej,al Scrooge. »Te- ga ne trpim več. In zato«. skočil je s »tola in sunil Boba tako, da je zletel nazaj v akvariji, »ki zato vaim hocem zvišati plačo!« Bob se je trescl in stopil k ravnihi. MiKilil jß z njim Scroogea pobiti in lju- di z dvorksca poklicati na pomoč, da ga oblcčejo v prisilni jopič. — »Vesele praznike, Bob!« je rekel Scrooge tako resno, da ni dvomil in ga potapljal po hrbtu. »Veselejše božiične praznLke, Bob. \ dobri dečko., kakor sorn jih vam kedaj zelel. Hocem vain zviišati plačo in po- j magati vaši stiskani rodbini. Danes po- ' poldne hoceva najino zadevo urediti pri dobri bovli. Zakurite ki kupile še en zaboj za premog, predno zapisote le öno crko dalje, Bob Cratchit!« Scrooge je bil boljši kakor njegova. besoda. Storil je vse in še več, in inale- mu Timu, ki ni umrl, je nostal drugi oce. Bil je tako dober prijatelj, tako dober gospod in tako dobei človek, ka- kor jih ni bifo v naši dobri stari pre- stolici all v kakern dru/geim dobrem glavnem mestu, mestu ali trgu, na do- brem stareiin svetu. Nekateri so se mu smejali, ko so ga videli tako rzpreme- njenega., on pa se ni menII za to. Kajti vedel je, da ni ničesar dobrega na tem svetu, čemur se ne bi ljudje spočetka smejali. Njegovo srce se je sunejalo in to mu je zadostovalo. Z duhovi ni več občeval. Govorili so o niem, da ve kako se Božič dobro praznuje. Naj bi govorili tudi o naa vsoh tako! In knkor j© reket mali Tim, naj nais vse Bog blagoslovi! Em. Lilek. Henry Ford. (Predavanje na celjskem Ljudskem vseučilisču.) (Dalje.) Tako se je Diihring prelil iz bra- nHelja laötnine v radiikalnoga komu- nista. Ali Dührrnga niso marksisti pri- znavali ne za svojega druga ne za pra- vega zraa.nstvien.ika na polju znanstve- nega socijalizma. Marxov drug in prijatelj Engels je napksal 1. 1877. pro- ti njemu knjigo: »Herrn Eugens Düh rings Umwärzung der Wissen- schaft«. 0 tej knjigi se je izrazil Kant- sky: »Povräni mnogostranosti gospoda Dühringa se imamo zahvaliti, da JQ postal »Antidiihring« knjiga, ki ob- ravnava najvainejše točke vse novo- Stran 2. »NOVA DOB A« Stev. 13. T&nje lokalov pol 8. iin 14., zia zapira-- nje pol 13. in 18.; 2. v sobato in na dam pred cerkvmim praiznikam smeja lokali ostati adprti do 19. ure. Pod- jelnik sme v .skičajiii potrebe zaposlova- ti pomožno osobje pri zaprtem loka- liu se nadalje en® uiro po veoernem ea- su za zapiranje in v sliičaju zadevnega sporazunwi tudi ob prajznikih mod 8. in 12. uTo. V n oben em .sluteaju pa ne sme zaposlenost mladastoiih d&r&Ycev do 16. leta prasegati 8 ur, ostalih de- la/vicev pa 10 mr dnovno. Predpisi glede nedeljiskegia počiitka so s tem ne spre- minjajio. Ta odredba vdja do prekl'ica. najdaJje pa dio defini/tivne u-reditve ca- sa v smislu. § 13. zak. o zašč. delavcev. Prastopke te ad red be kaznuje pristoj- no upravino — polieijsko obtastsvo. c OSEBNA VEST. Celjski rajiak gi. di\ S tajik o Erliartič, dosedanji po- mwnik direktorj& tiskovnega urada ministrstva zunajijiih del, je i'menovan za vrsil'ea dolžnuKti ravnalelja tega urasda. c PEVSKO DRUŠTVO »OLJKA« bo imelo due 15. febnuarja ^vo.i redni obcrii zbor. Zaöel se bo v dnistveinih. prostorih ob pol ostthüi zvečer z obieaj- niin dnovnim redom, — Od'bor. c VSEM PR1JATELJEM OBRT- NIŠTVA pri,poro«niio obiisk VIII. obrt- niskega plesa, ki bo v torek, dne 1. fe- bruaTJa zverer v viseh prostorih Na- rad riega dorna. Ako bi kdo siučaJTio ne dobil vabila, ker je pri velikem stevilu vabil n log ore, n&i so vseeno smatra prisrcn'O vabfjenim. c NOČNO LEKARNIŠKO SLU- ŽB0 opravlja ta tedein lekarna »Pri Orl-u« na Glavnem trgu, c PROMENADA NA LEV EM SA- VIN JSK EM BIVEGI.1. P.red dinevi so yjitivW delati promenade o pot na levem •savinjskem obrežju pad brvjo. Delo jo že precej napredovalo. S ton dobi del mesta raed brvjo in lnostom lepo lice. V ostailem bo pa pot tnd:i ]>rak(ic"na. kor ne bo treba hoditi po ovinkih. c V PR ID DIJAŠKI KUrllNJl priredi g. Drago Bernard!, hoteli.r > Balka.na«, v soboto, dn.e 5. fubruarja 1927 domaico veselico. h kateri so vab- Ijeni visi pr'njateiüjii neprisiilj^no zabavo. V.stopnina je pxosta. Svira priljinbljona. domaca godba. Zarctek ob 8. uri zvo- rer. Sprico dobrodelnega nainena pri- reditve se pric-akujo obilno udeležbe. v. I. L0V8KL PLES, kalorega pri- redi: pod.ružnica Lovskega društva v Celju, so vrsi. v soboto 5. rnarca t. 1. >" viseh gornjib prostorih N air win eg a d.o- nia, Na to priireditev opozarjanio cenj. oNVinisivo zo da Ties. (j RAZGLAS PROSTIH STANO- VANJ. Naistopna sta.novatnja se bodo v smi.slu zak on a o .stamovamjiih doddila: A) Druigic- objiavljona sta.nova.nja: Vojnik 12, Vrečko Marija, 1 soba, ku- hmja. shramba, I. iiadstr.; Kralja Pe- tra, oesta 37. Božičok Fran, 3 .sobo, ku- Iiinja., I. nads-tropjo. B) Prviic razpisa- na stainovanjia: Gaberjt» ^0. Penniozer Torezijia, 1 soba s štedilnikoiTi, pritl.; Prožita ^l, Baser .AiUon, 1 soba, kufri- nja, pritl.; Bu&ovizlaiR 45, Tronic Anton., 1 soba s 3todiil'n:iikoin, pritl.; Polzela 2(5. Pongratz Trainja, 2 sabi, kuhinja, ldeL. pritličje: (jHed.ail"iška ulk;a 9 b, Orai^m Anton, 1 soba s .stedilniikom, prRličje; Breg 28 a, Zniida-ršič Aniton, 1 soba brez štedilnika, padstrešje. — St ranke. ki siKidajo po stanovanjskem Rakonu meid za«citene osolxi, se pozivaj'o, naj v roku 5 dni, t. j. do A. februarja 1927 ob 12. uri dopoldne naznanijo v pi-, saiiii stain, sodiisča, da se poteguj(»jo za eii'o izjikkL ozjiačenJili stantovain/j. Kdor so ne zgla»si', se smatra, da sploh ne rc;- flektira. i;ji ne j>rosi za ta stamovanja. KINO GBEJUE. Pon.del.jek 3J. Januar ja, torek 1. in sreda 2. feJjvuai'ja: »Cirkus Giklon*. Veliika ameriška atrakeija. v 6 dejianjih. V gla.vni vlogi Art. Accord, znaa iz filniK ^Euffvilo B-•]!«. MESTNI KINO. PondeljeÜ 31. ja- nua.rjtt. torek 1. in sreda 2. februarja (Svečnica): »Ločena žena«. Sijajen film v 7 de.jan.jih po znameniti opereti Leon a Falla. V glaivniih vlogah Modif Christiatis. Marcalln Atbtmi in Bruno Kmtner. — Četrtek 3., petek 4. in so- bota 5. felyruarja: »Rodoljuh z dezete"-. l'ikainitm« velemtistna atrakoija. V glav- nih vlogah Liane TIaid. J.akoh Tied Ike itii Waryarpta Kupfer. Širotn domovine. š Jubllej učenjaka. Na Svefnico slavi Zagreb ponosen dan. Slavi se 70 letnica rojstva in 50 letnica znanstve- nega delovanja univ. pros. dr. Gorjano- vič-Krambaorgerja, naiditelja krapin- skega pračloveka. p!off>sor Gorjanovic je post;U v znanstvenem in ceio laji- škem svetu mednarodno poznan, ko je našel pred leti pri Krapini ostanke 10 Človeških okostme, pomeSane z ostanki jamskega tnc-dvoda in noso- roga, torej dveh pred neštetim? tisoč- letji v Evropi izumrlih živali. V ietih 1991 do 1992 je Gorjanovic v dveh delih priobčil uspehe svojih raziskav. Dr. Dragotin Gorjanovic Kramb'' je rod'I 28. oktobra 1856 v Z Njegov oče je bi! Slovenec, doma iz Zavrha v Slov. goricai. š V Baranji ne bo Iüv;^. Lanske katasrrofaine poplave ?o v Baranji uni- čile skoro vso divjačino. Pot(-ni!i so krasni jeleni in divji pra?.i*!;i. Zato je minister za Surne in luduike Milan Simonovic po'upisal odlok. s katerirn se prepoveduje ^a dobo eneg;a leta vsak lov na divjačino v Baranji. 5 Ulične telefonske kabine. Mi- nistrstvo poSte in brzojava je odredilo, da se prično v naikrf4J5ern času po- stavljati ulic!ne telefonske kauine v vseh večjih rnestih naše države, v prvi vrsti pa v Beogradu in Zagrebu. Ti mesti dobite vsako po pet bličnih telefonskih kabin. S Volfeovl v kQcevsklb gözdovih. Po porQCiljh iz kočevskega okraja. ^p se v tarnkajSnjib gozflovih , poja'viii zopet volkoyi, ki povzročajo rned div- jačino mnogp škode, Gozdar TomaSek je zasledjl te dni yelikega vpllo, ki je ravno trgal ,peko srn^l Streljal ^e nanjv a ga ni za'dejl Volk .je?,naglo izginil v gozdu. Gozdar je nato srno zasirupil. Čez par d ii je naSel gozdar poleg ostankov srne tudi mrtvega volka. Š Ubejfel jetnik. Iz pristine de- lavnice v Stan Gradiški je pobegnil letnik Ruberc Parfant, po poklicu Iclju- čavničar, dorra s Polzele. Parfant je znan d^lomrznež, ki inia na vesti več tatvin in vlorr.ov. Za njegovo izsleditev je razpKimsi nsgrada. š B e/plačne železniške karte. S 1. februanem izgube veliavo vse že- lezniške olajSave, odobrene s prejSnjimi odlokt (> bretplačnih kartah Od tega dne bodo v vehavi \v sialne karte s podpisom-faksimilom pomo<*n:ka pro- metnega ministra g. B. S. Popoviča. Od 1. februarja dalie veljajo vse brez- plačne k^rtn tudi za vožnjo na ladjah v državni eksploataciji, kar je tudi na kartah oih vagonov, ki so se nahajali v inozemstvu. Sedaj, ko je piavna izwoz^a sezona niinul^, se merociajni Činitelji bavijo z mislijo, da bi de! v.ij/onov posedili kaki sosedni državi. • g Cene tx\ se dvk'.:ijo. Ti/nctenca na svir.-tovnih Žitrnh vrž 3čih je v zad- njem čar-u zelo čvrsta. Da tfga je do- vt'dla naraž^ajoča potreba evropskega. kontinenta. Zlasti r-e je podražua rž, dočim so cene pSernci porasl« v manjši meri. Ponudbe v i?j s.oja.v i.« Da jie Marxov komiujnistični t.^ko- ntxraiski vsistern nemiogoc, dokazalii so ži- doviski niarksißti na Ruskem, kjer na- rod uunira cxl lakote, dočitai se je narod- iiio bla.gasla.rije v Ameriki n. pr. po Foi'dovih igidivid'ualiisticnib gospodar- skih nacelih povnzdignjllo do višine kak-< sue ho svet dozd'aj ni viidel. Ainerikan- ,ski iinduÄtri'jak-'i v Zdriraeuih državah se hvalijo, da so že premagali irboštvo. A ruski bol'jvseviki? Arnerikamci s po- nosom in zaidovoljstvom povdarjajo,'da je Tijihov guiotiii niapredek tolik in tako zaicudriiv, da prihajajo trgovci in eko- nomi iz v«eh strami sveta k njim, da bL proučili njihow produkcijske inetode. Tudi v Ruisijo potujejo vsakov-rstne de- legaK'ije, tuidi' dela:vske, da bi se prepri- eale o sodanjem gospodarskeni stainju in o zivljenj.u delavcev na Rußkem. A kaj vidijo tarn? GospodaTske razvaline, Siocijalno propalast in grozno, nezasli- san,o koruptno židovsko tiraniljio, kakr- Šne zgodovima ne poinnii. Kako stražno je Marxov komiuinizem RiusijiO ra.zsde.jal, o tem »o nas obvestili rujski listi sarni. Po teh obvestiliih hooeimo priiuerjati. življenje detavca v kapiitalističnih Zdru'zeniih držaivah z življenjem ru'ske- I ga delaivca v marks ist ivni židovski dr- | žavii. I Airijerikansiki delavec inisi visoke. vöaisi1 fatntafetične liičzde.. živi visled tega v blagoBitanjiii, vozi se v lastnem avto- mobilu v tovarnio in iz tovarne, stopi iiz službe, ko si je že dovolj prihranil ih se poda s vsvojo družiinio v a\:t(wnobilu na x>otova,nje po Ameriki ter živi kot genitkmian diokter inn denarja ne zmanjika. In ko se to zgodi, si poižče zo- pet kakšno službo. Rwski detavec pa za- služi po Marxovem naubu samo toliko, da ko.rnaj životarii. Delavec: v Zidruzenih državah S. A. dela n. pr.. pri Fordu. saimo osem uir na dan v peklnevnem delovnein tednu, ru'ski delavec pa po 12 do 14 xnr. Aincrikainski delavec se sniatna za Kvobod'noga in saunostalnega delavca, ki se kljub temai podvrže pred- pisani discipliTii v tovami, ruski pa se dnži za državinega raba in razrednega, proletarca, ki ne pozna discipline. Amerikaniski delavec dehi v obenem fabričneni ritniu vestno, z inleresoiu in veselijem, sinajtTajoč delo za saiojo religi'jo, ruski delavec pa mi"zi delo. Ob poinediöljkih ali pa ob dnevih po iizpla- ci'lu mezde ne pride na dtelo 25 do 30 edstotkov delavceA', včasi teostane ceJo polovica delavcey, n. pr. pri firmi N. i.iail; najvecji tvndiki v Jckattirinoslavu. Vlatla v Zdniženiih državiah je izsdala zakoiis po kateretm je točenje alkohol- nih pijac prepovodano; boLiseviska zi- el owska vlada na Rusk cm pa je ukimila prepoved uživainja a-lkohdia, ki jo je car Nikola II. mlal na pcicetku sve- tovne vojne in je napravila iz točenjui »vodke.« d!rža,\Tii monopol, ki nese dr- za.vni blagajni pol mifijarde zlatih rub- ljev na leto. Vwled tega se je pijanceva- nje v riKStkern ljndstvu tako razsiri/lo, da ima drza.va od nedela delavcev več škode kfakor iznasajo dohodki iz mono- polske prodaje vodke.. Ainerikn.nski d«1- lavci niiorajo, ali hocejo ali nočejo, pod prohtibLcijskini zakonom trezmo živeti, liuiski pa so postal! po na:vodiki botj^e- vifiko vilad'e najhujsi piijamci. Hrama aiinerikamsik'L^a ddavea je čiista, dobra in zdraA'a, a kruh ruiskoga dela.vca., ki ga dobiiva od koinzunwiih druwtev, jo slabo pečen in najdüjo se v njesrn. ostain- ki cigarot, špagovina, žreblji i'- (^r- ^e" di ruiskih delavcev so najMa,bše pTi- pravljene in polne nesiieige. V Zdru- zeniih državah se smatra blagoslanje 'kot nekaj navad^ga, normalnega, A v boljševiški Rmsiji? (Dalie pride.) ??QpfVeft POVSOd majhne' V ŽatCU CCbK) plačujejo domači hmelj po 4100 do 4500 KČ., jugoslovftnski (neocarimen) pa po 3200 do 3700 Kt za 50 kg y Petrovcu v Back« plačajo za kg hmelja 85 do 110 Din po kakovosti. Povpra- äanjtf je precej živahno. g Stevilo konkurzov v Jugosla- viji. Leta 1926. je bilo v Jugoslaviji več kakor 1000 konkurzov in 500 li~ kvidacij. Kedaj so konkurzi dosegli vrhanec, se ne da točno določiti Me- seca maja je bilo 94 konkurzov, me- seca junija 84 in 36 likvidacij, meseca julija oa 104 konkurzi in 69 likvidacij. V Beogradu samem je bilo lansko leto vloženih pri trgovskem sodišču nič manj kakor 12.136 meničnih pro- testov in prijavljenih 105 konkurzov, a stavljenih je bilo 403 predlogov 2a otvontev konkurza. K Podržavljenje privatnih želez- nlc. Naša vlada se je obrnila na mad- 2arske banke in železniške družbe, ki imajo deinice nekaterih na$ih lokalnih železnic, s predlogom, da bi država te železnice odkupila. V sliičaju, da se madžarski delničarji ne odžovejo temu pozivu, bo vlada privatne železnice po- drŽavila brez predhodnega sporazuma z delniškimi družbami. g Zanimanje za hmeljarstvo v SJov. goricah. Zammanje za hmeljar- stvo je začelo rasti po Slov. goricah, ki so po klimi in legi zelo prikladne za saditev hmelja. Radi gospodarske okrepitve in razmotrivanja v hmdjar- skem vprašanju pride k Sv. Lenartu v Slov. goricah v nedeljo 6. febr. hme- ljarski strokovnjak, ki bo razla'gal hmeliarska vprašanja v "posojilničnih prostorih po rani službi božji. Kdor se 7.anima za to stroko, naj pride po- slu§at. g Učn! tečajl na kmetJjskl soli na Grmu. V tekočem in sledeČih me- secih priredi kmetijska šola na Grmu več eno- in dvodnevnih tečajtv, na- menjenib zlasti za kmetske mladeniče in Kospoclarje, iv.ed njimi: kletarski tečaj, dne 31.januarja; vrtnarski tečaj 3. in 4. februarja; poljedelski tečaj (alastj: gnojenje, seme rastün, škod- ljivci in bolezni) 14. in 15. februaria, sadjarski lečaj 25. in 26. februarja. Ži- vinoivjski-mlekarski in icbelar^ki tečaj bosta v rnesecu marcu, tečaj za pri- delovanje krme pa dva dni v mesecu maju. Pou<*evalo se bo leoretično in praktično. Za vsck teČaj se spreime le do 20 prosilcev. R.ivni udeleženci dobe na zavodu po možnosti brezplačno prenočiSče in hrano. Prijaviti se je po dopisnici ravnateljstvu sole in sicer ;-;a kietarski in vrtnarski tečaj takoj, za poljedeljski in sadjarski tečaj pa do 5. februarja. g «Gospodarstvo» (La Economia). NaSi rojaki v Južni Ameriki so iani pričeli izdaiati g;ospodarsko glasilo naäih izseljencev. V decembru je izSIa trmaista številka zanimivega lista «Oo- spodarstvo», ki ima bogato vsebino. Poleg srbohrvaščine so objavljeni članki v SpanSčini in tudi v slovenSčini. List prinaša zanimive podatke o našem iz- seljeniStvu in posveča precej prostora tem vprašanjem. Raaegled p© svety. r Umor iz ljubosumja. Delavec Franc Lauer je na Dunaju ustrelü iz samokresa na strojevodjo Kavla Fere in nato težko ranil svoio nevesto, šiviljo Ano Nitsch. Lauer je bil jako ljubosumen in je ie 1. 1925. zvedel, da ga je zaiočenka varala s stroje- vodjo. Od takrnt jo je neprestano za- sledovai. Lauer je pri zaslišanju trdil, da je hotel skupno z zaročenko umreti. Predan je bil sodišču r Strašna smrt sniučarja, Pri tu- rinskem smučarskem prvenstvenem tekmovanju se je pripetila težka ne- sreča. Srnučar Eberhardt je vozil po neki strmini in nenadoma izgubll ravno- težje. V največjem tempu je nesrečno pade!. Pri tem se mu je konica smučk zadrla v oko in zarila v iobanjo. Bil je na mestu mrtev. r Ponareje alci denarja na Du- najii. Po nakljuJju ie dunajska poli- eija. v Floridsciürfu pnšla na sl^d po- Harsjevalcem avstrijskeg/3 denarjü. —- Gianni falzifikatorji so trije bratje Karol, Arnold in Henrik Weiss, ki so izdelo- vali novčanice po 50 groSev. Glavni krivei in razpečevalci so bili aretirani. r Zlta obolela na äpanski. Legi- timistični krogi v Budimpeäti so pre- jeli iz Madrida porocilo, da je vsa rod- Štev, 13. »NOVA DOBA« Stran 3. VOKflSIJSKI PRODflJI do 5O°/0 popusta. Spodnje toplo nerilo za dame in gospode, rokavic« za dame in gospode, volnene čepice. garniture zb dečke, volnene oblekce, volnene jopice, volnftn^ gama&e za deco, volneno no- gavice za gospode, Haferl noqavice, ^itogrelci. volneoe nogavice Svžlnatž ostanki za maske. I. Ptttan, Cdjc prcjernoVa ulica Oglejte si naše izložbe! bina bivše cesance Zite obolela na \ španski. Madžarski prestolonaslednik | Oton in princ Ludvik sta obolela ria pljuiünici. Zdravstveno stanje ostalih ie krenilo na bolje. r Najstarejša ruska državljana. Zadnje ljudsko štetje v Rusiji je ugo- j tovilo, da sta najstarejša ruska držav- ijana dva Poljaka in sicer; 145 letnt seljak Szapkowski, ki ima že šesto ženo, staro sedaj 90 let, ter 130letna J. Malarjeva. r Poljski škof na grmadi. Kato- liški duhovniki in policaji so jedva rešili škof.i montignora Morosova smrti. On je preje pripadal ruski pravoslavni cerkvi. Pred kratkim pa je prestopil h katolicizmn. Pred par dnevi je neko- liko pravoslavnih vernikov ustavilo škofa in zahtevalo, da se povrne k prejšnji veri, od katere je odpadel kot heretik. Ker pa škof o tern ni hotel ničesar slišati, so kar na sredi ceste znosili kup drv in hoteli Morosova ži- vega sežgati. Grmada je že gorela, ko je prispeta policija in z največjim na- porom jrešila škofa. r Žena nemškega princa— ame- rlška hotelirka. Ame.riški list) javljajo, da se je žena četrtega sina nemškega ekskaiserja piinca Avgusta Viljema, ki se je pred kratklm ločifa od svojega moža radi njei-ovih ljubavnih pusto- lovščin, poročila v Newyorku s hote- lirjem Reymondom, r V 18. ietu postala mladmlč. V San Remu je živelo 18 letno dekk, ro- jeno v neki bužnji vasi. Njo so vsi do sedaj smatrali za žensko, doc'tn je pravzaprav nilad in zdrav miadenič. j Ko se je dete rodilo, niso opazili, da ima fizični pogrešek, tL>mveč so ga pri- javili pbčini kot žensko dete. Pr\ krstu j je otrok dobil žensko ime. Med tern i je dt!*.e rastlo in ginil je tudi dotični | nedostatek in dekle se je v 18. letu počutilo v ženskom dru§tvu vse dalje bo!j neugodno. Šlo je k z.travniku in ta'je konštatiral, da je dekle moškega spola- Radi te&a ie na^talo tßzko pravno vprašsnje in potrebno je mriogo for- malnosti, da iahko postane dosedanja deklica — fant. r Mišja armada. Cele armade miši so sie s trebuhom za kruhom in pre- plavile Kalifornijo. Ponekod jih je to liko, da je avtomobilski obrat povsem nemogoč. Nr< drugih krajih se'morajo avtomob>li ustavijati, ker preplavljajo mi5i ceste. Kmetje zapuščajo domove, miši jih pa ugonabljajo. Oblasti sü ukreuile, da se nastavi mlšim zastrup- j ljeno žito. Toda to sredstvo ni poma- galo. Sedaj so oblasti odredile ugonab- ! Ijanje miši s strupenimi plini. Nezgoda gospoda Lipeja. j (Brillkn zgodba z ugodnim zakljuc- | koinu) (icispotl Lipej je činovnlk sjunxkega | staini, v najboljßih lelih, fai tudi «kor ' ugknlen elovok ter sploh koriMen clan, i ctoveske drnzbe. Javmo imlej^tvox-ajije, j ki ga on nikdar ne zanemuTJa, wina si- j cer tairii senčne straiii, a teh se gospod j Lipej m> strnfti. On je mož na ^ojein j mostui. . i KdorkoU bi, hotel luivodena dej- sitxn tajiti, bi imtiel neprijetnega opimv- ka z nažo diitMio jiaivnastjo in tlidi z j monoj. ki seni priijiel zj-i poro, da wislu- gc» gospoda Lipeja javno koaistatiram. v koliikor mi seveda slabotno pcro do- pmsca, da Ikmtv kos tej- težavni nalojrL. Poro mi vodi eil*], da javnost. opo- zoriin iia slui-aj, ki je junaka. toll v-rst upra.viceno nzaliil. Odgovonio^t /*\ ta sllucaj pada predvsem na našo javnost, a'i v^ na ti«-ti njon deJ, ki je biJ nepo- »rothio zaploten v slučaj, ki jo prodrnet slwlecih vrst. ßno izmod nažili propotffdmili driiötov — imenovati si. ga no drznem — jo priredilo ptocL da>Miiini mesoci nekako xahavo, morda >s srečolovom ali vsčuj « saljiivo poKta Udeležba jo bil"a kakar oliioajno nanlvtso častna.. Uubro i raxpolozonjo, ki ga. je dvigala i'zvnstna J vinska kapljdca, jo provJadovalo in združovaJo občinistvo brvz rail ike sta- ¦ nav, staTosti in sipolov a- najlepsi Ikit- nianiji do ]tozne wro. Z ono besodo: bilo jo nepopiisno! Tudi gospod lJip<1'j' jo asobno po- (•a,stil j)ri'roditov. Opolnoči je priwel peii svojemu oiiiiifcju —¦ korogom 'v/. uirada. Najprvo tiKto: ->.Jog(M-lo. jogerle, i\ie si ti liodil . . .« (Kajili je gospod' Lipoj tudi lovec.) lTro po poliioci jo gospod Lipoj obje! in poljubil vsakoga:r. ki jo v dvo- rani nanii nailotoL 01) dru.gii luri' jo gaspod Lipoj sti- kal po kuhinji in kirharicam- gladil Tiioz- no podbradko. Ob trotji mri jo gaspod LiiDoj i\a kiihinjskoni «tolx'ku truden spaL. Ku-- I JiairiK;o so mil okrog vra.tu obesiiTe za- i majzam predpa.saiik, v lase mu vpletle j zlik'o im kurja peresa, v narocjo mm pasadilo pa.st s piuvkar vjoto živo \ ini.ško. I Ob sosti uri se je gaspod Lipoj pro- j budil in je opaail, da jie v kmhimji saim. j CudiKse je Msemai im se končno razhu- diil. Pa j,e nemwloma. skUyiii, da raz- buTJonjo odlozi na veoer. \ RazgiiHhsil so jo nad nbogo inisko | in pagnal s sebo vso, kar mu je bilo ' od-voo. J (jfava mu jo biia težka, v ustijh je | oibračal su,h jo/,ik. Vondar tiii klonil du- j horn. Polglaisno jo zapel: :..Taz pa eino kajzk'o iiiia.m. notri, ti'i ciinoirko imam, j kaj mi niwja, kaj mi iiuca, ko sem pobic lo saffl . . .« Dotod bi' bilo fon-'j vso so v rKiii.'i'p- kem i-odu. ; Razgledal sc jv \)n sinkjiji in k.11>¦— bt!>k'U. Spominjal se je, da je wvojo gar- dorobo razobasil tik rnize, kjer je scdel. < Dvorana jo bifa temiia.. Z vzi'gali- j oami jo prisvotil do mosta. kjosr jo pri- j vill elektriene linfi. Z ocrui jo obletel vse j kiljaiiko po stonaih. Zanian! Njegovo dol- j go zim«ke sufcnjo z lisiejim krzn»m ni bilo. Tudi široki sivi klobuk se jo bil izguibil.. Lo tain v kotu- je viisel oguljen tanok ptašo. si.vo barve, Gospod Lipej so j,e iztreznil naiiwili. V skubeli je zamajial z glavo. Se enkrat j je prebrskal kuhinjo in potem zorpet j dvorano, vsako rnizo in vsak stol \ njoj j posebei j [ Butnil si jo past ob coloi. i Morda jo bil kdo za.ive^el suiknjo hi klobuk v gardorobo? Iz dvoranc1 jo krenii tja.. Vso v terni. Z vžLgalica.mi jo ! svotil. Nikjor niti košcka oimj.o. Vrnil ! so jo v dvora-no. j . To dolgem pj-evdarku je glasno ' /aklol in proklol prireditov. ; Ali naj zao.ne bud it i kuiharice in | ili- inge ijudV? Momda bi kdo vedel za iz- Kuibljono ročL ! A promislil si jo. Zda.ni s<> skoro. I No kaže defati hrupa. Ljnidje bi letoli i skupasj in vse mesto bi se sinejalo. Se j do ravnatoljevih uses bi prLšla go- vorica.. , Ogrnil sii jo sivo suknjo, ki jo vi- sela v katu. Zaikrpana jo biila na mno- gin mestih, ovratnikov .r-ob je mastno I blestoil in meprijotno disal po la^tniku. j lz onega žepa jo privlekol klobuk, ki ! nm je bil na.jmaiij tri Stevi'fke proloson | "mi že y jiaka isiabom stanjai. V dru-gem ! žepu je nal'etol n« sluzasto moker pi;- | «in robec, ki ga je agorčon zahicil po i parketu in si^ obrisiU prste ob hlaro. Bog ve. čiguive »so to eaip<»! A lwl.ie jis da lima eJovok vsaj nekaj v rokali. Da bi dobil v pest nasramneža, ki jo tako dobro zamenjaJ suknjo in klobuk! D'ilso bi mu iztrgal! Nos bi rtra razbit'. Kaj takega so pripoti bas njomu, go- spod« Lipeju, ki je či,no.iiik i,n sjxxsto- i vana oseba! Fej in Skandal! j Pograbil jo na mizi prazrn kiwu- 1 roc In s?a zalucil v stüivo. da se jo raz- lotel. Nato je dvignil i.tol v zrak kakor j^oro in udaril ob mizo, da mu je od- letoJa noga,. In so pljuaii.1 je po park.:- iu na vso jozo in iz vso dušo. Odpiravil so jo. Zimaiija vral.i ^o lii "a že adprta. Tema jc bledela. Tesno so jo za.vil v tuji plašč, da ga kdo no spazna in si no nakopljo prohlada v ti-j iilucin.i. nosreoni noci, V .sobo je prü'ezel poln bridkili mi.sii. Izgubil je bil dra'gcH'ono ed'.ui >iiknjo in odiaii klobuk. Denarja i: zmo'gol, tišcali so ga. dolgovi. Obl'eron so je zakopal pod ode jo a zaspali ni lnogel. Tre.j>etal jo kakor v inrzlici. Odzvonilo jo sod mo uro, ko jo st.il ]irt'inražon, bolan in zbit. romeril jo ))odno suknjo in kJobuček tor se v ogle- dalir zae obraz z mrzlo vodo, pora.vnal la so. izpil katvo. Krulia so ni I dolabnil. Od«d jo prezebajoč in toliko zgo- ! daj, da bi so nikogar ne bilo v uradu. ¦ Srecal ni, živc duše. V pisarni je stla- ciil smosni, klobiTOok v kot za mizo in so gi-el" ob topli peoi. | Mi«lil jo tako. Po obodu pojde po- I izvodovat po sii'knji in klobmku. Morda j so si te preklicane kuhariice dovolilo i rjeprorni'sljonio šalo. To ji'h naaic-i oliko! | Taka necirvtwa nosramnost! ! Prihajiali so kologi in se jo pogo- varjal ž njimi o prijetnom potoku voe- raj«njo priireditve. Nihče ni sluti.l no- [ srooo gospoda Lipeja.. l^risol jo ravnatol',k liladiMi kol v rid no. v Z ono bosed-o: dopoldnc j(; potoklo \" obirajiiuiin refill:. Ko pa je g us pod .Lisili na to kljuko moj klobuk. Moja jo tudi auknja, ki sto jo najl)rž doirna skrili. Losj) cinovniik sto, vi n-esraimnei!<. Gostje» mod njimi odfieni einovni- ki. so vso pozornost posvetili do^odku. Gospod Lipoj jo vztrepetal bled Li? znojen: »Oprasitite, res je, da ta klobuk ni | nioji, tudi sufcnja, ki sem jo začasn.o whraniiL nil moja. A vpražam va.s, kje imate vi mojo suknjo In moj klobmk?« »Ne brigajo me va.šo reoi. Odišol sein pozno z voselico in nek oliko vin- S'ko razpoložon, kair priznaivam. Paza- bil som v dvorami suiknjo i(n klobuk. Danes pa soin dognal, da ste bili vi zad- njii gast prireditve, da ste celo v ku- hinji zaspali in v spanju miško pes-t.o- valii v naročjii!. Hohe! In zclaj sem se proprioal, da jo riober moj nos, ki me jo p'niivodol .somkaj, da va,s vidim. Po- lastiJ'i sto se moje kustnino. Kjo imal(> še saiiknjo, vi lepi gaspod!« »Torej nkste zamenjalL toh foci, gaspod?« »Kaj so! Priišol sem domov sploh brez suknjo in klobuka. Vaisa stvar jo. da svojo la.stnino naj dete. Jaz isem svojo že nasel. In čc niL je idopa; no iz- rocito, vas javim policiiji. Lep ptiOek ste, ob besom dnevii se pona.šate z nuv- jim klobtukoiin.« »No, pouia&il so ž njim ravno ni- sem.« »Tako. so noKu-jele .se, bnozbož- než.« »S kom imaan cast, dovolitc?« *Saj je sploh nimato. Sem Jožef Gotob, posestnik i*n konjederoi-. v Ga- brovljah in poston olovek. Jaz pa vas dobro poznain! Tiste kuhari.ee, ki ste jih sinoči božitli :n poljubovali, so mi marsikaj priipovodovalo o vas. Zankni'- ve stvari. Hohe!« Zafcrohotali so se gostje, gospoda Lipejia pa je skoro zadola kap. Zavr- tolo se miu je v glavi ob za.v«sti, da jo zaigraf ugled in karijero. Zdelo se nnu je, da se pog-roza v prepaid1, iz katerega ni vee creši)tve. Ko si je nek oliko opomogel, je jee- ljajo začel: »Dm'olito mi. gospodjo, da vam dogotlke pojasnkn.« In jo pripovodoval. Gostilna je po- slušala s hai.domaiBnimi obraßi. Trudil so io, tla opravicil »se.be i'n se izmota iz noprijetnega položaja, ki jo vianj zaižol kot eiinovnik in ingleden olovok. Vend a r so miu nairiiera ni povsem pasrocila, Za- kaj i'juideim jo prijetnio, ko vid.iijo znain- ca v nepriJiki in srečni so, ako morejo o njoni vširiti vesti, ki je v mj.ih dejßtvo iizrabljeno do skrajno sinešnosti in po- (vorjenosti. Nato jo gaspod Lipej vljudno vstregoil zahtovani gasj)oda Goloba in za vse uividovno Ijudi bi. stvair bila s tarn re&ena. V.sako iska.njo za izguibljenimia predniietonia pa ie ostaJo brezmspesno. Z donarjom zdaj sredi meseca ni raz- polaga.l, dia bi si bil nabavil vsaj pri- meron klobuk. Od kolega &L je izposodil polietno oopiro in skoro profcorno P©~ lorino. Trotji ilan po vsran' torn pa ga jo ravnatelj v strogem tonu pozval pred s>ebe. Prihitol je »s slabo slutnjo. liav- natolj je vzraisel nad njim: »Skandale počeinjate. Ugled urada jo sol k vragu. Meni so lj>udjo sniejejo kar na ul'ici. >S kiüiaricami so ukvarja- to. Konjedercu ste odnesli suknjo in klobuk. Vi Tiiosiiiaga . . .« In tako daljo. Gospod Lipoj ni ngovarjal. Klonil jo glavo in (rpoč j.enia.[ pokoro nase. V teh dnoil je novarno obalel. Po- letina mu je v mrazu nakopala pro- hlad, ki se je razvii \ pljucno vnetje. Več kot mesec dni je pretežal v bolnici. Tu. je proimišLjeval, kako nod ogled no puslodiiee jo iiinola njegova udeležba na priredJtvi. Ko jo zapuistil bolnico. ga je i/uc- naditl dokrot, s katoriiu jo bil roduci'ran. On, goFpod Lipoj. nokoo tako uigledna oseba! Tako ji' M"sj)ud Lipoj postal Lzgub- Ijon olovok. So tava po me.stu, a jo lo si-'nea töga, kar je biif. llazveseli so ie, kadar ga kdorkoli popelje kaniorkoh na kozareek. In vse bridko p.vitožuje. Gledam ga včaisih, ko ob najži- vahiiejsi proinenadi stoji v pel'erini in oopioi sredi mosta za vogaloin in opa- zuje mimoidooe gasp ode vdolgih suk- njah in širokiih klobukilL. Caka in pre- ži s trudno blestečiini: se očini. Baš \x*'oraj pa so mi verodastojni | priijtitolji pripovodovajf, da jo gospod Lipoj iiotkje iiztaknil prilotnejso ne.vesto s kompletnim pohistvom in potmijsti- mi tisoi'i gotovine. Poroci se in vzame ž njio v najem neko dobro idočo go- I stilno. t Hazvosofiila mo jo novica.. Edino to bi bil dastojen zaikljuoek te britlko zgrnlbe in s torn bi bila tudi popra'vljona krivica, ki jo je gospodu Lijiejiu nakloniia naša dastiikrat kri'vic- na jaivnast. On a javna^t, v kate.fi so je gaspod Lilpej vso vrsto let tako požrt- vo\- a 1 n o ndojst voval. Dovoljiujom si, da zaklioom z nci.so divno javnost jo: Tiilo srečno! Fraujo Ros. LISTN1CA. (,<)six>(l E. T., Ljitbečmi: (Vla^ite 80 o priliki pri nas! Večjo količino resnatiii metelj se po zelo nizki ceni proda. Naslov v upravi. Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 13. ,ORGflNIzaTOR*d zq z Celje Lcrea 9 Izvr&uje v svojem mehaničnem oddelku vsa gtopravila avtomobilow, ekspIoKnvinih motor-jew, strojev zca 11.000 razstavijalcev iz 21 dežel 150.000 nakupovalcev iz 44 dežel 1600 blagovnih skupin iz vseh strok. Od buoike do tovo«*nega ayto-voza! Podrobnejša izvestila dajo: W. Sirohbach, Marlbor, Gosposka 19. Balkan - poslovalnka urada Llpskega velesejma, Beograd, Cubrina ul. 8. Pridno in pošteno dekle se sprejn:e kot natakarica. Ponudbe na Josip Vrečer, Vojnik. Prid in in zanealjiv ehonom (Schaffer) ki je posebno v hmeljarstvu in če mogoče sadjarstvu izurjen, se za ta- kojšnji nastop i§če. Samci imajo pred- nost. Ponudbe s preoisom spricev^i na naslov JOSIP ORNIG, Ptuj. 2 1 Takoj se oddata 2 meblovani sobi s kuhinjo mirni stranki. Naslov v upravi lista. Potnik v Celju nastavlien, prevzame vsako vrstne, dobro idoče ozir. vpeljane predmete v svrhu razpečpvanja ali razprodajo istih v Celju in po deželi, proti mali proviziji. Naslov v upravi. < Vajenca za sodarstvo sprejme pri prosti hran», stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, 2 Trnovo. 1 Stanovsrp obstoječe iz dveh sob, ena event, pri- merna za kuhinjo, se odda s 15. febr. 1927 brez posredovanja stanovanjskega sodiSča. Sobe so deloma opremljene. Poizve se v pisarni dr. Laznika, Celje. X Premog ^ iz državnega rudnika v Zabukovci in na željo tudi iz vseh drugih premogovnikov, za domačo porabo ter 7.a obrtna in indu- strijska podjetja, dobavlja in dostavlja na j^f- dom točno in po najnižji ceni -^B| Franlo lost, Celje, AleKtsandrova ultca šlev. 4. Trgc^vski lokal v mestu ali okolici, se vzame v najem. Ponudbe pod Sifro »Trgovski lokal 36« na upravo lista. 3 3 Naznanllo. Tap^tarsko d lavnico imam sedaj samo v Zavodni pod Sv. Jožefom pri ,Skalni kletl*. Postreči liočem vsakcmu z dobrim delom. Vsled slabe ceste me lahko obvestite z dopisnico. Se priporoča 1VO JAZBEC, tapetar, Zavodna. Izwrsfen glasovSi* se vsied pomanjkanja prostora izposodi ali proda. A. Staudinger, Celje, Aleksandrova 7. 0V* Oglašujte« -^^ Velika prodaja B A T'A LewBjev po znatfio znižani ceni od L do 15. februarja 1927 poprej sedaj Damski cevlji lastin 99 79 » » baržun 99 89 * » boks s Špango 149 119 » » lak 229 199 » » lak najfinejši 299 249 moški čevlji lak najfinej se wi*si v »redo 2. februarja 1927 (Swecnico) v gostrBtftiškifti pv^ostorih „PRI ANGELU". ¦"! Igra pritjubljena godba na lok« -. - I Vabi se k mnog-obroini udeležbi. — Vsakovrstna mrzla in topla jedila kakor tudi izvrstna vina nudi gostilničarka L. SÄVODNIK. najboljše in garantirano, pri- poroča tovarna bučnega olja J. HochmülSer, MaK*ibov*| Pod mostom 7 3-1 s (Magdalenska stran.) — Zamenjava bučnih jederc za olje. — Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno nalozite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omei. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! IVA^rrNI. DOM Obrestuje tiranilrae ^^ ^Vsfc vloge po %Jr ' v Vcčjc stalne vlogc po dogovoru najugodncjc. Jamstvo za vloge uad 25,000.000 IMi*- Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi zneska do SO Din se dobi nabiralnik na dom. Iz malega raste veüko! Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. w--------------------------------—------------- x Pupilarnovaren in javnokonisten denarni zavod celjskega mesta Celiska mestna hranilntca Ustanovljena leta 1864. V lastni pLkJt».öi pi^i kolodvoru. Vai tiranilnJCnl posit ee izvršajejo namnlantnefe. hllro tntoČ0 no. Ugodno obresiovauje, po|a*ntla In nasvefi brezplacno. Pod trajnim dri. nadzorstvom. Za hranilne vloqe jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno maojo. -------T,..,.. ,. ,...;. ,_____...^„„_. -.. nH.»«,.m>sta: za izdaiateliain tiskarno Milan Čatino I za rcdakcilo Kinfeo II. fiaü.rc. - Oba v Celju.