11. avgusta tehnični pregled Rebernic, dva dni kasneje odprtje V četrtek naj bi poštni voz prispel do Dunaja ... Roberto Bolle, slavni baletnik je s svojimi prijatelji-plesalci spet navdušil občinstvo, tokrat v vili Manin /M0 Primorski Zdravica zgrenkim priokusom Sara Sternad Včerajšnji je bil za Prosek velik dan. Dan, ko so zapečatil izredno pomemben dosežek za italijansko pa tudi domače vinogradništvo, dan priznanja zaščitene oznake porekla vina Prosecco DOC, ki ga bodo odslej proizvajali izključno na medregijskem vinorodnem območju, ki gre od Milj do okvirno Trevisa, se pravi na območju devetih pokrajin Veneta in Furlanije-Julijske krajine. V zameno za tržno izkoriščanje bogate proseške znamke so tržaški vinogradniki s Kmečko zvezo na čelu deželi in državi postavili nekaj pogojev, ki bi omogočili v prvi vrsti razvojne možnosti domačemu vinogradništvu oz. kmetijstvu. Od oblasti pričakujejo predvsem prepotrebno poenostavljenje birokratskih ovir, se pravi urbanističnih in naravovarstvenih norm, ki hudo dušijo kmete, pa tudi obnovo Tržaškega brega, uresničitev Centra za promocijo DOC Prosecco na Proseku in izvedbo ukrepov za razvoj kmetijstva, turizma in okolja na Krasu. Po včerajšnjem slavju so sedaj na potezi deželni oziroma državni upravitelji, ki morajo dokazati, da jim je usoda tega vinorodnega območja pri srcu in da ne bodo pozabili dane obljube. Pomemben in prazničen dan: tak bi lahko bil v polni meri, ko bi ga ne skazila »pozabljivost«. Slovenske besede namreč na proseškem slavju ni bilo slišati, z izjemo ministra Zaie, ki je navzoče pozdravil z »Dober dan!«. Ker je šlo tudi za praznik kraških vinogradnikov, bi bilo nedvomno prav, če bi jim na uradnem delu slavja dali besedo. Toliko bolj, ker je minister popoldan preživel na slovenskih kmetijah ... dnevnik TOREK, 4. AVGUSTA 2009_ Št. 183 (19.582) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste O- 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € IRAN - Vrhovni verski vodja Ali Hamenej odobril njegovo izvolitev za predsednika Ahmadinedžad potrjen ob bojkotu opozicije Policija preprečila demonstracijo Musavijevih privržencev PROSEK - Včeraj popoldne na parkirišču sredi vasi Minister za kmetijstvo Zaia krstil vino Prosecco DOC PROSEK - Italijanski minister za kmetijstvo Luca Zaia je včeraj v prestolnici novega medregijskega območja DOC posadil sadiko sorte glera in tako uradno krstil zaščiteno znamko vina Prosecco DOC. Žal ni bilo na uradnem slavju slišati slovenske besede, zaradi česar so se vnele polemike. V družbi deželnih in občinskih upraviteljev ter predstavnikov Kmečke zveze je minister nato obiskale praprovska sirarja Daria Zi-dariča in vinarja Benjamina Zidariča. Na 6. strani TEHERAN - Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je včeraj uradno potrdil drugi štiriletni predsedniški mandat Mahmuda Ah-madinedžada, medtem ko se je država znašla v primežu napetih političnih razmer po volitvah. Ahmadi-nedžad bo na položaj pred parlamentom zaprisegel v sredo. Včerajšnje slovesnosti se niso udeležili nekateri vidni predstavniki opozicije, med drugim ni bilo poraženega predsedniškega kandidata in vodje opozicije Mira Hoseina Musavija, policija pa je preprečila protest njegovih privržencev v Teheranu. Na 11. strani Nov okrajni glavar v Velikovcu, nov predsednik šolskega sveta v Celovcu Na 3. strani V Štandrežu bodo zgradili nov kanalizacijski sistem Na 13. strani V Gorici potekala šesta Športna šola Na 13. strani Fabio Ruzzier srebrn na veteranskem SP Na 17. strani SLOVENIJA - HRVAŠKA Kosorjeva upa v deblokado pogajanj z EU ZAGREB - Hrvaška premier-ka Jadranka Kosor je na začetku včerajšnje seje vlade dejala, da pričakuje umik slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU v dogled-nem času. "Verjamem, da do takrat ne bo minilo veliko časa," je izjavila Kosorjeva, ki je poudarila, da bodo pogovori, ki sta jih imela s Pahorjem, pripeljali do deblokade hrvaških pogajanj.Sicer pa je včeraj hrvaški Nacional pisal tudi o tem, da naj bi Hrvaška že v kratkem umaknila sporne dokumente, zaradi katere je prišlo do slovenske blokade. Na 2. strani ITALIJA - Fini Poziv vladi, naj spoštuje parlament RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je vlado pozval, naj dosledneje spoštuje pristojnosti parlamenta. Nanašal se je na vse pogostejšo prakso, po kateri vlada izda zakonski odlok, med obravnavo v parlamentu pa predstavi maksiamandma (v bistvu nov odlok) z zahtevo po zaupnici. Na tak način parlament nima prave možnosti, da bi zadevni zakonski ukrep obravnaval. Fini je napovedal, da bo sklical odbor za poslovnik poslanske zbornice za iskanje ustreznih rešitev. Na 5. strani Popravljamo avtomobile in avtodome vseh znamk Meritve emisij izpušnih plinov motorjev (t.i. Bollino Blu) ENZO POOBLAŠČENA FORD DELAVNICA Opčine - Bazoviška ul. /Via di Basovizza 60 tel. in fax 040 214618 enzo.carli@autofficinaenzo.com - www.autofficinaenzo.com Arkadia Hrana in vse za živali Biološka linija Akvaristika Indijanska obrtniška dela Ponudba za pse Hill's Adult Mantenance 15 kg 45,90 € Ponudba za mucke Royal Canin Fit 32 ¿^H 10kg + 2kg gratis ^ ca,nor 49,90€ Hill's Mantenance, razni okusi ^Wt:i5,00€ Proseška ulica 33, Opčine (TS) tel./fax 040 213345 2 Torek, 4. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - HRVAŠKA - Hrvaška pristopna pogajanja z Evropsko unijo Jadranka Kosor pričakuje umik slovenske blokade Do tega naj bi prišlo v doglednem času - Ali Zagreb umika sporne dokumente? ZAGREB - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je na začetku včerajšnje seje vlade dejala, da pričakuje umik slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU v doglednem času. "Verjamem, da do takrat ne bo minilo veliko časa," je izjavila Kosorjeva, ki je poudarila, da bodo pogovori, ki sta jih imela s Pahorjem, pripeljali do deblokade hrvaških pogajanj. Kot je še izpostavila, o podrobnostih njunih pogovorov ne bo spregovorila v javnosti, ker bo držala obljubo, ki jo je dala Pahorju na petkovih pogovorih na Trakošcanu. V pogovoru z novinarji po vladni seji pa je Kosorjeva napovedala še, da se bodo do konca avgusta dogovorili za novo srečanje, na katerem pa pričakuje bistvene premike. Poudarila je še, da je Hrvaška doslej izpolnila 80 odstotkov dela na poti v EU ter da je izpolnila več kot 60 meril za odpiranje in zapiranje pogajalskih poglavij. Izrazila je upanje, da bo Zagreb takoj po umiku slovenske blokade odprl devet in zaprl enako število pogajalskih poglavij. Tudi sicer je hrvaška vlada včeraj obravnavala večinoma projekte, ki jih namerava izpeljati v sodelovanju z EU, govorila pa je tudi o zakonih, ki jih je uskladila z evropsko zakonodajo. Včeraj se je v zvezi s slovensko-hrva-škim sporom spet oglasil tudi hrvaški predsednik Stipe Mesic, ki je znova predlagal, da bi spor glede meje s Slovenijo "začasno zamrznili", ker sta se obe strani vkopali v lastne argumente. O tem je govoril na otoku Šolta, kjer so ga razglasili za častnega občana. Mesic je omenjeno začasno rešitev spora s Slovenijo primerjal z začasnim urejanjem spora o Prevlaki med Hrvaško in Črno goro. Potem pa naj bi po Mesicevih besedah Zagreb in Ljubljana, ko bosta pripravljena, končno rešitev poiskala na mednarodni arbitraži. Ponovil je tudi, da zameri Sloveniji, ker je postavila ovire Hrvaški pri njenem vključevanju v EU, čeprav Hrvaška ni delala težav Sloveniji, ko je ona vstopala v EU. Dejal je še, da je treba poiskati izhodno strategijo za slovensko blokado na ta način, da nihče ne bo prizadet. Spomnil je na pogovore bivših hrvaških in slovenskih voditeljev Franja Tudma-na ter Milana Kučana in Janeza Drnovška o načinih, da bi Slovenija uresničila svoje željo po izhodu na odprto morje. "Sedaj pa je to eskaliralo na način, da Slovenija zahteva teritorialni stik z odprtim morjem", je Mesiceve izjave povzela Hina. Včerajšnji Nacional pa piše, da naj bi hrvaška vlada kmalu začela umikati sporne dokumente, ki jih je predložila v pristopnih pogajanjih z EU in za katere Lju- bljana trdi, da prejudicirajo rešitev spora o meji. Nacional poudarja, da je to glavna posledica petkovega srečanja slovenskega premiera Boruta Pahorja in hrvaške pre-mierke Jadranke Kosor v Trakošcanu. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi Slovenija potem umaknila blokado hrvaških pogajanj z EU, nadaljuje zagrebški tednik. "Gre za kompromisno rešitev, saj je Hrvaška odstopila od stališča, da lahko le Evropska unija določi, kateri dokumenti prejudicirajo mejo, in bo v veliki meri sprejela slovenske ocene, kateri dokumenti so sporni," piše Nacional. Dodaja, da bi morala Slovenija v zameno odstopiti od stališča, da blokade hrvaških pristopnih pogajanj ne bo umaknila, dokler ne bo dosežena končna rešitev spora o meji. Takšen dogovor bi omogočil Hrvaški nadaljevanje pogajanj z EU, končna rešitev spora pa bo dosežena po arbitraži, izpostavlja tednik. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so v zvezi s tem dejali, da medijskih špekulacij ne morejo komentirati, »medijska ugibanja« pa so zavrnili tudi v Zagrebu. (STA) Slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor sta bila po petkovem srečanju na gradu Trakoščan precej optimistična ansa GOSPODARSTVO - Nov poziv zainteresiranim vlagateljem Sod: Dosedanji predlogi ne zagotavljajo rešitve za Muro LJUBLJANA - Upravni odbor Slovenske odškodninske družbe (Sod) je ugotovil, da doslej podani predlogi, tudi predlog družbe GSA, ne zagotavljajo celovite rešitve za Muro. "Zainteresirano, strokovno in investicijsko javnost" poziva, naj morebitne nove predloge pošlje do 17. avgusta. Sod bo TUDI zagotovil manjkajoči del plač za julij in avgust. Upravni odbor Slovenske odškodninske družbe se je na včerajšnji seji v Ljubljani seznanil z dosedanjimi predlogi in aktivnostmi v zvezi z reševanjem Mure in pri tem obravnaval tudi predlog, ki ga je podala družba GSA Joca Pečečnika. Ta je svoj predlog minuli petek sicer že umaknil. Upravni odbor je "ugotovil, da noben od predlogov ne zagotavlja celovite rešitve problematike družbe Mura oziroma skupine Mura", so po seji sporočili iz Soda. Ugotovili so tudi, da Sod "kljub samo 12,23-odstot- Joc Pečečnik nem kapitalskem deležu v družbi Mura edini izmed delničarjev aktivno sodeluje pri reševanju problematike Mure". "Obstoječa lastniška struktura v Muri ne omogoča Sodu zagotovitve zadovoljivega nadzora nad poslovanjem Mure, zato upravni odbor podpira aktivnosti vodstva Soda, usmerjene v reševanje problematike po principu 'nova Mura' - preko ene ali več hčerinskih družb ali povsem nove družbe," so zapisali. UO je vodstvu Soda naložil, naj nadaljuje aktivno iskanje rešitve, ki bo zagotovila ohranitev največjega možnega števila produktivnih delovnih mest, pri tem pa mora biti pri projektu "nova Mura" zagotovljen maksimalen nadzor Soda nad sredstvi, ki jih bo vložil v projekt. poleg tega je upravni odbor Soda pozval zainteresirano, strokovno in investicijsko javnost, da morebitne predloge reševanja problematike Mure posreduje na Sod najkasneje do 17. avgusta. "Sod bo upošteval le predloge, ki bodo podkrepljeni z aktivnim poslovnim in finančnim sodelovanjem," pravijo, pri tem pa pričakujejo, da bodo prizadevanja Soda ustrezno podprle tudi druge institucije države in lokalne skupnosti. Sod tudi poziva vodstvo Mure, naj stori vse potrebno za zagotovitev pogojev za zagon in izvedbo projekta "nova Mura". Po seji so tudi sporočili, da bo Sod zagotovil manjkajoči del plač družbi Mura za julij in avgust. (STA) Anketa Delo Maga: Pahor za večino ni izpolnil pričakovanj LJUBLJANA - Po mnenju 66 odstotkov vprašanih v anketi Delo Maga predsednik slovenske vlade Borut Pahor ni izpolnil pričakovanj. Da jih je izpolnil, je prepričanih dobrih 31 odstotkov vprašanih, večina (55 odstotkov) jih meni, da je kadrovska politika Pahor-jeve vlade neustrezna, medtem ko je v nasprotno prepričanih 22 odstotkov vprašanih. Dobrih 60 odstotkov vprašanih meni, da znotraj SD nastajajo konflikti zaradi kadrovske politike, dobrim 37 odstotkom vprašanih pa to ni znano. Med tistimi, ki podpirajo koalicijo, jih je s Pahorjem zadovoljnih 54 odstotkov, nezadovoljnih pa 44 odstotkov. Med tistimi, ki bi volili SD, jih je s Pahorjevim delom zadovoljnih 73 odstotkov. Anketo je za Delo Mag opravilo Delo Stik, Delov oddelek za tržne raziskave. Anketiranje je bilo opravljeno 30. julija na vzorcu 238 odraslih slovenskih državljanov. V Sloveniji 141 primerov okužbe z novo gripo LJUBLJANA - V nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) so včeraj potrdili še pet primerov okužbe z novim virusom gripe A (H1N1). Gre za štiri ženske in moškega, ki so kazali znake, značilne za tovrstno okužbo. V Sloveniji je tako doslej potrjenih 141 primerov okužbe, medtem ko je bilo 637 vzorcev negativnih. Poleg tega je bilo včeraj laboratorijsko pregledanih še 23 drugih vzorcev, ki pa so negativni. Novi virus gripe A (H1N1), ki so ga konec aprila odkrili v Mehiki, se je hitro razširil na vse celine sveta. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija v začetku junija razglasila pandemijo. Tudi v Sloveniji se v zadnjih mesecih srečujejo s pojavom novega virusa gripe in budno spremljajo razvoj bolezni. Prvi primer v Sloveniji je bil uradno potrjen 19. junija. Pri Lastovu utonil Slovenec DUBROVNIK - Pri otoku Lastovo na jugu Hrvaške se je v nedeljo zjutraj med podvodnim športnim ribolovom utopil 39-letni slovenski državljan. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica hrvaške policijske uprave dubrovniško-ne-retvanske županije, Marija Gjenero, se je Slovenec skupaj s še tremi prijatelji okoli 7.45 odpravil na podvodni športni ribolov. Potapljali so se v bližini otočka Kopište jugozahodno od Lastova. Med potopom so njegovi prijatelji opazili, da je Slovenec na površini morja in da ne daje znakov življenja. Že med prevozom na Lastovo so ga oživljali, vendar brez uspeha. SEŽANA - Naložba vredna 2,7 milijona evrov Že prihodnje leto izobraževalni podcenter za usposabljanje gasilcev SEŽANA - Ministrstvo za obrambo ter Uprava za zaščito in reševanje (UZR) gradita v sežanskem Zavodu za gasilno in reševalno službo (ZGRS) izobraževalni podcenter za usposabljanje gasilcev in pripadnikov drugih služb za zaščito in reševanje. Prednostno se bodo posvetili varstvu pred požari v naravnem okolju, saj je Kras med požarno najbolj ogroženimi območji v državi. Naložba bo stala 2,7 milijona evrov, dela pa bodo zaključili spomladi prihodnje leto. Zamisel, da bi v Sežani zagotovili dodatne zmogljivosti za Izobraževalni center za zaščito in reševanje Ig pri Ljubljani, se je porodila pred nekaj leti, ko so iskali rešitev za vse večjo prostorsko stisko omenjenega centra, na drugi strani pa so se v Sežani po ukinitvi civilnega služenja vojaškega roka soočili z vprašanjem zapolnitve nastanitvenih zmogljivosti v ZGRS. Tako je dozorela odločitev, da se prostore ZGRS nameni izobraževanju gasilcev in drugih pripadnikov služb za zaščito in reševanje. Z gradnjo so končno pričeli maja letos. Do srede avgusta naj bi najprej zaključili nove prostore za potrebe ZGRS, potem pa bodo gradbena dela nadaljevali na nastanitvenem objektu. V njem bodo dvo- in triposteljne sobe s skupaj 60 ležišči. V isti stavbi bodo tudi pisarne za vodstvo centra, učilnice in kabineti. Nazadnje bodo porušili obstoječo kuhinjo in na istem mestu postavili novo, ki jo bodo nadgradili z učilnicami. Zaključek gradbenih posegov je predviden do maja prihodnje leto. Po letu 2010 pa je v načrtu še izgradnja vadbenih objektov in poligonov. »Načrti so že pripravljeni in če bo pravočasno zagotovljen tudi denar, bi bil poligon lahko nared do leta 2015,« je povedal direktor ZGRS Igor Bole.S prvimi seminarji v novem podcentru naj bi pričeli v jeseni 2010, izvajali pa bodo program, ki je vezan na požare v naravnem okolju za poklic gasilec, gašenje požarov s pomočjo helikopterjev in v naravnem okolju, delo z motorno žago, hidravličnimi dvigalom in vlečnimi vitli. Ob gasilcih in civilni zaščiti naj bi se usposabljali še pripadniki Slovenske vojske, gozdarji in železničarji. »V ZGRS se že veselimo novih prostorov. Ti bodo nad garažami, kar pomeni, da se bo skrajšal čas za intervencijo. Kar pa zadeva upravljanje in oskrbo s hrano, upamo, da bomo te naloge še naprej opravljali v ZGRS. V novem podcentru naj bi zaposlili osem do deset novih ljudi, je pojasnil Bole. Svoje gradbene načrte pa ima na območju Zavoda za gasilno in reševalno službo tudi občina Sežana. Ta namerava na zemljišču ob spodnjem dvorišču postaviti novo dvonadstropno stavbo za potrebe prostovoljnega gasilskega društva Sežana. Gasilci bodo dobili štiri garaže in svoje prostore, pod isto streho pa bodo še Kraška gasilska zveza, območje združenje Rdečega križa, jamarska reševalna služba, radioamaterji in veterani. Po načrtih naj bi stavbo postavili v letu 2011. Dodajmo še to, da v Sežani v zadnjih nekaj letih v sodelovanju z izobraževalnim centrom Ig že izvajajo nekatere seminarje - usposabljanja gasilcev za gašenje požarov v zaprtih prostorih (tako imenovani hot fire training ali vroči trening), za delo z motorno žago, ki jo gasilci uporabljajo pri reševanju poškodovanih v različnih nesrečah, izvajajo pa tudi tečaj specialnosti - gašenje požara v naravi. Irena Cunja NOVA ANKETA - Na www.primorski.eu Superenalotto? Je tudi vas zajela mrzlica in sanjate o milijonski zmagi? TRST - Od včeraj vas na naslovu www.primorski.eu čaka novo anketno vprašanje, ki je vezano na najbolj aktualno italijansko »mrzlico«: kako pogosto igrate Superenalotto? Medtem pa vam posredujemo rezultate ankete o plažah ...kjer je presenetljivo zmagal odgovor nikamor! Obiskovalce spletne strani smo namreč spraševali, na katero plažo zahajajo v prostem času ...in iz dogovorov je očitno, da jim kopanje ni posebno pri srcu. Vsaj ne na plažah, ki smo jih vključili v svojo anketo. Na katero plažo najraje zahajate, ko imate nekaj prostega časa? 4% 21% 14% 9% 7% 7% 4% 0% 2% 3% 29% 14 - Milje \61 - Sesljan I 42 - Križ 27 - Nabrežina 23 - Barkovlje 22 - Grljan 14 - Gradež 7 - Ausonia I g »Pedočin« www.primorski.eu — T 9 - Marina julija 69 - Nikamor / ALPE-JADRAN Torek, 4. avgusta 2009 3 KOROŠKA - Pomembne mejnjave tudi za slovensko manjšino v Celovcu in Velikovcu Nov predsednik šolskega sveta in nov okrajni glavar Oba sodita v krog BZO - Ebnerja je težko oceniti, Klosch pozitivno o Slovencih na Koroškem CELOVEC - Na Koroškem je z začetkom meseca avgusta prišlo do sprememb na dveh tudi za slovensko manjšino pomembnih položajih: deželni šolski svet je dobil novega predsednika, največji dvojezični okraj Ve-likovec pa novega glavarja. Na oba položaja sta bili imenovani oz. izvoljeni osebi, ki sta blizu vladajočemu Zavezništvu deželnega glavarja Dorflerja BZO ali celo njena člana. Medtem ko je predsednika deželnega šolskega sveta težko oceniti, se je novi velikovški okrajni glavar dokaj pozitivno izrekel glede slovenske manjšine. Na položaj poslujočega predsednika Deželnega šolskega sveta za Koroško je bil po odhodu Claudie Egger, ki je postala okrajna glavarka v Šentvidu ob Glini, izvoljen Walter Ebner iz vrst BZO. Proti Ebnerju sta v kolegiju deželnega šolskega sveta, ki je razporejen po moči strank tako kakor deželni zbor, glasovala le oba zelena predstavnika. Soglasno pa je bil kot podpredsednik potrjen RudolfAltersberger iz socialdemokratske stranke (SPO). V Velikovcu pa je nastopil službo novi okrajni glavar Gert Klosch. V prvi oceni o svoji novi funkciji je dejal, da je to zanj izziv, tudi zaradi dejstva, ker nastopa službo v dvojezičnem okraju. Med drugim je tudi ugotovil, da občuti slovensko narodno skupnost kot obogatitev. Klosch, ki je nasledil dosedanjo provizorično imenovano okrajno glavarko Christine Hammerschlag, je v pogovoru za koroške medije med drugim v zvezi s slovensko manjšino in slovenščino menil, da ima razumevanje zato, da se neka manjšina »bolj glasno artikulira«. Ugotovil je še, da se bo vsekakor trudil za dobre odnose s slovensko narodno skupnostjo in napovedal, da bo na vloge oz. prošnje v slovenščini odgovarjal tudi v jeziku manjšine. Ivan Lukan Rudolf Altersberger iz socialdemokratske stranke, ki je naklonjen slovenski manjšini, je bil soglasno potrjen za podpredsednika deželnega šolskega sveta VIŠARJE - Iz zamejstva, izseljenstva in Slovenije Več kot dva tisoč slovenskih vernikov na tradicionalnem romanju treh Slovenij ŽABNICE - Več kot dva tisoč slovenskih vernikov iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva se je v nedeljo na Višarjah udeležilo 21. romanja treh Slovenij v organizaciji Rafaelove družbe in Zveze evropskih izseljenskih duhovnikov. V osrednjem predavanju je etnolog in sociolog Silvester Gabršček svoje razmišljanje o sedanjem času in položaju Slovencev v njem umestil v prostor in podal kratko zgodovino Višarij. "Končno smo v Evropi, oziroma Evropa je odkrila, da smo tu in od nekdaj smo njen sestavni del na tem zelo pomembnem in občutljivem stičišču med evropskim severom in jugom, vzhodom in zahodom." je nadaljeval Gabršček. Ob tem se je vprašal, "kje so naše meje, sedaj ko meja ni več". "Upravičeno je tudi vprašanje, ali so bile meje odstranjene zgolj zaradi lažjega pretakanja kapitala in povečanega trga? Obljubljano 'nebeško kraljestvo na Zemlji brez Boga - t.j. brez krščanskih vrednot - tiste 'duše', ki je Evropi v stoletjih dajalo življenje in oblikovalo njeno prepoznavno istovetnost, je z vsesplošno gospodarsko krizo pričelo kazati svoje pravo obličje," je še menil Gabršček, ki je poudaril, da "zakonitosti liberalnega trga vse bolj prodirajo v najgloblje pore osebnega, družinskega, narodovega in civilza-cijskega načina življenja". Govornik se je dotaknil tudi težavnega boja za narodne pravice in slovenski jezik na Koroškem in v Beneški Sloveniji. Zdi se, je dejal, kot da ne bi vedeli, kaj naj storimo s svojo domovino. "Le pokončna osebnostna in kulturna drža nas delata prepoznavne in enakopravne partnerje v zboru evropskih narodov, kjer ima vsak svojo nenadomestljivo vlogo, kjer ni več razlik med Rimljani, Grki in Judi, zaradi številčnosti, gospodarske moči in bogatejše zgodovinske preteklosti posameznih narodov in jih dela za pomembnejše in vrednejše," je še poudaril Gabršček. Slovesno mašo je v Marijnini cerkvi daroval koprski pomožni škof Jurij Bizjak, ki se je v pridigi zahvalil vsem Slovencem, ki so pripomogli, da imamo danes svojo državo, da smo enakopraven narod v EU in svetu. Na Višarjah je bil po maši tudi kulturni program, v imenu ministra za Slovence v svetu in zamejstvu Boštjana Žel-ša pa je prisotne pozdravil predstavnik Urada RS za Slovence po svetu in v zamejstvu Rudi Merljak. Že v soboto pa so se na Višarjah končali 2. Višarski dnevi mladih, ki so ob Marijinem svetišču združili letos mlade z vseh celin. Srečanja na Višarjah se je tudi letos udeležilo veliko slovenskih vernikov Videmski karabinjerji zaplenili lažna bio jajca VIDEM - Posebni oddelek Nas vi-demskih karabinjerjev je odkril trgovino z biološkimi jajci, pri katerih je neko furlansko podjetje, ki je zašlo v krizo, datum zapadlosti pomaknilo precej naprej. Zaradi suma sodelovanja pri goljufiji so sodstvu prijavili štiri osebe, zasegli pa so tudi tri tisoč jajc, napravo za embaliranje in prostor, kjer so jajca pripravljali za distribucijo. Del jajc so zasegli v skladišču podjetja v Avianu, del pa na trgu v Mestrah. Vrednost zaseženih jajc in ostalega so ocenili na milijon in pol evrov. Podjetje, ki je že nekaj mesec v težavah, lahko tedensko pošlje na trg 700 tisoč jajc. Karabinjerji so ugotovili, da je podjetje na trg pošiljalo jajca neznanega izvora s popravljenim datumom zapadlosti. Ponaredili so tudi identifikacijske kode, tako da je izgledalo, da jajca prihajajo iz bioloških valilnic. Iz vodstva vsedržavne zveze Col-diretti so v zvezi z akcijo videm-skih karabinjerjev sporočili, da ta samo potrjuje potrebo o strogem nadzoru morebitnih goljufij pri proizvodnji in prodaji živil. Leta 2008 so se goljufije na tem področju v primerjavi z letom prej povečale kar za 32 odstotkov. Karabinjerji so lani tako opravili kar 27.633 kontrol in zaplenili za 159 milijonov evrov hrane in pijače. Pri tem so tudi aretirali precej ljudi. največ, in sicer 41, s področja proizvodnje in distribucije olj ter maščob, 6 oseb so aretirali v restavracijah, 2 pa v živinorejskih obratih in predelavi mesa. Na progi Zagreb-Split znova stekel železniški promet ZAGREB - Hrvaške železnice so po devetih dneh znova odprle progo Zagreb-Split na odseku med Perkovicem in Splitom, ki je bil zaprt od nesreče nagibnega vlaka. V nesreči je umrlo šest ljudi, 55 jih je bilo ranjenih. Po doslej zbranih podatkih naj bi bila za nesrečo vlaka kriva neprimerna uporaba protipožarnega sredstva, ki so ga delavci nanesli na tire. Zaradi tega vlak pri vožnji po klancu navzdol proti Splitu ni mogel zavirati in je iztiril. Odsek proge so za tovorni promet odprli v nedeljo zvečer, včeraj zjutraj pa je iz hrvaške prestolnice proti Splitu stekel tudi potniški promet. Z vlakom na pot proti Splitu so krenili tudi člani uprave holdinga Hrvaških železnic, ki so želeli s tem simbolično pozvati potnike, naj tudi oni potujejo z vlakom. LADJEDELNIŠTVO - Podpisami pogodbi v skupni vrednosti 250 milijonov evrov Fincantieri prejel pomembni naročili od vojaških mornaric iz emiratov in Indije TRST - Ladjedelniški koncern Fincantieri je pridobil nova pomembna naročila od tujih vojaških mornaric. Za mornarico Združenih arabskih emiratov bodo v koncernovih ladjedelnicah zgradili korveto, za indijsko vojaško mornarico pa oskr-bovalno-logistično ladjo (fleet tanker). Obe vojaški ladji, v skupni vrednosti 250 milijonov evrov, bodo zgradili v italijanskih ladjedelnicah. Proejkt Abu Dhabi class za korveto, katere predaja je predvidena v začetku leta 2011, je bil razvit iz projekta Cigala Ful-gosi, na osnovi katerega so bille zgrajene štiri enote razreda co-mandanti za italijansko vojaško mornarico. Pogodba z vojaško mornarico Združenih arabskih emiratov, ki vsebuje opcijo za enako ladjo dvojčico, obsega tudi dobavo logistične podpore in izurjenje posadke. Bojno opremo korvete bo dobavila koncer-nova hčerinska družba Selex Sistemi Integrati. Indijska mornarica pa je uporabila opcijo iz pogodbe, ki jo je s Fincantierijem podpisala leta 2008, in tako naročila drugo oskrbovalno ladjo za vojaško flotiljo. Predaja ladje je predvidena v drugi polovici leta 2011, njeno dvojčico, ki je v izgradnji, pa bodo indijskemu naročniku predali konec prihodnjega leta. »Ti pomembni naročili predstavljata za našo skupino pomenljiv signal oživitve izvoza vojaškega sektorja, ki je še toliko pomembnejši v tem obdobju krize. Hkrati pa tudi potrjujeta pravilnost naše strateške odločitve, da razvijamo vse ladjedelniške sektorje,« je naročili komentiral pooblaščeni upravitelj koncer-na Fincantieri Giuseppe Bono. 4 Torek, 4. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Podpora Rima italijanski manjšini Miro Kocjan_ Ne bi bilo res, če bi napisali, da v odnosih med Slovenijo in Hrvaško ni sprememb. Srečanje med dvema predsednikoma vlade zgovorno priča, da je le zapihala nova sapa ali vsaj sapica, in da je naloga, da se reši mejno vprašanje med dvema državama že neodložljiva. Evropa je že spregovorila dovolj jasno, da je to predvsem vprašanje, ki ga državi morata rešiti bilateralno, predstavniki dveh držav, sodeč po novejših znamenjih, pa so to zdaj nesporno tudi ugotovili. Tudi novejši mednarodni pogovori, recimo obisk slovenskega zunanjega ministra v ZDA, opozarjajo na to pot. Tudi na Hrvaško so opazni pritiski za bilateralno rešitev. Čedalje bolj je jasno, da je področje, na katerem živimo, še kako važno, če ne kar bistveno za pričetek reševanje vsega, kar sodi v jugozahodno Evropo. To je eno. Drugo je, da sta se sogovornika tokrat, za razliko od prejšnjih primerov, pogovarjala sproščeno, domala prijateljsko. V Trakoščanu sta se, kakor je očitno, predstavnika dveh držav dogovorila o okvirih, kako rešiti mejna vprašanja, Kosorjeva je priznala, da sta začela uporabljati »drugačen« jezik, Pahor pa je s svoje strani dejal, da bo vprašanje rešeno do konca tega leta in sicer v smislu, da bo Hrvaška lahko sprejeta v Evropsko unijo, seveda ob tem da bo odpravljeno tudi mejno vprašanje. Skratka, nastopilo je stanje, ki ga lahko označimo, kot obvezo, da se naredi konec temu sporu. Istrsko časopisje enotno piše tudi v naslovih, da so sedaj »obrnili stran bilateralnih odnosov«. Zanimivo je, da so na Hrvaškem že bolj redki članki o tem, da vlada Jadranke Kosor ne bo imela dolgega življenja, opazno pa je tudi, da v glavnem ne vsebujejo več fraz nacionalistične retorike. Skratka, korak naprej je storjen. Napočil je trenutek, ko mora stopiti v akcijo tako imenovana tiha diplomacija (iz osebnih izkušenj vem, da ta lahko meritorno odpravlja zaplete) in pričeti postavljati pike na i. Nič ni nerešljivega berem v nekem zagrebškem komentarju. Zgovoren je tudi naslov »Trakoščan pomeni novi začetek«. Mednarodno je bilo srečanje v Tra-koščanu sprejeto z olajšanjem. Seveda je na dlani, da »tiha diplomacija« ne bo prezrla vitalnih koristi dveh držav, toda bistvena je nova politična klima, upajmo, z dolgoročnim vplivom. Problematika v zvezi z uplinje-valnikom na tržaškem področju je, kakor je bilo pričakovati, sredi »nizke polemike« med Italijo in Slovenijo, kakor navajajo določeni krogi. Rim bo poslal Sloveniji vse potrebne podatke, hkrati pa, trdijo tudi istrski časniki, pričakuje od Ljubljane informacije o pripravah za večjo zmogljivost krške nuklearke, pri čemer je Italija zainteresirana za sodelovanje. Kakorkoli, Slovenija za zdaj nasprotuje načrtu za uplinjevalnik v ža-veljskem zalivu tako, da so odnosi med dvema državama »hladno prijateljski«. Nekateri istrski mediji razen tega odkrito opozarjajo na politiko sosedne Italije, ki očitno namerava igrati kar vidno, če ne kar vodilno vlogo v politiki na Balkanu. Ne gre pozabiti, da je zunanji minister Frattini že navrgel zamisel o srečanju predsednikov vlad držav nekdanje Jugoslavije in sploh bal-kansko-donavskega področja, da bi preučili integracijske možnosti v tem delu Evrope. V krogih Italijanske unije pa so z zadovoljstvom sprejeli novico o »številnih pobudah« italijanskega zunanjega ministrstva in seveda Ljudske univerze v Trstu o določanju sredstev za italijansko manjšino. Te dni so namreč v Rimu podpisali konvencijo, po kateri bo manjšina prejela od zunanjega ministrstva neposredno blizu 2.950.760 evrov, prek tržaške univerze pa 2.130.500 evrov. Seveda so sredstva specifično namenjena potrebam, denimo ureditvi otroškega vrtca v Loši-nju, prenovi liceja na Reki, nabavi šolskega avtobusa v Piranu in drugem. Na vrsti bo tudi obnova sedeža Italijanske unije v Splitu, prav tako sedeža v Viži-nadi, urejanju grobišč poučnim izletom posameznih italijanskih šol. Predsednik izvršnega odbora Maurizio Tremul je izrekel zadovoljstvo, češ, sredstva so tokrat odobrili in namenili že tri mesece pred običajnim rokom. V Rimu so se predstavniki Unije sešli tudi z novim direktorjem evropske generalne direkcije v zunanjem ministrstvu, veleposlanikom Mariom Bovo. Bova namerava v kratkem obiskati predstavnike manjšine v slovenskem in hrvaškem delu Istre. Manjšinsko časopisje poudarja, da je Rim namenil manjšini nad pet milijonov evrov. V zvezi z odkupom Kolonela (Radenska, Delo, Večer, Laško in drugo) s strani Vittoria Ceranija manjšinski mediji poročajo na veliko. Med drugim celo v smislu »Slovenski dragulji« v rokah nekega Tržačana. »La voce del po-polo« navaja med drugim, da namerava Cerani menda prenesti sedež firme »Iniziative Generali« kar v Ljubljano. Časnik pohvalno piše o Ceraniju češ, da je sposoben menedžer, da razpolaga z obilnim kapitalom in da ga tudi smelo investira. Omenjene novice objavljajo tudi drugi časniki v Istri. V Rovinju pa se začenjajo Dnevi italijanskega filma, kar bo trajalo teden dni. To je že sedma edicija, tokrat pa so na vrsti zlasti filmi Luigija Comen-cinija, ki se je v Italiji kar 40 let ukvarjal z režijo. V Voloski zraven Opatije pa vlagajo napore, da bi kraj turistično še bolj zaslovel. V ta namen nameravajo specializirati nekatere trgovine (zlasti ribarnice), razen tega pa, s pomočjo občine, tudi urediti, da bi nekatera gostišča opremili s sodobnimi terasami seveda s pogledom na morje. Voloska naj bi postala, pravijo, desna roka Opatije. V Kopru, kakor je znano, so prikazali in razložili nekdanji koprski načrt seveda z okoliškim zidovjem. Gre za »karto«, ki jo je pripravil Giacomo Fino, to pa že pred 390-timi leti. To je nepopisno vredno odkritje, ki ga je prikazalo društvo »Histria«, tiskovno konferenco o tem odkritju pa sta imela zgodovinar Salvator Žitko, ki je tudi avtor zadevne publikacije in Dejan Krmac, tajnik društva. V Grožnjanu pa bo od 6. do 13. avgusta renomirano srečanje »bobnarjev« iz raznih krajev sveta. Gre za osebnosti, ki so prejele že vrste oskarjev za glasbo (to so tako imenovani grammyji), prišli pa bodo tudi iz Združenih držav in Velike Britanije, kjer so bobnarji tako rekoč doma. Zraven bo v Grožnjanu tudi Mike Haid, ki je že tradicionalni gost, je pa tudi urednik revije »Modern Drummer Magazine«. V Valah pri Pulju, kjer je župan Edi Pastrovicchio, pa bodo imeli posebno noč, ki je že tradicionalna. Zanimivo je, da je to občina, ki sicer ni velika, se pa že vsa leta odlikuje po tem kako bogato financira kulturo, pa tudi šole. Kot primer kaže navesti, da bo občina letos nabavila šolske knjige za učence osnovnih šol, razen tega pa bo finančno poskrbela tudi za otroke, ki bodo prvo leto obiskali otroški vrtec. Glede kulture pa je menda dovolj omeniti predstavo »Last Minute Opez jazz Festival«, ki bo tudi letos pod pokroviteljstvom občine. Iz predsedstva kvarnerske regije pa so sporočili, da bodo poskrbeli za ureditev planinske koče na Snežniku. Seveda opozarjajo, da je treba razlikovati, saj je pravi Snežnik v Sloveniji, hrvaški pa je nekoliko nižji. Avtor ureditve koče je arhitekt Ivan Jurič. O tem, da bi bilo treba urediti ta objekt je govor že nekaj let, zdaj pa je napočil čas za prenovo. Regija je prispevala 500 tisoč kun, objekt pa bo sodil v Narodni park Risnjak. Koča bo vsega 15 metrov nižje od vrha Snežnika, bo pa na višini 1506 metrov nad morjem. Gre, na-glašajo, za ureditve ali pa kar gradnjo koč na vrhovih, ki obkrožajo Reko. JEZIK NA OBROBJU V zadnjih tednih obravnavani primeri v italijanskem duhu napisanih povedi niso bili vzeti le iz dnevnega in periodičnega tiska, ampak tudi iz knjig, ki so jih izdale slovenske založbe v Italiji. Preden obtožimo te založbe, prepričani, da so imele vse možnosti, da bi dale tekste lektorirati, se moramo pozanimati, kje tičijo vzroki za tako pisanje. Odkrili jih bomo kar nekaj. Medtem ko vsaka založba v republiki Sloveniji vztraja pri lektoriranju in so tudi vsi avtorji na to pripravljeni, (čeprav ne vedno brez sporov) je v Trstu in Gorici precej drugače. Zaradi pomanjkljivega znanja slovenskega jezika se nekaterim avtorjem zdi, da bi vsak popravek spremenil pomen tistega, kar so hoteli povedati. Zato ne dovolijo nobenih popravkov. Eden takih primerov je bila samozaložniška izdaja Bazoviški spomenik Vekoslava Špangerja (l. 1965). Kljub opozorilom nekoga, kateremu je pokazal rokopis, je vztrajal pri vsakem svojem stavku. Po njegovi smrti je l. 1986 izšla lektorirana druga izdaja. Kolikšna je razlika med njima, se lahko prepriča vsak, ki primerja obe izdaji. Za marsikaterega našega pisca bi bili koristno študijsko branje. Ko gre za pomembne strokovne tekste in avtor ne dovoli popravkov, popustijo »zamejske« založbe. Rezultat so v prejšnjih prispevkih citirane povedi. Včasih se zgodi, da avtor nekatere lektorjeve popravke upošteva, nekaterih pa ne. Kritika leti na nič krivega lektorja. Take so vsebinsko odlične, a jezikovno pomanjkljive knjige o pomorstvu in ribništvu. Izhajajo pa tako v Trstu kakor tudi v Gorici knjjige v zelo dobri slovenščini, na kar so založbe lahko upravičeno ponosne. Jezik v knjigah je odraz jezika v dnevnem tisku in v periodiki, kjer so ob dobro napisanih člankih jezikovno pomanjkljivi in tudi popolnoma nesprejemljivi. Edina rešitev, da pridemo do boljših tekstov, je zavzetost vsakega posameznega pisca, dopisnika, urednika, politika in družbenega delavca, katerih naloga naj bo jezikovno izpopolnjevanje, nenehno učenje in prilagajanje jezika matici, vsaj kolikor je to mogoče. Kdor piše, bi moral imeti pri sebi vse potrebne pripomočke: Pravopis, Slovar slovenskega knjižnega jezika in dvojezične slovarje. Poleg dragih Šlen-čevih slovarjev so v prodaji tudi manjši slovarji in priročniki, ki so res »večkrat« (kakor je bilo zapisano 16. junija t.l.) po- manjkljivi in slabi, vendar so med njimi tudi častne izjeme. Zanichellijev slovar Sloveno compatto, ki ima v eni knjigi slovensko italijanski in italijansko slovenski del, postaja od izdaje do izdaje bogatejši, upošteva pa tudi marsikatero našo prevajalsko stisko. Najnovejša izdaja nosi letnico 2009. Za konec pa še praktičen nasvet glede poenotenja z osrednjo Slovenijo. Pretirana vestnost v slovenjenju splošno uveljavljenih tujk ni vedno hvalevredna. Medtem ko v Sloveniji dosledno pišejo o transparentnem poslovanju in transparentnosti, se v »tumej-stvu« uporabljata prozornost in prozorno poslovanje. Težko si zamišljamo, da sta politika in poslovanje podobna prozorni lepo očiščeni šipi, saj prozoren in transparenten tudi po imenu nista enaka. Pomensko sta transparent-nosti bližja pregleden in preglednost. S.L. PISMA UREDNIŠTVU Komu koristi polemika o Mirjam Muženič Spoštovano uredništvo! Polemika, ki že nekaj tednov poteka na straneh vašega dnevnika o novinarki Mirjam Muženič, se nikakor noče umiriti. Ne poznam »zločinov«, za katere je kriva gospa Muženič in oceno za njeno delo prepuščam tistemu, ki je za to poklican. Vendar je kljub temu osupljiva rezkost, ki se kaže do nekoga, ki se 15 let posveča komunikaciji med slovensko manjšino v Italiji in matično Slovenijo in je tarča stalnih napadov ravno predstavnikov omenjene manjšine, za katero se v zadnjem času ne more reči, da v Italiji preživlja posebej uspešno obdobje. Komu torej koristi vse to? Svoj prispevek bom zaključila s poudarkom, da je spoštovanje svobode izražanja steber družbe v omikani in demokratični državi. In z zadovoljstvom se spominjam podobe mojega moža, deželnega svetnika Furlanije-Julijske krajine in predstavnika Slovenske skupnosti dr. Mirka Špacapana, kot jo je z nekaj besedami ustvarila gospa Muženič, ki je o njem govorila kot o človeku, ki je aktiven na političnem, kulturnem in družbenem področju ter je vedno pripravljen na pogovor v dobro družbe, italijanskih in slovenskih novinarjev ter vsakega političnega tabora. Toda to je že vprašanje stila... Prisrčen pozdrav, dr. Mauela Quaranta Špacapan Statut tržaške pokrajine Ko je generalni vladni komisar za Tržaško ozemlje Giovanni Palamara raztegnil z odlokom št. 81 z dne 24. marca 1956 veljavnost zakona št. 122 z dne 8. marca 1951 o volitvah pokrajinskih svetov na Tržaško ozemlje, je izpustil kratek stavek, ki določa, da nobena občina v pokrajini ne sme imeti več kot polovico sedežev v pokrajinskem svetu. Ukrep je bil k očitno naperjen proti slovenski manjšini, ker je omejeval možnost izvolitve svetovalcev v okoliških občinah, kjer je bilo slovensko prebivalstvo v večini. Tako je občina Trst izvolila 21 svetovalcev, pet okoliških občin pa le 3 svetovalce. To protizakonito in protiustavno stanje se je ohranilo do leta 1995, ko je Ustavno sodišče v razsodbi št. 375 z dne 13.-25. julija 1995 razsodilo, da je odlok generalnega vladnega komisarja št. 81 z dne 24. marca 1956 ustavno nezakonit. Od naslednjih volitev je polovica pokrajinskih svetovalcev izvoljena v občini Trst, druga polovica pa v okoliških občinah. Od revolucionarne razsodbe Ustavnega sodišča št. 28 iz leta 1982 velja pravilo, da varstvo jezikovnih manjšin ni področje, za katero ima zakonodajno pristojnost samo državni parlament, temveč temeljno načelo ustave, ki ga morajo upoštevati vsi organi, ki so pristojni za izdajanje predpisov. Od občin in pokrajin, ki izdajajo pravilnike in statute do avtonomnih pokrajin in dežel, ki izdajajo poleg pravilnikov tudi zakone. Zdi se, da je bilo in je še močno zaželeno, da se v avtonomni deželi Furlani-ji - Julijski Benečiji tega ne upošteva. Po tem, kar je bilo mogoče brati v Primorskem dnevniku z dne 30. julija 2009, se zdi,da še vedno ni volje, da bi Statut tržaške pokrajine zagotovil slovenski jezikovni in narodni manjšini vsaj tisto raven varstva, ki jo je Ustavno sodišče opredelilo v razsodbah št. 28 iz leta 1982, št. 62 iz leta 1992 in št. 15 iz leta 1996 z izrazom »tutela minima«. Formulacije so blede in ohlapne, kot za nalašč za omejevalna tolmačenja. Ustavno sodišče je v razsodbi št. 15 iz leta 1996 zapisalo, da iz ustavnih določb izhaja dolžnost, da se vedno išče to, kar je samo opredelilo z izrazom »tutela mini-ma«, ki mora biti neposredno operativna, odtegnjena političnim špekulacijam, in jo je mogoče neposredno ugotoviti z ustavnim tolmačenjem pravnega reda, z ovrednotenjem vseh obstoječih predpisov, ki so uporabni za dosego namena, ki ga dolo- Nlfi ča ustava. To pomeni za varstvo jezikovnih manjšin. S tega vidika je zanimiva in poučna primerjava med deželnima statutoma Tridentinske-Južne Tirolske in Furlanije-Julijske Benečije. Prvi ima že od leta 1948 drugi člen statuta s sledečim besedilom: »Nella regione e riconosciuta parita di di-ritti ai cittadini, qualunque sia il gruppo linguistico al quale appartengono, e sono salvaguardate le rispettive caratteristiche etniche e culturali«. Druga ima od leta 1963 tretji člen statuta z izredno podobnim besedilom: »Nella regione e ricono-sciuta parita di diritti e di trattamento a tutti i cittadini, qualunque sia il gruppo linguistico al quale appartengono, con la salvaguardia delle rispettive caratteristiche etniche e culturali«. Za dodatek »e di trat-tamento« je mogoče domnevati, da je do njega prišlo na osnovi Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954, ki v 2. členu določa: »The members of the Yugoslav ethnic group in the area administered by Italy and the members of the Italian ethnic group in the area administered by Yugoslavia shall enjoy equality of rights and treatment with the other inhabitants of the two areas«. Ker je Ustavno sodišče v razsodbi št. 15 iz leta 1996 razsodilo, da je z ratifikacijo Osimske pogodbe z dne 10. novembra 1975 raven varstva, ki jo predvideva Posebni statut z dne 5. oktobra 1954, postala gotovo sestavni del pravnega reda italijanske države (»certamente parte del vigente ordinamento naziona-le«), je pokrajinski svet dolžen jasno in nedvoumno zagotoviti enakopravno rabo slovenskega jezika v stikih med pripadniki slovenske manjšine in pokrajinsko upravo. Samo Pahor STAREJSI PRIIMKI NA TRŽAŠKEM Rubije Pred nekaj tedni sem obravnaval starejše priimke vasi Brišče. Ker je omemba vasi Rubije povzročila nekaj vznemirjenja med bralci, bom skušal tokrat nekoliko boljše uokviriti zadevo. Lokacija: opustela vas Rubije, katere ostanki so še vidni, je ležala nedaleč od Križa in Brišč v smeri proti Sa-matorci in Šempolaju. Na njenih ruševinah ni zrasla nobena nova vas. Župnija: v 17.stol. sta na tem področju obstajali samo openska in šti-vanska župnija (fara). Pod opensko župnijo (tržaško škofijo) je spadala ka-planija Sv.Križ, ki je od 1657 oz. 1658 imela lastne matične knjige krščenih in umrlih (poroke pa so vpisovali na Op-činah). Leta 1663 je zabeležen krst Marine, hčerke Jurija in Marine Pertot, leta 1674 pa Ivana, sina Štefana in Magdalene Pertot iz Rubij. Velika štivanska župnija, ki je pripadala goriški škofiji, pa je imela več podružnic, med temi tudi vikariat Šempolaj, ki je imel tudi lastne matične knjige (krstno od 1651, poročno od 1688 in umrlih od 1661). Šest starejših knjig je po letu 1979 izginilo neznano kam ( nimata jih niti župnija niti goriška škofija), tako da je ostala samo prva knjiga umrlih (1661-1703). Tu sta tu- di zabeleženi smrti Andreja Jurčinovi-ča (1662) in Ivana Pertota (1672) iz Ru-bij. Omenjeni zapisi so za zdaj edini znani o zadnjih letih obstoja vasi, puščajo pa dvom, v katero kaplanijo/vika-riat, župnijo in škofijo je spadala. Mogoče bi najdba izgubljenih šempolajskih knjig lahko razblinila kak dvom. Prebivalstvo: po podatkih iz raznih virov lahko sklepamo, da se je vsaj del njenega prebivalstva preselil v Briš-če, saj so nekateri priimki isti, predvsem Čuk, ki ga ne najdemo v nobenem od bližnjih vasi in zaselkov. Marko Oblak / RADIO IN TV SPORED Torek, 4. avgusta 2009 5 POLITIKA - Vlada upoštevala pripombe predsednika republike Napolitano podpisal odlok in hkrati popravke k odloku Predsednik poslanske zbornice Fini vlado pozval k doslednejšemu spoštovanju parlamenta RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj podpisal uzakonitev spornega zakonskega odloka proti gospodarski krizi, ki ga je vlada izdala 1. julija in ga je parlament dokončno potrdil v soboto, hkrati pa je podpisal drugi zakonski odlok, ki ga je vlada izdala 1. avgusta z namenom, da bi popravila nekatera določila prvega odloka. Vlada je spremenila nekatere norme, ki zadevajo računsko sodišče, pristojnosti ministra za okolje in davčne olajšave za vrnitev ilegalno izvoženih kapi-talov. Poleg tega je predsednik vade Silvio Berlusconi formalno izjavil, da bo davek na zlate rezerve Banke Italije, ki ga predvideva odlok s 1. julija, stopil v veljavo le po ustreznem mnenju same italijanske narodne banke in Evropske centralne banke. Napolitano je namreč to postavil kot pogoj za razglasitev uzakonjenega odloka. Sicer pa je bila vlada včeraj deležna tudi drugega »poduka« v zvezi s svojimi zakonskimi pobudami. Za to je poskrbel predsednik poslanske zbornice Gian- franco Fini. V intervjuju za satelitski kanal spodnjega doma parlamenta je vlado pozval, naj dosledneje spoštuje pristojnosti zakonodajne oblasti. Nanašal se je na vse pogostejšo prakso, po kateri vlada izda zakonski odlok, med obravnavo v parlamentu pa predstavi maksiamand-ma (v bistvu nov odlok) z zahtevo po zaupnici. Na tak način parlament nima prave možnosti, da bi zadevni zakonski ukrep obravnaval. Fini je opozoril, da problem ni nov, saj se postavlja že dve ali celo tri zakonodajne dobe. Vsekakor pa ga je po njegovem treba rešiti. V ta namen namerava v doglednem času sklicati odbor za poslovnik poslanske zbornice. »Ministrski svet mora vedeti, da v parlamentu nihče ne namerava omejevati pravico in dolžnost, ki ju ima vladna večina, da vlada. Po drugi strani pa nihče v vladi ne sme misliti, da se lahko izogne soočenju s parlamentom ter mu s tem jemlje pravico, da obravnava, spreminja, odobri ali zavrže vladne ukrepe, kot to predvideva ustava,« je dejal Fini. Giorgio Napolitano ansa Gianfranco Fini ansa DOGOVOR Z ABI Odlog pri kreditih za mala podjetja MILAN - Banke bodo na podlagi podpisanega dogovora med italijanskim bančnim in industrijskim združenjem omogočile malim in srednje velikim podjetjem, ki pred krizo niso imela finančnih težav, da odložijo poplačilo posojil za eno leto. Dogovor se nanaša na podjetja z manj kot 250 zaposlenimi in manj kot 50 milijonov evrov letnega prometa ter se zaradi svetovne krize soočajo z začasnimi finančnimi težavami, so pojasnili v bančnem združenju Abi. Gospodarski minister Giulio Tremonti pravi, da je ta dogovor, ki bo veljal do junija 2010, prava rešilna bilka za zaradi krize prizadeta podjetja. Italija se tekom aktualne svetovne gospodarske krize nahaja v globoki recesiji, ki močno udarja posebej po malih in srednje velikih podjetjih. Po vladnih napovedih naj bi se italijansko gospodarstvo letos skrčilo za 5,2 odstotka. BOLOGNA - Ob 29-letnici atentata, ki je zahteval 85 mrtvih Protestniki preprečili ministru Bondiju nastop na slovesnosti BOLOGNA - Skupina udeležencev nedeljske spominske svečanosti ob 29-letnici pokola na železniški postaji v Bologni je tako izžvižgala ministra za kulturne dobrine Sandra Bondi-ja, da je moral prekiniti svoj nastop na slovesnosti. Bondi je nekajkrat skušal nadaljevati z branjem napisanega besedila, a se je naposled moral vdati pred hrupom protestnikov. Ministru so izrazili solidarnost predstavniki vladne večine in opozicije, ki so poudarili, da politična nestrpnost ne spada k omikani počastitvi spomina žrtev. Do bombnega napada na bolonjski železniški postaji je prišlo 2. avgusta 1980. V njem je umrlo 85 ljudi, kakih 200 pa je bilo ranjenih. Kot vsako leto so se tudi letos spomnili obletnice s slovesnostjo na prizorišču atentata. Na njej sta govorila novi bolonjski župan Flavio Del Bono in predsednik združenja sorodnikov žrtev Paolo Bolognesi. Minister Bondi bi bil moral govoriti v imenu vlade, a mu je bilo to, kot rečeno, onemogočeno. Prav včeraj pa je bil dokončno izpuščen iz zapora Valerio Fioravanti, eden izmed treh obsojencev zaradi bolonjskega pokola. Nekdanji ustanovitelj in voditelj skrajnodesničarskih Oboroženih revolucionarnih jeder (NAR) je bil sicer obsojen na dosmrtno ječo, vendar si je z dobrim vedenjem »prislužil« predčasno osvoboditev. Ob odhodu iz zapora je potrdil, da ne on ne žena Francesca Mambro nimata nič opraviti z bolonjskim pokolom. Sicer pa bo Mabro prav tako kmalu predčasno izpuščena na svobodo, kot tudi tretji obsojenec Luigi Ciavardini. 2upan De| Bono ¡n minister Bodi na s|OVesnosti ansa ARHEOLOGIJA - Dragocena najdba Blizu Rima odkrili skelet starodavnega vojščaka RIM - Posebna enota karabinjerjev za zaščito kulturnih dobrin (TPC) je sporočila, da so na plaži v bližini Rima našli skelet starodavnega vojščaka iz predkrščanske dobe. Grobnica je bila napolnjena z morsko vodo. Po prvih ocenah naj bi bil skelet iz obdobja med 2000 do 3000 let pred Kristusom, se pravi iz tako imenovane bakrene dobe. Poveljnik posebne enote Raffaele Mancino je dejal, da je bil vojščak najverjetneje ubit s puščico, ki so jo našli zapičeno med njegovimi rebri. Zasledili so tudi razpoko na zadnji strani lobanje. Vojščaka so poimenovali Nello po karabinjerju, ki ga je odkril. Najdba je bila povsem slučajna. Karabinjer je namreč opazil odprtino na peščeni plaži kakih 10 metrov od morja v bližini vojaškega strelišča Torre Astura pri Net-tunu. Ko so začeli kopati, so takoj razumeli, da gre za grobišče. Poleg kosti so našli šest vaz in dve bodali. Na predstavitveni tiskovni konferenci je sodelovala tudi direktorica spomeniškega varstva iz Lacija Marina Sa-pelli Ragni. Povedala je, da bodo z najnovejšo tehniko skušali natančneje določiti starost skeleta. Po njenih navedbah obstaja verjetnost, da je grobnica del širše nekropo-le, ki leži le nekaj korakov stran od morja, zato bodo področje v najkrajšem času raziskali, preden bi ga uničilo morje. POČITNICE Berlusconi na desetdnevni shujševalni kuri RIM - Poletne počitnice so se začele tudi za predsednika vlade Silvia Berlusconija, ki zaradi škandalov, povezanih z njegovim zasebnim življenjem, že nekaj mesecev skrbi za udarne naslove v medijih. Berlusconi bo nekaj dni preživel v svoji luksuzni vili na Sardiniji, pred tem pa bo opravil desetdnevno shujševalno kuro. »Sedaj začenjam desetdnevno shujševalno in športno kuro. Zaradi težav s trdim vratom sem v zadnjih dneh užival kortizon. Sedaj moram shujšati,« je v pogovoru z novinarji povedal Berlusconi. Kje bo hujšal, pa ni želel navesti. Italijanski premier bo med 10. in 20. avgustom počitnikoval v svoji Villi Certosa v kraju Porto Rotondo na Sardiniji, kamor naj bi prišli tudi njegovi otroci in vnuki - ne pa žena, od katere se ločuje. Berlusconi je sicer v svoji vili na Sardiniji pogosto organiziral tudi zabave z mladimi dekleti, kar je botrovalo mnogim škandalom. EVRO 1,4303 $ +1,17 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. avgusta 2009 evro (povprečni tečaj) 3.8. 31.7. valute ameriški dolar japonski jen 1,4303 135,86 1,4138 135,33 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,7701 44,4465 68,0680 9,6592 44,5400 67,9500 ll lUlJjlVa l uuila danska krona rvritancKi ti int 7,4449 0,84920 7,4461 0,85560 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 10,2983 8,6800 UjOJJUU 10,3358 8,7150 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 25,695 1,5246 25,573 1,5317 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 265,70 15,6466 266,53 1 1 IC1U£.Cu->K1 1U1 II 1 L poljski zlot 4,1088 1 5274 4,1590 1,5234 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,7020 1,9558 1,7060 1 9558 UUIUOI jM ICV romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,2030 3,4528 4,2185 3,4528 IILUVjM 11 Loj latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7023 2,6482 0,7023 2,6482 Ul a ¿.lil j M l cal islandska krona ti lira 290,00 2,0956 290,00 2,0870 LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,3560 7,3523 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 3. avgusta 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,27563 libor (eur) 0,48625 libor (chf) euribor (eur) 0,526 0,47188 0,9037 0,8525 1,13125 0,886 1,137 1,4756 i 1,35 1,346 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 [ 21.328,56 € +55,72 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. avgusta 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,92 imtitdci idrtda fi.fi.fi. +1,12 KRKA 1 1 IKA KOPER 71,54 +2,46 +1,07 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,25 165,52 +1,13 -2,06 -1 28 TELEKOM SLOVENIJE 303,52 167,25 +1,94 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,95 AERODROM LJUBLJANA 30,09 DELO PRODAJA - ctni +2,55 +1,79 ISKRA AVTOELEKTRIKA ictüadcm7 34,50 1 n ci +1,47 +0 10 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,97 h/11 imntcct +1,53 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 32,85 14,12 +1,64 -2,28 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 239,59 +0,91 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 86,50 20,00 +1,76 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 3. avgusta 2009 +1,65 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA AT1ANTIA 1,273 5,3 15 55 -0,39 +0,47 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 5,85 1 336 +0,45 +3,26 +1 60 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,3825 1 037 +3,18 EDISON ENEL ENI 3,835 1651 +3,39 +0,59 FIAT FINMECCANICA 8,35 10 77 +1,10 +7,33 +1 22 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,1 +0,69 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,6275 149 +0,57 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,62 +0,34 +0,34 +1 41 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,3025 9,92 1 765 +0,71 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,299 12 44 +0,68 +2,39 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 19,2 +3,07 +1,05 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,065 5,44 1 096 -0,24 +1,78 -0 18 TENARIS TERNA 11,00 +3,38 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,46 0,312 -0,51 +4,35 +1 22 UNICREDIT 9,935 2,155 +4,87 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ^^^^^^ ■ 71,23 $ -0,49 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. avgusta 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.186,96 1.033,35 +0,37 +0,40 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq 1.928,62 +2,64 FIRS,' Banjaluka - - ralavlç dmnr^ c-7t AQ _i_n 30 SRX, Beograd BIFX Saraie\/0 260,04 1.813,80 +0,31 -0,80 dir/\, jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 14.728,05 2.435,36 -1,65 -0,31 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.286,56 1.628,12 +1,25 +1 54 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.002,62 1.044,75 5.426,85 +1,53 +0,57 +1,78 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 4.682,46 4.682,46 3.477,80 2.308,10 +1,61 +1,50 +2,57 a i x, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.093,3 2.674,07 +2,58 +1 36 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 2.681,64 2.659,20 20.807,26 3.462,59 15.924,23 -0,04 +0,84 +1,13 +1,48 +1,62 6 Torek, 4. avgusta 2009 KULTURA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu PROSEK - Obisk ministra za kmetijstvo Luce Zaia Minister »z blatnimi čevlji« slovesno krstil vino Prosecco DOC Posadil je sadiki glere in odprl novo urejeno parkirišče - Slovenske besede ni bilo slišati, zaradi česar je prišlo do polemik »Obljubil sem, da bom ob priznanju označbe kontroliranega porekla DOC Prosecco obiskal vaše kraje... No, celo dva dni prej sem prišel.« Tako je včeraj na proseški Mandriji, med res številnimi plapolajočimi zastavami in rutami Severne lige vse prisotne nagovoril italijanski minister za kmetijstvo Luca Zaia. »V dvomu sem, kako naj bi vas pozdravil, če z doberdan (med drugim so bile to edine izrečene besede v slovenščini, op.a.) ali buondi, v tržaškem ali beneškem narečju,« se je uvodoma spraševal minister, preden je čestital kmetovalcem iz dežele FJK za pogumno izbiro, ki jim bo skupaj z vinogradniki iz Veneta dovoljevala, da proizvajajo vino Prosecco DOC. Minister je opozoril, da je za promocijo nove označbe na voljo 314 milijonov evrov in da skupna produkcija zaščitne označbe Prosecco DOC ter dveh vin z zaščitenim in zajamčenim poreklom DOCG Colli Asolani in Conegliano di Valdobbiadene pokriva približno 16 tisoč hektarjev v Venetu in FJK; preko 90% se nahaja v pokrajini Treviso, okrog 200 hektarjev pa v FJK, kar gre seveda nadgraditi, je dejal. Skupaj se s to produkcijo ukvarja skoraj 10 tisoč vinogradniških podjetij. »Ponašamo se lahko z izredno kakovostnimi proizvodi, moramo pa jih zaščititi pred goljufi in pred tistimi, ki tako na svetovni kot na evropski ravni ne izvajajo nikakršne kontrole.« Sam se je nato pohvalil, da je »minister z blatnimi čevlji«, saj je menil, da je veliko pomembnejše konkretno sodelovanje s kmetovalci kot pa udeležba na tem ali onem posvetu. Zaustavil se je pri kitajskih goljufih, ki se »iz nas norčujejo in nam ponujajo ponarejena vina, mleko, meso in mocarelo«. Porabnike je nato še pozval, naj kupujejo le domače proizvode, naj ne segajo po češnjah v zimskih dneh, ob tem pa naj skrbno prebirajo etikete, na katerih je navedena dežela, iz katere proizvod prihaja. O vse večjem zanimanju za kmetijstvo na kraškem obronku je ob Zaii spregovoril tudi deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino, ki je hkrati poudaril, da se ljudje tu borijo s stotimi težavami in ovirami, da bi le ovrednotili svoje proizvode. Z njim se je strinjal tržaški župan Roberto Dipiaz-za, ki je celo svetoval, naj bi v prihodnjih letih v deželi raje kot za koruzo poskrbeli za produkcijo svojih kvalitetnejših oz. edinstvenih proizvodov. Na vrsti sta bili nato sadiki sorte gle-ra, ki jih je minister Zaia s pomočjo župana Dipiazze posadil na zeleni oazi ob vhodu na parkirišče. Nato se je sprehodil do ka-pelnika proseške godbe na pihala in mu čestital za nastop, medtem ko mu je predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel podaril knjigo o stoletnem delovanju na Proseku. Nadaljeval je še do bližnje gostilne Luxa, kjer hranijo dokumente o primerkih tega vina letnikov 1887 in 1886, nato pa se s spremljevalci (med njimi sta bila tudi predstavnika Kmečke zveze) podal še do praprovskih uglednih in uspešnih kmetij sirarja Daria Zidariča in vinogradnika Benjamina Zidariča. Pa še parkirišče je urejeno Da je bil včerajšnji dan še posebno »prazničen«, je poskrbelo tudi odprtje novo urejenega parkirišča na Mandriji sredi Proseka, tam kjer vsako leto poteka tradicionalno Martinovanje. Prosečani se bodo lahko od 17. avgusta posluževali novega, kakih 2.700 kvadratnih metrov obsežnega prostora, na katerem so uredili 80 parkirnih mest; ob teh so poskrbeli tudi za dve posebni mesti, namenjeni vozilom za osebe s posebnimi potrebami in pa za 20 parkirnih mest za motorje. Del zemljišča takoj ob vhodu je namenjen zeleni površini, na kateri so postavili igrala za otroke, dostop na parkirišče pa so razširili do 6 metrov, tako da je možen istočasno dostop in izhod s parkirišča. Delo je stalo nekaj več kot 230 tisoč evrov (190 za parkirišče, 42 pa za zeleno oazo). (sas) Italijanski minister za kmetijstvo Luca Zaia med saditvijo sadik glere na Proseku (zgoraj) ter ob obisku kleti Benjamina Zidariča (spodaj levo) oz. kmetije Daria Zidariča (desno) v Praprotu kroma k 11 RAJONSKI SVET Zakaj niti besede po slovensko? Levosredinski svetniki zahodno-kraškega rajonskega sveta so včerajšnje uradno slavje na Proseku ob krstu zaščitene znamke vina Prosecco DOC ocenili, da je šlo za nedopustno sever-noligaško politično igro, ki so jo številni občinski in deželni predstavniki kratko malo dopustili. Praznično vzdušje je namreč skazila prisotnost širše skupine mladih z zelenimi zastavami Severne lige, ki je sledila italijanskemu ministru Zaii. Praznik se je tako spremenil v strankarski shod, ki je postavil v zadrego Prosečane, ki so se zbrali na osrednjem parkirišču. Svetniki zahodnokraškega rajonskega sveta so poleg tega presenečeni nad dejstvom, da se tako tržaški župan Dipiazza kot ostali občinski in deželni odborniki pa tudi sam minister Zaia niso »spomnili«, da bi bilo primerno, ko bi na slavju spregovoril predstavnik krajevne skupnosti. Slednji bi se lahko zahvalil in pa pozdravil v slovenščini, se pravi v jeziku, ki ga govori večina prebivalcev Proseka. KOCIJANČIČ Uradno slavje ali strankarski praznik? Dejstvo, da na včerajšnjem uradnem slavju ni bilo slišati slovenske besede, je obžaloval tudi deželni svetnik Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič. Kljub temu, da so pri slovesnosti sodelovale občinska, deželna in državna oblast, je tridesetminutni program namreč potekal izključno v italijanskem jeziku. V svojem sporočilu je Kocijančič zapisal, da ne gre za nostal-gično-nacionalistično pritožbo, pač pa za kritiko predvsem deželnim odbornikom oz. predstavnikom Severne lige, ki so izgubili novo priložnost, da bi spet dokazali, kako jim je ta prostor pri srcu. Kocijančiču niso bile po godu niti res številne zastave in rute Severne lige. Kot bi šlo za strankarski praznik ... Pomislite, kakšne bi bile reakcije, ko bi le pred poldrugim letom na kaki uradni proslavi plapolale zastave Mladih komunistov.« Deželni svetnik se na koncu hudomušno sprašuje, kako to, da je minister »z blatnimi čevlji« posadil sadiko pod bor. »Ali morda ne ve, da v senci nič ne raste?« GABROVEC Naj ne ostane pri besedah ••• »Prisotnost italijanskega ministra za kmetijstvo Luce Zaie na Tržaškem je pomembna toliko, kolikor se bodo njegove pohvalne besede do kmetijstva na Krasu spremenile v konkretna dejanja.« Tako je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec komentiral tržaški postanek ministra Zaie. Ob tem pa je Gabrovec ponovil zahtevo, da v zameno za tržno izkoriščanje bogate proseške znamke, ki je danes v Venetu in Furlaniji vredna skoraj 100 milijonov steklenic letne proizvodnje, dežela in država vendarle omogočita načrtovanje in financiranje obnove nekdaj že obdelanih površin na kraških obronkih nad morjem ter uresničitev pokrajinskega načrta za razvoj kmetijstva. »Kmetovalci in vinogradniki na Tržaškem pričakujejo, da bo Dežela omejila negativne posledice zaradi določitve zaščitenih območij SIC-ZPS. Prvi korak v to smer je vsekakor birokratska poenostavitev vseh postopkov in takojšnje sprejetje upravnega načrta za zaščitena območja, ki se že predolgo vleče in s tem podjetne kmetovalce spravlja v obup,« je tudi ministru poudaril Gabrovec. REAKCIJA SKGZ in SSO: niti besedice v slovenščini! V zvezi z dogajanjem na Proseku sta nam predsednika krovnih organizacij poslala naslednji sporočili: Rudi Pavšič - SKGZ Slovenska kulturno gospodarska zveza izraža svoje nelagodje in presenečenje nad dejstvom, da ni bilo mesta za slovensko besedo (ne med civilnim, kot tudi ne med verskim obredom) na slavnostni na Proseku, kjer je italijanski minister za kmetijstvo Luca Zaia (edini, ki je izrekel pozdravni besedi v slovenščini) posadil sadiko glere. Čudi, da prirediteljici pobude (Občina Trst in Dežela FJK) nista čutili potrebe, da bi na območju, na katerem večinsko živi naša narodnostna skupnost, dovolili, da se sliši tudi slovenska beseda oz. da se krajevnim upraviteljem in slovenskim stanovskim organizacijam nudi priložnost, da v jeziku teritorija in skupnosti, ki na njem živi, prinesejo pozdrav v materinem jeziku. Skrb za slovensko narodnostno skupnost se kaže tudi ob takšnih priložnostih. Zato je težko verjeti besedam odprtosti in pripravljenosti na dialog, če sredi Proseka ni mesta za slovensko besedo. Ob robu obiska se je predsednik SKGZ Rudi Pavšič srečal z ministrom Zaio in mu predočil vlogo slovenske manjšine pri čezmejnem povezovanju ter mu izrekel pripravljenost sodelovati pri pripravi srečanja (v Brdih ali na Krasu) kmetijskih ministrov iz Slovenije in Italije. Drago Štoka - SSO Prek Kmečke zveze sem prejel vabilo, da se danes udeležim svečanosti ob zasaditvi trte vrste glera na Pro-seku. Na svečanosti bo prisoten poleg župana in deželnih oblasti tudi minister za kmetijstvo Zaia, tako mi je bilo rečeno. Napisano je bilo tudi, da bo igrala proseška godba na pihala, vabljene so bile narodne noše, domači vinogradniki itd. Kako hudo je bilo moje razočaranje, ko sem po končanem slavju zapustil prizorišče. Ene same slovenske besede, pozdravnega nagovora v slovenščini, niti ne molitvice v našem ma-ternem jeziku ni bilo! In vendar je Pro-sek vas, kjer je ogromna večina prebivalstva slovenskega jezika, kjer je slovenska župnija, kjer veljajo poleg zaščitnega zakona tudi norme mednarodnih pogodb in sporazumov. Niti besedice v slovenščini torej s strani raznih govorcev, če izvzamemo besedico »Dober dan - Buondi«, ki jo je (glej kdo!) izrekel sam minister Zaia. Zares lepo spričevalo s strani prirediteljev, to je tržaške občine, Dežele FJK, itd. Obžalujem in protestiram proti takemu načinu javnih proslav, kjer je slovenska besedica ne samo ignorirana, ampak vsestransko teptana. Tržaška občina oz. Dežela FJK, ki je med drugim nastala tudi zaradi prisotnosti slovenskega prebivalstva v njenih mejah, naj drugič take prireditve organizirata raje kje drugje, ne pa v naših, kljub vsemu, še slovenskih krajih. / RADIO IN TV SPORED Torek, 4. avgusta 2009 7 OBČINA TRST - Dajatev za onesnaževanje okolja z odpadki (TARSU) Bodo občanom izplačali nad 7 milijonov evrov? Predsednik republike je sprejel priziv zaradi neupravičenega poviška Zgodbi o tržaških odpadkih ni videti konca. Občina Trst se je za sedemindvajsetodstotni povišek okoljske dajatve za onesnaževanje okolja z odpadki (TARSU - pri nas bolje poznan kot »davek na odpadke«) odločila januarja 2007. Kot smo že večkrat poročali, se je skupina občanov odločila za priziv na predsednika republike, saj je bil povišek po njihovem mnenju neupravičen. In res sta tako državni svet kot ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo povišanje razglasila za nelegitimno, njuni mnenji pa je sprejel tudi predsednik Giorgio Napolitano: odločitev občinske uprave je nelegitimna, zato jo predsednikov dekret izničuje. Enajst občanov, ki se je s pomočjo odvetnika Granfranca Carboneja pritožilo predsedniku republike, ima sedaj pravico po povračilu neupravičenega poviška. S pravnega vidika pa bi lahko za povračilo zaprosili vsi tržaški davkoplačevalci, ali drugače rečeno, okrog 11.000 gospodinjstev in obratov. Glede na to, da je vsakega davkoplačevalca povišek stal povprečno 65€, bi morala občina vrniti sedem milijonov in dvesto tisoč evrov. In to samo za leto 2008! Po mnenju nekaterih izvedencev pa bi predsednikov dekret veljal tudi za dajatve, plačane leta 2007. Kako se bo zgodba končala, ni znano. Župan Dipiazza je pred dobrim tednom med občinskim svetom celo izjavil, da bi lahko začeli smeti protestno odlagati na Velikem trgu ... pred prefekturo. Prepričan je namreč, da se tržaški občini dogaja krivica, tudi zato, ker naj bi s poviškom posodobili sežigalnico smeti. Njegove izjave je obsodil občinski svetnik Demokratske stranke Fabio Omero, ki je prepričan, da so bili Tržačani dvakrat opeharjeni: prvič zaradi poviška, drugič zato, ker je tisti povišek služil le podjetju Acegas-Aps in njegovim investicijam. ŠAGRE - Preteklo soboto v Prebenegu KD Rapotec uspešno obnovilo tradicijo otroškega ex tempore Palček vabi otroke tudi v poletnih mesecih Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) ter zadruga LAlbero Az-zurro obveščajo, da bo tudi poleti delovala brezplačna ludoteka v Igralnem kotičku Palček. V Naselju sv. Mavra pričakujejo otroke (stare od 1 do 6 let) ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure. V naslednjih tednih so predvidene različne delavnice. 5. in 12. avgusta: Barve vode ter Začarane pripovedke, 7. in 21. avgusta pa Igrajmo se alkimista - igre z vodo in Znaki...stripov. Za informacije se lahko obrnete na tel. št. 040 299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. Modna revija na Velikem trgu V sklopu niza Serestate bo jutri na Velikem trgu modna revija A Summer Glam Night, ki jo prireja zveza Confartigianato. Okrog štirideset lepotic bo predstavilo nove kolekcije spodnjega perila in kopalk znamk Wonderbra, Dim, Unno, Playtex, a tudi oblačil tržaške oblikovalke Consuelo Giacaz in drugih že uveljavljenih znamk. Za njihove pričeske bodo poskrbeli tržaški frizerji, revijo, ki se bo pričela ob 21. uri, pa bosta vodili Zita Fusco in Giulia Grilli. Obalna straža ponovno posegla na morju Tudi v nedeljo je čoln obalne straže priskočil na pomoč plovilu v bližini Grljana. Na krovu je namreč bilo dekle, ki jo je obšla slabost, zato so jo agenti vkrcali na krov svojega čolna in prepeljali v zaliv. Tu si je kmalu opomogla, vlačilec pa je do pomola pospremil tudi njeno plovilo. ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Dario Cupin 70 - letnik Življenje Darija Cupina, ki danes slavi sedemdesetletnico, za katero še sam ne verjame, da je prišla, je tesno povezano s povojnim gospodarstvom Slovencev v Italiji. Ne ravno z njegovim nastankom, kajti za to je bil takrat današnji jubilant še premlad, gotovo pa z njegovim uspešnim razvojem, večinoma v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, potem pa še z njegovim sunkovitim krčem ob propadu Tržaške kreditne banke v devetdesetih. O tem, za našo skupnost tragičnem dogodku, je bila napisana knjiga, ki veliko pove, čeprav še zdaleč ne vsega. To delo čaka raziskovalce v prihodnje, še zlasti če bomo želeli in čutili interes, da povsem razumemo okoliščine, v katerih je v prejšnjem stoletju nastalo in delovalo slovensko organizirano gospodarstvo v naših krajih, kot sestavni del volje ne le po materialnem, temveč tudi narodnem obstoju. In komu vse je bilo trn v peti, zaradi česar je, priznati je treba, tudi ob subjektivnih napakah, doživljalo težke udarce. V knjigi glede tega med drugim posebej izstopata dve trditvi javnega tožilca v zadevi TKB: to, da iz podrobne preiskave ni izšel niti najmanjši dokaz, da bi se kdo od vpletenih osebno okoristil; in dejstvo, da se je samemu tožilcu zdelo nerazumljivo, kako je mogoče, da je bil tako pomemben vir za tržaško gospodarstvo na lokalni, deželni in državni ravni puščen na cedilu. Sam bi kot vprašanje, ki še čaka na odgovor, dodal še obnašanje tedanje oblasti v matični Sloveniji, ki je dopustila, da se v »hudičevem mlinu« afere TKB zmelje cela generacija sposobnih slovenskih gospodarstvenikov, ki je desetletja uspešno postavljala na noge in krepila koncept organiziranega gospodarstva manjšine. Na mnogo teh ljudi je bilo, brez razlikovanja, izlite veliko gnojnice, o samem organiziranem gospodarstvu pa izrečenih veliko pavšalnih ocen, ko ni šlo za odkrito kri-minalizacijo. Žal si v takem vzdušju niso mogle utreti prave poti objektivne ocene, koliko je to gospodarstvo odločilno prispevalo k rasti in razvoju manjšine, kajti od njega so imela vidne koristi tudi druga področja v našem življenju. Naloga, da se ta doprinos primerno ovrednoti, raziskovalce še čaka. Dario Cupin je bil na začetku sedemdesetih eden od snovalcev vizije organiziranega gospodarstva, njen najizrazitejši idejni navdihovalec in uresničeva-lec v praksi. Jedro te vizije je slonelo na povezovanju podjetij, združevanju in razvoju znanja in kompetenc, da se za skupnost ustvari materialna podlaga, ki bo omogočila njen celovit razvoj, da se v končni kon-sekvenci čim bolj zavre pritisk asimilacije. Angažiranost Daria Cupina in drugih gospodarstvenikov njegove generacije je slonela na zavesti, da so bile povojne razmere v zamejstvu dolgo let problematične, veliko mladih z visoko izobrazbo je bilo prisiljenih iskati delo v tujini, najbolj je bila v tem pogledu prizadeta Beneška Slovenija. Potrebni so bili izredne sposobnosti, velika vztrajnost in dolgoletni napori, da se je položaj naše skupnosti z leti izboljšal, k temu pa je odločilno prispevalo organizirano gospodarstvo, ki je v veliki meri gradilo na izmenjavi s tedanjo Jugoslavijo. Sistem je deloval in napredoval, dokler ni razpadla Jugoslavija, saj takšna vizija ni šla v račun italijanski državi, ob osamosvojitvi pa je tudi slovenska ni razumela in sprejela. Ambicije manjšine, da bi bila z lastno pobudo in znanjem kaj več kot zgolj folklora in postavka v državnih proračunih, niso bile dobrodošle. Dario Cupin, bolje poznan kot Cupo, je udejanjanju materialne podlage manjšine kot bistvenega elementa njenega obstoja in razvoja namenil glavnino svojega dela v gospodarstvu in v Slovenski kulturno gospodarski zvezi, katere tajnik in član vodstva je bil vrsto let. Bil je nosilec velikih odgovornosti, katerim se niti v kočljivih trenutkih ni izmaknil. Ob življenjskem jubileju mu je, poleg čestitk številnih prijateljev, ki znajo ceniti njegovo delo, lahko v zadoščenje dejstvo, da veliko tega, kar je snoval in uresničeval, kljub pretresom stoji in uspeva še danes, kar je najboljši dokaz verodostojnosti tega, kar je nekdo v življenju opravil. Princip združevanja moči v gospodarstvu in bistvene vloge, ki naj jo ima v življenju manjšine, velja in bo veljal, dokler bo v naši skupnosti obstajala volja, da ne podleže asimilaciji in folklorizaciji, kar pomeni, da mora znati stremeti po višji stopnji družbene in narodne emancipacije. Dušan Udovič Mlladi likovniki so v svoja dela vložili veliko domišljije in izvirnosti kroma V parku kulturnega društva Jože Rapotec v Prebenegu je bilo preteklo soboto zelo živahno. Organizatorji vaške šagre so si namreč zamislili, da bi ob 30. obletnici društva ponovno obudili običaj otroškega ex tempore, ki je zaradi upada števila otrok v zadnjih letih zamrl. Danes se vasica pod Socerbom znova ponaša z velikim številom malčkov. V družbi vaških otrok je na temo poletja risalo še mnogo drugih malčkov iz okoliških vasi. V sončnem poletnem popoldnevu je sproščalo bujno fantazijo kar 39 otrok, ki obiskujejo od vrtca do 5. razreda osnovne šole. Delo žirije je bilo res zahtevno, saj so bili izdelki bogati, pisani in izvirni. Žiriji je predsedovala likovna pedagoginja in priznana slovenska umetnica Emilija Podjavoršek, ki je na koncu podelila štiri nagrade z ozirom na dano kategorijo. Risbe te dni krasijo prebeneški park s pogledom na morje in otroško mežikajo poletnemu soncu. MUZEJI - Z drevišnjim prvim koncertom V vili Sartorio se začenja mesec muzejskih večerov Vsak torek in sredo se bodo v tem najbolj poletnem mesecu spet vrstili muzejski večeri, katerih mestni muzej Sartorio gosti šestnajsto izvedbo. Pobudnik niza večerov, na katerih se je mogoče zabavati in se česa naučiti, je tržaško občinsko odborništvo za kulturo, organizator pa Mestni muzeji zgodovine in umetnosti - Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl s sodelovanjem glasbene hiše Casa della Musica - Scuola di musica 55. Sponzorji niza muzejskih večerov, na katerih se bodo skozi ves avgust izmenjavali glasba, gledališče in umetniške zbirke, so Fulvia Costantinides, Fondazione CRTrieste, Assicurazioni Generali, dobrodelna fundacija Fondazione Kathleen Foreman Casali, gradbeni podjetji Cramer in Cividin, zadruga Cooperativa Arian-na in podjetja Officine Barnobi, Stella Arti Grafiche in Seboflex Segulin. Na odru parka vile Sartorio se bodo vsak torek in sredo vrstili nastopi gledaliških, vokalnih in instrumentalnih skupin, program pa bo zajel najrazličnejše zvrsti, od popevk iz zlate dobe radia do operete, od življenja Carla Gol-donija do nočnih sugestij serenade v izvedbi ansambla mandolin in kitar. K vsemu temu pa je seveda treba prišteti še vodene oglede zbirk prestižne muzejske vile, z Ornello Serafini, ki bo obiskovalce sprejela v podobi Paoline Sartorio. Prvi večer bo nocoj ob 21. uri s koncertom popevk iz zlate dobe radia (pevca Concezia Leonzija bo spremljal zbor in orkester Natissa iz Ogleja pod vodstvom dirigenta Luce Bonuttija), jutri ob enaki uri pa bo na vrsti opereta z gledališko-glasbeno predstavo Nicoloja Cerianija, Giulia Cancellija in Reane De Luca. 8 Torek, 4. avgusta 2009 KULTURA / VELIKI TRG - V nedeljo zjutraj ob prisotnosti župana Poštni voz končno krenil proti Dunaju Danes naj bi karavana prevozila pot med Celjem in Gradcem Priprave so bile dolge, a vse kaže tudi uspešne. V nedeljo je množica radovednežev, med katerimi je bila tudi skupina slovenskih narodnih noš, zaželela srečno pot staremu poštnemu vozu, ki je krenil na skoraj petsto kilometrov dolgo pot proti Dunaju. Zamisel je kot znano prišla članom Konjeniškega društva Vzhodna Furlanija iz Čedada, ki so jo realizirali pod geslom Po sledeh starega poštnega voza. V soboto so voz gostili na de-vinskem gradu, saj je v 15. stoletju prav družina Torre e Tasso (Thurn und Taxis) organizirala prvo poštno službo. V nedeljo pa se je karavana kot rečeno predstavila Tržačankam in Trža-čanom. Na Velikem trgu jo je v njihovi družbi pričakal župan Roberto Di-piazza, ki je kočijažem izročil nekaj zapečatenih kuvert. Poštni voz prevaža namreč uradna sporočila in institucionalne darove, s katerimi želijo prireditelji spodbuditi k sodelovanju upravitelje mest, ki so bili nekoč del istega av-stro-ogrskega imperija. Zato jih bodo izročili mestnim oblastem v Ljubljani, Mariboru, Gradcu in na Dunaju, kamor naj bi karavana dospela v četrtek zjutraj. Več informacij o potovanju je na voljo tudi na trijezični spletni strani www.anticopostale.eu. več fotografij na WWW.primorski.eu »Poštarji« so na dolgo pot odnesli kar nekaj zapečatenih kuvert, karavani pa so srečno pot zaželeli tudi župan Dipiazza in skupina slovenskih narodnih noš kroma REVIJE - 6krat Pestra vsebina prve letošnje številke, ki je izšla v poletnem času V uvodniku prve letošnje številke revije 6krat odgovorna urednica Jelka Cvelbar pojasnjuje bralcem, zakaj je 6krat moral postati »4krat« in zakaj je letos izšel prvič šele julija. »Redčenje« revije nikakor ne more pripisati pomanjkanju materiala, ki ga marljivi sodelavci iz naše dežele in iz Slovenije vestno pošiljajo v uredništvo, temveč gre izključno za pomanjkanje javne finančne subvencije. Revija 6krat namreč nima nobenega specifičnega javnega prispevka. Zanimivo je, kako sta dva prikaza iz Benečije iz prejšnje številke (avtoric A. Spiz-zo in S. Cvelbar) spodbudila k razmišljanju novogoriško slovenistko in pisateljico Marijo Mercino. Rodil se je nekakšen dopolnilni članek o Benečiji iz popolnoma drugačnega zornega kota. Njeni Obrazi Benečije namreč poudarjajo raznolikost tistega področja in zlasti njegovo slovensko dušo, ki pri pisanju tujcev žal ne pride dovolj do izraza. Problematika brezdomstva se nadaljuje v članku Kralji ulic izpod peresa psihologinje Nine Vareško. Otroška pisma v Dragi gospod Dobropoljski! etnologinje Tanje To-mažič nam tokrat predstavljajo tudi nekatera pisma otrok iz tržaške okolice ter zlasti odmeve prve svetovne vojne v pisanju, zaupanemu uredniku Zvončka Ganglu. Zora Tavčar je tokrat izbrala iz nekdanje jugoslovanske književnosti Ivana Me-štroviča, znanega jugoslovanskega kiparja, ki je v svojih Spominih plastično orisal in oživil obdobje in ljudi na jugoslovanskem ozemlju od leta 1904 do leta 1947. O prenovi osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji ter predvsem o računalništvu kot izbirnem predmetu piše profesorica Tadeja Možina. Staška Cvelbar nam z besedo, zlasti pa s fotografskim gradivom prikaže Festinva-lOp, ki je na pobudo Sklada Mitja Čuk in v sodelovanju z njegovim vzgojnozaposlitve-nim središčem zaživel aprila letos v Prosvetnem domu na Opčinah. A prvi mednarodni gledališki festival je Skladov projekt za posebna gledališča: sodelovale so skupine raznih središč za osebe s posebnimi potrebami iz Slovenije in Dežele FJK. Na izbrane strani likovne umetnosti nas popelje umetnostna Laura Safred. V zanimivem članku Ustvarjati Bienale 2009 podrobno opiše in dopolni s kritičnim razmišljanjem in s fotografijami ambiciozni projekt Davida Birnbauma, kuratorja 53. Bie-nala v Benetkah. Na »našo« umetnost pa bralce spomni Vanja Cvelbar z opisom in fotografijami štirih lanskih zadnjih razstav bogatega delovanja Bambičeve galerije. Glasbena vzgoja je zastopana s člankom, v katerem nam Bojana Kralj predstavi Glasbene kažipote pedagoga Mitje Reichenberga, DRUGAMUZIKA - Prejšnji konec tedna v Praprotu Za konec narodnozabavna glasba Festival Glasba brez meja pa se bo v četrtek zaključil z večerom dalmatinske glasbe v kamnolomu pri Repniču Tudi drugi vikend festivala Glasba brez meja je privabil v Praprot lepo število obiskovalcev. Na svoj račun so prišli ljubitelji različnih glasbenih zvrsti. V petek so občinstvo zabavale skupine Kingston, Vallanzaska in Zakkaman ter jih popeljale v svet reggae in ska glasbe. Sobotni rock koncert so izoblikovale skupine Just Bur-nig, Notterdam in Big Foot Mama, medtem ko je v nedeljo na praprov-skem prireditvenem prostoru kraljevala narodnozabavna glasba. Nastopila je priznana avstrijska skupina Oberkrainer Power, gost večera pa je bil Denis Novato. Za kioske so vse tri dni skrbeli požrtvovalni člani SK Devin. Z nedeljskim koncertom se je praprovski del festivala zaključil, Glasba brez meja pa bo v četrtek ponovno gostovala v Repniču. V tamkajšnjem kamnolomu bo nastopila dalmatinska Klapa Leut in tako zapečatila šesto izvedbo festivala, ki ga prireja društvo Drugamuzika. Z avstrijsko skupino se je zavrtelo tudi praprovsko občinstvo kroma ki so pravi priročniki za poslušanje in učenje glasbenih primerov pri pouku glasbene vzgoje na različnih stopnjah. Vzgojni in izobraževalni namen revije 6krat dopolnjujeta še stalni rubriki za boljše poznavanje slovenskega jezika Preizkusi se - kaj pomeni, kaj je to? in Slovenščina v javnosti. (-sta) Včeraj danes Danes, TOREK, 4. avgusta 2009 NIKODEM Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.38 - Luna vzide ob 19.45 in zatone ob 4.01 Jutri, SREDA, 5. avgusta 2009 MARIJA SNEŽNA VREME VČERAJ: temperatura zraka 29,9 stopinje C, zračni tlak 1012,1 mb pada, vlaga 49-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,3 stopinje C. □ Lekarne Do sobote, 8. avgusta 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Vene-zia 3 (040 274998). Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. / RADIO IN TV SPORED Torek, 4. avgusta 2009 9 H ČDARštke Ko bomo prišli na Gorjansko na obisk, v hiši, ne bodo samo avtki, vlakci in ščinke, sedaj bodo na vrsti punčke in šminke....saj Matejka je rodila ZALO MARIJO in povečala Ozbičevo dinastijo. Čestitamo, Gregor, Anja, Petra z mamico in tatkom. Naša NINA je velika postala, saj je 2. avgusta tri leta praznovala in bo letos vrtec obiskovala. Koš poljubčkov in vse najboljše ji srčno želijo nono Fabio, nona Neva in teta Kati z Loranom. Rodila se je mala princesa Zala Marija Čestitamo celi rodbini Bukavec -Ozbič! Skavtinje in skavti SZSO Martinu in Jerneju se je pridružila sestrica Zala Marija Matejki in Mitji čestitamo in z vso družinico se veselimo srečna nonota Magda in Marjan ter stric Edvin ut Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«. ARISTON 21.00 »Coco avant Chanel«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.45, 19.15, 20.00, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Ken il Guerriero - La leggen-da di Raoul«; 18.00, 22.00 »La rivol-ta delle ex«; 16.00, 18.50, 21.45 »Transformers: La Vendetta del ca-duto«; 16.00 »Coraline e la porta magica 3D«; 16.00, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La misma luna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Niente velo per Jasira«. KOPER - KOLOSEJ - 17.20, 19.40, 22.00 »Snubitev«; 20.00, 21.40 »Tujci«; 17.00, 19.10, 21.20 »Zadnja hiša na levi«; 16.20, 18.10 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«; 15.20 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 20.15, 22.15 »Fortapasc«; 16.45, 22.20 »Una notte da leoni«; Dvorana 2: 16.45, 19.15, 20.00, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 18.15, 22.15 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 16.45, 20.15 »St. Trinian's - Il piu esclusivo college in-glese«; 16.45, 18.30 »Coraline e la porta magica«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.10, 20.40 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 2: 19.00, 21.30 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »I love Radio Rock«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Religiolus - Vedere per credere«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Fortapasc«. M Izleti KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z vsedržavnim Združenjem upokojencev - ANP, Konfederacijo kmetov Italije CIA štiridnevni izlet na praznik upokojencev v Turin, Arono in Albo, ki bo od 10. do 13. septembra. Cena izleta 300,00 evrov za osebo. Vpisovanje do ponedeljka, 10. avgusta, na sedežu KZ, tel. št. 040 -362947. ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo 12. avgusta na romarski izlet v Belo Krajino. Otroci in pogumni odrasli se bodo lahko peljali po Kolpi z raftingi. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s Sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in z Opčin ob 7.05. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: info@gruppo85.org, tel. 3485289452 ali 338-7417105. Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. OBČINE OKRAJA 1.1 (DEVIN NA-BREŽINA, ZGONIK IN REPENTA-BOR) in Zadruga »LAlbero Azzur-ro« obveščajo, da bo brezplačna lu-doteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludote-ka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: ob sredah, 5. in 12. avgusta: »Barve vode«, »Začarane pripovedke«; ob petkih, 7. in 21. avgusta: »Igrajmo se alkimista - igre z vodo«, »Znaki...stripov«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PILATES - SKD F. PREŠEREN - v času premora prirejamo za kondicijo in družbo enkrat tedenski pohod. Zbirališče v sredo, 5. avgusta, ob 19.15 na parkirišču kolesarske steze nad Ri-cmanji. S seboj prinesite žepno svetilko. Vabljene telovadke in vse, ki si želite drugače preživeti večer. PRIPRAVE NA KRAŠKO OHCET - organizatorji Kaške ohceti vabimo vse, ki bi želeli poglobiti poznavanje noše in njenega oblačenja na srečanje v sredo, 5. avgusta ob 20.30 v Bubni-čev dom v Repnu. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-delavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v petek, 7., 21. in 28. avgusta, od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. V torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 3200488202. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 2. tedenski do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mai-lu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo do petka, 7. avgusta, tržaški urad zaprt. TPK SIRENA prireja tradicionalno »Karamalado« od 7. do 10. avgusta. V petek, 7. in v ponedeljek, 10. avgusta ples z ansamblom Old Stars, v soboto, 8. in v nedeljo, 9. avgusta ples z ansamblom Alter Ego. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, email info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. KRUT obvešča, je da poletni urnik uradov sledeči: od 9. do 13. ure. Društveni prostori bodo zaprti od 10. do 14. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. Zaprta bo od 10. do 21. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUN- CU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta od 10. do 31. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi zaprti od 10. do 14. avgusta. Do 11. septembra pa bodo uradi poslovali od 9. do 13. ure. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta bodo tudi letos v Domu Blagrov (Le Beatitudini) od ponedeljka, 17. avgusta zjutraj, do srede, 19. avgusta zvečer. Vodil bo pater Silvin Krajnc. Prijave na tel. št. 040 - 299409 (Norma). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo otroke od 4. leta dalje, osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol na oratorij, ki se bo vršil v Slomškovem domu v Sv. Križu, od 17. do 21. avgusta. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040-220693 ali 3479322123. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do petka, 21. avgusta. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pli-skovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 3356278496 (Nikol) ali na info@cheer-dancemillenium.com. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coer-verjevi metodi. Predvpisnine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 334-6989857, Fulvio Battistuta 338-3681964, Juren Igor 335-6041844, info@juren.it. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Ban-delj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medliterarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Zekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Makarovič, Slovenija, Evropa in globalizacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri de- setletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 349-7597763 (Nastja) ali info@che-erdancemillenium.com. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s spla-varji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljencev. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040215033 (Ana) v večernih urah. LETINIKI 57 od Milj do Devina organizirajo v soboto, 26.9., enodnevni izlet. Za informacije tel. št.: 3408321902 (Marta); 040-327019 (Ren-zo) v večernih urah. 0 Prireditve GLASBA BREZ MEJA 2009 - KAMNOLOM REPNIČ: Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik prireja v četrtek, 6. avgusta, koncert dalmatinske glasbe z dalmatinsko Kla-po Leut iz Zadra. Koncert bo v Kamnolomu pri Repniču. ZDRUŽENJE ZA KRIŽ v sodelovanju z vsemi vaškimi društvi vabi v park Ljudskega doma v Križu na ogled Puccinijeve enodejanke Gianni Schicchi v izvedbi članov Mednarodne operne akademije Križ, ki jo vodi basist Alessandro Svab. Premiera bo soboto, 8. avgusta, ob 20.30. Vstop samo z vabili. Ponovitve vsak dan od nedelje, 9. do srede 12. avgusta ob 21. uri. Vstop prost. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvel-barja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. *tl Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v Bo-ljuncu; kuhinja, dnevna soba, dve spalnici in kopalnica. Zainteresirani naj se oglasijo na tel. št.: 340-2762793 (Nataša). DAJEM V NAJEM vinograd v Podlo-njerju. Tel. št.: 328-0704553. DAJEM V NAJEM parkirni prostor v garaži Foro Ulpiano, prost s 1. septembrom. Tel. št. 347 - 8003883. PODARIM PLIŠASTE IGRAČKE (peluche) v dobrem stanju. Tel. št. 347 - 3642225. PRODAJAM domači krompir v Doberdobu. Poklicati ob obrokih tel. št.: 0481-78066. PRODAM avto bmw 330 CD coupé, november 2003, samo 80.00 prevoženih km, srebrne barve, v odličnem stanju, za 15.000 evrov. Tel. št.: 3398243934. PRODAM knjige za 3., 4. in 5. razred zavoda Ž. Zois - trgovska smer ter sledeče učbenike: Zgodovina 1, Branja 1, Svet književnosti 1 in Geografija Evrope 3. Tel. št.: 040-226826. PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Pokliči na tel. št. 3476868225. PRODAM peč 40.000 kalori znamke Atlas na drva, gas ali na diesel in železna vrata 2x80m ter hladilnik (frigo) s tremi predali znamke Detroit. Tel. št.: 040-814212. PRODAM v Lokavcu pri Ajdovščini starejšo prenovljeno in opremljeno hišo, 74 kv.m, z vrtom 323 kv.m, na izredno lepi lokaciji, v mirni okolici s čudovitim razgledom. Te./fax: 040420243. PRODAM GUMENJAK 4,10 m z motorjem 20 HP in prikolico. Vse v zelo dobrem stanju. Tel. 338-7412320 PRODAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja. Tel. št. 349-6236171. PRODAM motor honda CBR 125 R v odličnem stanju. Tel. št. 347-5279853 ali 340-7682864. RESNO DEKLE išče zaposlitev kot varuška. Tel. št.: 340-2762765. V AVTOKAMPU LANTERNA blizu Poreča je na prodaj dobro ohranjena kamp prikolica (3+2 ležišča). Kdor želi dobro kupčijo naj pohiti, saj je cena več kot ugodna: samo 2.500 evrov za vse, kar rabi pri kampiranju. Tel. št.: 040-228074 (ob uri kosila) ali 339-8160558. V GABROVCU dajem v najem nepremičnino, 50 kv.m., za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. in Osmice DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni! GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci. Tel. 040-229199. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zigon Miro, Zgonik št. 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. TERČONOVI so v Cerovljah odprli osmico. Tel. 040 - 299435. V MEDJEVASI sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. št.: 040-208987. Vabljeni! Prispevki V spomin na Mileno Kocman Cahari-ja darujeta Danica in Ivanka Simoneta 50,00 evrov za Samatorsko cerkev in 50,00 evrov za zborček Zgo-nik. Namesto cvetja na grob Ivanke Ma-corsi daruje Nada Trevisan 10,00 evrov za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Ivanke Ma-corsi daruje Mira Sartori 10,00 evrov za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Ivanke Ma-corsi daruje Mara Pertot 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor v Barkovljah. Namesto cvetja na grob Ivanke Ma-corsi darujejo Poljšakovi 20,00 evrov za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Ivanke Ver-tovec darujejo družine Berzan, Cre-vatin, Mihelčič, Mozenich, Nadlišek, Poretti, Pozar, Spetič M., Spetič S., Starec, Zerjul in Zobec 180,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Andreja in Antona Ra-žem darujeta Fabio in Dina 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. t Nepričakovano nas je zapustila naša draga mama in nona Maria Pettirosso vd. Deponte Zalostno vest sporočajo hčerki Bruna in Nadja z družinama, vnuki Alessandro s Silvio, Adriano, Tanja in Vesna ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v četrtek, 6. avgusta ob 10.30 iz ul. Costalunga v cerkev v Boršt. Boršt, 4. avgusta 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec Ob izgubi brata Nardota izrekamo globoko sožalje Egidiotu in svojcem. Prijatelji 10 Torek, 4. avgusta 2009 KULTURA / VILA MANIN - Poletne prireditve Roberto Bolle s svojimi prijatelji-baletniki navdušil Italijanski zvezdnik odlično promovira plesno umetnost - Predstavlja projekt namenjen širšemu občinstvu Sredi medijske prenasičenosti z lepotnimi ikonami, ki kot muhe enodnevnice ugašajo v praznini svojega neutemeljenega uspeha, bi prav gotovo potrebovali več ambasadorjev tehtnih umetniških vsebin in etičnih vrednot, kot je Roberto Bolle. Svet klasičnega baleta mu dolguje veliko, saj je znal spremeniti fenomenal-no zmes izrednega talenta in perfektnega imidža v komunikacijsko sredstvo, s katerim je dosegel najbolj raznoliko publiko, ki je preko njega odkrila čar baletne umetnosti. Z njim je v modernejšem (in prijaznejšem) stilu ponovno zaživel lesk legendarnih baletnih zvezdnikov, ki presegajo meje svojega ambienta s širšo popularnostjo. Bolle je namreč pojem za strokovnjake, ljubitelje in nove privržence vseh starosti, ki so se na valu njegovega sve- SALZBURG Odigrali »novi« skladbi W. A. Mozarta Nanovo odkriti skladbi za klavir, za katere strokovnjaki pravijo, da ju je skoraj zagotovo ustvaril Wolfgang Amadeus Mozart, so v nedeljo odigrali v skladateljevem rojstnem mestu, Salzburgu. Partituri za štiriminutni koncert za klavir in enominutni pre-ludij so našli v zvezku Mozartove sestre Nannerl, ki ga hrani arhiv Mednarodnega sklada Mozarteum. Parti-turi je »po vsej verjetnosti, skoraj gotovosti« ustvaril Mozart v letih 17631764, ko je bil star sedem ali osem let. V Nannerlinem zvezku je 18 skladb, katerih avtorstvo so doslej pripisovali Mozartovemu očetu Leopoldu ali neznanim skladateljem. Tudi dve na novo odkriti skladbi sta zapisani z Leo-poldovo pisavo. »Vendar ne slog kompozicije, ne s hitrimi popravki nabito pisanje ne kažeta na njegovo avtorstvo,« je dejal raziskovalec z Mo-zarteuma Ulrich Leisinger. »Bolj verjetno je, da je Wolfgang Amadeus na klavir zaigral kompozicijo za očeta. Leopold jo je zanj zapisal, saj je bil mladi Mozart tedaj še neizkušen v zapisovanju glasbe, in jo nato popravil,« je dodal. Skladbi, ki ju je v nedeljo pianist Florian Birsak odigral na Mozartovem klavirju v stari družinski rezidenci v Salzburgu, sta nenavadno težavni za klavirske kompozicije iz skladateljevega časa, prav tako je za Leopolda netipična njuna vratolomna hitrost, je še dejal Leisinger. Posnetka skladb sta objavljena na spletni strani www.mozarteum.at. V živo bo javnost skladbi, dopolnjeni z orkestracijo, lahko slišala šele prihodnje leto, v sklopu Mozartovega tedna, ki bo med 22. in 31. januarjem potekal v Salzburgu. (STA) tovnega uspeha približali baletni sceni. Bolj podkovanih in novejših prijateljev baleta je bilo veliko v soboto v parku Vile Manin, kjer so občudovalci iz raznih krajev severne Italije in sosednjih držav sprejeli z navdušenjem nastop kralja baletnih odrov in njegovih vrhunskih kolegov v furlanski etapi turneje »Roberto Bolle & friends«. Ravno za takšno publiko, ki ne sodi v omejene kroge kultiviranih, rednih obiskovalcev gledališča, je Bolle ustvaril projekt gala večera, s katerim gostuje po italijanskih trgih ali v okviru zgodovinskih znamenitosti, v neposrednem stiku z okoljem in ljudmi. Program se spreminja od kraja do kraja in tako tudi nastopajoči, ki jih slavni plesalec izbira v najbolj prestižnih svetovnih ansamblih in ustrezno s stilom posameznih koreografij, ki sestavljajo bogat, dvourni program. S tem projektom, ki slo- Roberto Bolle ni samo odličen plesalec, temveč tudi »ambasador« plesa ni na njegovi popularnosti in prepoznavnosti, Bolle širi plesno kulturo s prikazom različnih prijemov, v tem primeru z revijo sodobnih koreografskih prizorov. Tudi glasba je ravno tako raznolika, od baročnih skladb do ljudskih izrazov, od simfonične do solo klavirja, od lahke glasbe do elektronskih obdelav, zato je bila uporaba posnetkov za tovrstno predstavo najbolj praktična in nujna izbira. Publika je bila deležna pravih poslastic, med katerimi sta izstopali dve izredni točki v izvedbi poljskih dvojčkov Bu-beniček. Ji\\\u0159i in Otto (prvi je solist ansambla Dresden SemperOper, drugi pa ansambla Hamburg Ballett) sta z izvrstnim telesnim izražanjem ponudila prikaz dovršene koordinacije v čutnem, ekspresivnem soustvarjanju po koreografijah Brumachona in samega Ji\\\u0159ija Bubenička. Tudi Alicia Amatriain, solistka ansambla Stuttgarter Ballet je mojstrsko interpretirala tehnično zahtevne, me-hansko-urbane sugestije plesnih govoric Forsytheja (skupaj z Bollejem) in Iztika Ga-lilija, ki je zanjo ustvaril balet Mono Lisa, iz katerega je izvedla prizor z Jasonom Reillyjem. Slednji je s svojo plastično gi-balnostjo, duhovito izvedel tudi plesno igro 101, ki jo je Gauthier ustvaril z uporabo vseh pozicij, ki tvorijo abecednik plesne govorice. Kateryna Shalkina in Julien Favreau iz Béjart Balleta Lausanne sta bila izvrstna protagonista očarljive Bejartove Iranske suite, za katero je nepozabni koreograf črpal navdih v eksotičnih virih. Yen Han, Arman Grigoryan in Vahe Martirosyan iz ansambla Zürcher Ballet pa so nihali med bolj izrazito klasičnimi osnovami in sodobnejšimi prijemi po koreografijah Bi-gonzettija, Karapetyana in Spoerlija. Bolle ni bil absolutni protagonist večera, saj je želel poudariti ekipno naravo projekta in je zato skoraj enakomerno delil oder z znamenitimi kolegi z nastopom v štirih, med seboj zelo različnih točkah. Med temi je na poseben način prevzela harmonična koreografska povezava treh plesalcev po Pachelblovi glasbi, ki jo je izvedel z bratoma Bubeniček. S kolegico Sa-brino Brazzo iz gledališča Alla Scala je odprl program v klasičnem duhu Bizetove Arležanke po Petitovi koreografiji in ga sklenil z igrivim Grand Pas de deux Christiana Spucka, v katerem je baletnica s humorjem odigrala vlogo nerodne plesalke, ki ves čas skuša ubežati svojemu partnerju. Nobeden od navzočih pa ni ubežal karizmatični eleganci italijanskega balet-nika in fascinaciji, ki jo je posredovalo edinstveno druženje odličnih poustvar-jalcev. Rossana Paliaga CELJE - Roman Leljak, avtor knjige Teharske žive rane - Huda jama Odgovornost za povojne zločine pripisal slovenskim partizanom, NOB in komunistom Za povojne zločine v okolici Celja je odgovorno izključno slovensko partizanstvo, Narodno osvobodilna borba in slovenska komunistična partija. Naredili so genocid, zaradi česar bodo za vselej zapisani na črni strani zgodovine človeštva, je ob včerajšnji predstavitvi svoje knjige Teharske žive rane - Huda jama dejal njen avtor Roman Leljak. Leljak, ki je že leta 1989 izdal prvo knjigo Teharske žive rane, prav tako s tematiko povojnih pobojev na Celjskem, in je letos po 20 letih tudi sam znova obiskal Hudo jamo, je bil nad odkritjem pri Laškem zgrožen. Kot je dejal, pa je bil vse od odkritja marca letos predvsem jezen, saj je del politične oblasti, še posebej pa borčevska organizacija pod vodstvom Janeza Sta-novnika, ves čas ponavljala, da so za zločine na Celjskem krive razne če-tniške in druge enote »To ni res. Saj so za zločine v Celju in okolici, kjer so pobiti slovenski državljani, krive izključno slovenske enote. Takrat naj bi namreč veljalo načelo, da naj vsak pobija svoje,« je prepričan Leljak, ki je pojasnil, da je njegova knjiga nastala v treh mesecih, z njo pa je želel objaviti nova pričevanja, ki bi javnosti jasno povedala, da je potrebno prenehati kriviti druge za zločine, ki smo jih Slovenci naredili sami. Uvodnik za knjigo je prispevala Spomenka Hribar, ki je kljub drugačni poprejšnji napovedi na včerajšnjo predstavitev v Celje ni bilo. Avtor knjige je povedal, da je s Hribarjevo prišel v stik že leta 1988, ko je delal pri Časopisu za kritiko zna- nosti in je bila njegov prvi stik s povojnimi dogodki, s katerimi, kljub temu, da je otroštvo preživel v teh prostorih, v mladosti nikoli ni bil seznanjen. Tisto, kar je po njegovih besedah v knjigi najbolj novo in bo verjetno povzročilo tudi največ prahu, je poimenski seznam 640 pripadnikov Knoja, ki so v Celje kot brigada državne varnosti vkorakali 10. maja 1945. Ta enota je bila po Leljako-vih besedah neposredna izvajalska roka Ozne pod vodstvom Ivana Mačka Matije in so po njenem nalogu izvajali večino pobojev na tem območju. »To je zgolj seznam ljudi, ki so bili v Knoju evidentirani do 10. maja 1945, medtem ko na njem ni tistih, ki so se enoti priključili pozneje. Takratni komandant Knoja Bojan Polak Stjenka je celo predlagal, da bi vseh 3200 pripadnikov 18. divizije prešlo med Knojevce, kar pa na srečo ni bilo izvedeno, saj bi sicer bili verjetno povojni poboji še bolj intenzivni,« je dejal Leljak, ki je pojasnil, da je namen seznama ta, da ne izkoriščamo več drugih, pač pa da ugotovimo, da smo zločine Slovenci delali sami, saj nam jih nihče ni naročal iz Beograda in nam delil seznamov ljudi za uboj. Kot je še povedal, je seznam odstopil tudi skupini kriminalista Pavla Jamnika, ki je opravila zaslišanja z večino še živečih s tega seznama, ugotovitev, da je zločine zagrešila ta enota, pa je po njegovem nedvomna. »Štirje pripadniki enote so policiji povedali, da so bili tudi sami v Hudi jami, s tem, da so dejali, da sami niso pobijali, bili pa so prisotni. Normalno je, da samega sebe ne bo nihče obtožil, saj bi s tem postalo kaznivo dejanje dokazljivo. Če bo Jamniku dovoljeno dokončati preiskavo, potem bodo dokazi o krivdi enote morali biti predstavljeni tudi javnosti,« je dejal Leljak, ki sicer tudi sam dvomi v slovensko policijo in tožilstvo, a je vsaj vodjo policijske operativne akcije Sprava Jamnika označil kot doslednega preiskovalca. Leljak je bil oster tudi do predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janeza Stanovnika, ki mu je v knjigi posvetil celotno poglavje oz. odprto pismo, v katerem mu s pomočjo zgodovinskih virov želi prikazati, kje je bila v času pobojev v Hudi jami nastanjena črnogorska partizanska enota, ki jo sam večkrat omenja kot tisto, ki naj bi zagrešila zločine, a naj to po njegovem mnenju ne bi bilo mogoče. »Sta-novnik je javno povedal, da je že takrat vedel za poboje. Če bi bila Slovenija pravna država, bi v tistem trenutku morala priti do njega skupina policistov, mu natakniti lisice in ga odpeljati, saj je priznal, da je vedel za genocid,« je bil oster avtor knjige. V knjigi so sicer tudi pričevanja ljudi iz tistih časov in seznam 12 ljudi, domačinov in edinih poimensko potrjenih žrtev, ki so končali v Hudi jami. V knjigi je objavljen tudi večji del Jamnikovega policijskega poročila, ki je sicer bilo zaključeno že v letu 2004, a je policija po Leljakovih besedah že do takrat obdelala večino prizorišč povojnih pobojev v Sloveniji. (STA) Nagrade filmskega festivala v Motovunu Britanski film Akvarij (Fish tank) režiserke Andree Arnold je na letošnjem 11. filmskem festivalu v Motovunu dobil glavno nagrado propeler Motovuna kot najboljši film v tekmovalnem programu. Mednarodna žirija festivala, ki se je končal v petek, mu jo je prisodila zaradi »subtilnega načina, s katerim prikazuje ljudi z družbene margine«. Isti film je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dobil tudi nagrado Mednarodnega združenja filmskih kritikov Fipre-sci, ki združuje kritike iz 50 držav. Film ima po njihovem mnenju neoporečno dramaturgijo, ki jo odlikujeta ritem in prefinjen smisel za karakterizacijo likov. Nagrado »od A do A«, ki so jo uvedli leta 2003 z namenom, da bi filmom, nastalim v regiji »od Albanije do Avstrije«, pomagali preseči nacionalne meje in najti občinstvo v sosednjih državah, je pripadla filmu »Buick Riviera« hrvaškega režiserja Gorana Rušinovica. Nagrado Motovun online za najboljši film do 15 minut, ki jo podeljuje žirija mladih hrvaških fil-marjev, pa je dobil švedski film Sajenje poljubov (Plantera kyssar) režiserja Ivice Zubaka, in sicer zaradi »enostavnega, a natančnega poetskega izraza«. Festival je v petih prikazal 65 filmov pretežno neodvisne produkcije. (STA) Dnevnik Ane Frank na Unescovem seznamu Spomin sveta Na Unescov seznam Spomin sveta (Memory of the World) je uvrščen tudi Dnevnik Ane Frank, ki sodi med deset najbolj branih knjig na svetu, je sporočilo na spletni strani Unesca povzela francoska tiskovna agencija AFP. Dnevnik Ane Frank sodi med eno pretre-sljivejših pričevanj iz časa druge svetovne vojne. Ana Frank je v svoj dnevnik beležila dogodke in občutja, ki so njo, njeno družino in nekatere druge judovske prebivalce amsterdamskega skrivališča določali iz dneva v dan. Kljub Anini žalostni usodi, v nacističnem koncentracijskem taborišču je umrla leta 1945, je njen dnevnik med bralci po vsem svetu obveljal kot dokument, ki priča o človeški humanosti sredi razčlovečenega sveta. Na seznamu Spomin sveta je okrog 160 zgodovinskih dokumentov z vsega sveta. Nanj so leta 2007, kot prvi dokument v lasti slovenske institucije, uvrstili tudi Supraseljski kodeks (Codex Suprasliensis). (STA) V Avstriji Evropski festival poezije V avstrijski prestolnici, na Dunaju, in v letošnji evropski kulturni prestolnici, Linzu, bo oktobra potekal Evropski festival poezije, na katerem se bo predstavilo 17 pesnikov in pesnic iz 13 držav, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Priznani in tudi še ne neuveljavljeni pesniki in pesnice se bodo 5. in 6. oktobra z branji najprej predstavili v dunajski literarni hiši, 7. oktobra pa še v Linzu. Na festivalu bo mogoče slišati poezijo iz Avstrije, Italije, Rusije, Poljske, Slovaške, Turčije, Madžarske in Estonije. Festival naj bi ponudil priložnost za zbližanje in spoznavanje evropskih kulturnih tradicij s pomočjo poezije. Pri organizaciji festivala so moči združili kulturni inštituti različnih evropskih dežel na Dunaju. Izšel bo tudi zbornik s pesmimi vseh sodelujočih, ki bodo objavljene v izvirniku in v nemškem prevodu. (STA) / SVET Torek, 4. avgusta 2009 1 1 IRAN - Vrhovni verski voditelj odobril sporno izvolitev za predsednika Hamenej potrdil drugi mandat Ahmadinedžada Opozicija bojkotirala slovesnost - Policija preprečila proteste v Teheranu TEHERAN - Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je včeraj uradno potrdil drugi štiriletni predsedniški mandat Mahmuda Ahmadinedžada, medtem ko se je država znašla v primežu napetih političnih razmer po volitvah. Ahmadinedžad bo na položaj pred parlamentom zaprisegel v sredo. Včerajšnje slovesnosti, na kateri je Hamenej uradno potrdil Ahmadinedžada za predsednika, so se udeležili številni visoki iranski politični predstavniki, med njimi nekdanji vodja iranske elitne revolucionarne garde Mohsen Rezaj. Kot je ob tem dejal Hamenej, so Iranci, s tem ko so glasovali za Ahmadinedžada, izbrali boj proti aroganci in revščini. "Iransko ljudstvo je glasovalo proti aroganci in revščini ter za razmah pravice," je poudaril iranski vrhovni voditelj. Hamenej je predsedniške volitve označil za brez primere in odločilne, Ahmadinedžada pa za pogumnega in delavnega. Se pa včerajšnjega dogodka niso udeležili nekateri vidni predstavniki opozicije, med drugim ni bilo poraženega predsedniškega kandidata in vodje opozicije Mira Hoseina Musavija, Mehdija Karubi-ja, pa tudi ne vplivnega klerika Akbarja Ha-šemija Rafsandžanija in nekdanjega refor-mističnega predsednika Mohameda Ha-tamija. Zmaga Ahmadinedžada je sprožila val nezadovoljstva v javnosti in obtožbe opozicije, da so bile volitve prevara. V po-volilnih protestih in nasilju je umrlo najmanj 30 ljudi. Več tisoč ljudi, med njimi vodilne predstavnike reformistov in novinarje, so aretirali. Več protestnikom so oblasti minuli konec tedna začele tudi soditi. Ahmadinedžad je sicer včeraj tuje vlade obtožil vmešavanja v iranske notranje zadeve. Po njegovih besedah so tuje vlade povzročale težave med volitvami, s katerimi se je sam vnovič zavihtel na oblast. "Ne želite, da bi se naš novi model božanske demokracije povzdignil v svetu. Želite odvrniti svetovno javno mnenje od razpada kapitalizma, zato ste užalili iransko ljudstvo," je dejal Ahmadinedžad, potem ko je Hamenej potrdil njegovo zmago. Iranska policija pa je včeraj preprečila protest privržencev opozicije v Teheranu ob potrditvi drugega mandata predsednika Ahmadinedžada. Po navedbah očividcev je več sto privržencev opozicije poskušalo protestirati na trgu Vali Asr, a jim je to preprečila policija. "Bilo je ogromno policistov, vendar do izgredov ni prišlo," je povedal očividec. "Ljudje niso bili agresivni in so odšli, ko so jim policisti rekli, naj odidejo," je dodal. (STA) Ali Hamenej (levo) in Mahmud Ahmadinedžad na včerajšnji slovesnosti ansa IZRAEL - Zunanji minister v težavah Liberman pripravljen odstopiti zaradi obtožb o korupciji JERUZALEM - Izraelski zunanji minister Avigdor Liberman je včeraj izrazil pripravljenost odstopiti, če se ga bo tožilstvo odločilo uradno obtožiti, potem ko je policija v nedeljo proti njemu vložila ovadbo, med drugim zaradi suma korupcije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je včeraj novinarjem dejal Liberman, namerava - če se bo izraelski generalni tožilec Menahem Mazuz odločil, da ga po zaslišanju uradno obtoži - odstopiti z ministrskega položaja, v prihodnjih štirih do petih mesecih pa bo zapustil tudi položaj poslanca v izraelskem parlamentu. Vendar pa 51-letni minister kljub vsemu ostaja optimističen in prepričan, da bo v prihodnjem letu in tudi čez dve leti še vedno vodja izraelske diplomacije. Izraelska policija je Libermana v nedeljo ovadila med drugim zara- di suma korupcije, pranja denarja in zlorabe položaja. Policija je ovadbo predala tožilstvu, ki se bo sedaj odločilo, ali bo uradno vložilo obtožnico. Če bo do tega prišlo, bo moral Li-berman tako odstopiti. Liberman naj bi po ugotovitvah policije prejel več sto tisoč dolarjev od tujih poslovnežev. Ker je bil v tem obdobju tudi poslanec v izraelskem parlamentu, je bilo to protizakonito, saj poslanci poleg poslanske plače ne smejo dobivati še drugih prejemkov. Liberman naj bi denar dobival preko Cipra preko tesnih sodelavcev in lažnega svetovalnega podjetja, ki je bilo registrirano na njegovo hči. V Libermanovi pisarni so ovadbo že zavrnili, saj po njihovem nima nobene realne osnove, zato tožilstvo ne bi smelo sprožiti preiskave proti ministru. Po poročanju AFP naj bi tožilstvo svojo odločitev sporočilo v prihodnjih mesecih. (STA) Avigdor Liberman ansa V napadu na policiste v Heratu več mrtvih HERAT - V eksploziji bombe v mestu Herat na zahodu Afganistana je bilo včeraj ubitih 12 ljudi. Cilj napada je bil policijski konvoj, terjal pa je življenja desetih civilistov in dveh policistov, kakih 20 ljudi je bilo ranjenih, je povedal tiskovni predstavnik vodje policije v provinci Herat Nura Hana Nekzad. Pred tem so bili v nedeljo v napadu iz zasede na vzhodu Afganistana ubiti trije ameriški vojaki, v soboto pa je v nasilju življenje izgubilo šest pripadnikov misije zveze Nato v Afganistanu (Isaf). S tem se nadaljuje najbolj krvavo obdobje v osemletni vojni v Afganistanu, potem ko je bil julij s 74 ubitimi tujimi vojaki najbolj krvav mesec za mednarodne sile v tej državi po začetku ofenzive leta 2001. V medverskem nasilju ubitih osem kristjanov LAHORE - Na vzhodu Pakistana je bilo v medverskem nasilju v soboto ubitih osem kristjanov, muslimani pa so se znesli tudi nad številnimi hišami, kjer živijo kristjani. Več sto muslimanov je napadlo kristjane v kraju Gorja na vzhodu Pakistana v pokrajini Punjab, ker naj bi nek deček, kristjan, skrunil koran. Izbruhnilo je streljanje, muslimani pa so požgali tudi več deset hiš kristjanov in nekaj cerkva. Po nekaterih navedbah naj bi bilo požganih okoli 80 hiš. V streljanju je bilo ubitih šest ljudi, med njimi tudi otrok in štiri ženske. Več ljudi je bilo ranjenih, dva izmed njih pa sta ponoči v bolnišnici podlegla poškodbam. Na vzhodu Indije brez strehe več kot 40.000 ljudi PATNA - Na vzhodu Indije je reka poplavila več kot deset vasi in pri tem za sabo pustila okoli 40.000 ljudi brez strehe nad glavo. Večdnevno neprekinjeno deževje je v soboto pripeljalo do tega, da je reka Bagmati prestopila bregove in pri tem poplavila tri okrožja zvezne države Bihar. Deževno vreme pa je za območje napovedano tudi v prihodnjih dneh. Ameriško letalo zasilno pristalo: več poškodovanih MIAMI - Letalo ameriške letalske družbe Continental Airlines na letu iz Ria de Janeira v Houston je včeraj moralo zasilno pristati v Miamiju, ker je zašlo v močne turbulence. Poškodovanih je bilo 26 ljudi na krovu. Štiri osebe so bile huje ranjene, 22 pa jih je utrpelo udarce in ureznine. 13 so jih prepeljali v bolnišnice, je sporočila reševalna služba v Miamiju. Na boeingu 767 je bilo 168 potnikov in 11 članov posadke, v turbulence pa je zašel približno uro leta do Miamija. (STA) NATO - Novi sekretar o Afganistanu Rasmussen: Nujna večja pomoč ZN in EU BRUSELJ - Zveza Nato potrebuje več mednarodne pomoči s strani Združenih narodov in Evropske unije, da zagotovi varnost in obnovo v Afganistanu, je včeraj na svoji prvi novinarski konferenci v Bruslju dejal novi generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Kot je dejal, bo Nato opravil svojo nalogo, ne more pa tega storiti sam. Po besedah 56-letnega Rasmus-sena mora zavezništvo razširiti sodelovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami in človekoljubnimi skupinami, ki delujejo v Afganistanu, da bi tam dosegli mir. "Nato bo opravil svoj del naloge, toda vsega ne more narediti sam, potrebna so mednarodna prizadevanja, tako vojaška kot civilna." Kot je še poudaril novi prvi mož Nata, mora zavezništvo preprečiti, da bi Afganistan vnovič postal "osrednja postaja mednarodnega terorizma". Čeprav je končni cilj zavezništva predati odgovornost za zagotavljanje varnosti v roke afganistanske vlade, pa nikakor Anders Fogh Rasmussen ansa ne pride v poštev, da bi "bežali proti izhodu" iz te države, je zatrdil. Kot ključne naloge zavezništva v svojem mandatu je Rasmussen sicer poleg vodenja vojne v Afganistanu do uspešnega konca izpostavil še izboljšanje odnosov z Rusijo, ki so se po lanski vojni v Gruziji močno zaostrili, ter krepitev vezi z zmernimi državami v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, še posebej z muslimanskimi. "Želim videti, da Nato doseže poln potencial kot steber globalne varnosti," je ob tem poudaril. (STA) TERORIZEM - Predvidoma do januarja 2010 Washington namerava »preseliti« zapor iz Guantanama na Kubi v ZDA NEW YORK - Neimenovani člani administracije ameriškega predsednika Baracka Obame so za ameriško tiskovno agencijo AP povedali, da nameravajo uresničiti predsednikov ukaz o zaprtju taborišča za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi tako, da bi zapor Guantanamo enostavno "preselili" v ZDA. Obama je na začetku mandata ukazal, da mora biti taborišče na Kubi zaprto do 22. januarja 2010, vendar je pri tem trčil na številne logistične in politične težave. Kongres mu ni odobril 80 milijonov dolarjev, za kolikor je zaprosil za začetek postopkov zapiranja taborišča na Kubi, denarja pa naj ne bi bilo, dokler Obama ne bo razkril načrta za zaprtje. Načrt naj bi bil sedaj v izdelavi, administracija pa razmišlja o uporabi dveh objektov. To je propadajoči državni zapor Standish v zvezni državi Missouri in vojaški zapor v oporišču Fort Leavenworth v zvezni državi Kansas. V enem izmed teh dveh ali morda katerem dru- gem objektu bi uredili sodišče in zapor, kar pomeni, da bi Guantanamo "preselili" na ameriško ozemlje. Politično se zdi bolj sprejemljiva država Michigan, kjer demokratski kon-gresniki temu niso odločno proti. Težave utegne povzročati republikanski kon-gresnik Pete Hoekstra, ki želi kandidirati za guvernerja države, zato se namerava upreti selitvi osumljencev s Kube. Kongresna delegacija iz Kansasa, sestavljena iz republikancev in enega demokrata, je sicer že večkrat izrazila ostro nasprotovanje. Obamova administracija načrtuje, da bi nekje postavili kompleks, v katerem bi ujetnikom lahko sodili in jih tudi zaprli. Nekaterim najnevarnejšim osumljencem, ki bi jih morali zaradi mučenja ali pomanjkljivih dokazov na sodišču oprostiti, sploh ne bodo sodili in jih bodo imeli zaprte za nedoločen čas, najverjetneje do smrti. S tem se nova administracija ne bo razlikovala od prejšnje, republikanske, ki je odprla taboriš- če na Kubi, da bi se izognila pristojnosti ameriških sodišč. Od 229 ujetnikov v Guantanamu bodo najverjetneje sodili okoli 80, in sicer na civilnem ali vojaškem sodišču. Obsojeni bodo potem ostali v kompleksu, nekaj jih bodo izpustili, vendar na tuje. Del teh pa bo težko premestiti iz ZDA, saj jih nihče ne bo hotel sprejeti, zato naj bi zanje v kompleksu zgradili poseben "imigracijski zapor", kjer bodo čakali na državo, ki jih bo pripravljena sprejeti. Kompleks bi bil pod skupnim vodstvom ministrstev za pravosodje, obrambo in domovinsko varnost. Odgovoriti pa bo potrebno še na vprašanje, kaj storiti s porotniki na civilnem sodišču za osumljene teroriste. Najverjetneje jih bo potrebno iskati po celotnih ZDA. Največji problem selitve Guantanama v ZDA ostaja politika, saj so republikanci že uspeli prestrašiti del demokratov in del ameriške javnosti, da se bo s selitvijo za-pomikov v ZDA povečala nevarnost terorističnih napadov. (STA) 1 2 Torek, 4. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu REBERNICE - Tik pred zaključkom gradnja hitre ceste Razdro - Vipava Tehnični pregled 11. avgusta, odprtje dva dni kasneje DARS bo poskrbel tudi za popravilo lokalnih cest in za uresničitev sistema odvoda meteornih vod Odprtje odseka hitre ceste Razdrto - Vipava se vendarle približuje. Potem, ko Družbi za avtoceste Republike Slovenije (DARS) to ni uspelo do konca julija, kot so obljubljali, so včeraj sporočili, da so izvajalci vsa dela dokončali 24. julija. DARS je zato 27. julija ministrstvu za okolje posredoval vlogo za vnovični tehnični pregled, vključno z vsemi potrebnimi soglasji in izjavami. V petek, 31. julija, so prejeli s strani ministrstva dopis, da sklicujejo tehnični pregled 11. avgusta ob 9. uri. Kot so na DARS že napovedali, lahko nato v dveh dneh, po odpravi morebitnih napak, ugotovljenih v okviru tehničnega pregleda, predajo prometu novozgrajeno cesto, ki je v gradnji že od leta 1998. Gre za 16 kilometrov dolg odsek z dvema predoroma, devetimi viadukti, petimi pokritimi vkopi, petimi pilotnimi stenami in desetimi opornimi zidovi, ki je zaradi zahtevne geologije predstavljal enega izmed gradbeno najzahtevnejših odsekov na slovenskem cestnem omrežju. Na DARS so pojasnili še, da se med zaključevanjem projekta niso soočali z nobenimi težavami. Investicijska vrednost projekta hitre ceste Razdrto - Vipava prek Reber-nic je v investicijskem programu, potrjenem s strani prometnega ministrstva, načrtovana v višini 221 milijonov evrov in po zagotovilih z DARS ne bo presežena. Na DARS so pojasnili še, da zaradi del, povezanih s priključevanjem novozgrajene hitre ceste na razcep Razdrto in v Vipavi, kjer so izvajalci tudi že zaključili dela, na obvozih, ki so bili zaradi tega potrebni, niso zasledili večjih motenj v prometu oziroma zastojev. Strinjajo se tudi, da je v obdobju gradnje hitre ceste prek Rebernic prišlo do poškodb na lokalnih cestah, zato bo DARS po predaji nove ceste prometu v sodelovanju z Direkcijo RS za ceste, ki je tudi nosilka pristojne metodologije za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi povečanega obsega gradbiščnih tovornih vozil na državnih cestah, uredil glavno cesto GI - 12 skupaj s sistemom za odvod meteornih vod. DARS bo prispeval tudi sorazmerni del stroškov, točnega datuma začetka obnove pa včeraj še nismo mogli napovedati. (nn) Nov odsek hitre ceste pri Rebernicah bumbaca DAVČNA UTAJA - Na področju športne navtike Slovenski podjetnik ni prijavil 2 milijonov evrov Goriška finančna straža je odkrila popolnega davčnega utajevalca, ki ni prijavil državni blagajni dveh milijonov evrov. Šlo je za slovenskega državljana, ki se je ukvarjal s prodajo športnih plovil. Podjetje je delovalo v Italiji, predvsem na Tržiškem, poslovalo pa je tudi v drugih deželah, na primer v Emi-lii Romagni. Goriška finančna straža je preučila potek podjetnikove dejavnosti, ki je bila zelo dobro vpeljana, od leta 2006 dalje. Dohodki so bili vse prej kot za- nemarljivi, saj je vrednost plovil, ki jih je slovenski podjetnik prodajal, dosegala 200 tisoč evrov. Pri poslovanju v Italiji so podjetniku pomagali nekateri posredniki, uredil pa si je tudi spletno stran, na kateri so bile na ogled fotografije plovil. Čeprav se je s časom obseg poslovanja zelo povečal, podjetnik v Italiji ni nikoli predstavil nikakršne davčne prijave. Zato ga je goriško poveljstvo finančne straže obravnavalo kot popolnega davčnega utajevalca. »Padec schengenske meje je ponudil državam članicam priložnost za družbeni in ekonomski razvoj, obenem pa lahko privede tudi do primerov poskusov davčne utaje. Davčni pritisk namreč ni enak v vseh državah Evropske unije,« je v tiskovnem sporočilu pojasnilo goriško poveljstvo finančne straže in dodalo: »To je tudi pri nas privedlo do prisotnosti podjetij, ki imajo sedež drugje, poslujejo pa v Italiji. Večkrat se zgodi, da podjetniki ne prijavijo dohodkov ne v eni ne v drugi državi.« Moški se je ranil na čolnu Patruljni čoln luške kapetanije iz Trsta je včeraj nudil pomoč zakoncema, ki sta s svojim čolnom plula po Tržiškem zalivu. Med plovbo se je moški poškodoval nogo in zatem je nekaj časa bil v nezavesti. Ženska mu je nudila prvo pomoč, nato pa je opazila, da je nedaleč od njiju plul čoln luške kapetanije. Začela je mahati z rokama, tako da jo je osebje patruljnega čolna opazilo in se takoj odpravilo proti njej. Moškega so nato s patruljnim čolnom odpeljali do Marine Lepanto v Tržiču, kjer so ga izročili v oskrbo osebju službe 118, ki ga je prepeljalo v tržiško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. V ulici Rocca uvedli prepoved parkiranja V ulici Rocca v Gorici, kjer bodo pred koncem leta začeli obnavljati poslopje, v katerem bodo uresničili slovenske jasli, so uvedli prepoved parkiranja na strani z lihimi hišnimi številkami; avtomobile bo tako prepovedano parkirati med med hišno številko 9 in križiščem z ulico Michelstaedter ter med hišno številko 17 in križiščem z ulico Capel-laris. Prepoved parkiranja so uvedli tudi v ulici Brigata Pavia, in sicer na strani s sodimi hišnimi številkami med križiščema za ulicama Pocarini in Ko-ciancic. Na prošnjo podjetja GMC Colori so uvedli poseben parkirni prostor za dostavo blaga pred hišno številko 138 drevoreda 20. septembra. Novi pločniki v Gorici Goriški občinski odbor je v prejšnjih dneh odobril preliminarni načrt za gradnjo novih pločnikov pred ljudskem vrtu na korzu Verdi. Avgusta lani je občinska uprava dala zeleno luč za pre-kvalicikacijo korza Verdi od mestnega gledališča do ulice Sv. Ivana, ki bo skupno vreden 4.200.000 evrov; za prvi sklop del bo potrebnih 1.253.000 evrov, da je občina lahko najela posojilo za začetek posega, pa je morala odobriti preliminarni načrt za obnovo pločnikov pred ljudskim vrtom, kar je kot rečeno naredila prejšnji teden. Načrt zaenkrat predvideva zgolj redna vzdrževalna dela, sicer pa bodo spremembe prometne ureditve z gradnjo kolesarskih stez in prehodov za pešce določili naknadno. Mrk zaradi nevihte Gorico je včeraj popoldne zajela močna nevihta, zaradi katere so bili posamezni predeli mesta nekaj ur brez električne energije. Gasilci so posredovali v Raštelu zaradi ometa in strešnikov, ki so padli z ene izmed tamkajšnjih hiš. FARA - V včerajšnji prometni nesreči so bile ranjene štiri osebe Avtomobila čelno trčila Starša in njunega sedemletnega otroka odpeljali v goriško bolnišnico, starejšo osebo pa s helikopterjem na Katinaro Včeraj dopoldne je v Fari prišlo do prometne nesreče, v kateri so se poškodovale štiri osebe. Najhuje ranjeno so zaradi pretresa možganov odpeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer so jo sprejeli na zdravljenje. Nezgoda se je pripetila na deželni cesti 351 na Majnicah, in sicer v bližini vhoda na hitro cesto Vileš-Gorica. Iz razlogov, ki jih še preučuje goriška prometna policija, sta med sabo čelno trčila avtomobil znamke Volkswagen golf in Fiat punto, v katerih se je skupno peljalo šest oseb. V prvem avtomobilu, ki je vozil v smeri proti Gradišču, so se peljali 58-letni I.C., 83-letna P.P. in 89-letni A.C.. V avtomobilu znamke Fiat, ki je bil namenjen v nasprotno smer, se je peljala tričlanska družina. Za volanom je sedel 37-letni FA. iz Gorice, na potniškem mestu 36-letna S.C., na zadnjem sedežu pa njun sedemletni sinček. Trčenje je bilo silovito in avtomobil znamke Fiat je pristal v jarku ob cesti. Na kraju so posredovali služba 118, prometna policija in gasilci, ki so morali izvleči ranjence iz avtomobilov. Družino so odpeljali v goriško bolnišnico - zdravstveno stanje otroka in staršev naj ne bi bilo hudo, helikopter pa je eno izmed treh starejših oseb, ki je utrpela udarec v glavo, odpeljal na Katinaro. V poškodovanem avtomobilu Fiat punto se je peljala tričlanska družine (levo); ranjeno starejšo osebo so s helikopterjem prepeljali na Katinaro bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. avgusta 2009 13 ŠTANDREŽ - Družba IrisAcqua bo oktobra začela večji poseg Južni del vasi bodo priključili na kanalizacijski sistem Dela v ulicah San Michele, Montello, Matajur, Reggimento Piemonte Reale in Monte Grappa Družba IrisAcqua načrtuje večji poseg v Štandrežu. Južni del vasi, kjer so so doslej hišne odpadne vode odtekale v greznice, bodo namreč oktobra začeli priključevati na kanalizacijski sistem: kronološki program, ki ga je družba pred nedavnim izročila predsedniku štandreške-ga rajonskega sveta Marjanu Brescii, predvideva, da bodo dela potekala v več fazah, zaključila pa naj bi se decembra prihodnjega leta. V ponedeljek, 26. oktobra, se bodo dela začela v ulici San Michele; na kanalizacijo bodo do konca marca 2010 priključili območje, ki gre od trga pred domom Budal do konca naselja (v smeri proti Sovodnjam). Ob koncu marca prihod- njega leta se bodo delavci družbe IrisAc-qua premaknili v ulico Montello, kjer bodo kanalizacijo zgradili do začetka junija. Nato bo na vrsti ulica Matajur, kjer bodo dela trajala en mesec. V ulici Reggimento Piemonte Reale bodo delali od konca julija do konca septembra, zadnja pa bo na vrsti ulica Monte Grappa, kjer bodo kanalizacijo uredili do konca novembra. »Program, ki so mi ga posredovali, predvideva nato še en mesec del med ulicama Reggimento Piemonte Reale in Monte Grappa. Celoten poseg naj bi se zaključil 23. decembra,« je povedal Brescia. Na zadnjem zasedanju je rajonski svet za Štandrež odobril seznam ostalih prioritetnih javnih del, ki naj bi jih obči- Novo kanalizacijo bodo uresničili tudi v ulici Monte Grappa bumbaca na Gorica vključila v triletni načrt za obdobje 2009/2011. Med temi so prekvalifikacija trga pri domu Budal, obnova ulic Trivigiano, San Michele in Tabai ter obnova pločnikov v ulicah Gregorčič, Monte Grappa in Matajur. »Upravo smo pozvali, naj uredi ceste in pločnike predvsem v ulicah, kjer bodo od oktobra dalje gradili kanalizacijo,« je povedal Brescia. Več posegov bi bilo potrebno izvesti tudi na stavbi slovenske osnovne šole Fran Erjavec in na dvorišču le-te, nekaj zahtev pa je rajonski svet postavil tudi v zvezi z otroškim vrtcem. Na občino so vložili tudi prošnjo po pokritju tribun nogometnega igrišča ter zamenjavi oken in vrat telovadnice. NOVA GORICA Hit: prioriteta stabilizacija poslovanja Iz družbe Hit so včeraj sporočili, da je s 1. avgustom svoj petletni mandat začel novi predsednik uprave družbe Drago Podobnik. Glavni izziv nove uprave naj bi bila ureditev in izboljšanje poslovanja ter prizadevanje za ustrezne spremembe igralniške zakonodaje. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se bo novi predsednik uprave najprej posvetil temeljiti seznanitvi s stanjem v družbi, zaposlenimi, vodilnimi, in ukrepom, ki naj bi jih družba izvajala za nevtralizacijo posledic gospodarske krize. Do konca meseca avgusta bo nadzornemu svetu predlagal tudi tretjega člana uprave, kar bo prvi korak k učinkovitemu in celovitemu vodenju družbe v zaostrenih razmerah gospodarske krize. Predsednik uprave pričakuje, da bo konec septembra 2009 nadzornemu svetu že lahko predstavil osnovne smernice delovanja nove uprave in prve ukrepe, ki bi omogočili dolgoročno stabilizacijo poslovanja. V prvih 45 dneh svojega mandata se bo torej popolnoma posvetil analizi stanja in pripravi programa dela uprave, zato v tem obdobju načeloma ne bo komentiral poslovanja družbe v javnosti, so še pojasnili v Hitu. (nn) GORICA Kapljice kulture v ljudskem vrtu Kapljice kulture so se začele v znamenju dežja, zato pa so se prireditelji - Zveza slovenskih kulturnih društev - odločili za odpoved prvega kulturnega večera, ki bi moral potekati včeraj v ljudskem vrtu v Gorici. V poznih popoldanskih urah se je vlil dež, tudi pod večer pa je občasno deževalo. Zaradi tega so odpovedali včerajšnji dogodek, vsem, ki bi morali na njem nastopiti, pa bodo dali možnost, da se predstavijo na enem izmed naslednjih štirih večerov, ki bodo potekali do petka, 7. avgusta. Kapljice kulture se bodo tako nadaljevale danes ob 21. uri, saj vremenoslovci za današnji dan napovedujejo izboljšanje vremenskih razmer. Seveda v primeru dežja bo tudi današnja prireditev odpovedana, sicer pa se bodo za morebitno odpoved prireditelji odločili v poznih popoldanskih urah. V okviru Kapljic kulture se bodo pri Gregorčičevem kipu zvrstili najrazličnejši nastopi od dramskih in kulinaričnih točk, mimo plesa, petja in prebiranja leposlovnih odlomkov do pripovedovanja šal in vicev ter prikazovanja čarovnij; letos bodo predvajali tudi kratke filme. Komunikacijsko sredstvo kulturnih dogodkov so slovenščina, italijanščina, furlanščina in nemščina, skratka jeziki, ki so v Gorici od vedno doma. Prizadevanje nastopajočih bodo organizatorji nagradili z bonom za pijačo ali kepico sladoleda, gledalci pa seveda s toplimi aplavzi. RONKE - V družbi sorodnikov in prijateljev Gabrijela Devetta praznovala 100 let V ronškem domu za starejše občane je včeraj praznovala 100. rojstni dan slovenska rojakinja iz Laškega Gabrijela Devetta - Tinči-na. Za svoja leta je Gabrijela izredno čila in zdrava, ima pa tudi izreden spomin. Je prijetna sogovornica, bistrega duha in skoraj ne potrebuje očal. Ne zmanjka ji dobre volje in se zna pošaliti na posebno prijeten način. Kot večina stoletni-kov v naših krajih je imela težko in hudo življenje, saj se je zaposlila pri petnajstih letih starosti kot hišna pomočnica in dojilja, vendar je težavam kljubovala z dobro voljo in optimizmom. Rodila se je v Opatjem selu. Njen oče se je imenoval Lojze-Franc Devetak, rodil se je leta 1886. Njena mati Marija Pahor - Španjeva, rojena leta 1888, je bila trinajsta od petnajstih otrok Jožeta Pahorja iz Jamelj in Jožice Pahor z Opatjega sela. Po prvi svetovni vojni sta ostala živa samo Gabrijelina mama in še en otrok. Gabrijela se je zaradi vojne pri šestih letih starosti z družino najprej preselila v Vojščico in nato z vlakom iz Nabrežine v Štore blizu Celja. Tam so se njeni starši zaposlili pri kmečki družini, ki je njim in drugim vojnim beguncem pravila »Italijani, ki so prišli od morja«. Gabrijela je najprej obiskovala nemško osnovno šolo, sicer pa je osnovnošolsko šolanje dokončala v slovenskem jeziku po koncu vojne v Mir-nu. Zaradi razdejanja v Opatjem se-lu so se njeni starši skupaj z drugimi vaščani odločili, da zaupajo zadrugi nalogo zgraditi nove hiše v Gabrijela Devetta - Tinčina Romjanu; ulico so v prvih letih fašizma zaradi porekla njenih stanovalcev poimenovali »Via Oppacc-hiasella«. Veliko let so priseljencem z Opatjega sela drugi ronški prebivalci rekli »sciavi di Doberdo«. Gabrijela se je zaposlila, tako da je pomagala vzdrževati družino, saj je oče moral opustiti izdelavo bičev -»škarabacev« in ni imel stalnega dela, bratje Karlo in Lojze ter sestri Margherita in Marija pa so bili še majhi. Zdaj, ko Gabrijela nima več bratov in sester, zanjo skrbijo nečaki in nekateri Slovenci iz Laškega. Včeraj so slavljenki poleg sorodnikov voščili predstavniki tako ronške občine kot društva Jadro in ženskega pevskega zbora iz Ronk. Ob tej priložnosti so se vsi spomnili njenega očeta, ki je dočakal skoraj 103 leta, slavljenki pa so zaželeli, da naj to starost doseže in prekorači. Karlo M. GORICA - V Dijaškem domu že šesta Športna šola Športni navdušenci Udeleženci spoznali badminton, rokomet, tenis, namizni tenis, hokej, frizbi in tudi prometne predpise Udeleženci Športne šole v Bohinjski Bistrici foto r.m. Tudi letos je vzporedno s poletnim središčem goriškega Dijaškega doma Simon Gregorčič potekala še šesta izvedba Športne šole, ki jo v Svetogorski ulici namenjajo otrokom od desetega do štirinajstega leta starosti. »Otrokom smo s Športno šolo, vedno v obliki sprostitve in zabave, želeli predstaviti nove in ne le običajne športne panoge s katerimi se sicer otroci med šolskim letom že soočajo v slovenskih ali italijanskih športnih društvih,« je povedal koordinator Športne šole Robert Makuc. Otroci so tako lahko spoznali badminton, rokomet, tenis, namizni tenis, hokej in frizbi. V vseh teh različnih športih so se lahko med seboj pomerili in odigrali ne- kaj tekem na večnamenskem zunanjem igrišču Dijaškega doma. Ko pa jim vreme ni omogočilo uporabe zunanjega igrišča, so se preselili v telovadnico Kulturnega doma v Gorici, kjer so obiskali še tamkajšnjo plezalno steno. Dvakrat so se v sodelovanju s kajakaškim klubom Šilec odpravili tudi z gumenjaki na Sočo. Ob spremstvu izkušenih vodnikov so veslali tako po brzicah od čolnarne v Solkanu do priveza v Podgori kot tudi od goriškega sejmišča do Sovodenj. Vedno v okviru Športne šole so otroci spoznali, kako se morajo ravnati, ko se s kolesom vozijo po cesti. Veliko koristnih napotkov je otrokom s številnimi primeri in praktičnim poligo- nom prikazal Miran Mozetič, odgovorni za tečaje v okviru programa varnosti na cestah v novogoriškem Tehničnem šolskem centru (TŠC). Med športno šolo, ki je potekala od 15. do 26. junija in od 6. do 17. julija, je bilo časa dovolj tudi za številne jutranje ekskurzije, kot na primer za obisk adrenalinskega parka pri Cerovljah in obisk novogoriškega bazena. Z vlakom so se podali tudi po Bohinjski železnici v Bohinjsko Bistrico, kjer so po obisku okolice začofotali še v tamkajšnjem vodnem parku. Športno šolo je v vsaki tedenski izmeni obiskovalo petnajst otrok. Teden dni so otroci preživeli tudi v koloniji v Kranjski Gori. (VaS) 14 Torek, 4. avgusta 2009 GORIŠKI PROSTOR / VIPAVA - Akcija prostovoljnega dela Petdeset brigadirjev 2.600 ur čistilo in barvalo Uredili obzidje iz prve svetovne vojne, okolico izvira Vipave in otroško igrišče V nedeljo se je v Vipavi zaključila 11. Študentska delovna brigada v organizaciji Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM). Mariborski študenti so s prostovoljnim delom, ki je obsegalo približno 2.600 delovnih ur, uredili obzidje iz prve svetovne vojne v Sanaboru, pomagali so tudi pri čiščenju izvira reke Vipave ter pri barvanju ograje v Podskalci ob rečnem izviru. Prebarvali so tudi ograje na mostovih in na nogometnem stadionu ter uredili otroško igrišče. »Študentska delovna brigada je največji dobrodelni projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Na ta Brigadir med strganjem rje s kovinske ograje način želimo študentje pomagati krajanom pri oživitvi demografsko ogroženih predelov Slovenije. Zahvaljujem se vsem brigadirjem, ki so tudi letos dokazali, da je počitnice mogoče preživeti tudi nekoliko drugače in ob tem priskočiti na pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo,« je ob zaključku letošnje brigade povedal predsednik ŠOUM Andrej Krček. Brigadirjem se je zahvalil tudi župan občine Vipava Ivan Princes, ki je izpostavil predvsem težavno čiščenje strelskih jarkov iz prve svetovne vojne pri vasi Sanabor nad Vrhpoljem, kjer so bili brigadirji nastanjeni. (nn) NOVA GORICA - Večerni dogodki Poletna scena doslej bolj klavrna Še pred nekaj leti je bilo v teh avgustovskih dneh ob večerih oziroma kar celo poletje zelo živahno na Poletni sceni Kluba goriških študentov (KGŠ) na lokaciji Stari kino med poslopjem novogoriške mestne občine in bližnje Hitove okrepčevalnice Vrtnica. Obiskovali so jo dijaki, študentje, pa tudi starejši Novogoričani in ljudje od drugod, ki so tam vedno našli kaj zanimivega. Zaradi pripomb bližnjih stanovalcev, menjave generacije in vodstva KGŠ je poletna scena tam zamrla. Podobno se je zgodilo tudi s Hitovo poletno plažo, ki je sicer privabila drugačno strukturo ljudi, a se je nekaj vendarle dogajalo, letos pa vlada v centru mrtvilo. Razen bara center, kjer vsako sredo zvečer organizirajo koncert latino glasbe in bara Splendid na Bevkovem trgu, kjer zagnana mlada najemnika skušata povrniti malo vzdušja in življenja v mesto, je v teh dneh za tiste, ki niso na dopustu, pa bi šli kam ven, bolj malo muzike. V avgustu bo sicer v baru center zaživel festival Poletna scena, ki ga prirejajo KGŠ-ovci, a v precej bolj okrnjeni obliki kot na stari lokaciji. Kot je povedal aktualni predsednik KGŠ Tomaž Zarifa so se za tak korak odločili zato, da preskusijo novo lokacijo, saj zaradi okrnjene ekipe na lokaciji Starega kina programa letos ne bi uspeli izpeljati, kljub vsemu pa se od nje niso dokončno poslovili. Čeprav so vse skupaj na začetku zasnovali tako, da naj bi vsako sredo v avgustu eno od društev, ki so v tem prostoru aktivna, pripravilo svoj program, bodo zadevo v končni fazi peljali KGŠ-ovci sami. Dogajanje se bo začelo ta petek z nastopom skupin Pridigarji in Nervous STOPMin', v soboto bo sledila gledališka predstava ter koncert zasedbe Swarga, ki izvaja akustični lounge jazz, v nedeljo pa filmski in D.J. večer. Do zaključnega večera, 29. avgusta, ki ostaja glede programa presenečenje, se bo zvrstilo 12 koncertov, tri gledališke predstave, trije filmski in D.J. večeri, k temu pa gre prišteti še Drum 'n' bass ter elektro večer, ki bosta potekala v Čolnarni pri Soči v Solkanu. Do začetka poletne scene je novogoriško mrtvilo nekoliko poživilo le dogajanje pred barom Splendid, kjer se vsak vikend nekaj dogaja. Kot je povedal Patrik Kre-sojevic, eden od dveh najemnikov, so začeli s prvim junijem delati s polno paro, njihov cilj pa je ponovno oživiti center Nove Gorice, kjer je bilo po zaslugi Splendid bara pred leti že živahno, zato ob petkih pripravljalo D.j. večere in razne druge dogodke, ob sobotah pa koncerte, ki se jih udeleži tam okrog dvesto ljudi. Organizirajo tudi plesne večere, v kratkem pa načrtujejo tudi gledališke predstave, dogodke za otroke in podobno. Proti koncu poletja bo pred barom Splendid nastopilo tudi nekaj močnih lokalnih bandov, kot so Elevators, Passo Continuo in Avtomobili, ko se bo začela šola pa bodo pred barom postavili tudi mobilno hišo eksperimentov, ki bo vabila staro in mlado ven iz stanovanj. Vse ostalo pa prav počitniško miruje. Še najbolj se mi zdi škoda bara na novogoriški železniški postaji, ki je že kar nekaj časa zaprt kljub idealni lokaciji, kjer bi se lahko poleti, ko ga obišče tudi precej turistov, pa tudi sicer, odvijalo marsikaj zanimivega, pa se ne, ker... očitno manjka idej, pa tudi pretiranega interesa ni. Nace Novak [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 048176025. U Kino GORICA KINEMAX: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.10 - 20.40 »Harry Potter e il principe mezzosan-gue«. Dvorana 2: 19.00 - 21.30 »Harry Potter e il principe mezzosangue«. Dvorana 3: 19.50 - 22.00 »I love Radio Rock«. Dvorana 4: 20.00 - 22.00 »Religiolus - Vedere per credere«. Dvorana 5: 20.00 - 22.10 »Fortapasc«. fî Razstave M Koncerti vič iz Tržiča in Eva Dolinšek iz Mirna. Koncert je vključen v praznovanja farnega zavetnika. M Izleti V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici poteka do sobote, 29. avgusta, prodajna razstava »Stampantica Estate 2009« od torka do sobote med 8.30 in 12.30 in med 15.30 do 19.30. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mu-šičevo leto od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V HOTELU LIPA V ŠEMPETRU je od torka, 11., do sobote, 15. avgusta, na ogled likovna razstava Silve Stantič Prinčič z naslovom Moji pogledi« od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. ure. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU, v palači Locatelli, je na ogled razstava Danila Jejčiča in Franca Duga z naslovom »Divergenti affinità«; do 16. avgusta od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. V BARU »LA CICCHETTERIA« v ul. Petrarca 1 v Gorici do 17. avgusta na ogled razstava fotografskega materiala iz publikacije »Architettura gorizia-na negli anni del Liberty«. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 23. avgusta od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo do 31. avgusta od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro na ogled razstava Sonce miru 2009, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom. Na razstavi sodelujejo trije afriški likovni umetniki Ade, Mikà in Mali. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava slik Nataše Gre-gorič; do 1. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na trgu de Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Tirelli per il grande cinema«; do 6. septembra od torka do nedelje med 9. in 19. uro, vsako soboto in nedeljo ob 17.30 brezplačni vodeni ogledi. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. septembra, enodnevni izlet na Koroško; informacije v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (380-4203829). ZGODOVINSKI AVTOBUS E'STORIA-BUS bo odpotoval v nedeljo, 9. avgusta, z zgodovinarjem Marcom Cim-minom. Cilj in tema ekskurzije bo Ti-mau (Karnijsko področje v prvi svetovni vojni); informacije in vpisovanje do sobote, 8. avgusta, med 17. in 19.30 na tel. 0481.539210, e-pošta eventi@leg.it. PD VRH SV. MIHAELA organizira v ponedeljek, 10. avgusta, celodnevni izlet v Tržič (Slovenija) z ogledom spominskega parka koncentracijskega taborišča na Ljubelju. Informacije pri Nerini, tel. št. 333-1706760. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 13. do 18. oktobra tradicionalni izlet »Po poteh spominov« in »Na mandarine« za obisk krajev Bihač, Kozara, Drvar, Jajce, Travnik, Sarajevo, Foča, Čapljina, Medžugorje, Mostar, dolina Neretve, Gradac itd. Do zasedbe razpoložljivih prostorov na avtobusu vpisujejo Save-rij R. (tel. št. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). □ Obvestila MED ZVOKI KRAJEV: v sredo, 5. avgusta, ob 21. uri na kmetiji La Ferula v Štarancanu koncert Maurizia Mene-guza (trobenta). DVORNA GLASBA 2009: v sredo, 5. avgusta, ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču koncert »La Guerre« skupine Accademia del Ricercatore iz Tu-rina. ŽENSKI PEVSKI ZBOR iz Ronk v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca prireja orgelski koncert v nedeljo, 9. avgusta, ob 20. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Igrala bosta Mirko Butko- Evelin in Gianni sta starša postala in bosta odslej malega Patrika pestovala. Z njima se veselimo nonoti in none, pranono in pranona, strici in tete ter vsi sorodniki V soboto, 1. avgusta, je na svet prijokal nov odbojkar... Iskrene čestitke Evelin in Gianniju Mania'za novorojenčka Patrika! Želimo mu zdravja in čimveč srečnih dni. AŠZ Olympia 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pliskovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30) in zaključi v petek, 28. avgusta, ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev; informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev na korzu Verdi 51 int., tel. 0481-531495, faks 0481-550004, e-pošta gorica@zskd.org, spletna stran www.zskd.eu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v prihodnjih mesecih do konca leta 2009 izvedlo naslednje dejavnosti: od 13. do 18. oktobra bo šestdnevni izlet na mandarine, v Med-žugorje in po poti spominov na kraje nekdanje Jugoslavije, tudi iz časa NOB; 25. oktobra bo tradicionalna koncertna revija Starosta mali princ v Kulturnem domu v Gorici, povezana z jutranjo ekskurzijo v Oglej, v sodelovanju s Krut-om; v nedeljo, 8. novembra, bo martinovanje v znani vinski kleti na Dobrovem; v torek, 29. decembra, bo silvestrovanje prav tako v kleti na Do-brovem. Obvestila glede vpisovanja za vsako prireditev bodo objavljena ob pravem času v našem časopisju. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. LAGUNAMOVIES 2009 z naslovom »Glocal. piccoli schermi globali« bo potekal v Gradežu in gradeški laguni med 5. in 13. avgustom; informacije na tel. 0431-82929 in na spletni strani www.lagunamovies.com. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v mesecu avgustu anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti v popoldanskih urah. OBČINA GORICA obvešča, da bodo v juliju in avgustu vsi uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro, razen urada za elektronske osebne izkaznice, ki bo odprt ob ponedeljkih med 15.15 in 17. uro ter urada za decentralizacijo, ki bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30; uradi v centru Lenassi bodo odprti od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, uradi v večnamenskem centru v ul. Baiamonti pa ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro; okence za slovensko in furlansko manjšino bo odprto samo ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; ob sobotah bo deloval urad za najavo rojstev in smrti pri anagrafskem uradu kot običajno med. 9. in 11. uro. URAD MLADINSKEGA DOMA bo zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta; informacije na tel. 0481-536455. URADI ATER na korzu Italia 116 v Gorici bodo 14. avgusta zaprti. URADI DRUŽBE FILOLOGICA FRIU-LANA v ul. Bellini 3 v Gorici bodo zaprti do konca avgusta. V ZAGRAJU bo v parku za županstvom med 6. in 9. avgustom od 18. ure dalje praznik stranke comunistične prenove. ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 28. avgusta. Izjema bo samo petek, 21. avgusta, v jutranjih urah, ko bomo sprejemali vpise za poletno delavnico, ki se bo odvijala v Doberdobu od 24. do 28. avgusta za otroke od 6. do 11. leta starosti. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do petka, 14. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 zaradi počitnic zaprt od 5. do 31. avgusta. Za morebitne informacije lahko kličete na tel. št. 0481-532092 (Emil D.) ali 0481390688 (Saverij R.). OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, bo zaprta do 12. avgusta. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi. Predvpis-nine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 334-6989857, Fulvio Battistuta 338-3681964, Juren Igor 335-6041844, info@juren.it. 0 Prireditve KAPLJICE KULTURE potekajo v ljudskem vrtu v Gorici vsak dan ob 21. uri do petka, 7. avgusta. Vsi zainteresirani, ki bi radi darovali mestu kapljico kulture se lahko prijavijo na e-mail naslovu gorica@zskd.org ali na telefonskih številkah 0481-531495 in 3939297235. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na trgu De Amicis 2 v Gorici bo v okviru razstave »L'Atelier degli oscar« danes, 4. avgusta, ob 18. uri srečanje iz niza »Il Cinema senza Cinema«. Prisotni bodo Dino Trappetti modne hiše Tirelli Costumi, kostumerka Ga-briella Pescucci in kostumer Massimo Cantini Parrini. SKUPNOST ARCOBALENO prireja večer na temo prve atomske bombe na Hirošimo v četrtek, 6. avgusta, ob 21. uri v spominskem parku v Gorici. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Attilio Pellegrini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 10.00, Stanislao (Stanko) Kumar (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 10.30, Angela Vecchiato vd. Cocco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Livia Paola Bait iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. PRIREDITVE Torek, 4. avgusta 2009 1 5 / GLEDALIŠČE LJUBLJANA - Ta teden Dogajanje glasbeno obarvano Festival Ljubljana je za ta teden pripravil štiri vrhunske koncerte klasične glasbe z domačimi in tujimi interpreti Novi teden Festivala Ljubljana med 3. in 6. avgustom prinaša štiri koncerte vrhunske klasične glasbe. Obeta se Klavirski kvintet Kontrasti, Dvoržakov večer s Tomažem Lorenzom in Alenko Šček Lorenz, baročni koncert z Orkestrom Concerto de' Cavalieri in koncert tandema flavtista Luisa Meirelesa in pianistke Marie Jose Sou-za Guedes. Klavirski kvintet Kontrasti je že sinoči nastopil v Viteški dvorani Križank. Kijevski komorni ansambel sestavlja 17 ukrajinskih glasbenikov, prejemnikov številnih nagrad domačih in mednarodnih glasbenih tekmovanj. Člani ansambla pogosto nastopajo v komornih zasedbah, kot so kvartet, kvintet ali sekstet. Zasedba se je v Sloveniji predstavila v okviru klavirskega kvinteta, v okviru katerega so poleg pianistke Jevge-nije Basalajeve, ki vodi vodi umetniško skupino, nastopili še Sviatoslava Semčuk (violina), Jevge-nij Kostritski (violina), Andrej Tučapets (viola) in Aleksander Makarenko (violončelo). Izvajali so dela iz svetovne glasbene literature, občinstvu pa so predstavili tudi znan adela ukrajinskih skladateljev. Drevi se bosta prav tako v Viteški dvorani ob 20. uri predstavila violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček Lorenz (na zgornji sliki). Glasbenika bosta izvaja dela Antonina Dvor-žaka, v katerih se prepletajo preproste prvine, ki izvirajo iz ljudske glasbe, in dognan kompozicijski slog, so zapisali pri Festivalu Ljubljana. Marcello Di Lisa je Concerto de' Cavalieri osnoval leta 2003 v Pisi. V ansambel je združil glasbenike, ki se zanimajo za baročni in klasicistični repertoar ter ga izvajajo na zgodovinskih glasbilih. Komorni orkester izvaja glasbo od poznega 17. stoletja do zgodnje romantike. Solista na koncertu, ki bo v sredo, 5. avgusta, ob 20. uri v atriju Uršulinskega samostana, bosta Stefano Ba-gliano na kljunasti flavti in violinistka Frances-ca Vicari. Koncert portugalskega tandema flavtista Luisa Meirelesa in pianistke Marie Jose Sou-za Guedes (na spodnji sliki) bo v četrtek, 6. avgusta, ob 20. uri v Viteški dvorani Križank. Duo ima za seboj že več kot 100 koncertov in je posnel tri zgoščenke z deli Schuberta, Francka, Po-ulenca, Beethovna, Donizettija, Reineckeja, Enes-ca, Martina, Faureja in Prokofjeva. V Viteški dvorani bo mogoče prisluhniti nekoliko drugačnemu programu. Obeta se Friedrich Kuhlau, Claude Debussy, Bela Bartok/Paul Arma in Richard Strauss. V V 1 GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Hortis V soboto, 8. avgusta ob 21.00 / Predstava nove gledališke skupine: »Atmosfere d'avanspettacolo«. V nedeljo, 9. avgusta ob 21.00 / Predstava gledališke skupine »Proposte tea-trali« z delom »A piedi nudi nel parco«. V ponedeljek, 10. avgusta ob 21.00 / Predstava nove gledališke skupine: »Operetta operetta«. V petek, 14. avgusta ob 21.00 / Gledališka skupina Teatro Incontro bo podala delo »Sarto per signora«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Veliki trg Danes, 4. avgusta ob 21.00 / Punto Ze-lig. V četrtek, 6. avgusta ob 21.00 / Koncert: Bandomat. V nedeljo, 9. avgusta ob 21.00 / Koncert: Drummeria. V torek, 11. avgusta ob 21.00 / Spektakel: »Magica la notte, gran premio dello spettacolo«. V sredo, 12. avgusta ob 21.00 / Koncert: Rodolfo Vitale Swing Orchestra "Memorial Sinatra". V četrtek, 13. avgusta ob 21.00 / Koncert: Righeira. V petek, 14. avgusta ob 21.00 / Koncert: Dari. V soboto, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert: Lelio Lutazzi, Overfunk and friends. Trg Hortis Jutri, 5. avgusta ob 21.00 / Koncert: Stati alternati. STARE MILJE V soboto, 15. avgusta ob 21.00, / Veliki šmaren v glasbi - koncert za glas, saksofon in klavir: Ennio Ficiur, Walter Geromet in Luigi Palombi. PRISTANIŠČE SAN ROCCO (MILJE) Kongresna dvorana V soboto, 22. avgusta ob 21.00, / Velika komorna glasba: poklon Haydnu in Mendelssohnu. Dirigent: Romolo Gessi. KRIŽ Park Ljudskega doma Puccinijeva enodejanka »Gianni Schicchi« v izvedbi članov Mednarodne operne akademije Križ, ki jo vodi basist Alessandro Svab. Premiera bo v soboto, 8. avgusta ob 20.30. Vstop samo z vabili. Ponovitve vsak dan od nedelje, 9. do srede, 12. avgusta ob 21.00. Vstop prost. ■ 6. mednarodni glasbeni festival »Glasba brez meja 2009« V četrtek, 6. avgusta, Kamnolom Rep-nič - Večer dalmatinske glasbe; koncert dalmatinske Klape Leut iz Zadra. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 Danes, 4. avgusta ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Tomaž Lorenz - violina in Alenka Šček Lorenz - klavir. Jutri, 5. avgusta ob 20.00, Atrij Uršu-linskega samostana / Baročni koncert z orkestrom Concerto de' Cavalieri, ki ga vodi Marcello Di Lisa. V četrtek, 6. avgusta ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Luis Meireles - flavta in Maria Jose Souza guedes -klavir. V torek, 11. avgusta ob 20.00, Atrij Ur-šulinskega samostana / Glasba na križ-potjih kultur in časa, Hortus Musicus. V sredo, 12. avgusta ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Volodja Balža-lorsky - violina in Hinko Hass - klavir. V ponedeljek, 17. avgusta ob 20.00, Atrij Uršulinskega samostana / Came-rata Lysy. Alberto Lysy - violina, Pineiro Nagy - kitara, Mikro Duo (Pedro Luis, Miguel Vieira da Silva) - kitara. V torek, 18. avgusta ob 20.00, Križanke / Vlado Kreslin z gosti. V sredo, 19. avgusta ob 20.30, Križanke / Asimetrías, Andrés Marin's in flamenco balet. V četrtek, 20. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Londonski simfonični orkester. Dirigent: Valerij Gergijev. V ponedeljek, 24., v torek, 25. in v sredo, 26. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Akademski državni Bolšoj tea- ter iz Rusije, Peter Iljič Čajkovski: Jev-genij Onjegin, opera. Dirigent: Aleksander Vedernikov. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna dvorana Giuseppe Negrisin, Trg Marconi 1: do 18. avgusta je na ogled antološka razstava Silvia Pecchiarija. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Občinski muzeji na gradu: do 23. avgusta bo na ogled znamenito Tiepolo-vo delo »Consiliun in arena«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobo- tah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do, 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. CERKNO Cerkljanski muzej: do 23. avgusta - razstava čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. 1 6 Torek, 4 avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Federica Pelleg rini (na sliki spodaj) in Michael Phelps (na posnetku levo) sta bila med glavnimi junaki rimskega plavalnega svetovnega prvenstva. Mednarodna plavalna zveza FINA jima je obenem podelila posebno nagrado ansa PO SP V RIMU - Tudi vrnitev na navadne kopalke sproža polemike Člani štafete iz Tahitija so pokazali, kako bodo po novem izgledali plavalci RIM - Mednarodna plavalna zveza (FINA) je na kongresu v Rimu sklenila, da bodo plavalci po 1. januarju 2010 lahko na največjih tekmovanjih spet nastopali le s kostimi iz tkanine. Predlog ZDA je bil podprt z veliko večino (168:7), a tudi ta predlog buri duhove. Po novem bodo moške kopalke z dolžino omejene od pasu do kolen, ženske pa bodo lahko imele naramnice, na spodnjem delu pa bodo prav tako omejene z dolžino do kolen. Večina delegatov je predlog podprla, plavanje je zaradi dragih viso-kotehnoloških kopalk namreč počasi postajalo nedostopno za širši krog ljudi in rekordi so »eksplodirali«. Obenem pa se številni plavalci sprašujejo, kje so meje, saj je zdajšnje vračanje na stare čase za nekatere plavalce nesprejemljivo. »Lepo in prav je, da se vračamo k normalnim razmeram, a je ta korak spet nova skrajnost. Odkar nastopam na tekmah, smo uporabljali plavalne kostume, zdaj pa gremo praktično na takoi-menovane 'minimalke'. Prav je, da se prepove uporaba plovnih materialov, a po pravici povedano v takšnih kopalkah, kot sem zdaj, nisem plaval še nikoli,« je denimo menil slovenski sprinter Jernej Godec. Z njim se strinja večina plavalcev. Avstrijka Mirna Jukič je v svoji jezi avstrijskim novinarjem rekla kar: »Ne vem, če znajo vodilni v svetovni zvezi sploh plavati. Znajo našteti stile, to je pa tudi vse. Drugače teh korakov ni moč razumeti.« Kako bodo po novem izgledali plavalci, pa so v nedeljo pokazali člani mešane štafete iz Tahitija, ki so na 4 x 100 mešano osvojili 39. mesto, kar pa je bilo nepomembno, bolj so pritegnili pozornost z navadnimi kopalkami in starejše ljubitelje plavanja vrnili v obdobje izpred treh desetletij. FINA je sama kriva za nastalo situacijo. S svojo politiko glede športne opreme je že pred olimpijskimi igrami v Pekingu in s predstavitvijo modela Speedo LZR Racer, pri tem ne gre spregledati, da je Speedo sponzor FINA, povzročila veliko zmedo, za dodatno pa poskrbela letos spomladi z novimi pravili, spiski dovoljenih kopalk in novimi roki za dopolnitve ter končnim dovoljenjem za skoraj vso predlagano opremo. Ob tem si je FINA dovolila novo dvomljivo potezo. Vse svetovne rekorde, ki so bili doseženi z novo visokotehnološko opremo, bo priznala, s čimer je prvenstvo v Rimu bržkone zadnje prvenstvo, na katerem se bodo postavljali številni svetovni rekordi in vsaj na tem področju bodo tudi plavalci na nek način v novem diskriminiranem položaju. Kritiki FINA pa poudarjajo tudi, da se bo s tem močno zmanjšal interes plavalnih sponzorjev. Pred uvedbo novih kopalk je zdaj spet na vrsti FINA, saj bodo strokovnjaki v laboratoriju v Švici izdelali pravilnik za novo opremo iz tekstila ter tako skušali preprečiti, da kateri od proizvajalcev tolmači pojem tkanine oziroma tekstila po svoje. Prav zato bo tudi za nove kopalke določena debelina in prepustnost vode. Nov pravilnik naj bi imela FINA izdelan do konca septembra, proizvajalci pa že opozarjajo, da ne bodo zmogli zagotoviti nove opreme, če podatkov ne bodo dobili pravočasno. FINA bo svoja pravila prej ali slej uveljavila, morda tudi malce modificirala. Tudi po Rimu pa ostaja odprto vprašanje plavalca na SP. Nekateri vodilni plavalci se še vedno pritožujejo, da si je FINA vzela vse pravice okoli trženja na svetovnem prvenstvu, tudi pri plavalcih, delček pustila nacionalnim panožnim zvezam, razumela televizije, ki morajo zaslužiti z reklamnim programom in jim prilagodila urnik tekmovanja. Spet pa je ostal pozabljen plavalec, ki lahko samo nosi napise sponzorjev enih in drugih ter s trdim delom poskrbi, da bodo gledalci na tribunah in pred televizijskimi ekrani. (STA) SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU IN VODNIH ŠPORTIH - V Rimu je padel zastor Še zadnjič s tolikimi rekordi? V Rimu je padlo kar 43 najboljših znamk na svetu - Nemka Steffan »najhitrejša« OB ROBU Diva Federica, žalostna Sara Slovenija ima 40 kilometrov morske obale, Italijo morje obkroža. In vendar smo (pod)zavestno upali, da bo Sara Isakovič, pojem slovenskega plavanja, premagala Federico Pellegrini, pojem italijanskega, in tako izničila tisto zemljepisno razliko možnosti plavanja v morju, ki ostaja prvina in podlaga za to športno zvrst. Kot vemo, se je izšlo drugače. Sara je izjavila, da je žalostna, Federica pa je osvojila sceno kot diva v soju žarometov. Sprejel jo je celo papež Ratzinger, ki je povedal, da je pozorno sledil tekmovanjem. Za dve različni poti obeh tekmovalk - seveda je med njima še veliko veliko drugih s sličnimi smermi - obstaja precejšnja materialna razlika. Federica Pellegrini je popolnoma poklicna športnica. Že s svojimi dosedanjimi zmagami je iz gmotnega vidika preskrbljena za celo življenje in zadevo bo lahko še nekaj časa nadgrajevala. V veliki Italiji bo lahko, če si ji bo dalo, našla pot v druge oblike »biznisa«. Njena edina skrb je sedaj lahko samo plavanje. Sara Isakovič je bila lani biser male Slovenije. Kljub statusu vrhunske športnice, je očitno že mislila kaj bo, »ko bo velika«. Svojo pot je našla v Ameriki in tam začela študij na eni najbolj prestižnih univerz. Študij, samostojno življenje in ...tudiplavanje. Nekaj je moralo nastradati. Kaže, da je bilo to plavanje. Res je bila vmes tudi poškodba, vendar je prevelik obseg obveznosti načel tisto, kar je javno mnenje od nje pričakovalo. Ameriški sen je sploh mit, ki prevzame marsikaterega plavalca ali plavalko. Vsaj miselno izenačenje s Phelpsom ali Rebecco Soni lahko postane cilj. Hipotizirali bi lahko (plavalno) delo, ki ga je Sara opravljala v domovini in tisto v Berkeleyu. Doma popolna skrb trenerja z analizo vseh tehničnih napak in stalnim preverjanjem programa, v Berkeleyu pa velika količina dela, morda brez skrbi za posameznika. V slogu »yankeejev«, ki imajo plavalcev na pretek in jih prav nič ne stane, če eden izpade. Morda so to le blodnje. Vsekakor je več kot opazno, da v Ameriki delajo industrijsko, v Evropi pa s skrbjo obrtnika. Bruno Križman RIM - Dvakratna olimpijska prvakinja Nemka Britta Steffan je tudi na svetovnem prvenstvu v Rimu potrdila, da je trenutno najhitrejša plavalka na svetu. Po zmagi na 100 metrov prosto se je okitila še z zmago na polovični razdalji. Vnovič je bil Rim v znamenju svetovnih rekordov in Američana Michaela Phelp-sa, ki je v nedeljo osvojil še peto zlato meda-ljo.Nemčija je s prvenstvom v Rimu dobila dva nacionalna plavalna junaka. Potem, ko je Paul Biedermann s svetovnima rekordoma zmagal na 200 in400 metrov prosto, na 200 kravl je premagal tudi slovitega Američana Michaela Phelpsa, je enako uspelo njegovi rojakinji Brit-ti Steffan, ki je tako kot v Pekingu postala najhitrejša ženska na 50 in 100 kravl, ob tem pa je v Rimu v obeh konkurencah postavila tudi svetovna rekorda. Steffanova je z nemškima štafetama osvojila še srebrno in bronasto medaljo ter tako postala najuspešnejša posameznica tekmovanja. Sicer pa se je tudi nedeljski spored začel rekordno. Britanec Liam Tancock je na 50 hrbtno še za štiri stotinke sekunde izboljšal tukaj v Rimu v polfinalu postavljen svetovni rekord in osvojil zlato medaljo. Najboljša znamka na svetu zdaj znaša 24,02 sekunde. V naslednji disciplini na 50 prsno se je s svetovnim rekordom 30,09 zlata veselila Rusinja Julija Jefimova. Američan Ryan Lochte je v Rimu na prestolu na 400 mešano zamenjal rojaka Michaela Phelpsa. Lochte se je pred tem veselil zmage tudi že na pol krajši razdalji. Tu-nizijec Osama Meluli pa je po nesrečnih porazih in srebrnih medaljah na 400 in 800 metrov prosto svoji domovini končno priplaval tudi zlato medaljo - na 1500 metrov prosto. V predzadnji disciplini prvenstva, 400 mešano za ženske, pa se je z zlato medaljo okitila Madžarka Katinka Hosszu z evropskim rekordom 4:30,31. Prav zadnja disciplina, štafeta 4 x 100 mešano, je bila še en vrhunec večera. Američani Aaron Peirsol, Eric Shanteau, Michael Phelps in David Walters so osvojili zlato medaljo tudi v tej disciplini s 43. in zadnjim svetovnim rekordom iz Rima - 3:27,28. KOLESARSTVO Druga slovenska zmaga na dirki Pro Toura VARŠAVA - Kolesar Borut Božič je postal drugi Slovenec z zmago na dirki Pro Toura. Tekmovalec moštva Vacan-soleil, doma iz Idrije, je bil najboljši v prvi nedeljski, 108 kilometrov dolgi krožni etapi dirke po Poljski v Varšavi. Včeraj je zmagal Angelo Furlan (Lampre). Božič (17.) je ubranil vodstvo. SCHLECK PADEL - Mlajši od luk-semburških kolesarskih bratov Schleck, Andy, drugi z letošnje dirke po Franciji, je na dirki Pro Toura v San Sebastianu grdo padel, pri tem pa si je poškodoval hrbet. S tem je postavil pod vprašaj svoj nastop na dirki po Španiji, ki se bo 28. avgusta začela v nizozemskem Assnu, na kateri bi bil eden od največjih favoritov. MASSA - Voznik Ferrarija Felipe Massa je zapustil bolnico v Budimpešti in z zasebnim letalom poletel v rodno Brazilijo, kjer ga čaka nadaljnja rehabilitacija po nesreči. »Hvala bogu, da se počutim dobro,« je dan pred odhodom iz bolnišnice zapisal voznik formule ena. Zaenkrat ni znano, ali bo Massa lahko še dirkal, dejstvo je le, da ga bo na naslednji dirki v Valencii 23. avgusta nadomestil Michael Schumacher. ACEGAS APS - Tržaški Acegas Aps bo krstni nastop v košarkarski A-ligi amaterjev (nekdanja B1-liga) opravil 27. septembra, ko bo v tržaški športni palači gostoval Forli. Redni del prvenstva se bo končal 28. marca. V NEDELJO Hirvonen vse bližji Loebu JYVASKYLA - Finec Mikko Hir-vonen (Ford) je zmagovalec relija po Fin-ski3. Hirvonen je za tretjo zaporedno zmago v sezoni 2009 za 25 sekund ugnal najhujšega tekmeca v boju za naslov prvaka, Francoza Sebastiena Loeba (Citroen). Svetovni prvak zdaj v SP za Fincem zaostaja tri točke. Ukrajinci evropski prvaki DONECK - V Ukrajini se je končalo evropsko prvenstvo za nogometaše do 19 let. Naslov prvak so prvič osvojili gostitelji turnirja, Ukrajinci, ki so v finalu z 2:0 premagali Anglijo. Oba finalista sta v predtek-movanju igrala v skupini s Slovenijo, izbranci Miloša Kostiča so edino točko osvojili v uvodni tekmi ravno proti Ukrajin- Davidenko kralj Umaga UMAG - Rus Nikolaj Davidenko, prvi nosilec 20. teniškega turnirja v Umagu z nagradnim skladom 450.000 evrov, je upravičil vlogo favorita istrskega tekmovanja. V finalu je brez težav ugnal petega nosilca Španca Juana Carlosa Ferrera s 6:3 in 6:0. Triestina bo gostila Foggio Triestina bo v 2. krogu državnega pokala, v nedeljo, na tržaškem Roccu gostila Foggio, ki je v nedeljskem 1. krogu s 3:1 odpravila Viterbese. Tržaškega B-ligaša bodo uradno predstavili v petek, ob 19. uri, na Velikem trgu v Trstu. V NEDELJO NA SVETOVNEM PRVENSTVU: MOŠKI, 1500 m prosto: 1. Oussama Mellouli (Tun) 14:37,28, 2. Ryan Cochrane (Kan) 14:41,38, 3. Sun Yang (Ki) 14:46,84, 4. Federico Colbertaldo (Ita) 14:48,28, 5. Zhang Lin (Kit) 14:54,23, 6. David Davies (VBr) 14:57,03, 7. Marco Rivera (Spa) 15:01,92, 8. Samuel Pizzetti (Ita) 15:19,38; 50 m hrbtno: 1. Liam Tancock (VBr) 24,04 - svetovni rekord, 2. Junja Koga (Jap) 24,24, 3. Gerhard Zandberg (JAR) 24,34, 4. Aschwin Wildeboer (Spa) 24,57, 5. Camille Lacourt (Fra) 24,61, 6. Helge Meeuw (Nem) 24,63, 7. Aristeidis Grigoriadis (Grč) 24,87, 8. Mirco di Tora (Ita) 25,15; 400 m mešano: 1. Ryan Lochte (ZDA) 4:07,01, 2. Scott Clary (ZDA) 4:07,31, 3. Laszlo Cseh (Madž) 4:07,37, 4. Thiago Pereira (Bra) 4:08,86, 5. Gergo Kis (Madž) 4:10,40, 6. Gal Nevo (Izr) 4:12,33, 7. Luca Marin (Ita) in Thomas Haffield (VBr) oba 4:13,63; 4x100 m mešano: 1. ZDA (Aaron Peirsol, Eric Shanteau, Michael Phelps, David Walters) 3:27,28 -svetovni rekord, 2. Nemčija (Helge Meeuw, Hendrik Feldwehr, Benjamin Starke, Paul Biedermann) 3:28,58 - evropski rekord, 3. Avstralija (Ashley Delaney, Brenton Rickard, Andrew Lauterstein, Matthew Targett) 3:28,64, 4. Brazilija 3:29,16, 5. Francija 3:29,73, 6. Rusija 3:30,60, 7. Japonska 3:30,91; ŽENSKE, 50 m prosto: 1. Britta Steffen (Nem) 23,73 - svetovni rekord, 2. Therese Alshammar (Sve) 23,88, 3. Cate Campbell (Avs) in Marleen Veldhuis (Niz) obe 23,99, 5. Francesca Halsall (VBr) 24,11, 6. Lisbeth Trickett (Avs) 24,19, 7. Amanda Weir (ZDA) 24,23, 8. Dara Torres (ZDA) 24,48; 50 m prsno: 1. Julija Jefimova (Rus) 30,09 - svetovni rekord, 2. Rebecca Soni (ZDA) 30,11, 3. Sarah Katsoulis (Avs) 30,16, 4. Moniek Nijhuis (Niz) 30,46, 5. Annamay Pierse (Kan) 30,53, 6. Kasey Carlson (ZDA) 30,65, 7. Amanda Reason (Kan) 30,67, 8. Tarnee White (Avs) 30,91; 400 m mešano: 1. Katinka Hosszu (Madž) 4:30,31 - evropski rekord, 2. Kirsty Coventry (Zim) 4:32,12, 3. Stephanie Rice (Avs) 4:32,29, 4. Hannah Miley (VBr) 4:32,72, 5. Elisabeth Beisel (ZDA) 4:34,90, 6. Julia Smit (ZDA) 4:35,33, 7. Zsuzsanna Jakabos (Madž) 4:37,85, 8. Tanya Hunks (Kan) 4:38,15. / RADIO IN TV SPORED Torek, 4. avgusta 2009 17 ATLETIKA - Svetovno veteransko prvenstvo na Finskem Še ena srebrna kolajna za Fabia Ruzzierja v Na 10 km je bil Spanec Melo za 10 sekund hitrejši - V četrtek še na 20 km nec Melo je letos v zelo dobri formi. V Lah-tiju se je odpovedal nastopu na 5 kilometrov in je nastopil le na današnji (včerajšnji op. ur.) preizkušnji na 10 kilometrov,« je še dodal Ruzzier. Proga v Fellman Parku je bila zelo razgibana in zahtevna. Po 6. kilometru se je začela nekoliko vzpenjati, kar je nekoliko penaliziralo Ruzzierja. Španec je pospešil in si nabral približno 100 metrov prednosti pred Tržačanom, ki ga je nato pred ciljem skorajda dohitel. Španec je pred ciljno črto imel le še dvajset metrov prednosti, kar pa je bilo dovolj za zlato kolajno in naslov svetovnega veteranskega prvaka. »Do petega kilometra sva s Špancem hodila z ramo ob rami. Mehikanec Camarena je zaostajal 10 metrov, Francoz Brochot pa 20. Španec, ki je v zelo dobri formi, je nato pospešil in mi ušel. Pred ciljem sem se mu približal, ampak ga nisem uspel ujeti,« je komentiral Ruzzier, ki bo v četrtek nastopil še na daljši 20 kilometrski dolgi progi, ki je paradna disciplina lonjerskega hitrohodca. »Španec ne bo nastopil, glavna tekmeca bosta torej Mehikanec in Francoz. Odvisno bo tudi od vremenskih razmer. V Lahtiju je zelo vlažno, veliko dežuje in ko se prikaže sonce, je kar vroče,« je še dodal Ruzzier. Vrstni red: 1. Ignacio Melo (Špa) 49:28; 2. Fabio Ruzzier (Slo) 49:38; 3. Jose Luis Lopez Camarena 50:21; 4. Patrice Brochot (Fra) 50:43; 5. Mike Parker (Nzl)51:02; 9. Pierangelo Fortunati (Ita) 58:43; 10. Sergio Fasano (Ita) 58:46; 17. Peter Rondaij (Slo) 1.03:07. »Tudi z drugim mestom sem zelo zadovoljen,« je po včerajšnjem nastopu v hitri hoji na 10 kilometrov (v starostni kategoriji M55), na veteranskem svetovnem prvenstvu v Lahtiju na Finskem, izjavil lo- Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier na arhivskem posnetku z lanskega evropskega prvenstva v Ljubljani njerski atlet Fabio Ruzzier, ki brani barve slovenske reprezentance. Zlato medaljo je odnesel domov španski hitrohodec Ignacio Melo, ki je skozi cilj prišel v času 49:28. Ruz-zier je bil za deset sekund počasnejši. »Špa- ODBOJKA - Deželne lige Na sporedu cela vrsta slovenskih derbijev V moški odbojkarski C-ligi bo kot v minuli sezoni dvanajst slovenskih derbijev, po sezoni 2003/04 pa si bomo slovenski derbi lahko ogledali tudi v ženski C-ligi. Po enoletnem premoru bo slovenski derbi spet tudi v ženski D-ligi. Kdaj se bodo v deželnih prvenstvih pomerile slovenske ekipe, je že znano, saj je deželna odbojkarska zveza objavila koledarje. Razpored tekem in urniki so sicer začasni, večjih sprememb pa najbrž ne bo. Prvi krog bo 17. oktobra, zadnji krog prvega dela pa v soboto, 23. januarja 2010. Po enotedenskem premoru bodo ekipe ponovno stopile na igrišča 6. februarja. Redni del se bo zaključil v soboto, 8. maja. V moški C-ligi bodo nastopale štiri naše ekipe Sloga, Val Imsa, Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje in Olympia. Ker bo v prvenstvu 13 ekip, bo vsak krog ena prosta. Prvi slovenski derbi bo že v drugem krogu, v soboto, 24. oktobra med Slogo in Sočo. V prvem delu prvenstva bosta Sloga in Val odigrala pred domačo publiko dva od treh derbijev. Sloga bo gostila najprej Sočo (24. 10.), nato pa Val (9. 1.). Z Olympio se bo pomerila 5. decembra v Gorici. Val bo oba goriška derbija prvega dela prvenstva igral v Štan-drežu: prvič 21. novembra proti Soči, drugič pa 19. decembra proti Olympii. Goriški derbi med Sočo in Olympio pa bo 14. novembra. V ženski C-ligi bosta igrala Sloga in Bor Breg Kmečka banka. V prvem krogu (17. oktobra) bosta na vrsti tržaška derbija. Obe ekipi bosta igrali pred domačim občinstvom: Sloga bo gostila Sant'Andrea (lani je napredoval iz D-lige), združena ekipa Bor Breg pa Sistem Volley iz Trsta (združena ekipa Alture in Libertasa). Prvi slovenski derbi bo 5. decembra v Repnu pri Slogi, drugi pa 27. marca na Stadionu 1. maja. Kontovel in Govolley se bosta v ženski D-ligi pomerila 7. novembra najprej pri Briščikih v centru Ervatti. V Gorici bo derbi 27. februarja. V prvem krogu bo Govolley igral pred domačimi navijači proti Rizzi Volleyu (Videm), Kontovel pa v gosteh pri Vi-vilu v Villi Vicentini. Koledarja moške D-lige pa zveza do zaključka redakcije ni objavila. MOŠKA C-LIGA - 1. krog: Zadružna banka Soča - Il Pozzo/Pav Re-manzacco, Pav Natisonia - Val Imsa, Fincantieri - Olympia, Prata - Sloga. DERBIJI: 24. 10. (20. 2.) Sloga - Soča, 14. 11. (6. 3.) Soča - Olympia, 21. 11. (13. 3.) Val - Soča, 5. 12. (27. 3.) Olympia - Sloga, 19. 12. (17. 4.) Val - Olympia, 9. 1. (24. 4.) Sloga - Val. ŽENSKA C-LIGA - 1. krog: Bor Breg - System Volley TS; Sloga -Sant'Andrea. DERBIJA: 5. 12. (27. 3.) Sloga - Bor Breg. ŽENSKA D-LIGA: Vivil - Konto-vel, Govolley - Rizzi Volley. DERBIJA: 7. 11. (27. 2.) Kontovel - Govolley. KOŠARKA - Državna C-liga Jadran Mark v prvem krogu v gosteh v Vidmu Jadranovca Alena Semca snubi Breg, kluba pa se še nista dogovorila o morebitnem prestopu kroma Državna košarkarska zveza je včeraj objavila koledar tekem državne C-lige, ki bo lahko še malenkostno predelan (v primeru, da bi se katera od ekip odpovedala igranju), najbrž pa ne bo prišlo do večjih sprememb. Prvenstvo, v katerem bo edini predstavnik Jadran Mark, se bo začelo v soboto, 26. septembra 2009, zaključilo pa VSE NAJBOLJŠE Tokratno naštevanje sla-vljencev začenjamo z obrambnim stebrom proseškega Primorja. Včeraj je namreč obhajal rojstni dan Mitja Merlak, Dolinčan, ki po naključju ni nikoli oblekel Bregovega dresa. Danes pa je treba čestitati rokometašici Ajdovščine z zamejskimi koreninami Živi Cotič, ki se lahko ponaša, da praznuje istega dne kot Barack Obama in Jose Luis Rodriguez Zapatero. Jutri se bodo poleg domnevno prvega človeka na luni Nei-la Armstronga veselili številnih voščil plavalka Federica Pellegrini, rokometaš Boštjan Milič in nekdanji »kapetan« SKGZ-ja in A-ligaš med zamejskimi likovnimi umetniki Klavdij Palčič. V če- trtek pa bo praznoval goriški športni in kulturni delavec Igor Komel, medtem ko bi v petek, 7. avgusta, proslavljal rojstni dan Sergij Veljak. Med tistimi, ki bodo praznovali konec tedna, pa velja omeniti Rogerja Federerja. Teniškemu kralju bomo zaželeli vse najboljše v soboto, 8. avgusta. Kot bomo videli, pa bomo najboljšemu tenisaču v zamejstvu zaželeli vse najboljše naslednji teden. (P. V.) 24. aprila 2010. Jadranovci bodo prvi krog igrali v gosteh v Vidmu pri Nuova basket Udine, pred domačimi navijači pa bodo prvič zaigrali v drugem krogu v nedeljo, 4. oktobra proti Spilimbergu. Domače tekme bodo kot v prejšnji sezoni ob nedeljah ob 18.00, v gosteh pa bodo igrali ob sobotah ali nedeljah. Vodstvo Jadrana se nagiba k temu, da bi letos domače tekme igrali v openski Po-lisportivi. Zaenkrat še niso dobili vseh dovoljenj, saj morajo prošnjo odobriti gasilci, Občina pa je že privolila. Igrišče ima ho-mologacijo za 100 ljudi (vključno igralci in osebje), pri Jadranu pa bi ga želeli homo-logirati za vsaj 600 gledalcev, zato so morali pripraviti dodatno dokumentacijo. »Varnostni izhodi so, celotna struktura je primerna, tudi za parkirišča ne bi smelo biti težav,« je pojasnil Robert Daneu, odbornik, ki sledi zadevi. Ali bo Jadran dobil dovoljenje, bo najbrž znano že ta teden, v nasprotnem primeru pa bodo še naprej igrali na Judovcu. »Derbi« z Nuova Pallacanestro Go-rizia, ki je lani izpadla iz državne B-lige, bo 13. decembra. Goričane bo gostil Jadran. Zadnji krog prvega dela bo 10. januarja, 17. januarja se bo že začel drugi del prvenstva. BREG - Breg še ni dosegel dokončnega dogovora o prestopu jadranovca Alena Semca. Včeraj pa so sporočili, da iščejo še organiziatorja igre, ker se je igranju dokončno odpovedal Vasilij Kocijančič zaradi delovnih obveznosti. Danjel Faganel spet pri Valu BALINANJE - Še en krog do konca rednega dela zamejskega prvenstva Gaja je drugi polfinalist Repenci presenetili v Bazovici Danjel Faganel kroma Val Imsa je igralski kader okrepila še z enim napadalcem. To je krilni tolkač Danjel Faganel, ki se spet vrača na odbojkarska igrišča. Lani je odigral le nekaj krogov pri Olympii, v sezoni 2007/08 pa je z Olympio napredoval iz D v C-ligo. Napadalec, ki ima izkušnje tudi v višjih ligah (v sezoni 2004/05 je igral v združeni ekipi Rast v B2-ligi), se tako po več sezonah ponovno vrača v matični klub, kjer je odbojkarsko dozorel. Pri Valu so z okrepitvijo zelo zadovoljni. Do konca rednega dela zamejskega balinarskega prvenstva manjka še eno kolo, ki ga bodo odigrali v četrtek. Po zadnjih srečanjih smo poleg Zarje dobili še drugega polfinalista, to je zamejski prvak Gaja, ki je na Proseku z gladkim 8:0 premagala že odpisane Prosečane. Tudi tokrat Open-ci niso odigrali rednega srečanja ob četrtkih, kot predvideva koledar. Kot se je v preteklosti že večkrat ponovilo, so prosili nasprotnika za odložitev na kasnejši datum, ker je njihov najboljši igralec ob četrtkih večkrat službeno zadržan. Njihovo ravnanje je nešportno do drugih ekip, ki se striktno držijo koledarja, ne glede s kakšnim igralskim kadrom nastopajo. S pričo tega marsikdo spravlja v dvom pravilnost prvenstva samega in ob podobnih prekrških pravilnika, bi morala balinarska komisija primerno ukrepati. Prvaki Gaje so bili nadvse uspešni na Proseku, saj niso prepustili domačinom niti točke. Najprej je Natural premagal Sibe-ljo, nato je Calzi zlahka strl odpor I. Mil-covicha, uspešna sta bila tudi L. Milcovich in Calzi proti Ferlugi in Milcovichu, ter Ne- sich, Leghissa in Gabrieli, ki niso pri Fa-bianu Bertuzziju in Pellizonu naleteli na nikakršen odpor. Za presenečenje so poskrbeli Repenci, ki so v Bazovici izborili prvi par točk. Nastopili so sicer proti okrnjeni Zarji, ki si je že predčasno zagotovila mesto v polfinalu. Najprej je Lasal premagal Daniola s 13:8, nato sta v krogu Križman-čič in M. Škabar remizirala s 13:13. V naslednjih dveh klasičnih disciplinah sta si ekipi razdelili vsaka po eno zmago. V dvojicah so bili s 13:3 uspešnejši Repenci z Be-vilacquo in Škabarjem (proti Gregoriju in Križmančiču), v trojkah pa domačini (13:1) z Zochom, s Trgarjem in Furlanijem proti P. in M. Škabarju ter Puriču. Skupina A: Nabrežina - Polet preloženo. Vrstni red: Mak 4, Polet 3, Nabreži-na 1. Skupina B: Primorje - Gaja 0:8. Vrstni red: Gaja 5, Traš 4, Primorje 2. Skupina C: Zarja - Kraški Dom 3:5. Vrstni red: Zarja 6, Sokol in K. Dom 2. Prihodnji krog v četrtek, 6. avgusta: Polet - Mak, Gaja - Kras in Kraški Dom -Sokol. (ZS) NOGOMET - 2. AL Primorje najelo tržaškega Srba Primorje, ki bo tudi v novi sezoni nastopalo v 2. amaterski ligi, je najelo še enega igralca. Proseški nogometni ekipi se bo pridružil postavni srbski branilec Boris Nova-kovic (letnik 1989), ki je v lanski sezoni igral pri tržaškem Montebellu Don Boscu. Za Novakovica, rodil se je in živi v Trstu, se je pred leti zanimala tudi gradiška Itala San Marco. Kot nam je povedal predsednik Roberto Zuppin, se Primorje zanima še za Nemanjo Bajica, Bussija Pettrinija in Rosero. Lastnik igralčevih izpisnic je Muggia, h kateri sta se preselila brata Aljoša in Jan Čok. 1 8 Torek, 4. avgusta 2009 POTOPIS obrAzi nepAl Bojan Brezigar Izpod himalajskih vrhov v nekaj urah do osrčja džungle Prehod v nekaj urah iz visokogorja v džunglo je svojevrstna šok terapija. Pred hotelom smo praktično ob zori naložili prtljago na običajni traktor, nakar sem se do letališča sprehodil peš; navzdol ni bilo naporno, po bližnjici pa je bilo tudi hitro. Dolina je bila še v senci in le vrhovi gora so se lesketali v soncu. Spremljala me je popolna tišina, le jutranji vetrič, ki v teh urah ne dosega moči popoldneva, ko mu moraš z vsem telesom kljubovati, pa še tako ga s težavo premagaš, mi je bil v družbo na tej poti. Mesto je bilo še mrtvo, edino na letališču je bilo nekaj življenja. Prvo letalo pristane že ob 7. uri in potnike običajno prepeljejo v hotele. Gre največ za 16 ljudi, kolikor sedežev ima to letalo, kar pomeni, da res ni bilo nobene gneče. Tu spet preizkusimo nepalske letališke varnostne sisteme. Slednji so ... ročni. Nobenih naprav ni, kovček položiš na pult, ga odpreš in policist ga ročno pregleda. Nato vstopiš v zaprto kabino, kjer te policist pretipa in ti pregleda prtljago. Natančnih pravil, kaj lahko ne-seš s seboj, tukaj ni. Če je policist kadilec, ti bo razložil, da cigaret ne smeš nositi na letalo, in ti jih bo enostavno zaplenil. Sicer bo našel kaj drugega, kar mu bo všeč. Pri meni se je zadovoljil z lepim svinčnikom: vzel ga je v roko, ga obračal in otipaval, dokler mu nisem rekel, da ga lahko vzame. Takrat je bil pregled končan. Večjo težavo so imele ženske v drugi kabini, kjer jih je policistka prikrajšala za nekaj kozmetike in nakita. Kaj hočemo, s tem se moraš sprijazniti. Letalo ni zamujalo in tako je prijazna gostilničarka tokrat ostala brez jutranjega biznisa. Tudi veter tokrat ni zamujal in takoj po vzletu nas je začelo premetavati, kar ni bilo prav nič prijetno, še zlasti zato ne, ker smo leteli nižje od gora: na desni Dhaulagiri, na levi Anapurna, mi pa v tej železni lupini na sredi prepuščeni vetru na milost in nemilost. Ampak nekako je že šlo, očitno je bil pilot izkušen in vetra navajen; pol ure kasneje so nas že začeli pikati komarji v Pokhari, kjer je bilo že prijetno toplo. Z običajnim avtobusom, na katerem je sicer pisalo De luxe, ampak ta napis je bil res edini luksus, smo se podali na pot proti jugu. Prvi del ceste smo že poznali, saj smo se obrnili nazaj proti Katmanduju, med vasmi in mesteci, ki so se v jutranjih urah prebujala; pred hišami ob vodnih črpalkah so ženske prale perilo, ponekod so se umivale ali pa so kopale otroke, V vaseh so bili že na ulicah prodajalci z vsakovrstno kramo, pa spet številne ženske z zelenjavo. Vsakodnevno življenje pač. Cesta je dokaj prometna, poseben okrasek pa so pisani tovornjaki indijske izdelave, ki jih šoferji dodatno krasijo, tako da zelo spominjajo na naše cirkuške vozove. Potem se cesta odcepi proti jugu in tu se zopet začenja prava mora. Cesta je ozka, zelo prometna, speljana na pobočju soteske, daleč spodaj pa je deroča reka. Seveda je cesta polna lukenj, nobenih prometnih znakov ni in šofer se mora znajti. Prava sreča, da v Nepalu vozijo po levi, tako da smo ves čas vozili ob steni, tisti, ki so prihajali nasproti, pa so se nam morali umikati na rob prepada. O tem, da so ob cesti tudi nekak- Na slikah: desno: čakanje na avtobus Pod naslovom: pranje perila in pomivanje posode Spodaj od leve proti desni: slikovit nepalski tovornjak; trgovine ob cesti; prevozno sredstvo na podeželju šne okrepčevalnice, raje ne bi govoril podrobneje. Naj povem le, da gre za barake, zasilno zbite skupaj iz starih desk, kjer brez vsakršne higiene prodajajo nekakšno hrano in pijačo. Tej gostinski ponudbi smo se raje odpovedali, in peljali naprej, proti jugu, pokrajini, ki se ji pravi Terai in ki je bila nekoč neprehodna džungla, polna močvirij, krokodilov, tigrov, nosorogov in malarije; skratka, naravna meja, ki je Nepalu omogočala, da je stoletja živel izoliran od močne južne sosede, Indije. Iz Jomsoma smo odpotovali v bundi, ki smo jo odložili že v Pokhari. Tu pa smo začeli odlagati še ostalo in tlačiti v nahrbtnik volnene puloverje in srajce, kajti vročina je postajala neznosna. Prehod iz Himalaje v tropske kraje v nekaj urah zagotovo ni prijeten in organizem ga močno občuti. Bharatpur je eno večjih mest na jugu Nepala; leži na ravnini, kar daje prebivalcem očitno precejšnje ugodnosti. Tu se ljudje vozijo s kolesi, ki so eno glavnih prevoznih sredstev; po ravnini je to lažje. Sploh je tu standard nekoliko višji. Zemlja je ravninska, obdelana do zadnjega centimetra, hiše so lepše, veliko je novogradenj, življenje je videti nekoliko bolj »zahodno«. Vendar mesto ni vredno postanka, le skozi zapeljemo in se približamo reki Narayani, ki jo obdaja prava džungla. Tukaj se začenja naravni park Chitwan, ena večjih znamenitosti Nepala in tudi ena obveznih destinacij turistov, ki obiščejo to državo. Ohranjanje narave je v revni državi zelo zahtevno podjetje. V Nepalu so se za to odločili po mednarodnem pritisku, kajti ljudje so v letih po drugi svetovni vojni krčili džunglo, pobijali živali in sekali drevesa. To območje je bilo že v 19. stoletju lovski rezervat za nepalske in tuje aristokrate. Leta 1911 je angleški kralj Jurij V. s sinom Edvardom v enem samem lovskem pohodu ustrelil 39 tigrov in 18 nosorogov. Z namenom, da bi divjad rešili pred iztrebljenjem, so leta 1973 z ustanovitvijo parka območje zaščitili; ocenili so, da je bilo takrat v parku samo še kakih 20 tigrov in 100 nosorogov. Ukrep je bil za tiste čase zares izreden, če le pomislimo, da so 22.000 kmetov prisilno izselili iz parka. Uvedli so tudi posebno službo za nadzor in za preprečevanje lova. S tem so dejansko omejili divji lov, ker so bile kazni zelo visoke, niso pa mogli preprečiti domačinom sečnje drvi. Zato je država s pomočjo mednarodnega denarnega sklada odkupila dve veliki območji severno od parka, skupno 2500 hektarov, in jih posadila z drevesi hitre rasti. Na teh območjih je dovoljena sečnja. Podvig je uspel in danes v parku samem ni več divje sečnje drvi, domačini le nabirajo slonovo travo, debelo travo, ki zrase tudi nekaj metrov v višino, potrebujejo pa jo predvsem za obnavljanje slamnatih streh. To nabiranje pa je blagodejno, saj se na ta način trava vsako leto obnavlja. Že dobrih dvajset let po uvedbi teh ukrepov so v parku našteli približno 100 tigrov in več kot 500 nosorogov. Seveda pa stanje ni lahko, saj je v zadnjih letih turizem precej upadel, predvsem zaradi političnih nemirov v državi, in se šele sedaj obnavlja, vendar zaenkrat ne dosega obiska v sredini devetdesetih let. Chitwan - v nepalščini beseda pomeni srce džungle - je enkratno doživetje; to je park z dušo, ki jo sestavlja narava: voda, rastline in živali, poleg njih pa ljudje, ki živijo ob parku in ga še vedno uporabljajo, pač skladno s tem, kar je v njem dovoljeno. Reka Narayani je severna meja parka; ljudje, ki živijo na njenem bregu, se v reki kopajo, v njej perejo perilo in ob bregu pomivajo posodo. Marsikje se na drugem bregu leno sonči krokodil. Domačini hodijo v park, pobirajo slonovo travo in jo na ramenih nosijo čez reko, ali pa za to delo uporabijo slona, še zlasti kadar je manj turistov in sloni niso zasedeni s fotosafari-ji. Njihovo življenje se odvija tako kot v preteklosti in modernizacija ga ni bistveno spremenila. Tudi živali ne poznajo meja parka in nič nenavadnega ni, če nosorog prečka reko in se, zlasti v jutranjih urah, zadržuje na njenem severnem bregu. Park obstaja, meja je določena, vendar je nevidna. Vse to dodaja parku velik šarm, kakršnega nimajo številni afriški parki, ki so v večji meri industrijski proizvod, kjer so naselja domorodcev opremljena z vsem udobjem in kjer vse zaudarja po industriji turizma. Res, tudi tam je lepo, tudi tam si človek ogleda živali v njihovem naravnem okolju, ampak tistemu okolju, tistim živalim manjka duša. Chitwan polno zaživi zvečer; džungla se oglaša po sončnem zahodu, oglašajo se predvsem ptice, ki v njej živijo: kar 550 vrst jih je. V tem parku je 50 vrst sesalcev in 66 vrst plazilcev. Pa tudi površina je razvejana: kakih 70 odstotkov je pragozda, povečini poraščenega s ti-kom, ki mu v Nepalu pravijo sal, 20 odstotkov je travnatih površin, ostalo je voda, reke in jezera, malenkost tudi iglavcev, zlasti v nekoliko višjih predelih, kjer vrhovi sežejo do 700 metrov nadmorske višine in zapirajo park na jugu. In sedaj smo tukaj, iz zime smo prišli v poletje v nekaj urah, iz hotelske sobe, ki je bila bolj podobna ledenici kot sobi, smo prišli v bungalove, v katerih ponoči prepevajo črički in ti preprečujejo spanje. Edino, kar še spominja na Jomsom, je, da je topla voda na razpolago samo poldrugo uro popoldne in da ponoči ni elektrike. Ampak s tem se je treba sprijazniti; navsezadnje so ljudje zelo prijazni in ustrežljivi, da človek tudi nekoliko potrpi. Saj tudi pri nas ni bilo vedno vsega, kar imamo danes in mislimo, da brez tega ne bi mogli živeti, čeprav so ljudje stoletja to počeli. Navsezadnje je tudi to šarm, ki ga Nepal ponuja obiskovalcu. In res škoda je, ker se bo čez čas tudi to zagotovo spremenilo, ker bo turizem postal industrija in bo obiskovalec le številka, ne pa tujec, kateremu navsezadnje želiš biti prijatelj. se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 6. avgusta 2009 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po Sloveniji - Soline Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14. Distretto 11.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Un medico in famiglia 5 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Nan.: Il commissario Montalbano 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualno: Porta a porta Estate 0.30 Aktualno: L'ltalia delle grandinastie 1.00 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Variete: Videocomic 6.10 13.45 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 6.20 Aktualno: Caro Amore ... 6.35 Aktualno: Tg2Eat Parade 6.50 Agenzia RiparaTorti, sledi Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Nan.: Tracy & Polpetta 10.40 Dnevnik - Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '03, i. E.S. Ricci) 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E... state con Costume 13.50 Aktualno: Tg2 Medicina 33 14.00 19.05 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: Numb3rs 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 17.45 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Gost Whisperer - Presenze 21.55 Film: Le visioni di Ellie (triler, i. A. Acker) 23.25 Nočni dnevnik 23.40 Nan.: Supernatural Rai Tre 6.00 8.05 9.05 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.00 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Šport: Atletika - Državno prvenstvo, Milan 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.00 Dok.: Geo Magazine 2009 18.25 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob Moon Walk 19691999 20.15 Nan.: Wind at My Back 20.35 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Rugantino (kom., It., '73, r. P.F.Campanile, i. A. Celentano, C. Mori) 23.20 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.50 Dok.: Viziati 3 - E la TV creo il mondo Rete 4 6.00 Nan.: La grande vallata 7.30 Nan.: T. J. Hooker 8.30 Nan.: Miami Vice 9.20 Nad.: Vivere 10.20 Nad.: Febbre d'amore 10.35 Nan: Giudice Amy 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan: Doc 12.25 Nan.: Distretto di polizia 5 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Nan.: Big Man - La fanciulla che ride 16.30 Film: ll principe e la ballerina (kom., V.B./ZDA, '57, r.-i. L. Olivier, i. M. Monroe) 17.05 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Nikita 21.10 Film: Il grande sentiero (western, ZDA, '64, r. J. Ford, i. R. Widmark, C. Baker) 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.30 Dok.: Miracoli degli animali 8.35 Film: Un uomo in prestito (kom., ZDA, '96, i. U. Thurman) 9.30 16.00, 22.20, 1.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento Vetrine 14.45 Film: Inga Lindstrom - La signora del faro (dram., Nem., '06) 16.35 Nan.: Carabinieri 7 17.35 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Nan.: Contatto finale (ZDA, '07, r. A. Mastroianni) Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Film: La citta si difende (det., It., '51, r. P. Germi, i. F. Tozzi) 10.25 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra O Italia 1 6.05 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek # 7.00 7.15 8.10 9.00 9.30 12.00 13.00 13.15 13.50 14.30 15.05 15.30 17.00 19.05 20.00 20.30 20.55 22.25 23.40 Nan.: Il mondo di Patty 15.20 Sedma noč osamosvojitve - Tv Nan.: The Sleepover Club dnevnik 4.8.1991 Nan.: Love Bugs 3 15.50 Sledi, oddaja Tv Maribor (pon.) Nan.: Buona la prima! 17.20 Mostovi - Hidak (pon.) Kviz: Mercante in fiera 17.55 Na zdravje! Film: Big Daddy - Un papa specia- 19.05 Dok. serija: Sedem obdobij rocka le (kom., ZDA, '99, r. D. Dugan, i. (pon.) A. Sandler, J.L.Adams) 20.00 Izobr. mlad. serija: Muzikajeto Dnevnik - kratke vesti in vremen- 20.35 Poletni Mozaik ska napoved 21.35 Nad.: Dediščina Evrope (pon.) Nan.: Bionic Woman 23.20 Lit. nad.: Lilije (pon.) ' Tele 4 t w Koper 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 13.45 Dnevni program Dnevnik 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Dežel- Nan.: The flying doctors ne vesti Aktualno: Storie tra le righe 14.20 Euronews Aktualno: L'eta non conta 14.25 Film: Rop v treh dejanjih (It., i. W. Nan.: Don Matteo 5 Chiari, C. Villani) Dnevnik - kratke vesti 15.40 Sredozemlje Dok.: Le perle dell'Istria 16.10 Pogovorimo se o ... Variete: Ape regina 16.50 Artevisione - magazin Aktualno: ... Nel baule dei tempi 17.20 Maremetraggio Glasb.: Palco, gli eventi in TV 18.00 Dok. odd.: Soča Borgo Italia 18.35 Vremenska napoved Dokumentarec o naravi 18.40 0.00 Primorska kronika Risanke 19.00 22.15, 23.45 Vsedanes - TV dnevnik Aktualno: Divertiamoci ..... 19.20 Športne vesti Pagine e fotogrammi 19.25 Slovenski magazin Deželni dnevnik 19.50 Potopisi Aktualno: Incontri al caffe de la 20.15 Srečanje z... Versilliana 20.55 Dok.odd.: Nautilus Nan.: Shaka Zulu 21.25 »Q« - trendovska oddaja Film: Il pensionante ('26, r. A. 22.30 Biker explorer Hitchock) 22.55 27. mednarodni pokal v plesih 4 LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 23.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Congiura di spie (voh., '66, r. E. Molinaro) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder call 0.35 Dnevnik Variete: Grazie al cielo sei qui -Sketches Aktualno: Vie della seta 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka (pon.) 8.20 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino, oddaja o ku-linariki (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinska oddaja: Naši prijatelji 18.45 Pravljica 19.00 Spoznajmo jih: Božo Repe (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Primorski tednik 21.30 Asova gibanica 23.30 Nad.: Jelena (t Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 Na potep po spominu 9.25 Lutk. nan.: Bisergora (pon.) 9.45 Grimmove pravljice 10.30 Zgodbe iz školjke 11.05 Dok. oddaja: Marija in Andrej (pon.) 11.55 Intervju: Radovan Hrast (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Eutrinki 13.35 Umetnost igre: Žive igralske legende (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan: Zgodbe iz divjine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.35 Dok .odd.: Gozdovi Slovenije 17.55 Otr. nad.: Zlata ribica 18.20 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Čez planke: Nizozemska 21.00 Dok. oddaja: Plezanje do skrajnosti 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Razgaljeni 23.55 Prava ideja! (t* Slovenija 2 6.30 0.35 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal, sledi Otroški infokanal 13.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.55 Na lepše (pon.) 14.20 Dober dan, Koroška (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni Studio D; 11.30 Čustvena inteligenca; 12.15 Srečko Kosovel, človek v magičnem kvadratu; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, odprta knjiga; 18.00 Jazz odtenki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Jazz, etno, folk festivali; 12.00 Glasovanje za osebnost meseca julija 2009; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Pogovor o...; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Proti etru; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Torek, 4. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. \ '„„ATENE " ^Naša dežela bo danes dopoldne pod vplivom območja nizkega ozračja se bo še zadrževal vlažen zrak, medtem ko v prizemlju bodo dotekali šibki a bolj suhi severovzhodni tokovi. V ^ j-__naslednjih dneh pa bo vreme ^stabilnejše. " " Hladna fronta se je pomaknila proti osrednjemu Balkanu. Za njo doteka nad naše kraje s severovzhodnimi vetrovi precej hladnejši a postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.29 Dolžina dneva 14.38 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.45 in zatone ob 4.01 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. Proti večeru in v noči na sredo bo splošna vremenska obremenitev ponehala. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 4.18 najnižje -61 cm, ob 10.50 najvišje 34 cm, ob 16.23 najnižje -15 cm, ob 22.05 najvišje 45 cm. Jutri: ob 4.44 najnižje -64 cm, ob 11.15 najvišje 37 cm, ob 16.49 najnižje -17 cm, ob 22.30 najvišje 46 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m ...........18 1000 m ..........15 1500 m ..........12 C 2000 m............9 2500 m............6 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 7 in pol, v gorah 8 in pol; ob oblačnem vremenu bo precej nižji. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O 13/22 O GRADEC 17/21 TRBIŽ O 12/21 o 14/17 KRANJSKA G. iS VIDEM O 15/28 O PORDENON 16/28 ¿5L ČEDAD CT"* 16/27^ O N. GORICA 19/24 CELOVEC O 16/22 O TRŽIČ 17/21 O KRANJ O 16/21 S. GRADEC CELJE 18/21 O MARIBOR o 17/21 PTUJ O M. SOBOTA O 18/22 GORICA O 18/28 O LJUBLJANA 18/22 POSTOJNA ¿7O 17/21 KOČEVJE N. MESTO 18/22 O ZAGREB 19/23 O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme, več oblačnosti bo v hribovitem svetu. Se bodo možne krajevne plohe. Ob morju bo pihal severovzhodnik, ki bo zvečer zmerne jakosti. Danes bo pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, sprva tudi še nevihtami. Ohladilo se bo, zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, ob morju okoli 22, najvišje dnevne od 17 do 22, na Primorskem okoli 24 stopinj C. <4* TOLMEČ O 13/25 eri. VIDEM O 15/31 O PORDENON 16/30 /Š TRBIŽ O 12/24 .öl ČEDAD^^* 16/30^, .S o GRADEC 14/26 CELOVEC O 13/25 O 11/23 KRANJSKA G. ■S č^-to 25/13 S. GRADEC O, & žič c r^ GORICA O 18/31 O N. GORICA i fino T M. SOBOTA MARIBOR 015/26 o»* PTUJ c^» O '— CELJE 15/26 ^^ „S LJUBLJANA ZAGREB 16/28 15/27 N. MESTO 15/26 O POSTOJNA O 14/25 „n KOČEVJE Č O L ČRNOMELJ TRŽIČ 14/26 O KRANJ (NAPOVED ZAJUTRI Po nižinah in ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno vreme; v hribovitem svetu bo več oblačnosti. Ozračje bo suho, ob morju bo dopoldne pihal šibak do zmeren severovzhodnik, čez dan pa bodo zapihali krajevni vetrovi. Jutri bo delno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. V četrtek bo pretežno jasno. RUSIJA - Spust v najgloblje jezero na svetu Putin se je potopil na dno Bajkalskega jezera MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin se je z manjšo podpornico Mir-1 v soboto potopil na dno najglobljega jezera na svetu, Bajkalskega jezera v Sibiriji. Putin je bil nad potapljanjem navdušen, presenetila pa ga je temna voda v jezeru, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Potapljanje poteka perfektno, z lučmi se vidi odlično," je ruskim novinarjem po posebni radijski zvezi iz globine jezera povedal Putin. Slednji je sicer izrazil presenečenje nad tem, kako temna je voda v jezeru, ki vsebuje okoli petino svetovnih rezerv sladke vode. Ruski premier se je na dno Baj-kalskega jezera potopil z isto podmornico, ki je leta 2008 postavila svetovni rekord v najglobljem potopu v jezeru. Podmornica se je takrat potopila na globino 1680 metrov, Putin pa se je po poročanju ruskih tiskovnih agencij potopil na globino okoli 1400 metrov. (STA) VELIKA BRITANIJA - Zaradi krize Vlada bo absolventom plačala enoletni premor LONDON - Zaradi slabih možnosti za zaposlitev v luči svetovne gospodarske krize naj bi se britanska vlada odločila, da univerzitetnim absolventom financira enoletni premor v času študija. V tem času naj bi študentje sodelovali na projektih razvojne pomoči v tujini. Okoli 500 britanskim absolventom naj bi vlada plačala t. i. premostitveno leto in jim tako pomagala preživeti do konca sedanje gospodarske krize. Udeleženci programa naj bi se v tem letu dni udele- ževali projektov razvojne pomoči in npr. pomagali pri gradnji šol in sanitarij v tujini. Po navedbah ministrstva za gospodarstvo, bodo imeli študentje tako možnost, da izboljšajo svoje socialne veščine, kot so skupinsko delo, sposobnost vodenja in komunikacija. Ministrstvo bo za ta projekt namenilo 500.000 funtov (590.000 evrov), vendar pa potovanje za absolvente ne bo povsem zastonj. Sami bodo namreč morali zbrati 1000 funtov prispevkov, poleg tega bodo morali kriti stroške prevoza in cepljenja. (STA) IRAK - Pogrešali so ga 18 let Našli ostanke ameriškega pilota Michael "Scott" Speicher BAGDAD/WASHINGTON -Ameriška vojska je v Iraku našla posmrtne ostanke pilota, ki je strmoglavil prvi dan prve zalivske vojne leta 1991, je sporočilo ameriško mornariško letalstvo. Pilotovi posmrtni ostanki so bili pokopani v puščavi, vojakom pa je za grob povedal Iračan. "Mornarica ne bo nikoli nehala iskati svojih tovarišev, ne glede na to, kako dolgo in kako težavno je to iskanje," je ob objavi novice povedal načelnik operacij ameriške mornarice, admiral Gary Roughed. Patološka preiskava je potrdila, da so posmrtni ostanki, ki so jih odkrili v Iraku, ostanki mornariškega stotnika Michaela "Scotta" Speicherja, ki je izginil v noči prvega dne zalivske vojne leta 1991, v kateri so zavezniki prisilili režim iraškega diktatorja Sadama Hu-seina k umiku iz zasedenega Kuvajta. Pentagon je Speicherja sicer sprva razglasil za mrtvega, ker je bilo njegovo letalo sestreljeno. Toda ker niso kasneje našli nobenih ostankov, so njegov status spremenili v "pogrešanega v akciji", saj bi se pilot lahko rešil z izstrelitvijo iz letala. Pojasnilo njegove usode pa je terjala tudi njegova družina. Preiskava usode Speicherja v Iraku se je lahko za Američane začela z invazijo v Irak leta 2003, v tem času pa so preiskali številne sledi, ki naj bi vodile do razjasnitve pilotove usode. Toda preiskava je prve otipljive rezultate dala šele prejšnji mesec, ko se je marincem v provinci Anbar javil nek Iračan z informacijami o morebitni lokaciji Speic-herjevega strmoglavljenega letala FA-18 hornet. Na podlagi teh informacij so nato ameriški vojaki v puščavi našli Speicherjev grob, kar je kasneje potrdila tudi patološka preiskava. Pokopali naj bi ga beduini. (STA)