Političen list za slovenski narod.
P« peSti prejeman velja: Za celo leto predplačan ti gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prtjeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
• gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Haročnia« prejema ■upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ',',6. uri popoludne.
©V. 134.
7 Ljubljani, v sredo 1. junija 1892.
Letnili XX.
lesloga tlači.
„Kar vlada edaj stori za slovanske narode v Avstriji, je skoraj nečuvenol" Tako nekako se razlega po nemških liberalnih novinah. Da, prav imajo, da je obnpati, toda komu? Morda nemškemu narodu v Avstriji?
Pri zadnjem ljudskem štetju dné 81. decembra 1. 1890, katero je bilo tako vpeljano, da se je število Nemcev znatno zvišalo, ker so morali ljudje mesto materinega jezika vpisavati v pole „občevalni jezik", so našteli v Avstriji 8,461.997 Nemcev z odpadniki iu Židi vred, nenemških narodov pa 15,371.264, med temi 14,123.206 Slovanov, to je Cehov, Poljakov, Rusinov, Slovencev, Srbov in Hrvatov.
Vprašamo, koliko izmed desetih avstrijskih ministrov je pa slovanske narodnosti? Slovanski narodi v Avstriji imajo samo dva ministra svoje narodnosti, Nemci pa — osem. Kako se torej morejo pritoževati Nemci?
In kaj na to pravijo slovanski narodi v Avstriji? Prav malo se brigajo za to. Koliko hrupa je bilo svojedobno povodom imenovanja ministra Kuenburga, poljski listi so celó pisali, da to imenovanje pomeni korak — k federalizmu.
Osem milijonov Nemcev ima osem ministrov in štiriuajst, milijonov Slovanov samo — dva, a še ta dva nimata določenega delokroga v ministerstvu. Tak federalizem je šmentano piškav. Toliko glede oseb. Kar se do-staje vladne sisteme, se centralizem prejšnjih vlad do današnjega dné ni nič izpremenil. Kdo bi neki danes še govoril o federalizmu? Da bi takole kak slovanski državnik izza slavne dobe svojega naroda vstal iz groba in videl, v kakšnem položaju je v istiui 14 milijonov slovanskih narodov v Avstriji, gotovo bi V8kliknil razburjeno : Čehi, Poljaki, Rusiai, Slovenci, Srbi in Hrvati, kje ste? Niste li potomci
slavnih prednikov? Ali je zginila ljubezen iz src vaših do domovine in naroda? Ne čutite li v sebi dosti odločnosti in poguma, da bi si priborili jed-nakopravnost, primerni vpliv v državi? Zakaj se ne podpirate vzajemno? Zakaj se skupno ne potezate za popolno in nepogojno ravnopravnost v šoli, armadi, pri oblastvih, dalje pri podeljevanju najvišjih služb?
Železnice vozijo po naših slovanskih krajih, in mi jim dajemo najmanj polovico vseh njih prejemkov. In kaj imamo od tega? Jedva pride človek kam na kolodvor, že od daleč vidi v slovanskem kraju na kolodvorskem poslopju ali postaji najprej nemški napis, in na to stoprav morda tudi slovanski; v mnogih krajih pa sploh slovanskega napisa ni. Na ušesa njegova udarja le blažena nemščina; uradne knjige in dopisi so samo nemški kakor na — Pruskem; Slovenec vidi služabnike in uradnike skoro same trde Nemce, ki ne umejo našega jezika, ali ga pa le za silo lomijo. Če se pa vendar pripeti, da železniška uprava vsprejme kacega Slovenca med svoje sluge ali uradnike — no, tak revež mora takoj pri nastopu službe klicati: „Narod z Bogom 1 Zdaj sem sluga ali železniški uradnik, radi tega se moram preleviti v Nemca, otroke svoje vzgojevati nemški ter jih pošiljati v nemške šulfe-rajnske šole. Višji tako zahtevajo, inače mi bo huda predla!"
Če hoče slovenski kmet poslati svojega sina v kako srednjo šolo, poslati ga mora Bog vedi kam in iznova zanj plačevati, da pod težo troškov kar ječi. Kjer je pa kopica Nemcev — ondi je takoj zanje srednja šola, kakor n. pr. na Kočevskem.
In če hoče sina poslati na vseučilišče, tedaj je stoprav siromak! Poslati ga mora v Gradec ali pa na Duuaj. In ko dovrši sin njegove študije in želi priti v deželno ali državno službo, koliko je zopet hoje, prošenj in moledovanja, predno ga vsprejmo kje. Ko se mu posreči, da ga kje vzemo iz potrebe,
tedaj mu neprestano višji uradniki polagajo na srce, kako važna stvar je na svetu — nemščina, in da ne bode prišel daleč, če ostane zvest svoji narodnosti.
Ako ministerstvo razsodi po zakonu, da mora kak nemško-liberalni mestni zastop slovenske vloge reševati v slovenskem jeziku, takoj njih glasila zatrobijo v rog, da ministerstvo izkazuje Slovencem — milost! Torej kar nam gre pred Bogom in pred ljudmi kot pravica, zagotovljena na pod-stavi državnega temeljnega zakona, to velikonemška klika nazivlje — milost!
Če pride kmečki sin k vojski, no, sam Bog ga naj tolaži! Bodi fi še tako močan, krepak, bister in čvrst, še „frajtar" ne postane, če ne uineje nemški. In postane li jednoletui prostovoljec, na strani mora imeti nekoliko stotakov za drugo leto prostovoljne službe; kajti če ne umeje tak dobro-voljec spretno nemški pisati in govoriti, pri častniškem izpitu propade in služiti mora še drugo leto, in naposled govori še o njem, da celo zmožen ni bil za jednoletnega prostovoljca.
Kje tiči uzrok vsem tem tožnim pojavom in odnošajem? V politiški razkosanosti Slovanov samih, izmed katerih se posamični narodi ne morejo in nečejo povspeti na stališče slovanske vzajemnosti in narodue sloge, da bi delovali po geslu: Vsi za jednega in jeden za vse!
Med posamičnimi plemeni razsaja boj, vlada nesloga in razkosanost, razcepljenje. Ozrimo se samo na češki narod; koliko jo med njimi strank; kako uničevanje lastnih močij v bratomornem napadanju!
V vseh deželnih zborih, v kojih so zastopani Slovenci, bile so letos dosti ostre narodne razprave, povsodi so se morali Slovenci zagovarjati, odbijati drzna nasilstva prot>vnikov ali pa — laskati se slavni vladi.
Največja nesreča avstrijskih Slovanov ima vir svoj v neslogi in razcepljenju. Divide et impera!
LISTEK
Garcia Moreno.
Po Leonu Taxilu prevel P. H.
(Dalje.)
Po tedanjih postavah se ni smel načelnik republike po preteku svoje vlade zopet voliti; bil je torej leta 1865 Jeronim Carrion namesto Morena izvoljen. Kongres pa se je takrat izrekel:
„Gled6 na zatajevanje poslavljajočega se načelnika, dalje na njegovo požrtvovalnost naznanja zbor, da si je Garcia Moreno mnogo zaslug za domovino nabral. Zaupajoč na vnemo sedanjega predsednika pričakuje narod, da bo hodil po potih svojega prednika."
Ali zgodilo se ni tako. Carrion je bil slabeč, ponosen na svoj stan, in mislil je, da bo imenit-nejši postal, ako se ne bo ravnal po vzgledu More-novem. Slušal je prostozidarje, tovariše Urbina, hujskača ljudstva, ki je iz Peru-a vse somišljenike ekvadorske vodil. Carrion je tedaj poslal Morena v Chille, da bi se pogodil 8 to republiko v trgovin- j ekih stvareh.
Prekucuhi so se močno veselili te n>vice ln niso tajili, da se bodo tega nepovoljnega moža ; znebili.
Že prej so bili sklenili, da ga bodo umorili v Karolini, haciendi v bližini Quinta, kjer je Garcia Moreno prebival; pa previdnost zarotnikov jih je prisilila, da so črni zločin odložili.
Garcia Moreno je dobro vedel za nevarnost, ki ga je na tem potovanju čakala, posebno v Limi, glavnem mestu dežele, v kateri so bili prostozidarji vsegamogočni. Vendar pa se je napotil dne 27. junija 1866 z donom Herrero, svojim tajnikom, in z donom Ignacijem Alcazar, ki je bil poslaništvu pridružen. Herrera je vzel seboj svojega štirinajstletnega sina iu Moreno svojo osemletno nečakinjo, ki je morala iti v Valparaíso.
Parnik je dospel 2. julija v Callao, limsko luko.
„Garcia Moreno," — tako pripoveduje njegov duhoviti životopisec P. Berthe, — „je najel hitro poseben vlak ter prišel okoli poldne s svojimi v Limo.
Ignacio Alcazar je prvi izstopil; Garcia Moreno ga je sledil in pomagal svoji nečakinji iz voza.
V trenotku, ko se je le-ta obrnil, da bi sprejel voščila svojega prijatelja, ki mu je nasproti prihitel, stopi naglo k njemu neki Viteri, sorodovinec Urbi-nov, zmerja ga z lopovom in morilcem ter sproži ; v njegovo glavo dvakrat svoj revolver, predno se je le-ta zgauil. Prestreljen klobuk pade na tla.
Takoj seže Moreno po svoj revolver, plane nad morilca in ga zgrabi z levo roko za desnico. —
Zdaj se sproži revolver v tretje, pa poslanca ni več zadel. Glava in desna roka je bila nekoliko opraskana.
Med tem, ko je držal Garcia Moreno roko svojega nasprotnika, prihiti na pomoč njegov prijatelj don Luque, dasi tudi neoborožen, a novi strel, od tovariša Viterijevega, mu razbije roko. V tem hrumu skoči Ignacij Alcazar v sredo ter napade s kopitom svojega revolverja Viterija. Na glavi ranjen, ustreli morilec dvakrat na novega napadnika, ki ga pa prisili zbežati. Ta grozni prizor je trajal nekaj tre-notkov.
Viteri je hotel še enkrat Morena napasti, v tem pa pridejo redarji na pomoč žrtvam prostozidarskega napada in odpeljejo Viterija.
Spodobi 8e omeniti, da se je zadovoljil Garcia Moreno s tem, da je hotel svojemu sovražniku izbiti orožje, namesto da bi ga ustrelil, kar bi bil smel tudi po pravici storiti, ker je bil v smrtni nevarnosti.
In zdaj ? — Neverjetno, pa vendar resnično : sodniki v Peru, ki so bili vsi udje lože, so našli sredstva, da niso obsodili Viterija, najetega morilca prostozidar s tval
Garcia Moreno je pot nadaljeval, prišel v Chille ter sklenil z ondotno vlado čez vse ugodno pogodbo za Ekvador. Ovenčan z dvema lavoriksma, srečne
Razcepi narode in lahko jih boš ovladal! Oj kako skromen politjški r»zum in neznatna spretnost, tiči za to nesl^f}!
\ovi denar.
ii.
Kakor znano, so f$e stranke nekak« przlo vsjpfe-jele predlog « uravnf?» valvij^. Prji so se ogreli za to etfar Poljaki, čemur p» m fflj j?«? ni<5 »a čudimo. Kakor vse kaže, utegne fin»RČ»i minister
dobiti večino za svoje predloge, ker imajo baje poslanci veliko zaupanje do dr. Steinbacha.
Priznamo radi, da ima flnapčpi n^ifiter najboljši namen, a vse delo se nam dozdeva nedo-vršeno, prenagljeno. Veselilo nas bode, če se motimo.
GospSda v Budimpešti imajo prav malo pomislekov. In zakaj? Ker bode nova denarna veljava, če postane kri in meso, na korist izvožnji ogerskega žita. Ogri so torej z vso pravico predloge o uravnavi valute pozdravili s trikratnim „eljen".
Finančni minister pa sploh nema namena, kakor se iz vsega razvidi, da bi takoj vpeljal zlat denar v prometu. Najprvo hoče prebivalstvo pridobiti za nova imena. Zlata bodemo tudi v prihodnje malo .videli. V zlatu bodemo računali, ali ne v zlatu plačevali, ker sicer bi morala vlada takoj nakupiti mnogo zlata. To pa bi bilo v sedanjih razmerah pravi „salto mortale". Kakor pa smo doslej računali v srebru, četudi smo imeli srebrno veljavo le po imenu, isto bode z zlato veljavo.
Vprašanje nastane, čemu pa vsa prememba, če dobimo le nova imena? Finančni minister hoče pred Vsem zagotoviti kolikor moči stalno vrednoto našega denarja in zmanjšati obresti državnih dolgov. Ce se namreč denar podraži, oziroma dobi veliko veljavo, ima škodo industrija in poljedelstvo, izdelki in pridelki ne gredo tako lahko v denar. Ce pa denar pade v svoji vrednosti, tedaj pravimo, da industrija cvete, seveda deloma na škodo delavskih stanov; poleg tega pa so mogoče hitre krize. Iz tega je razvidno, da je v vsakem oziru najboljše, da ima denar stabilno vrednoto. In za tak denar je nEypri-mernejše zlato, ker olajša promet z vnanjimi državami, kjer že imajo zlato veljavo. To korist bodemo imejj, kakor trdijo veščaki, tudi tedaj, če bodemo le v zlatu računali, to je, vpeljali pravo relacijo, o kateri hočemo še pozneje govoriti.
če primerjamo vrednoto naših goldinarjev s franki, vidimo, da se je vrednota našega denarja od leta 1859 vedno preminjala, v obče pa rastla. Tako si leta 1859 za 100 avstrijskih papirnatih goldinarjev dobil 206 frankov, leta 1860 le še 199 frankov, leta 1872 že 226 frankov in leta 1890 pa 216 frankov. Rastoča vrednota našega denarja je za našo državo veselo znamenje, odkar se je posrečilo napraviti ravnotežje v državnem proračunu, vendar pa ima ta rast na drugi strani slabe nasledke.
Država ima velike dolgove, od katerih je treba na leto plačevati okroglih 150 milijonov obrestij.
rtšitve smrti in srečne pogodbe, vrnil se je nazaj v Quito.
Dne 6. novembra 1867, torej čez 2'/s leta potem, ko je bil izvoljen Carrion za načelnika republike, bil je prisiljen odpovedati se, ker je bil slab in nestanoviten. Čislani odvetnik, don Espinosa, ga je nadomestovaj, dokler ni njegov čas dotekel.
Leta 1868 je prestal Ekvador veliko nesreč. — Cela provincija Ibarra, med obema verigama andijskih Kordiljer na planjavi ležeča, je bila vsled potresa in bljuvanja zasuta. V jedinem mestu Ibarri je našlo nad 3000 ljudij grob v razvalinah. — Garcia Moreno, h kateremu so se vselej njegovi someščani zatekali, ko si niso več znali sami pomagati, je začel takoj, boljšati njih stanje.
Od druge strani so jih napadali Indijanci, ki so prebivali v tretjem pasu Ekvadora. Prišli so z namen.om, da bi pregnali bele. Splošna zmešnjava se jim ja; zdela najpripravnejša, za to; zapustili so torej svoje gozdove, da bi vse pokončali in oropali.
Garcia Moreno, ki so ga zdaj imenovali za civilnega in vojaškega guvernerja provincije ibarrske, se je postavil na čelo ter zapodil divjake nazaj v gozdove.
Rešeno ljudstvo je darovalo svojemu rešeniku zlato svetinjo, v katero so bili dijamauti nasajeni, z napisom : „R,e š e n i k u I b a r r eu.
V kratkem času je Garcia Moreno vse popravil;
Vzemimo sedaj, da je bilo leta 1859 naših 100 gld. vrednih 206 frankov, leta 1890 pa 216 frankov, vi-di«o, d» sp let» 1890 dobili državni upniki pl*-č|#e obresti v denarji, ki je bil na vsaeib 100 gld. 24 10 frankov #eč vreden, kakor leta 1859. če r»' Č«nit»o frank p.9 borznem kurzu 47 kr., smo let» J.890 pri vsacih 100 gld- več plačftii 4 gld. 70 kr,, kakpf leta 1859, in to zpese pri ojorestiti v zneski 150 DMijjonpj pkrogljji 7 milijonov. Iz tega sledi, da	va| plačam» upnikom na obrestih, čim»
boij raste naša valuta ali vrednota denarja. In kai velja o državnih upnikih, to velja tudi o zasebnih. ¥§led tega hoče dr. Steiubach zagotoviti ptalnost naši valuti in preprečiti materijalno naraščanje državnih obrestij. To je torej glavni namen vravnave valute, ne pa efektivna zlata veljava. Namen je dober, če pa so tudi sredstva, o tem danes ne moremo soditi, ker v tem vprašanju so jako različna mnenja.
Mi s svojega stališča nasproti temu vprašanju nesmo optimisti. Upajmo, da državni poslanci pravo zadenejo.
Politični pregled
V Ljubljani, 1. junija.
Motraaje detelc.
Schulverein. Bernski škof dr. Bauer je pri svoji generalni vizitaciji obiskal tudi šolo nemškega „Schulvereina" v Ivančicah na Moravskem. Škof je izpraševal v nemščini otroke iz veronauka, ki so pa jako slabo odgovarjali. Skof se je potem proti^zbra-nim mestnim odličnikom se izrazil, da je že deset let škof in je ta čas obiskal že več sto občinskih šol, pa še nikjer niso otroci tako slabo znali, kakor tukaj. To pa ni čudno. On je mislil, da v šole nemškega „schulvereina" prihajajo le nemški otroci, ali danes se je prepričal o nasprotnem. V taki šoli pa zaostajajo nemški otroci, ker ima učitelj preveč truda s češkimi otroki, češki pa pouka ne razumejo. On sme izreči tako sodbo, ker je on sam sprva hodil v nemško šolo. Pozneje je seveda bilo drugače, ker je hodil v češke šole. On ve, da bodo listi zaradi njegovih opazk kričali, ali on ne more pomagati, kajti dolžnost njegova je, da javno izreče svoje nezadovoljstvo. Ko bi molčal, bil bi podoben, — kakor pravi prorok Izajija, — nememu psu, ki ne laja. On tudi ne more razumeti, čema se je v Ivančicah nemška šola osnovala, ker so mu tukajšnje razmere dobro znane. Ta obsodba nemškemu „schulvereinu" ne bode posebno ljuba posebno sedaj, ko njegove občne zbore pohajajo že namestniki in celo ministri.
Češka. Nekateri popravoslavljeni Cehi so pisali češkim vodjam, naj narod pozivljejo, da prestopi v pravoslavje in tako demonstruje proti Avstriji. „Ki-jevskoje Slovo" hoče vedeti, da so v Pragi s tem jako zadovoljni. Na slavnosti devetstoletnice pokri-stijanjenja Rusije je neki popravoslavljen Ceh celd trdil, da vsi Cehi žele vstopiti v pravoslavje, samo. boje se preganjanja od avstrijskih oblastev. Rekel je, da je Hus t»di simpatizoval s pravoslavjem, Cehom so le Rusi priljubljen narod in Cehi se le v Rusiji čutijo srečne. Rusi, ki avstrijskih razmer ne Doznajo, seveda vse to verjamejo. Ni pa treba praviti, da tani govori čeških renegatov v Rusiji le
škodujejo češkemu narodu v Avstriji, ker dajo priložnost nasprotnikom, razkričati jih za Avstriji nevarne panslaviste. Kdor razmer» pozo¿, je prepričan, da Cehi ne b?4p pristopili k ruski »eri. Saj se j« že prejšnja Ut| posktjšftl« Cehe privabiti v pravoslavje. ali vse ¡prizadevanje je bi(o zam&u. Znani dr- Živny že dplgo deluje za popravoslavljenje Cehov, ali dosedaj breg vepeha. d« dr, Tašatj, ki je v parlamentu tako gardušen m Jtasijo, ne mara za pravoslavje,
Rumunaka deputaeija na Dunaju. JedlM) shod ? 8wt romunski d »pota« Jj i je bil prepovedan; drugi pa je bil dovoljen, ker eo imeli vstop le povabljeni gostje. Tega shoda se je udeležilo nad 500 ljudij, mej njimi državni poslanci Sehneider, Lnegor, Gessmann, Schlesinger, Sokol, Gregorčič in Bfanklni. Predsedoval je Sehneider, ki je deputacijo pozdravil najprej v rumunščini in na-glašal, da se mu rumunske težnje zd£ opravičene. Madjare je označil govornik za orodje židovstva. Več članov rumunske deputacije je živo naslikalo, kako se godi nemadjarskim narodnostim na Oger-skem, da jih hočejo ugonobiti. Vzlic pogodbi 1867. leta pričakujejo Rumuni pravice le z Dunaja. Lueger je Rumune pozdravljal kot zaveznike proti židovsko-madjarskim mogotcem in zatirateljem. Naglašal je. da ž njimi simpatizuje, 'ker neso nikdar v blato teptali avstrijske zastave, kakor Madjari. Došlo je več brzojavnih pozdravov, ne le z Ogerskega, temveč tudi iz Prage in celo od Nemcev iz Berolina. Te brzojavke so bile najboljši dokaz, da se svet zanima za usodo nemadjarskih narodnostij na Oger-skem.
Ogersko. Pri razpravi o budgetu učnega mi-nisterstva se je letos govorilo le o mejverskih zadevah. Zmaga se mora vsekako pripisovati skrajni levici. Ne le vlada se je udala zahtevam te stranke, temveč tudi skoro vsa zbornica se je izrekla za Ira-njijev predlog o vreditvi svobodnega bogočastja in popolni jednakopravnosti vseh ver. Le nekaj duhovnikov je glasovalo proti temu predlogu. Ne ve se še, kdaj se vse to v dejanju izvede. Vlada mora še le izdelati dotične predloge in jih izročiti parlamentu. Korist od jednakopravnosti vseh ver bodo imeli le židje, saj se gre prav za prav le zanje. Zaradi tega se pa ne motimo, da je pripisovati židovskemu vplivu in denarju, da je v tej stvari v zbornici taka sloga. V požideni Ogerski kaj tacega ni več čudnega. Ysa stvar pa nam le dokazuje, da Madjari pri vsem svojem ponosu neso več samostojni narod, temveč plešejo, kakor židje godeje.
Vasmj« države.
Bolgarija. Imendan kneza Ferdinanda se je letos po navadi proslavljal. Bil je velik vojaški ogled. Opazilo se je le to, da je letos ta dan rumunski konzul v Sofiji razobesil zastavo, kar se še do sedaj ni nikoli zgodilo, kar je sedanji knez v Bolgariji. Rumunija torej priznava Koburžana za bolgarskega vladarja. Tako bodo polagoma vse evropske države razen Rusije se sprijaznile s faktičnimi razmerami v Bolgariji.
Nemčija in Rusija. Danes ali jutri se snide v Kielu ruski car z nemškim cesarjem. Raz-govarjala se bodeta vladarja baje le jedno uro. Dolgo se je mislilo, da car pride v Berolin, kar se pa ne zgodi. Ima li ruski vladar politične pomisleke proti potovanju v Berolin, ali ga pa le skrb za osebno varnost odvrača od nemške prestolnice, ni lahko uganiti. Sploh se carjevo potovanje jako prikriva, tako, da ni nič gotovega, kdaj kam pride. Očitno je, da se boje nihilistov.
"—i "ini-----j —n~irm-rnn 1 MiU.i.,..' Ii■. >1110»' • "
mesta so se razcvitala. V resnici, tega moža je poslala božja previdnost sama.
Ko je previdel Garcia Moreno 1. 1869, da preti Espiaozi nevarnost od prostozidarjev, postavil se j® zopet na čelo vojne, da bi zapodil ne črnega so>-vražnika, marveč belega anarhista.
Ko je ta nevarnost minula, premenil je narodni zbor točko gledč volitve predsednika. „Predsednik" — tako se je glasil sklep — „se voli za 6 let, in po njih preteku, sme biti zopet voljen, tretjič pa. le po presledku šestih let."
Dne 29w julija 1869 je bil Garcia Moreno, izvoljen za predsednika republike. Zdaj je izvršil v 19. stoletju veliko delo, prevstrojil je državo na krščanskem stališču, v srečo vseh, z geslom: „Svoboda vsem in za vse, samo za hudo i« hudodelce ne!"
Prostozidarji pa niso mislili pustiti Garcia pri miru; naščuvali so proti njemu mladega moža, z imenom Cornejo in še nekatere druge. Dne 14. decembra. 1869 so mu hoteli na prostozidarski način plačati, t. j. umoriti ga; a eden zarotnikov, vzne-mirjan od svoje vesti, ja naznanil predsedniku nevarnost, ki mu je pretila, in ob enem tudi imena tovarišev. Prijeli so jih in razven Corneja, ki so ga pregnali, so bili na smrt obsojenk
Zdaj je vladal dolgo časa mir v deželi.
L. 1875 meseca, maja je doživel Garcia Moreno zopetno volitev za predsednika republike. V tretje
je dosegel to čast. Volitev je bila veljavna vsled ; sklepa narodnega zbora. Njegovi nasprotniki mu 1 niso mogli postaviti nobenega protikandidata, ker je bil preveč ljudstvi» zua». TriCefcrtiae glasov je dobil, j Zakaj pa je bil Garcia pri ljudstvu tako pri-I ljubljen?
Na to je odgoVor:
V Ekvadoru je bilo treba vse popraviti: on je vse popravil. Prevstrojil je cerkev in armado, ustanovil kadetsko šolo po vzgledu one v Saint-Cyru, vpeljal boljše puške, zboljšal poduk vojakov; vodit je spretno vse državne reči in zadeve, zatiral nerede ter zaprl jim vrata, da se niso mogli vrniti.
Pred njim ni bilo niti jedne velike ceste' v celem Ekvadoru; Garcia. Moreno je začel delati eno 600 kilometrov dolgo —• in koliko cestorodov je bilo treba v andijskih dolinah napraviti ! Pa dela so enaka onim iz rimskih časov. Njemu se ima zahvaliti Ekvador za železnice, telegrafe itd.
Sezidal je bolnišnice, sam je njih vodstva nadzoroval ter je večkrat prišel notri, ne da bi se bil napovedal.
Nekega dne so se mu gobovi pritožili zaradi hrane; pride, vsede se k nesrečnikom, je ž njimi in ukaže, da se jim hrana zboljša.
Veliko je storil za javni poduk, mnogo šol je vstanovil Sezidal je politehniko, akademijo ved, zvezdarno* v Quitu, ki je bila najimenitnejša na . s vetu, ker Quito leži 3000 metrov nad morjem.
Belgija. Slavnostij dijaških in telovadnih društev v Nancy-ju udeleži se tudi več Belgijcev. Plamanci so pa odtočno proti tej udeležitvi, ker so pri tej slavnosti Nemci izključeni. Izstopili bodo baje iz vseb društev, katera se udeleže slavnostij v Nancy ju. Posebno se Samski dijaki prizadevajo pregovoriti svoje tovariše, naj ne hodijo v Francijo. Iz tega se )asno vidi, da velik del belgijskega prebivalstva ni posebno navdušen za Francijo.
Anglija. Na Irskem bode hud volilni boj mej parneliti in protiparneliti. Za parnelite agituje močno Parnellov brat. Ta mož po volilnih shodih posebno hudo zabavlja proti Gladstonu, katerega bi rad naslikal za največjega sovražnika irskega naroda. Parnelite bode pri volitvi seveda podpirala vlada. Vzlic temu je pričakovati, da jih ne bode dosti voljenih.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. junija.
(Slovenska pravna terminologija.) Društvo „Pravnik" si je stavilo nalog, da sostavi nemško-slovenski terminologijski slovar. V ta namen so društveuiki iz državnih takoaikov in deželnega zakonika izpisali več tisoč pravnih besed. Da se to gradivo pregleda in uredi, prosilo je društvo pravosodnega ministra grofa Schonborna, naj jednemu predlaganih sodnih uradnikov dovoli šestmesečni dopust. Minister je v ta namen dovolil šestmesečni dopust g. dr. J. Ba b n i ku , c. kr. sodišča pri« stavu v Logatcu.
(Dolenjski železnici.) Iz Kočevja se poroča, da se je tam dne 30. maja ob 9. uri dopoldne slovesno pričelo delo.
(„Glasbena Matica") napravi Gallus-ov koncert v torek, dne 14. junija t. 1, ob 8. uri zvečer v redutni dvorani. Prihodnja skušnja je v petek, dne 3. junija t. 1.
(„Glasbene Matico") odbor priredi jutri v četrtek dnč 2. junija t. I. popoldne z gojenci glasbene gole vsako leto običajni izlet na Drenikov vrh.
(„Rudeči križ".) Ker adnji občni zbor ni bil sklepčen, bode prihodnji občni zbor patriotičnega gospejnega pomočnega društva z& Kranjsko v petek dne 3. junija ob 11. uri dopoludne t stanovanju društvene načelnice na Auerspergovem trgu št. 5, III. nadstropje. Uljndno so povabljeni vsi društveni člani.
(Slovstvo.) Privatni docent na graški tehniški višji šoli, g. dr. E. Kramer, naš rojak, izdal je lansko leto strokovnjaško knjigo pod naslovom : „ B a k t e r i o 1 o g i j a v svoji zvezi s kmetijstvom in kmetijsko - tehniškimi obrti." Knjigo založila je bukvama Karoi Gerold & Sohn na Dunaju ter bila pri nas in v inozemstvu jako ugodno sprejeta, kar najbolj dokazuje, ker se je pred kratkim prevela na laški jezik. Prevel jo je dr. Carlo la Marea, založila. „Tipografu de Montecassino" v Rimu , naslov jej j«: La batterio-logia nei suoi rapporti con 1'agricoltura e le indu-strie agrarie pel Dr. Ernesto Kramer, privato - do-cento nello scuola tecnica superiore in Graz. Ver-
sione italiana del Carlo la Marea, con note e qiunte dell' autpre e del traduttore e con figure intercalate nel testo,
(„Zaveza slovenskih učiteljskih društev".) Četrta skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" bode o Binkoštih v Kranju. Vspored: I. V. soboto, dne 4. junija: Ob 5. uri 18 minut pop0-ludne prihod v Kranj in potem takoj seja upravnega odbora v mestni dvorani ter pevska vaja v čitalnici. Ob 8. zvečer v čitalničnih prostorih: Slavnostna beseda v proslavo tristoletnice rojstva J. A. Komenskega. Vspored: 1. Titi: „Ouvertura po slovanskih napevih", svira vojaška godba. 2. Dr. G. Ipavic: „Zavezna", unisono s spremljevanjem orkestra. 3. Slavnostni govor, govori nadučitelj F. Praprotntk. 4. Zajer Duet in finale tr opere „Nikola Zrinjski", svira vojaška godba. 5. 8. Gregorčič: „Vrlemu možu", deklamuje gospica Ana Osana. 6. Leibold: „Hrvatski dom", potpouri, svira vojaška godba. 7. Ivanovici: „Rumenske pesmi", valček, svira vojaška godba. 8. Fr. G. : „Tri noči", deklamuje gospica Ihan Oman. 9. Dr. G. Ipavic : „Ob rojstveni tristoletnici J. A. Komenskega", moški zbor. 10. Filipovsky: „Chant du Rossignol (slav-čeva pesem), koncertna polka, svira vojaška godba. 11. Borbieri : Ouvertura k operi „Perdita", svira vojaška godba. 12. Sebek: „Zbor dervišev", orijen-talski prizor, svira vojaška godba. 13. Krili : „Fin de Siècle", humoristična kadrilja, svira vojaška godba. 14. Sochor: „Thea-Polka", svira vojaška godba. 15. Gleisner: „Gazela", hitra polka, svira vojaška godba. — Vstopnina za osebo 50 kr., za obitelj 1 gld. 20 kr. Pri besedi sodeluje vojaška godba 17. pešpolka. — II. V nedeljo, dne 5. junij». Od 7. do 9. ure zjutraj posvetovanje Slomšekovega odseka in odsekov za vrtnarstvo in za učila v čitalničnih prostorih. Tvrdka „Houdek & Herwert" poslala bode dve svoji zbirki fizikalnih aparatov na ogled. — Ob 9. uri dopoludne zborovanje delegatov v mestni dvorani. — Ob 10. uri dopoludne glavni zbor v čitalniških prostorih po vsporedu, kakor ga bode določila delegacija. — Ob polu 2. uri popoludne banket pri gospodu Pet. Majerju. — Eventualno posvetovanje navedenih odsekov in ogledovanje kranjskega mesta. — III. V ponedeljek, dne 6. junija. Ob 7. uri 33 minut zjutraj izlet na Bled.
(Pri občinskih volitvah) na Homcu j*> izvoljen županom Jurij V a v p o t i č . svetovalca sta Josip Grašič io Fr. Rode. — V Mošnjah je izvoljen županom Andrej J u r g e 1 e iz Spod. Otoka, svetovalci so J. Finžgar z Brezij, J. Cvenkelj iz Ljub-nega in J. Rozman iz Prapreč.
(Izpred porotnega sodišča.) Pri drugi obravnavi v ponedeljek je bil zatožen mizar Janez Kuha r iz Zagorja hudodelstva uboja. S svojo ženo je bil namreč v vednem prepiru. Dné 20. marca t. I. se je žena. zopet napila, Kuhar io j,e v jezi z nožem močno ranil ter jo pustil ležati. Drugi dan je ženska umrla. Porotniki so s 7 proti 5 glasovom
• zan;kali stavljeno vprašanje in sodišče je Kuharja I oprostilo. — Včeraj je bil 70letoi Primož Burjak iz Horjula zaradi posilstva obsojen na 5 let težke ječe, poostrene s postom; 18letni hlapec Gregor Vrhovec iz Horjula ztradi posiluosti ua 15 mesecev težke ječe, poostrene s postom.
Raznoterosti.
Ravno tako je napravil medicinsko fakulteto in poklical za njo profesorje iz Montpellier-ja na Francoskem. Še jetnikov ni pozabil. Njegov kazenski sestav sme biti vzor za vse dežele. Spremenil je namreč ječe v šole in delarne, da bi zboljšal osodo notri bivajočih. Včasih se je mudil' cele dneve v teh žalostnih prostorih.
Da bi jetnike izpodbujal, jim je obljubil prostost, ako se poboljšajo. Konec leta se je podal v ječe z ministri in vojaškimi dostojanstveniki ter bil pričujoč pri skušnjah; tu pa tam je še sam „stare učence" izpraševal. Tako se je mogel človek prepričati, da so se oni nesrečneži počasi poboljšali. Vsako leto so napredovali.
Ko se je Garcia prepričal o njih napredku, pohvalil jih je, nekatere obdaroval, nekaterim kazen prikrajšal, nekatere oprostil.
Jetniki so solze prelivali, ker niso mogli umeti, kako se more predsednik republike do njih ponižati in prizadevali so si, da so se te milosti vredne ska-zali. Sad takih dobrih del je. bil: hudodelcev število se je krčilo, tako, da jih je bilo čez nekaj let le 50 v ječah glavneg» mest*
Predno je Gttrcia vlado nastopil, je bila državna blagajna, močno zadolžena. Garcia Moreno je znal tako gospodariti, da je poplačal vos državni dolg, ne da bi bil davke zvišah. Za svoje stavbe ni potreboval posojila.
Pa ni bil zadovoljen samo s tem, da je po-
pravil, kar je preteklost zadolžila, skrbel je tudi za prihodnjost. V 6 letih so se dohodki podvojili.
„Vzgledi vlečejo", pravi pregovor; o tem je . bi| Garcia trdno prepričan. V šestih letih svojega delovanja ni hotel poraibiti ne enega krajcarja dvo-rovine za svojo osebo: eno polovico je daroval državnemu zakladu in drugo je porabil za dobra dela v vzgled vsem uradnikom.
Poslušajmo naslednji dogodek, ki priča o njegovem značaju:
„Njegova gospa, krepostna senora Rosa Asca-subi ga je opozorila, ko je bil prvič izvoljen za predsednika republike, da mora povabiti k banketu ministre, diplomate in druge dostojanstvenike. On ji odgovori, da mu tega njegovi dohodki ne dovoljujejo. Gospa ga zavrne s tem, da bo vse stroške sama plačala in mu res dil 500 pijastrov (1500 mark) z opombo, da naj nikar ne štedi ž njimi.
Garcia Moreno je šel z napolnjeno mošnjo v bolnišnico, naročil za bolnike dobro kosilo ter poskrbel z» njihove potrebe. Ko pride- domov, vpraša ga gospa njegova, ali je imel zadosti denarja.
„Mislil sem si", smehljajoč se odgovori, da bo dobra, jed bolje dišala, bolnikom kakor gospodi. Nesel sem torej denarje v bolnišnico, kjer so me zagotovili, da se more izvrstna pqjedina. z» 500 pijastrov napraviti."
Spisek P. Berthe-ja, iz katerega smo pripove-datio posneli, je poln takih dogodeb. (Roneo slždi.)
—	Brodovja evropskih držav. Po najnovejšem izkazu ima Nemčija 730 častuikot, 14.400 pomorščakov, 33 oklopnic, 31 drugih ladij in 139 torpedovk; Anglija 1898 častnikov, 39.15Š pomorščakov. 80 oklopnic, 286 drntih ladij, 157 torpedovk; Francija 1986 častnikov, 36.671 pomorščakov, 62 oklopnic, 160 dnnih ladij, 202 torpedovki; Italija 576 Častnikov, 20.650 pomorščakov, 23 oklopnic, 70 druzih ladij, 145 torpedovk; Avstrija 586 častnikov, 11.899 pomorščakov, 19 oklopnic, 31 druzih ladij, 57 torpedovk; Rusija 1264 častnikov, 38.000 pomorščakov, 55 oklopnic, 62 druzih ladij; Ziedinjene države severne Amerike 1027 častnikov, 7500 pomorščakov, 25 oklopnic, 96 druzih ladij in 4 torpedovke.
—	Lep župan. Ko je prišel prestolonaslednik saksonsko-meiningški v Bakarešt. bifi so h kosilu povabljeni razni dostojanstveniki, mej njirti tudi župan stolnega mesta Orbescu. Mož pa se ga je pa pošteno navlekel, začel razgrajati, peti, končno se je zvrnil pod mizo. Drugi dan je objavil zdravniško spričevalo, da vina ne sme poskusiti, sicer 89 mu takoj vrti po glavi.
—	Strašna misel. Vodnik: Na tem-le mestu je tak odmev, da se vsaka beseda čuje sedemkrat. — Hribolazec: Strašno, ko bi na tem le mestu moja žena regljala nad mano.
Telegrami.
Dunaj, 1. junija. Del rumunske depu-i tacije je zjutraj odpotoval. Vodja deputacije, dr. Katiu, je opoldne izročil načelniku kabinetne pisarne, Braunu, v nemškem, madjar-skem in rumunskem jeziku sestavljeno spomenico Eumunov.
Praga, 81. maja. Staročeški listi poročajo, tla bode dne 12. junija v Kolinu shod staročeških veljakov; povabljeni so moravski Staročehi in tudi zmernejši Mlado-čehi. Razgovarjali se bodo o načinu, kako bi se zjedinili Staro- in Mladočehi.
Praga, 1. junija. V rudniku za srebro pri Pfibramu je nastal ogenj. Zjutraj do 4. ure so izvlekli 12 mrtvih in 20 živih. Zaradi omotičnih plinov so nekaj časa ustavili rešilna dela; ogenj so zadušili.
London, 31. maja. Iz Bombaja se poroča, da je zadnje tedne v Srinagaru umrlo čez 1600 oseb za kolero.
Umrli »«>;
28. maja. Anton Gustin, korporal, 22 let, Pred kosamo št. 4, se- je- ustrelil.
V b olnišnici: 28. maja Valentin Tavčar, gostačev sin, 8 let, jetika. — Barbara Keršne, gostija, 72 let, marasmus.
Tujci.
30. maja.
Pri Mali&u: Priski, Freiberger, Kaiser, trgovci; Fischer; vitez Banizza; Fanti; Goldenzweig, inženei; Kral, Lob, poto-valca, z Dunaja. — Brock, poročnik, iz Pulja. — Sebenikar iz Rakeka. — Obreza z Vrhnike. — Schnabl s soprogo, Baun-bosckek in Miacola iz Trsta. — Peternel, Schumi in Mebus, potovalci, iz Prage. — Btischbaum iz Brna. — Fiirth, trgovec, iz Budejeric.
Pri Suma: Boskovic, Heimayer, trgovca,- Pesendorfer; Blau, potovalec, z Dunaja. — Kunčič, kamnoseški mojster, iz Zagreba. — Sovan s soproge iz Št. Jerneja. — Lunaček iz Sevnice. — Lunaček iz Travnika. — Werli iz Cirknice. — Zupane, farni oskrbnik, iz Polšnika. — Jerše, župnik, iz Do-bovca. — Garilovič iz Petrinje. — Fischer, trgovec, iz Budimpešte. — Krauser iz Boglara. — Biichler, trgovec, iz Siska.
Pri Jrtinrm kolodvoru: Rmblinger, stavbeni podjetnik; Theodor, inžemlr, z Dunaja. — Löchling, zasebnik, iz Celja. — Dedem, trgovec, iz Brez. — Goreč, iupnift, iz Intre.
—	Zeppitz iz Kragujevea. — Ritpnik, ključar,, iz Borovelj.
Pri bavarskem dvoru: Korž it Logatca.
Pri avstrijskem earu: Otlflčič, potovalec, iz Trsta.
—	Rosek iz Kranj». — Suscher, trgovec, s soprogo, s Krke.
—	Pintar s soprogo iz Olrknice. — Heiling s soprogo z Gor. Štajerskega.
Pri Yirantu: Verhoväek, trgovec, z nečakinjo, iz Trebnjega. — Dolenc, ravnatelj, z Grma.
Luskina voda in ,Esprii-Bérénice'.
Ima svojstev, ki zabranjujejo, da ne izpadejo lasje, ko bi se po vnanje na to vplivalo. To se doseže s tem, da se lasišče cisti, varuje bolezni, zabranjuje napravo luskin, lasem odpravlja tolščo in odpravlja kisline, ki nastajajo s potom. — Vsak večer predno se gré spat, pomoči se lasišče s to luskino vodo in zjutraj, ko se je lasišče skrbno izčesalo, udrgne se „Esprit-Bérénice", ki krepča lasne korenine. — Enkrat na mesec naj se pa lasje in lasišče z mlačno vodo, v kateri je boraks raztopljen, umi-jejo in potem večkrat s toplo vodo splaknejo. — Raztopi naj 50 gramov boraksa v litru tople vode.
Steklenica luskine vode 60 kr. Steklenica „Esprit-Bérénice 40 kr.
Picoolijeva lekarna „Pri angelju"
-v L jiil>lj«ini, Dunajsku cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (266)
koooooooooooooooo«
iK*
Primerno darilce!
Kalan:
ü m
slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
w II. zvezek
izšel je ravnokar ter se dobiva v „Katol. Bukvami" in Tiskarni komad po 20 kr.. po pošti 23 kr.
Primerno darilce. ""^ff
» i»
Vremensko sporočilo.
Javna zahvala.
Srednja temperatura 18-5", za 16" nad normaloin
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" sklenilo ie v svoji seji dn6 29. t. m. izreči najtoplejšo zahvalo vsem onim rodoljubom, ki so pripomogli. da se je vrtna veselica dne 22. t. m. sijaino izvršila v korist „Narodnemu domu" v Ljub-Iiani. V prvi vrsti zahvaliti se nam je najiskreneje g. dr. Beniaminu Ipavcu za orkestrovanie pesmi „Na Preširnovem domu", dalje vrlim damam, gg. pevcem Iv. M e d e u u , A. P u c i -barju in A. S tam carju, darovateljem pridevkov in pomnoženemu odboru.
Slava vsem skupaj!
V Ljubljani, dne 31. maja 1892.
ODBOR.
I ci sí»)
Ker se prične žetev, c. kr. priv. vzajemna zavarovalnica
zoper požar V Gradcu vse p. n. gospode kmetovalce vljudno opozoruje, da zavaruje ona zraven hiš ill VSakteiega pohištva , Strojev, Živine itd. tudi
m pal in
po mogočno ugodnih pogodbah.
Dotična vprašanja se vljudno vselej razjasnijo v zavarovalničnih pisarnah (Gradec, Sackstrasse št. 20), pri zastopništvu v Ljubljani (pisarna v društveni hiši na Marije Terezije cesti št. 2,
pritlično, tik veže), kakor tudi pri vsakem okrajnem zastopniku, kjer se tudi zavarovalne ponudbe sprejemajo.

(Ponatis se ne plačuje.)
275 1
glede stavbe hiše „Hranilnega in posojilnega društva" (posojilnice) v Ptuji.
Podrlo bode se poso.ilničuo poslopje v Fiorjanskih ul cah	Št.	3 v Ptuji (prej BraČko) in potem sez dalo uo*o dvonad^rouno poslopje. Oddajo se sledeča dela:
1.	Težaška in zidarska dela.......proračuujena	na	16320 gld.
2.	Kamnoseška dela.......... -	„	675 „
3.	Tesarska dela........... „	„	3680 „
4.	Mizarska, ključarska. glažarska in mazarska dela -	„	4870 „
5.	Kleparska dela........... „	„	380 „
6 Lončarska dela (peči)........ „	„	750 „
7.	Malarska dela........... „ „ 520 „
8.	Podiranje hiše...........proračunjeno na 980 .
Skupaj . 28175 gld.
Navedena dela oddala bodo se potom ofVrta posamezno ali pa tudi skupaj in se ponudniki vabijo, da pismene ponudbe v pisarni „Hranilnega in posojilnega društva" v Ptuji do 10. junija t. 1. ob 12. uri dopoldne
vlož'jo.
Redno kolekovanemu ofVrtu (ponudbi) ima se priložiti 5% vadij prora-čunjenega zneska in se imajo oferti tako sestaviti, da se ponudba pri posameznih kategorijah (delah) vstavbe v odstotkih izrazi.
Proračun in stavbinski pogoji so na razpolago v pisarni „Hranilnega in posojiluega društva" v Ptuji od 30. maja t. l. naprej.
V PTUJI, dne 24. maia 1892.
IS a z p r o d a j a
270 3-2
,.Hranilno in posojilno društvo v Ptuji".
f Pozor!
rt
a>
rt

rt
k Pozor!
(29) 39
T prodajalnici
Andr. Druškoviča
v lijubljaiii,
Mestni trg št. 9/1©
dobiva se po najnižji ceni
KSrnajboljša inodrobela poste-"*B k len j en a pioščevinasta ^^
rrkuhinjska posoda^
Tu dobiva se tudi vsakovrstno hiino in kuhinjsko orodje po najnižii ceni.
S tem ponuja se p. n. gospodinjam, prečast. duhovščini, gostilničarjem, pred-
stojuištvom bolnišnic itd. najboliša prilika svojo h šoo in kuhursiio orodje do ceni spopolniti ali pa si oo*o omisliti.
Cele kuhinjske oprave za neveste
od gld. 15-— dO gld. 200"— Vnanja naročila izvrše se takoj.
xî t rt |> o .i d z tí 21
»
13 u n a j 8 k a 1>
orza.

Dne 1. junija.
Papirna renta 5%, davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100......
95 gld 75 kr.
95 112 100 1000 322 119 9 ö
58
45 80 90
30 48', 67 47'
Dne 31. maja.
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska papirna renta 5%......
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . I 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/» *
Kreditne srečke. 100 gld.......
St. Genois srečke. 40 eld. . ....
kr
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld.	25
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld........63	„	—	,
Windiscbgraezove srečke, 20 gld..........—	.	—	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	155	„	50	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2895	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	88	„	25	„
Papirni rubelj . . ...............1	„	261/»,
Laških lir 100 ....................46	„	—	„
imenjarnična delniška ,miiJMVUAI družba na Dunaju,
ja.iAMAtvVAt J Wollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnein listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
»•" Razna naročila Izvrši se najtočnejc.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike proplnaoljske z&dolžnloe. 4',% zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4',% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podrui-niče njene.
Državna dobrodelna loterija.
Žrebanje dn6 23. junija.
Glavni dobitek 60.000 gld.
v 4% ogerskih zemljiščnoodveznih obligacijah.
1 srečka gld. 2'-; 2 srečki le gld. 360; 5 srečk le gld 8'— ; 10 srečk le gld. 17'—.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odgovorni renik Ignacij Žitnik.