PHIHOBSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
0 X. . Stev. 98 (2717)
Poštnina plačana v gotovim
Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, nedelja 25. aprila 1954
Cena 25 lir
Številke govorijo
1945 «lo 1953 se je priselilo v Trst čese 49.000 tujcev i* Italije in optantov, kar ima sa posledico, da Uiorajo Tržačani s trebuhom za kruhom v Avstralijo
*°refc odpotuje v Av-ČriiV^° 2 Ivdio «Toscana» «od skuPlna 75 O '1'ržača-
Mo,-^rVa skuP'n<1 :c od-trer Preteklega marca. •o\ra S^'‘pina P° bo odpori . P° podatkih «Med-em; He^a °dbora za evropsko jo pC^'0”’ 12- maja z lad-lo«^tel Verde«. Skupno , , °“P°fovalo v Avstralijo Prvim neborom 2100 i». i ^rezP°selnih delavcev
Oitov'
^ dneva, Jco so se zače-
žaj?”Jaue 2a izseljevanje tr-
lTno delavcev v Avstralijo,
v hašem listu večkrat
Z'/:1'- ^ t0 ^ S“m°
Itj
*ca velike brezposelno-n negotovosti zaposlitve
P*kp°Jlenih
r-i .U(fl posledica nasilnega >an
ki se izvaja že vsa
i ih delavcev, unv prile[."*\ P°sleaica nasilnega injj.',evnnja tujcev v noše se 'zvain že vsa lilija3<Ul teta. Ta nasilna po-lent Pr'!e^evania tujih ele-°u v naše mesto spada.
kot smo to ie pisali, v širokopotezen načrt italijanizacije celotnega področja A STO. ki ga jzvajajo tržaški iredentisti po nalogu Kima z odkrito podporo ZVU. Posledica priseljevanja tujcev pa je, da so Tržačani, domačini, Slovenci in Italijani, prisiljeni odhajati v tujino. Tem našim trditvam m u-gotovitvam je iredentistična propaganda skušala že večkrat oporekati, češ da je to splosen pojav pomanjkanja dela v vseh zapadnoevrcp-skih deželah, ki sili brezposelne delavce, da si iščejo zaposlitve v tujini.. Da so bile in so naše trditve resnične nam najbolj nazorno dokazujejo sledeči uradni podatki o priseljevanju iz Italije v Trst od 1. 1. 1.945 do 31. 12. 1953, ki smo jih dobili na statističnem oddelku tržaške občine, ki mu načeluje prof. Bonifacio;
Leto
Priseljenih iz Italije
Odseljenih v Italijo
+
Razlika
1945
1946
1947
1948
1949
1950
1951
1952
1953
1.961
11.239
11.236
2.894
3.456
1.237
4.451
993
902
3.070
4.345
2.564
2.288
1.575
3.448
2.644
680
890
1.109
6.894
8.672
606
1.881
] .807 313 12
2.211
Ski
“paj 38.369	21.504
ostalo priseljencev 16-86° it Italije v'irslu
linjih podatkov je razita °’ kako te je vsa povojna Ulij ra*tn 1045 in I95°’ h‘rl'
12 Italije v Trst večje
ie 0
•b	o	Italijo.	Pustimo
oseb kot pa se jih
Sn radl *eto I9*5- ko se ie Ne" *e'c končala in je bil I^ tlzem skupno s fašiz-►it. stolčen, da se ni upal K’ n° dan. Toda potuha •»ni , 2(iveznikov j.iema-hjj ,a0ji je dala tržaški *> novih moči ob za-»p,„ an0lo-ameri$ke vojaške iako da je začela ^ kovati svoje maščeval-''iiii Tla^Tte proti antifašističnih, ki so izšle zrnati j* J2 krvave protifašistična j. • To ugotovimo lah-kaie,o.® l«tih 1946 in 1947, v Ljj ^ je priselilo n lta-*S Prifc f*t naiveč oseb. kot j, °tuje gornja tablico.
hi>'h letih se je v Trstu
A. ^ OrllnjbM- i i . ..i . i;.
>1(1,
(je. odl°ona borba tržaške-'te, ^5tua in vseh tržaških trotu .	<n italijanskih
SiUStiinih iil za yri'
Trsta k Jugoslaviji.
so med '%	borbo	borili	ob
N9(1e slavrie jugoslovanski
bl«u ; ’° bili 3 svojimi za-
9(1 j. .l Po prilcljučitui Tr-®°reTl “soslaoiji najbolj zgo-
%)a	žeIje	veiine	tr'
“littj Prebipatstt>a. Za pro-
"^•ci *** °0romni tržaški t* hsn-40 Začeli naseljevati * in tisoče oseb iz * So pojačile itali-♦t» r>ac^°nalistične si ie v liSli ,, Priseljenci p j so JSh. j? 0 vlogo tudi pri Atiju drugih občinskih , u tržaški občini, 11(1 tiQ.■ 2»atn° povečali šte-L?*®!isfACeu italijanskih na-> p- 'CnUl strank. Poleg le inano, da so ita-.rp0t i.”ac'0baljjti tako na ot tudi
vpisanih 255.970 stalnih prebivalcev. Na to pripombo odgovarjamo, da uradno število stalnega prebivalstva iz 1945, leta ne more odgovarjati tedanjemu dejanskemu stanju, k»r je bilo tedaj mnogo ljudi, ki so bili vpisani kot &alni prebivalci zaradi vojnih dogodkov izven mesta in se mnogi tudi niso nikoli več vrnili v Trst.)
Vse te priseljene osebe t> naše mesto (mislimo odrasle in sposobne za delo) so bile
vključene v mestno proizvodnjo, zaposlene v tovarnah, javnih službah in vsakovrstnih podjetjih. To pomeni, da so se te zaposlitve nujno morale izvajati na škodo domačinov, saj se je število brezposelnih v vseh povojnih letih vrtelo od 17.000 do 25.000 oseb. Poleg tega se je s tim priseljevanjem tujcev zaostrila tudi stanovanjska kriza, ki je danes kljub 10.000 na novo sezidanim stanovanjem v povojnih letih še vedno velika in je v Trstu še vedno nad 10.000 družin, ki nujno potrebujejo stanovanja. Znano pa je, da so bile tako priseljene družine iz Italije, kot ezuli, vedno favorizirani pri dodeljevanju novih ljudskih stanovanj, da o zaposlitvi niti ne govorimo, saj se je župan Bartoli večkrat pohvalil, da je ponosen, ker je prvi sezul« v Trstu.
Zato ponovno poudarjamo, da je glavna krivda sedanjega visokega števila brezposelnih delavcev v Trstu in še posebno sedanjega izseljevanja tržaških slovenskih in italijanskih delavcev v tujino, nasilno priseljevanje
italijanskih tujcev v Trst.
To num dokazujejo vse gornje številke, ki so uradne in jih ne more nihče zanikati.
Zaradi tega ponovno pozivamo vse Tržačane, Slovence in Italijane, naj ostanejo doma, naj se v svojem kraju borijo za delo in kruh, naj ne pustijo svojih delovnih mest priseljencem. Odločno še je treba boriti za pravico do zaposlitve domačinov, ki morajo biti prvi. Samo tako se bodo naši ljudje lahko o-hranili na svoji rodni zemlji. Odhod domačinov v tujino bo še bolj ohrabril ljudi, ki izvajajo hdsilno priseljevanje tujcev in bodo na vsakih tisoč odhajajočih Tržačanov pripeljali v mesto drugih tisoč tujcev. Tega se morajo Tržačani zavedati. Proti temu se morajo boriti.
S. S.
ALI BO V ITALIJI PREVLADALA TREZNOST7
ITALIJA SE MORA ODPOVEDATI imperialističnim aspiracijam na Balhann
Gre za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja z mednarodnimi jamstvi, ne pa za spremenjeno izvedbo osmooktobrskega diktata
Članek dr. Brileja «Evropsko sodelovanje«
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 24, — Najodgovornejši jugoslovanski krogi so zadnje dni izrazili u-panje o možnosti skorajšnje rešitve tržaškega vprašanja. Te izjave so izraz optimističnega razpoloženja v Beogradu, ki je temeljilo na pričakovanju, da bodo pristojni italijanski krogi upoštevali napore in žrtve Jugoslavije za sporazumno rešitev in z ustreznim razumevanjem in s spremembo svojega dosedanjega stališča omogočili rešitev omenjenega vprašanja. Prvotni optimizem je malo zmanjšalo nepomirljivo in šovinistično reagiranje italijanskega tiska na izjave jugoslovanskih državnikov o možnosti rešitve tržaškega vprašanja ter pisanje italijanskih listov v zvezi z ustanovitvijo balkanske zveze in komentarji istih listov v zvezi z izjav.ami predsednika FLRJ maršala Tita v Beogradu. Kljub temu pa v Beogradu še vedno upajo, da bodo
italijanski politiki z državniško modrostjo, prispevali k
treznejšemu presojanju položaja, ki narekuje sporazumno rešitev tržaškega vprašanja. Samo taka rešitev bo lahko odstranila vzroke, ki zastrupljajo medsebojne odnose in prispevala k popolni normalizaciji odnosov, seveda v kolikor je Italija obenem pripravljena dokončno odpovedati se svojim imperialističnim aspiracijam na Balkanu.
Kot poudarjajo v Beogradu, gre za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja z določenimi mednarodnimi jamstvi, ne pa za spremenjeno izvedbo sklepa z dne S. oktobra, kot ogibajo neki komentatorji na podlagi razgovorov z nekaterimi odgovornimi funkcionarji zainteresiranh držav.
V uvodniku uBorbe« z naslovom «Evropsko sodelovanje« državni svetnik držav-
nega tajništva za zunanje za- napačno pri iskanju boljših
deve dr. Jože Brilej analizira položaj v Evropi po drugi svetovni vojni in ugotavlja, da so se evropske države, preden so prebrodile gospodarske težave, znašle pred novo	nevarnostjo	agresije so-
vjetske politike. Velika gospodarska pomoč ZDA in o-rientacija na to pomoč, predstavljata nevarnost odvisnosti	Evrope od	gospodarstva
ZDA, da evropske države ne najdejo same izhoda iz sedanjega političnega položaja.
«Težko si je zamisliti, poudarja dr. Brilej, da hi Evropa	lahko rešila	ta dva pro-
blema samo oslanjajog se na zunanjo pomoč. Težišče rešitve teh dveh problemov leži v sami Evropi, v n.ienin naporih za medsebojno sodelovanje evropskih držav, ki ljubijo in cenijo svobodo in neodvisnost, da okrepijo svoje obrambne sile, razvijejo svoje	gospodarske	moči, dd bi
lahko igrale aktivno in konstruktivno vlogo v svojem
lastnem interesu kot tudi v interesu celotnega človeštva.«
«V takšnem okviru, v duhu takšnega sodelovanja se lahko učinkovito rešujejo tudi druga vprašanja, ki danes
oblik zavreči vse tisto, kar lahko že danes krepi evropsko solidarnost in evropsko sodelovanje. V okviru obstoječega evropskega svetovnega položaja je potrebno najti tisto, ki bi v danem trenutku največ pomagalo ohraniti mir in popuščanje mednarodne napetosti«, poudarja ob zaključku dr. J. Brilej.
B. B.
je kljub temu ostalo v viet-minsških rokah.
Vietminški radio pa poroča, da nadzorujejo oddelki generala Gjapa zdaj že skoraj vse dienbienfujsko letališče.
ij na Mlski
Pripravljalni odbor za proslavo 1. maja vabi vse delovno ljudstvo Trsta in okolice na
ki bo v soboto 1. maja ob 15. uri stadionu „Prvi maj"
na
Na sporedu je priložnostni govor, nastop pevskih zborov, tamburaških zborov, folklornih skupin in godbe - Za otroke je pripravljeno posebno zabavišče • Po končanem sporedu ples do 24. ure
Bajarova brzojavka maršalu Titu
Predsednik republike marša' Tito je prejel danes od turškega predsednika Bajara naslednjo brzojavko:
«Vaš obisk, ki je tako meni kot mojim kolegom nudil možnost, da se spoznamo z Vami in z Vašimi odličnimi sodelavci, bo ostal v neizbrisnem spominu v Turčiji. Prepričan sem, da so razgovori ob tem obisku nudili po svojih rezultatih nove in bogate možnosti, ki bodo okrepile našo zvezo in tesno prijateljstvo med našima dvema državama. Prav teko bodo okrepili mir in mednarodno varnost. Želim znova poudariti, da se bo tristransko sodelovanje, ustvarjeno v okviru ankarskega , pakta, z
našim dragocenim prijateljem tarejo Evropo in od katerih in zaveznikom Grčijo še na-
bi mnoga med njimi in celo nemško vprašanje, izgubila mnogo na svoji ostrini, č- bi se nanje gledalo s stališča skupnih interesov Evrope. Ideja o evropski solidarnosti in enotnosti zadnjih 50 let ni pustila globljih korenov tudi zaradi tega, ker ]c ena od evropskih držav s to idejo maskirala svoje poizkuse mahinacij nači Evropo. Toda danes je potreba po evropski solidarnosti, kljub odporu posameznih držav proti raznim oblikam evropskega sodelovanja. Z iskanjem najboljših oblik bi verjetno povečali še mnogo napore, toda btlo bi
/%,Qil“di na drugih i5 tij0, pr‘peljali v Trst še
Italj
lle in da so st
L V	  _	__
•ttrA* la na<-‘n zagotovili Ainij	protianeksioni-
%mi	rankami'	m sku-
'
hl .^ste r>l°TaTno dodan še >, “Jo „	1 30 optirali za
^ leT „ato Pa ostali v Tr-
5 ,n't šteuilu priseljen-
ci *red!C tlste ezu(e> ki 80 atisti privabili v
^ cone B A« predsedstva ttali-
in drugih kru-
lS,,9c r° po'iatk',l ura(I-
A
re Po v[a d,
000
 ______
°seb, ki so prišle
K'1 itai':' 6 »Documenti di OiHtu >0.000"** je ostal° v
’t(llH„„ ,op<
beguncev. Ce
kt. Ah n”" °Ptantou in dr u-
l6.#g^’lu dodamo še ti-
Q T*t
•5^8	moramo	u-
h«, staf», 58 3e ti povojnih %** n,d° JL-Mlo » našem Uh?* nt* 000 °‘eb «*«»►
,, n„ ,le število ltali-«»%*« področju.
4» >0. na*n bodo mor-
“C* ‘So t0 Steu'*°. f8*
thsoktm številom
H ',«nes	■■•orni imeti
k<“t ('Abab.	0 m'm s,a'-
SA iik„ eV ,n ,le 372h99. nf , uradna sta-)e bUo d.an 31. ,2. m3 1. 1945 „  ....................
NEHRUJEV NAČRT PETIH TOČK za prenehanje vojne v Indokini
Indijski ministrski predsednik predlaga ustanovitev komisije bojujočih se držav, podelitev popolne suverenosti Indokini, pogajanja med prizadetimi državami in mednarodno konvencijo o nevmešavanju v indokitajsko vojoo - Kritičen sprejem predlogov na zahodu
NOVI DELHI, 21 - Indijski ministrski predsednik Nehru je predložil danes
parlamentu načrt petih
točk za prenehanje vojne v
Indokin' in izjavil, da bi ta načrt morala usvojiti ženevska konferenca.
Nehru je poudaril, da pomeni položaj v Indokini hudo grožnjo za svetovni mir, in omenil nato načrt pogodbe kolektivni varnosti za jugovzhodno Azijo, ki «močno zasenčuje« indijsko upanje, da bo jugovzhodna Azija o-stala izven svetovnih sporov in prosta vezi s svetovnimi bloki. Nato je Nehru prikazal naslednjih pet točk svojega načrta;
1. Mir; ustvariti je treba ozračje nnru in pogajanj. V ta namen poziva indijska vlada prizadete stranke, naj se izognejo grožnjam, obema bojujočima se strankama pa priporoča, naj ne povečujeta obsega operacij.
2. Prenehanje ognja: v ta namen predlaga indijska vlada, naj se o ustavitvi ognja
vso prednostjo razpravlja na konferenci o Indokini in naj se v ta * namen ustanovi komisija, v kateri bi bile zastopane sedanje bojujoče se stranke, se pravi. Francija in pridružene države na eni strani in Vietminh na drugi strani.
3. Neodvisnost:	ženevska konferenca bi morala skleniti in proglasiti, da je za rešitev indokitajskega spopada potrebno, da francoska vlada z nedvoumno obveznostjo prizna popolno neodvisnost ln-dokine, t. j., konec francoske suverenosti.
4. Pogajanja: konferenca bi morala spodbuditi začetek pogajanj med neposredno in v prvi vrsti zainteresiranimi strankami. Udeleženci konference ne bi smeli iskati rešitve, temveč bi morali zahtevati od zainteresiranih strank začetek direktnih pogajanj in jim pri tem i vsemi sredstvi pomagati. Ta pogajanja bi o-mogočila, da bi indokitajsko
vpndanjf ostalo v mčjsh. ki neposredno zanimajo Indo-kino.Zainteresirane stranke bi bile iste, ki bi bile zastopane v komisiji za ustavitev ognja.
5. Nevmešavanje; konferenca bi morala doseči od ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Kitajske «slovesen sporazum« o nevmešavanju, ki bi prepovedal vsako posredno ali neposredno pomoč, tako pošiljanje vojaškega materiala kot pomoč v četah. Združeni narodi bi morali biti obveščeni o sklepu konference in nspro-šeni, naj izdelajo konvencijo o nevmešavanju v Indokini, v katero bi bil vključen tudi ta sporazum in ki bi predvidevala tudi jasna določila za svoje izvajanje pod okriljem OZN. QZN bi morala povabiti tudi druge države, naj se priključijo tej konvenciji c nevmešavanju.
OZN bi morala biti stalno
obveščana a napredku konference; poleg tega bi bilo Ireba, v skladu z Listino OZN. prositi OZN za posredovanje, nikakor pa ne, da bi od nje zahtevali sankcije.
V obrazložitvi svojega predloga je Nehru dejal, da je rešitev, ki jo predlaga Indija, uresničljiva in da jo je mogoče takoj izvesti. Dodal e, da Indija sicer ni bila povabljena na ženevsko konferenco, da pa je v največji meri zainteresirana na razvoju dogodkov v Indokini. Po njegovi sodbi je indoki-tajska vojna «spopad, ki je po svojem izvoru in po svojem bistvenem značaju odpor proti kolonializmu« in ki o-staja kljub vsem tujim vmešavanjem v osnovi protikolo-nialističen in nacionalističen.
Na Zahodu Nehrujev! pred-
dalje razvijalo v največji slogi in v dobro vseh držav, ki sc privržene stvari miru. Čutim se globoko počaščenega in rečnega, ker bom v bližnji prihodnosti lahko obiskal Jugoslavijo«, zaključuje brzojavka predsednika Bajara
Nove obsodbe
slovaških komunistov
PRAGA. 24. — Danes je bilo več vidnih slovaških političnih osebnosti obsojenih na razne zaporne kazni. Gustav Husak, ki je bil pred procesom proti Slanskemu in Cle-mentisu predsednik slovaške vlade,; je bil obsojen na dosmrtno ječo.
Na zaporne kazni od deset do petnajst let so bili obsojeni Laco Novomesky. pesnik in nekdanji slovaški prosvetni minister, bivši slovaški pravosodni minister Daniel Okaly, bivši predsednik sveta za verska vprašanja Ladislav Holdos in bivši predsednik slovaške ljudske skupščine Ivan Horvat. «najstarejši slovaški komunist«. Vsi so izgubil svoje funkcije kmalu po procesu proti Slanskemu. Na procesu sta Novomesky in Horvat, pričala proti Clemen-tisu.
\ogi niso n aletel I na ugoden
sprejem, V Londonu je predstavnik Foreign officea v svojem kratkem komentarju indirektno kritiziral te predloge.
V Parizu pa se izve, da so na današnji seji francoske vlade razpravljali tudi o Ne-hrujevih predlogih za prekinitev sovražnosti v Indokini.
Predstavnik ameriškega državnega tajništva pa je izjavil, da ameriška vlada ((nime nobenega komentarja« k Ne-hrujevim predlogom. Na splošno pa se zdi v washingtonskth krogih kaj dvomljivo, da bi ameriški diplomati ugodno sprejeli indijsko pobudo. V vladnih krogih izražajo obžalovanje, da «se indijskemu ministrskemu predsedniku ni zdelo potrebno kakorkoli obsoditi direktno kitajsko in sovjetsko vmešavanje v indoki-tajski spopad«.
TOKIO, 24. — Japonska poslanska zbornica je zavrnila z 228 glasovi proti 208 socialistično resolucijo, ki je zahtevala odstop Jošidove vlade zaradi nedavnih velikih korupcijskih škandalov, v katere so zapletene vidne osebnosti vladne lineralne stranke in vladni funkcionarji.
Čedalje resnejši položaj v Dien Bien Fuju
HANOI, 24. — Po poročilih iz Dien Bien Fuja kaže. da se je položaj branilcev oblegane postojanke ponovno poslabšal. V rokah posadke gen. De Castriesa je zdaj samo še tretjina celotna površine utrjene postojanke, kakršna je bila pred prvim vietminškim napadom prejšnji mesec. Francoski oddelki so prejšnjo noč izvršil večje število brezuspešnih protinapadov v okolici severnozahodnega oporišča, ki
Skozi sito in rešeto
Zopet:,,Mare uostrum“
Te dni se je pojavila v Trstu prva številka nove revije pod naslovom «Adnati-co — Rassegna di problemi italiani«. Odgovorni urednik in lastnik je znani neofašist Sergio Battigelli. Da ne bi bilo nobenega dvoma, za kakšne cilje se namerava revija boriti so že v uvodniku zapisali, da «čista in enostavna vrnitev Trsta Italiji nikakor ne bi rešila glavnega vprašanja: t. j. potrebe, da ima Italija polno svobodo na Jadranu«. In dalje: «Jasno je, da v takšnem položaju govoričenje in čjsto platonične obljube, kakršne so razne tri. in bipartitne deklaracije. nimajo nobene e-Šektivne važnosti. Treba je izhajati iz povsem drugih predpostavk, če se hoče rešiti jadransko vprašanje, zdi se nam oa mora imeti takšna rešitev značaj nujnosti«.
In Se, «Jasno je, da takšno postavljanje problema izha-
ja lahko samo iz popolne revizije politike, ki jo je Italija doslej vodila in predvsem zadržanja, ki ga je doslej imela do zmagovitih sil. Pariški diktat.,, je ustvaril problem, ki ima še drugi, predvsem politični in gospodarski aspekt poleg moralnega aspekta, ki ga predstavlja odvratnost pristajanja na to, da se pustijo ozemlja in italijanska ljudstva na drugi strani Jadrana na milost in nemilost tujcu...«
Neofašist Battigelli obnavlja torej s svojo revijo skra-hirano Mussolinijevo geslo o «Mare nostrum«, kajti zasuž-njenje samo Trsta mu ni dovolj in zato se mora to geslo ne samo uresničiti, temveč «nujoo» uresničiti....
Nasvet „Delu“
Kominjormovsko uDelo«. glasilo Vidalijevih bersaljer-jev obvešča na zelo zabaven način svoje čitatelje o pisanju titovskega tiska V predzadnji številki smo n. pr, či*
tali: «Titovci izrabljajo vsako priliko, da ne bi molčali«. V včerajšnji številki «Dela» pa beremo: »Tržaški titovci molčijo«. Pred enim tednom je sicer članek podpisal bersa-Ijer dCarnio«, v zadnji številki pa oberbersaljer «K. S.».
Ali ne bi pomenilo izkazovanja vsaj malo obzira lastnim čitateljem, če bi se navadni bersaljer in oberbersaljer pred oddajo rokopisov v tiskarno pomenila in sporazumela. In naj bi vsaj v toliki meri čitala titovski tisk kolikor ga čitajo njihovi pristaši!
Čakamo odgovor!
Onih neka) besed, ki smo jih pred osmimi dnevi posvetili poniglavnemu pljuvanju »Demokracije« izza vogala na vse napore jugoslovanskih narodov, da osvobodi zadnjo ped slovenske zemlje, je uredniške šolarčke po-veličevalca fašističnega režima (Agneletta) tako razjezilo, da so nam odgovorili
Maršal Tito se ob povratku z obiska v Turčiji v Beograd pozdravlja z jugoslovanskimi političnimi osebnostmi.
najvidnejšimi
Nenaden Edenov povratek iz Pariza v London
Angleški zunanji minister se je po razgovoru z Dullesom in Bidaultom vrnil na posvetovanje s Churchillom - Molotov, Oulles in Cuenlaj prispeli v Ženevo
predvčerajšnjim kar z dvema člankoma. Toda kdor je imel potrpljenje natančno prebrati njihovo dolgovezenje, je opazil, da so nam ostali dolžni odgovor na naše bistve. no vprašanje:
Ali je res gli ni res, da so takoj po objavi osmooktobrskega diktata v svoji »Demokraciji« pisali tako, da je lahko vsakdo razumel, da bodo bersaljer ji in karabinjerji ie naslednjega dne v Trstu m da so hkrati divje napadali Jugoslavijo in njene voditelje. ki so — kar bo za vse večne čase ostalo nepobitno zgodovinsko dejstvo — edini preprečili, da bersaljerjev m karabinjerjev še danes ni v Trstu?
Namesto tega pa so opravičevali ravnanje Angležev in Amerikancev z italijansko vlado pa so že začeli pripravljati — pozive na slo-vanski — pardonl tradicin-
PARIZ, 24. — Danes popoldne je bil drugi napovedani sestanek o ženevski konferenci med Edenom, Dullesom in Bidaultom. Sestanek je trajal poldrugo uro.
V diplomatskih krogih zatrjujejo, da so med sejo Eden, Dulles in Bidault odobrili predloge, ki so jih skupno izdelali njihovi izvedenci o nekaterih proceduralnih vprašanjih v zvezi z ženevsko konferenco.
Presenečenje pa je vzbudilo dejstvo, da je takoj po razgovoru z Bidaultom in Dullesom Eden z letalom odpotoval v London,, da bi se posvetovgl z ministrskim predsednikom Churchillom. Edenovo potovanje iv London ni bilo predvideno. Angleški zunanji minister se bo sestal s Churchillom jutri v podeželski rezidenci predsednika vlade v Chequersu in bo takoj nato odpotoval v . 2enevo.
O današnjem sestanku med tremi zahodnimi zunanjimi ministri, ki so se prvič sestali
že v četrtek, zatrjujejo, da so proučevali predvsem vprašanje položaja Kitajske na konferenci, o predsedstvu konference in o vabilih »zainteresiranim državam« v indokitaj-skem vprašanju. Dodajajo tudi, da so ministri proučevali «taktična vprašanja« ženevske konference. Obenem pravijo, da trije ministri niso omenili zatrjevanega britanskega načrta o morebitni Indokine. Glede vprašanja predsedstva trdijo, da je Dulles predlagal, naj bi se težavam, ki bi jih to vprašanje nedvomno povzročalo, izognilo na' ta način, da bi konferenci predsedovale švicarske osebnosti. .
Zvečer je Dulles odpotoval v Ženevo, kamor so prispeli tudi že načelniki skoraj vseh ostalih delegacij. V Ženevo je prispel tudi Molotov, ki je po. poldne z letalom pristal na letališču Cointrin. Na letališču sta ga med drugim sprejela kitajski zunanji minister Cuenlaj in severnokorejski zunanji minister general Nam II.
Ro svojem prihodu v Žene; vo je Molotov dal razdeliti predstavnikom tiska izjavo v kateri poudarja predvsem, da gre za »prvo konferenco v
l-i	urtlrie-
spada med države-sklicateljice konference. Kolikor je bilo mogoče'zvedeti, izraža današnja . sovjetska nota »obžalovanje zaradi negativnega stališča« zahoda do sovjetskih zahtev.
Ženevske konference, ki bi se morala začeti v ponedeljek, se bo udeležilo 19 dežel. Na konferenci bodo razpravljali o vprašanjih Koreje in Indokine. Razpravljanja o Koreji se bodo udeležili ministri vseh 19 držav, med katerimi so ZSSR in države, ki so se udeležile korejske vojne, razen Južne Afrike, ki se nočejo udeležiti > konferehce. Ni pa še uradno znano, katere države se bodo udeleževale diskusij o Indokini, z gotovostjo 1 pa sodijo! da bodo 1 med njimi LR Kitajska, tri indo-
kitajske pridružene držav« Vietnam, Laos in Kambodža, Vietminh in štirje veliki.
ženevski pokrajinski svet se je danes sestal in proučeval poročila raznih svojih organov v zvezi z organizacijo konference. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je bilo za delegate in novinarje pripravljenega dovolj prostora in da še prav tako dobro izkazali varnostni ukrepi, ki so bili pod-vzeti skupno z zveznimi oblastmi. Ker Švica nima stalne vojske, so za štiri" tedne' poklicali določeno število rezervistov. ki pomigajo stražiti delegate. Sovjetska, kitajska in severnokorejska delegacija pa so pripeljale s seboj tudi precejšnje število lastnih var-noslhih ndetilov.
PICCIONIJEVI RAZGOVORI
z Dullesom, Bidaultom in Edenom
*	..4	!	'J	*■	‘	.	J	V	•'	’
Italijanski zim. minister pravi, da tržaško vprašanje „še ni dovolj zrelo", da bi lahko dajal o njem izjave Italijanska diplomacija v defenzivi
zadnjih letih, ki Se je udele žujejo predstavniki vseh petih velesil«.
Pozno zvečer je prispel v Ženevo tudi Dulles, ki je v svoji izjavi izrazil upanje, da so «napadalci prišli v Ženevo, da bi se odpovedali svojim napadalnim namenom«.
Medtem je ZSSR odgovorila na včerajšnji zahodni memorandum, ki je bil odgovor na sovjetsko noto, izročeno predvčerajšnjim- predstavnikom treh zahodnih velesil.
nalni ples... in še marsikai Kot je znano, so zahodne ve-drugega. Zastonj? Mislimo da! lesile v svojem včerajšnjem ne, kajti to ni njihova na- odgovoru zavrnile sovjetsko vada.	1	zahtevo, naj tudi Kitajska
. PARIZ, 24. r — Zasedanje atlantskega sveta se je . sicer včeraj, končalo, vendar je italijanski zunanji minister Pic-cioni ostal v Parizu in nadaljeval1 svčjo delavnost, zlasti pa iskanje stikov z ostalimi tujimi ministri. Tako se je Piccioni danes opoldne sestal razdelitvi z ameriškim državnim tajnikom Johnom Fosterom Dullesom, s katerim se je razgo-varjal tričetrt ure, popoldne pa je govoril še z Bidaultom in • Edenom. Iz italijanskih virov poročajo, da je Piccioni na teh razgovorih «dal poseben poudarek« tržaškemu vprašanju.
Drugih, podrobnosti o Pic-cionijevih današnjih razgovorih ni bilo mogoče zvedeti, ker jim, razen italijanskih virov, ne posvečajo posebne pozornosti. Opazovalci pa sodijo, da v mrzlični delavnosti, ki jo je pokazal Piccioni. ni treba videti samo prizadevanja, da se novi zunanji minister vpelje v druščino svojih kolegov, kot pravijo v Rimu, temveč predvsem izraz dejstva, da je Italiji trenutno potrebna zelo obsežna zunanjepolitična delavnost. To je končno mogoče sklepati tudi iz tega, kar trdijo v italijanskih virih, kjer navajajo tri glavne teme Piccionijevih razgovorov: tržaško vprašanje, napovedani razvoj balkanskega pakta v vojaško zvezo in izjave maršala Tita o možnosti jugoslovanskega pristopa v evropsko obrambno skupnost, če bi ta slonela na dokaj širših koncepcijah. V vseh treh vprašanjih pa je Italija očitno v defenzivi: nekateri sodijo celo, da se je znašla prav pred zasedanjem atlantskega sveta, kjer je mislila spet nastopiti s svojimi zahtevami v tržaškem vprašanju, v nerodnem položaju.
Glede Trsta je danes sam Piccioni izjavil dopisniku An-
se, .da to «vpraš,anje še ni prišlo v dovolj zrelp' fgzo', da ni bilo mogoče 'o njem 'dajati izjave«-,Ze včeraj šo v‘italijanskih krogih trdili, da se s tržaškim vprašanjem nikamor ne mudi, O Trstu je Piccioni nadalje dejal, da je bilo to vprašanje »važen predmet« njegovih razgovorov. Običajno dobro poučeni milanski »II Corriere della Sera« pa' zatrjuje,- da je bila beseda Trst omenjena samo v včerajšnjem Piccionijevem razgovoru z grškim zunanjim ministrom Ste-fanopulosom. Kaže. da je v svojih nastopih na včerajšnjem atlantskem zasedanju Piccioni sicer namigoval na Trst, da pa je bil v svojih izjavah precej previden in da je govoril po ovinkih. Sicer pa je bilo italijansko zastopstvo v Parizu zaposleno predvsem z delom proti pogloDitvi balkanskega sodelovanja.
O tem — konkretno o ustanovitvi balkanske zveze -- je Piccioni v svoji današnji izjavi dejal da bo moralo biti «to vprašanje, če bo konkretno postavljeno, predmet pazljivega proučevanja vseh držav članic NATO, ki bodo morale pregledati vse aspekte vprašanja, med katerimi je za Italijo zlasti Važno, kakšni bodo v onem trenutku njeni odnosi z Jugoslavijo«. Dodal je še, da je »to tudi jasno povedal« v svojih razgovorih.
O Piccionijevem delu v zvezi s tržaškim vprašanjem ve poluradni komentar agencije Ansa povedati samo še, da je bilo italijansko stališče v njegovih razgovorih «ponovno poudarjeno, v skladu z navodili, ki jih je izdelala vlada pred Piccionijevim odhodom v Pariz«. Turinska »Stampa« pa zatrjuje, da je francoski zunanji minister Bidault izročil Piccioniju nov načrt za rešitev tržaškega vprašanja«. Osta. li italijanski viri o tem molčijo.
rtPOMIMMK.I DNEVI
Na današnji dan je imela leta 1843 brigada S. Gregorčiča oetre boje s sovražnikom na Bovškem.
DANES, nedelja 25. »Prila Marko, Tugomir Sonce vzide ob 5 04 Id ,zŽj T lina 19.03. Dolžina dneva 13.99. bun Vzide ob 0.58 ln zaton« ob 10.i»-JUTRI, ponedeljek 2«. »Prila Klet, Sekana
limnimi' naše industrije,	zahtevnim e ladjedelnice in prisl iiniščcl
OB RESOLUCIJI D0L1HSKB8A OBČINSKEGA ODBORA PROTI RAZLASTITVAM
[NOTNA AKCIIft PROTI RAUASIIIVAM ni všeč kaminlnnnovsliiin ahthiislain ?
Neodpustno ravnanje dolinskega obč, odbora v zvezi s pripravo in objavljanjem resolucije - Kominformistična aktivista Lovriha id Blažina proti volji kmetovalcev preprečila našemu dopisniku udeležbo na njih sestanku
Iz včerajšnjega »Dela« povzemamo, da je dolinska občinska uprava na svoji redni seji, ki je bila v torek 20. t. m., razpravljala tudi o vprašanju razlastitve zemljišč slovenskih kmetovalcev iz Dom-ja, Hicmarij in od Sv. M M. sp. ter s tem v zvezi sprejela resolucijo, ki so jo naslovili ZVU. Resolucija pravi:
«Občinski odbor za občino Dolina, na svoji redni seji od 20, 4. 1954 po preučitvi postopka o razlastitvi zemljišč od strani Industrijskega pristanišča v Zavljah ugotavlja, da ustanova za Industrijsko pristanišče namerava razlastiti 420.000 kv m zemljišča po zelo nizki ceni. kar bi prizadelo ogromno škodo kmečkim družinam.
Kmetje in obdelovalci zemlje niso načelno proti razvoju Industrijskega pristanišča, ima. jo pa vso pravico, da nastopijo proti načinu razlastitve, ki je naperjena proti njihovim interesom.
Obče znano je, da ustanova razpolaga z mnogim neizkoriščenim zemljiščem, katerega bi lahko uporabila, ne da bi vsilila nove razlastitve.
Občinski odbor soglasno zahteva, da merodajne oblasti ZVU intervenirajo pri ustanovi za Industrijsko pristanišče v korist že tako revnih kmečkih družin in. sicer s tem. da razlastijo samo tista zemljišča, ki so ustanovi za Industrijsko pristanišče v resnici neobhod-no potrebna in da se slednja plačujejo po realni vrednostni ceni in brez nobenih špekulacij v škodo kmetov«.
Resolucijo smo morali povzeti iz »Dela«, kajti dolinska občinskg uprava ni imela za potrebno, da bi nam poslala njen prepis, čeprav je bila seja občinskega upravnega odbora že pretekli torek. To nam vsiljuje misel, da je bila stvar storjena namerno in iz strankarskih razlogov, čeprav je vprašanje razlaščanja slovenske zemlje problem, ki zadeva vse Slovence in še posebno one. ki bi bili z razlastitvenimi ’ ukrepi prizadeti.
V tej zvezi moramo tudi poudariti, da bi občinska u-prava dolinske občine storila neprimerno bolje, če bt za razpravo o razlaščanju zemljišč sklicala sejo občinskega sveta, kjer bi lahko resolucijo sprejeli vsi svetovalci, zastop-
niki različnih političnih skupin, ki predstavljajo mnenja vseh prebivalcev občine. S tem, da je resolucijo odposlal občinski upravni odbor, pa se je hote ali nehote odrinilo zastopnike polovice prebivalstva dolinske občine, saj ;o znano, da so v občinski upravi zastopani le predstavniki ene stranke.
In končno naj še omenimo, du v resoluciji ni niti betedice o tem, da gre za razlaščanje slovenske zemlje, čeprav bi to , od slovenskih občinskih odbornikov lahko upravičeno pričakovali. Dejstvo je namreč — in o tem so si prizadeti kmetje prav gotovo na jasnem — da gre v tem primeru za načrtno raznarodovanje slovenske zemlje, ki jo pod krinko razlaščanja v «jav-no-korlstne» namene grabijo v svoje roke italijanski iredentisti.
Sinoči pa smo dobili dokaz več, da kominformistični aktivisti ne pojmujejo skupne akcije prizadetih kmetov kot edino uspešno sredstvo za uveljavitev njihov pravic in obrambo njihovih življenjskih Interesov. Napovedano zborovanje kmetovalcev v Ljudskem domu. v Ricmanjlh kateremu bi morala prisostvovati tudi predstavnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, je iz nepojasnjenih vzrokov odpadlo, namesto njega pa je bil sklican sestanek kmetov, ki bi morali v istih prostorih sami sprejeti nekatere sklepe. Naš dopisnik, ki je prišel zaradi tega v Ricma-nje, je vprašal dva izmed organizatorjev tega sestanka, ali mu lahko prisostvuje, na kar sta omenjena pritrdilno odgovorila.
Ko se je skupina kmetovalcev napotila proti stopnišču, ki Vodi v dvorano Ljudskega doma, jih Je ustavilo nekaj domačih kominformističnih aktivistov. ki so pod najrazličnejšimi pretvezami odklanjali vstop v dvorano. Očitno Je bilo. da jih niso pustili naprej zaradi prisotnosti našega urednika. Kmetovalci so nato odšli v gostilno, posedli za mizo, v tem pa je prišel k njih1 dolinski župan Lovriha, ki je vse skupaj odvedel V dvorano. Ko je hotel naš urednik za njimi, ga je na stopnišču ustavil kominformistični aktivist Angel Blažina ter mu z
VČERAJ V ZGODNJIH MH Nt MIRŠM88SKEM DREVOREDU
SMRTNA NESREČA ameriškega narednika
Z avtom je zavozil ns pločnik in v drevo« odkoder je sunek vozilo spet vrgel na cesto, nakar se je vanj »letel še neki jeep
Okoli 4, ure zjutraj se je dogodila na Miramarskem drevoredu huda nesreča, ki je zahtevala življenje nekega ameriškega narednika, ki je sedel za vclanom svojega «Studebakerja». Narednik je vosil proti Grljanu, ko j« nepričakovano in iz do sedaj neznanih razlogov volilo zašlo na pločnik in z vso silo
trčilo prav nasproti kopališča Excelsior v drevo. Sunek je vrgel vozilo ponovno na cesto, pri čemer pa se je neki jeep, ki je tedaj privozil v isto smer, zaletel v zadnji del narednikovega' avta. K sreči je šofer jeepa še pravočasno zavrl ter tako preprečil še hujšo nesrečo. Z rešilnim avtom RK so močno ranjenega narednika, takoj odpeljali v ameriško bolnišnico kjer pa je kasneje podlegel poškodbam. Njegovo ime ni znano. Možno je. da se je naredniku zlomila os volana, alj pa, da je šofer izgubil iz neznanih vzrokov oblast nad vozilom. Močno poškodovani avto so kasneje pripeljali na dvorišče sodne palače, kjer je sedež ameriške vojaške policije.
svojem baru na Nabrežju N. Sauro, so odšli tja, so ga aretirali in ga odpeljali na poveljstvo. V teku je preiskava, ki bo morala ugotoviti krivca. Medtem pa bo oatal Pallini do nadaljnjega v zaporu.
VoziCek poln peska delavcu na nogo
Med delom v kamnolomu pri Sesljanu se je lvrnil 23-letnemu Stefanu Chiurcu iz Nabrežine na nogo s peskom napolnjen voziček. Ker je bil mladenič ranjen se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 dneh pridržali na I, kirurškem oddelku.
izgovorom, «da ni kmet«, prepovedal vatop Na pripombo našega urednika, češ da so mu kmetovalci dovolili vstop in celo izrazili zadovoljstvo nad njegovo prisotnostjo, je Blažina izjavil, da ga ne pusti naprej, ker »vodijo stopnice v njegovo stanovanje« Menimo, da je k temu vsak komentar odveč. Dejstvo je, da kominformističnim aktivistom ni po volji enotna akcija prizadetih kmetovalcev in da pri vsej stvari gledajo predvsem na svoje strankarske interese, ki so pa v odločnem nasprotju z interesi prizadetih kmetovalcev,
Obisk luuoslovanskiti vomih v koprs
Včeraj Je priplula v koprsko pristanišče skupina ladij Jugoslovanske vojne mornarice, ki bo tam ostala na dvodnevnem obisku. Popoldne so te mornariške enote obiskali člani društva rezervnih oticirjev Iz Kopra ter si ogledali njihove naprave.
Izmenjavanje otrok
med Avstrijo in Trstom
Včeraj je prišla v Trst delegacija « Oesterreichisches Klnderrettungswerk » z Dunaja z namenom, da obišče mesto in kraj, ki ga je de-vinsko-nabrežinska občina določila za zgraditev kolonije za avstrijske otroke.
Gostje so bili včeraj sprejeti na predsedstvu cone, kjer so razpravljali o vprašanju izmenjavanja otrok med bližnjimi počitnicami, kar se z uspehom izvaja že 8 let. Hkrati so tudi razpravljali o možnostih izmenjave otrok, ki bi jih sprejele privatne družine tako v Trstu kot v Avstriji
PRED REŠITVIJO SPORA V LESNEM PRISTANIŠČU?
Priložnostni prišla odKlaniaio zahteve vi	niShi ne idsiva d	lavci ruzne
Čeprav je Ghetz poslal na delo 14 stalnih delavcev, je ostalo zaradi odpora priložnostnih delavcev še vedno pri starem		
Pisali smo" že, da je vodstvo pristaniške družbe za prekladanje blaga na suhem hotelo
nadomestiti priložnostne delavce v lesnem pristanišču pod Skednjem s stalnimi delavci družb, čeprav so tam vedno delali priložnostni delavci. Ti delavci so zato odločno protestirali, ker so videli v tem kršitev pridobljenih pravic. S svojim protestom so končno dosegli, da je za sedaj ostalo pri starem, Vsa stvar je potekala takole: Komaj so priložnostni delavci I in II. liste zvedeli, da je vodilni odbor pristaniške družbe za prekladanje blaga na suhem sklenil, da pošlje namesto njih na delo 14 stal-
KOMUMIKE KOOBPIBTACIJSKEGA ODBORA
Srednja in mala podjetja grozijo s ponovno zaporo
Spričo ignoriranji! njegovih zahtev« koordinacijski odbor izjavlja, da bo to privodlo do izvajanja načrta protestnega gibanja
Dva tedna po protestni
zapori 13.000 tržaških srednjih in malih podjetij, ki je bila 9. t. m. je koordinacijski odbor, ki vodi akcijo srednjih
in malih podjetnikov za izboljšanje sedanje krize, objavil naslednji komunike;
»Koordinacijski odbor tržaških srednjih in matih podjetij je na seji 23. t. m. proučil sedanj« »tanje v luči nedavnih dogodkov, vključno prihod novega italijanskega političnega svetovalca ministra Fracas-tija ter v luči izjav, ki jih je dol ravnatelj za gospodarstvo (n finance pri ZVU dr. Sartori na tiskovni konferenci o področnem proračunu za prvo šestmesečje.
Koordinacijski odbor Je naročil svojim tehničnim organom naj podrobno proučijo gornje izjave in pripravijo tozadevne ugotovitve.
Koordinacijski odbor tržaških srednjih in malih podjetij je hkrati tudi ugotovil, kako pristojna oblast še nadalje ignorira predložene zahteve ki preveč časa ležijo nerešene. Znano je, da je tudi ZVU v svojem komunikeju tik pred protestno zaporo izjavila, da je pripravljena razpravljati o zadevi. Kljub temu pa ni še nič konkretnega storila, da bi prišlo do zaželenega sestanka in je s tem še poslabšala položaj, ki 0-staja nespremenjen, kar bo nedvomno povzročilo, da se bo izvajal načrt protestnega gibanja, ki se je začel z zaporo S. t. m.»
Gornji komunike dokazuje, da bo Koordinacijski odbor tržaških srednjih in malih podjetij nadaljeval z akcijo, kj bo baje dovedla do nove protestne zapore, Zanimiva je ugotovitev komunikeja, da bodo tehnični organi Koordinacijskega odbora proučili izjave, ki jih je v zvezi z akcijo 13.000 srednjih in malih podjetij dal ravnatelj za gospodarstvo in finance ZVU dr. Sartori. Na tej konferenci je dr. Sartori izjavil, da položaj teh podjetij ni prav tako kritičen in skušal dokazati, d« so zahteve neupravičene. Poleg tega je hotel tudi dokazati, da predvsem tržaška podjetja srednje in male industrije niso vedno v stanju izvesti določena naro-
odgovoril Koordinacijski bor.
od-
Uspešna intervencija tržaške krvne banke
Izvedelo se je, da je pokrajinski zdravnik iz Gorice zaprosil tržaško krvno banke za tako imenovani proti krvavitveni globulin, da bi rešili življenje mladeniču He-mipiu Cianu, kateri je zaradi nome poškodbe s krvavitvijo kljub poskusom ustavitve s strani goriikih zdravnikov vedno bolj krvavel in je obstajala nevarnost, da bo tudi izkrvavel. Dragoceno sredstvo za strjevanje krvi je bilo potrebno, ker so goriški zdravniki ugotovili, da bolnik bo-luje za posebno vrsto krvavitve, ki se imenuje »hemofilija«. Medtem, ko so zdravniki in biokemiki krvne banke, ki so šli k bolniku, s poizkusi v laboratoriju upotovili toč-
nost diagnoze, je krvna banka oskrbela po izredni poti protikrvavitveni globulin s transfuzijo sveže plazme, istočasno pa je poskrbela tudi za izoliranje količin imenovanega globulina, prepotrebnega za ustavitev krvavenja. Kljub težavam glede izolacije zadostne količine tega sredstva in glede konstantnega dobavljanja istega, —• učinek ene doze traja namreč od 4 do 5 ur, je bilo mogoče zagotoviti kontinuiteto podajanja zdravila bolniku s svežo plazmo. Po večkratnem injekti-ranju sredstva so dosegli najprej uravnovešenje in končno ustavitev krvavitve. Bolnik, ki si je opomogel od bolezni, potrjuje kolike važnosti je ugotavljanje pomanjkanja posameznih potrebnih faktorjev za strjevanje krvi v primerih krvavitve in kako lahko moderna transfuzijska služba reži tragične situacije, kakršna je bila situacija Re-migia Ciana.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
TRI ZASTAVNE POLICE odnesel iz ročne lorbice
V dokaz, da ni imel namena sestrične okrasti, pač pa le ponaqajati njej io njenemu možu, je obtoženec navedel, da se ni dotaknil 25.000 lir. ki so bile v isti torbici
Brezvesten motorist
Popoldne »e je neki motociklist zaletel v 76-letnega u-pokojenca Marina Zartchij« iz Ul. Gallerle v trenutku ko se ja ta sprehajal po Nabrežju 3. novembra. Oba Sta padla in medtem ko je Zan-chi obležal na tleh, se je motociklist dvignil, popravil motor in se kljub pozivu prisotnih naj počaka policijo, oddaljil Medtem so Zanchija odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma kolčnega sklepa In udarcev po nogi pridržali s prognozo okrevanja, če seveda ne bo komplikacij, v 40 dneh na ortopedskem oddelku.
Agenti prometne policije ki so po telefonskem pozivu prišli na mesto, so izvedeli, da s« je motociklist že oddaljil. Ker lo prisotni izjavili da se Je tudi on laže ranil so agent* odšli na postajo za prvo pomoč Rdečega križa kjer so ugotovili, da je pri bolničarjih iskal pomoč zaradi prask na nogah, 51-letni Lorenze Pallini Iz Ul. delle Quercie.
Palllnija so agenti poiskali na domu, kjer pa ga ni bilo in ker so izvedeli, da je
Podlegla poškodbam zaradi nerodnega padca
Včeraj je na ortopedskem oddelku, kamor so jo sprejeli 18. t. m. zaradi zloma kolčnega sklepa, podlegla poškodbam 90-letna Ana Flego vd. Godina iz Reške ulice. Starka je tistega dne med hojo po cesti padla na tla.
25-letna Vincenza por. Longo. doma s kovca, je nekega decembrskega dne lani pogledala v svojo torbico, v katero je shranila tri police tržaške zastavljalnice da se prepriča kdaj bodo zapadle. Zenska je namreč hotela pravočasno prevzeti njeno 30.000 lir vredno zapestnico, 15.000 lir vreden kos moškega blaga in 50.000 lir vredno zlato verižico, ki jih je zastavila v trenutku ko je potrebovala denar. Toda polic ni našla nikjer, kljub temu da je preobrnila celo stanovanje. Ranierijeva se je takoj spremenila v detektiva in njena prva pot je bila v zastavljalnico, kjer je izvedela, da so njeno zapestnico prodali na li-
_: a : 11	mn nrorTInif
Ranieri on prevzel preostalih 800 lir. Kolon-
—_______ ____________ _______ citaciji in sicer na predlog
čir« ''ki Tih "dobivajo in da za- 20-letnega Giovannija Pn*san-
1	.	«	.	.	i	s	v	i	i	  «*	tali	ntai	Izdt
to morajo dati določena naročila podjetjem izven področja. Omenil je ie posebno lesno Industrijo in dejal, da ta podjetja kljub raznim davčnim in drugim olajšavam, ki Jih uživajo na tem področju niso v stanju delati po nižjih cenah kot razna italijanska podjetja. Zani'
ta stanujočega v isti hiši kot ona. Ranierjeva ni izgubljala časa, temveč je takoj poiskala Passanta, ki je njen bratranec, in ta je končno priznal, da ji je za šalo v prvih novembrskih dneh odnesel tri police Ker se je kasneje znašel v finančnih težavah je naročil upravi zastavljalnice naj zapestnico proda; kar se
nih delavcev iz pristanišča pri Sv. Andreju, so temu sklepu ugovarjali, ker jim ni bila s tem storjena samo krivica, marveč bi utrpeli tudi gmotno škodo.
Ko je vodstvo družbe opazilo ta odpor delavcev, je sklicalo v Domu pristaniških delavcev sestanek, na katerem bi morali o sporu razpravljati ter morebiti tudi kaj skleniti. Priložnostni delavci pa niso pristali na to, da bi šli na sestanek, temveč so zahtevali, naj pride v lesno pristanišče, to je na kraj dela; voditelj družbe Ghetz. Zaradi te odklonitve so delavcem sporočili, da so za ta dan suspendirani z dela ter so na njihovo delovno mesto poslali 14 stalnih delavcev. Ko pa so ti delavci zvedeli za kaj gre, jih je večina odklonila, da bi delali namesto priložnostnih delavcev. S tem so prisilili samega Ghetza, da je interveniral z okoli 20 drugimi delavci ter jih prisilil nakladati in razkladati les.
Zvečer istega dne so priložnostne delavce I. in II. liste iz lesnega pristanišča ponovno povabili v dvorano krožka Kralič na sestanek, ki mu je predsedoval voditelj družbe Ghetz ob navzočnosti odbora družbe. Ves spor so ponovno proučili in po ostri diskusiji je sam Ghetz izjavil, da bodo vprašanje zaposlitve 14 stalnih delavcev v lesnem pristanišču rešile pristojne oblasti, to je urad za delo v pristanišču. Kar pa se tiče enodnevne suspenzije od dela, je Ghetz pozval delavce, naj mislijo, kot da se stvar ni zgodila.
Sedaj pričakujejo delavci, kaj bodo ukrenili pristojni organi, v lesnem pristanišču pa se delo normalno razvija. Delavci so popolnoma prepričani, da imajo prav ter da je krivično to, kar bi hotelo napraviti vodstvo družbe za prekladanje blaga. Razen tega da gre za pridobljeno pravico, je treba ugotoviti, da je za delo v lesnem pristanišču potrebna tudi določena specializacija, ki so si jo sedanji delavci pridobili v mnogih letih napornega dela.
Spor v lesnem pristanišču kaže. da delavstvo ne bo več trpelo samovolje kominfor-movskega vodstva pristaniških družb, hkrati pa kaže, da delavci lahko kaj dosežejo le z odločnim nastopom ne pa s stalnim kimanjem in pritrjevanjem. Vodstvo pristaniške družbe namreč ni bilo izvoljeno zato. da bi delalo razne diskriminacije, marveč zato, da bi ščitilo vse delavce.
Stavka uslužbencev
kinematografov odložena
Za danes se je pričakovala stavka uslužbencev kinematografov ki jim gospodarji odklanjajo zvišanje mezde ln nekatere normativne zahteve, Snoči »o se ti uslužbenci sestali ter razpravljali o položaju. Končno so sklenili, da se stavka odloži ter bodo zato danes vsi kinematografi odprti.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 25. aprila 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU
»VSAKIH STO LET«
komedija v treh dejanjih (5 slikah)
Spisal: F. H. Herbert Režiser: Jože Babič Prevedel: Herbert Griin Scenograf: Jože Cesar
Prodaja vstopnic danes od 11. do 13. in od 17. do 20.30 v Ul. Roma 15/11. tel. 31.119.
V sredo 28. aprila 1954
ob 20. uri v LJUDSKEM GLEDALIŠČU v KOPRU
Gorkega drama
lasa Želeinova”
V četrtek 29. aprila 1954
ob 20. uri
V LJUDSKEM GLEDALIŠČU v KOPRU
Herbertova komedija
„Vsakih slo lel"
V petek 30. aprila 1954 ob 20. uri v SV. PETRU pri KOPRU
Zemljanova dramska reportaža
„OiliacllKv“
Osvobodilna fronta
Se|a izvršnega odbora OF za Tržaško ozemlje
bo v sredo 2*. t. m. ob 2«. uri na sedežu v Ul, R. Manna 29. Prosimo za točnost.
Tajništvo
II. okraj. Jutri 26. t. m. ob 20.30 bo na stadionu «Prvi maj« sestanek članstva sektorja OF Sv, Ivan - Podlonjer. Na dnevnem redu: 1. aktualna politična vprašanja; 2. sodelovanje OF pri proslavi stoletnice slovenske Sole pri SV; Ivanu in sektorska problematika; 3. izvolitev sektorskega odbora.
Vabljeni vsi člani k točni in številni udeležbi.
Okrajni odbor OF dolinskega okraja vabi Člane širšega aktiva na izredni sestanek, ki bo v sredo 28. t. m. ob 20. uri na sedežu v Dolini, kjer se bo razpravljalo o pripravah za 1. maj.
Ljudska pr ost veta
Mladinci, pevci, pozori Jutri 26. t. m. bo ob 19.30 v običajnih prostorih pevska vaja. Priporoča se točnost in gotova udeležba.
Glasbena Matica v Trstu. Redna seja upravnega odbora bo jutri 26. aprila ob 20.30 na sedežu v Ul. R. Manna 29.
Slovenski dijaki klasičnega liceja vabijo vse prijatelje mladine k predstavi veseloigre V petih dejanjih
Veseli dan ali Maliček se ženi
Napisal: Tomaž Linhart. Režija: prof. Jože Peterlin.
Predstava bo danes 25. aprila 1954 ob 18. uri v AVDITORIJU
Naročite vstopnice pri naših dijakih in Vam jih bodo prinesli! V nedeljo pa jih lahko dobite v prostorih ak. kluba »Jadran« v Ulici Machiavelli št. 13, in sicer od 10. do 13. in od 15. do 18. ure.
Od "ostalih polic, je izjavil mladenič, pa je eno izgubil, medtem ko je drugo (od blaga) prodal za 2.000 lir nekemu prijatelju, ki ga ne pozna po imenu.
Ranierjeva je tatvino po razgovoru z možem prijavila policiji, ki ja Passanta aretirala in ga zaslišala. Tu je Passante ponovil isto kar je izpovedal sestrični ter dodal, da je prišel v stanovanje s pomočjo ključev, ki jih je Ranierjevi hranila njegova stara mati Angela Passante, pri kateri je on stanoval. Passante je dodal, da ni hotel ukrasti polic, temveč da je hotel nagajati sestrični in še posebno njenemu možu, s katerim sta se pred nedavnim skregala. Dokaz, da ni hotel ukrasti, je v dejstvu, je dodal Passante, da je Pustil v -torbici 25.000 lir v gotovini, ki jih je tam sestrična hranila. Tu pa je obtožene nekoliko spremenil verzijo o policah in pojasnil, da je obe pro-
d,, „ 3.000 li, »Komu pni,- grošurd o dlkoho!iimu v Trstu
15. marca pa se je Ranier-
Opozorilo lastnikom javnih lokalov
Občina zopet opozarja lastnike javnih lokalov na sklep občinskega odbora, po katerem morajo do 30. t. m. izplačati občini prvi predujem na takso za zasedbo javnega prostora z mizami in stoli, v višini polovice tarife, določene za 1. 1954. V veljavi ostanejo vse nadaljnje olajšave v primerih, ko znaša taksa za 1. 1954 nad 100.900 lir in ko je treba občini izplačati tri četrtine te vsote v štirih enakih obrokih do 30. aprila oz. 30. junija, 31. avgusta in 30. septembra 1954.
PODPOHNO DRUŠTVO
DIJAŠKA MATICA V TRSTU
vabi vse svoje člane in
dobrotnike, da obiščejo danes 25. aprila 1954 ob 10. uri
Slovenski dijaški dom, Ul. Buonarroti 31.
Odbor Dijaške Malice
in uprava Dijaškega doma smatrata za	svojo
dolžnost, da omogočita članstvu Dijaške Matice ogled Dijaškega	doma,
da se bo mogel vsakdo, kdor prispeva k	podpi-
ranju naše dijaške mladine tudi prepričati kako te njegov prispevek uporablja. Ob tej priliki bodo funkcionarji Dijaške Matice kakor tudi osebje Dijaškega doma	vsem
članom na razpolago za kakršnokoli pojasnilo.
Iskreno vabljeni!
Odbor Dijaške Matice
ma nas, kaj bo na te izjave je tudi zgodilo, pri čemer je
[od'^VČERAJ DO JANES j
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24, aprila t. I. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo J e 6 oseb, porok pa je bilo 6.
POROČILI SO SE:	bančni
uradnik Mario Verzegnassl in gospodinja Fiorenza Mosetti, delavec Marcello Caffagna in gospodinja Addolorata Delaurentis, inženir Lucio Fabro-FoiJtana in gospodinja Marisa Štolfa, uradnik Dino Zamuder in uradnica Carmela Fabiani, uradnik Bruno Skilan in uradnica Rita LulSa, upokojenec Karlo Miletič in gospodinja Kristina Bogateč,
UMRLI SO: 59-letn! Amerigo Frenner, 64-letna Gisella Boni-vento por. Pitacco, 58-letnl LuL gi paolucci, 82-letna Giuseppirva Buda vd. Janatti, 51-letnl Nataie Michelini, 86-letnl Leopoldo Tre. vitani.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: Iz Benetk S 122 t karbida grška ladja «Astypalea», iz Burgosa z 278 t tobaka Ital
ladja »Stadium«, iz Ancone z 88 t raznega blaga ital, ladja »Maria Carla«, iz Kopenhagena »
1300 t raznega blaga jug. ladja »Učka« iz Aleksandrije a 1942 t raznega blaga in 14 potniki jug. ladja »Zagreba, iz Benetk z 296 t raznega blaga ital. ladja »Enrl«, Iz Benetk prazna Ital. ladja «Fer-nanda«, Iz Tunizije a 463 t raznega blaga švedska ladja »BOre-land«.
ODHODI. Proti Ravennl s 500 t olja ital. ladja «Fernanda», proti Aleksandriji s 1°°° t raznega blaga ital. ladja «Carlotta», proti Benetkam s 514 t raznega blaga ital ladja »Loredan«, proti Benetkam s 378 t raznega blaga In 25 potniki Ital. ladja »Eno-tria«.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 13.6, najnižja 10 7, ob 17. url 149, zračni tlak 1017,8 mlllbarov stalen, veter 4 km severozahodnlk, vlaga 74 odstot., nebo 8/10 oblačno,
morje skoraj mirno, temperatura morja 11,8 stopinje.
LOTERIJA
BARI	39	8	IS	7	13
CAGLIAR1	52	60	39	34	10
FIRENZE	31	9	71	87	68
GENOVA	62	39	4	35	86
MILANO	8	12	2	86	84
NA POLI	14	6B	20	1	61
PALERMO	85	1	61	65	13
ROMA	73	74	61	3	9
TORINO	81	5	32	70	76
VENEZIA	85	52	34	36	43
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Godina, Ul, Ginnastica 6; Maddalena, Ul .dellTstrla 43; Plzzul-Clgnola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul Commerciale 28; Harabaglla, Bar-kovlje in Nicoli. Skedenj.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI
Rdeči krit 366 - ga
Ga»ild	2	-	22
Policija	2	•	23
jeva ponovno oglasila na policiji irt prijavila, da je našla v poštnem nabiralniku polico Za moško blago, passanta so takoj povprašali za pojasnila o tem in mladenič je priznal, da je, kakor je že obljubil sestrični, poiskal kupca, da bi >onovno prišel do polit. Zal ,e dobil samo eno m mu je "zanjo plačal 1.000 lir.
Na sodišču je mladenič seveda isto ponovil in dodal, da je od 3. marca, to je od dneva ko šo ga zasačili, spal, razen dveh noči, ko jih je prespal v ljudskem prenočišču, na prostem. Pojasnil je, da je po dolgem brezdelju dobil končno delo, a ga je moral pustiti iz zdravstvenih razlogov, Napravil je tudi prošnje za emigracijo v Avstralijo, a ao ga zavrnili, ker ima za radi eksplozije bombe pohabljeno roko Vse to ga je prisililo, da ’ je police kasneje prodal in se s tem omadeževal s tatvino.
Sodišče mu je sicer priznalo razne olajševalne okolnosti, vendar je bilo vse premalo, da bi mu kazen znižali pod leto dni kar bi pomenilo, da hi bila pogojna. Zakon govori jasno in sodniki so končno mladeniča obsodili na leto dni in 4 mesece zapora ter na 8.000 lir globe.
((Anketa o alkoholizmu v Trstu«, je naslov brošuri, ki jo je izdala tržaška občina in ki jo Je pripravil odbornik Za higieno io zdravstvo tržaške občine prof. Zacchi. Brošura vsebuje obilo zanimivih podatkov, ki so razvrščeni v posameznih poglavjih, zaključuje pa se z ugotovitvami in predlogi za zajezitev alkoholizma. O brošuri torno še obširneje poročali.
(keitiee ra POBOČ.. A)
Lojze Spacal
v galeriji ,Casanuova“
Od 27. aprila do 13. maja bo v tržaški umetnostni galeriji »Casanuoua« razstavljal znani slovenski tržaški slikar Lojze Spacal. Umetnik, ki se sedaj pripravlja na razstavo nekaterih svojih del na beneški Biennali 1S54, bo takrat razstavil olja na platnu, skulpture v lesu. grafike ter gravirane in slikane lesene ploskve. Skupno bo razstavil 48 del. Razstava bo odprta dnevno od 11.30 do 12.30 in od 17 do 20 vre, ob nedeljah pa od 11. do 12.30.
Slovensko javnost ie sedaj opozarjamo ne ta pomemben kulturni dogodek.
2 zaporedni nezgodi v rafineriji Aqulla
Transmijski pas nekega stroja v Atjuili, ki se je ne pričakovano pretrgal, je močno udaril 41-letnega Carla Novela iz Larga Canal po komolcu in nogi. pri čemer mu je povzročil precejšnje rane. Novel se je zatekel v bolnišnico, kjer so mu izprali rane in ga s priporočilom 8 dnevnega počitka poslali domov.
Nekaj ur kasneje pa je postal v Isti tovarni žrtev nesreče tudi 24-letnt Giovanni Oliva iz Ul. Pieta, kateremu je padel na nogo sod katrana, ki mu je povzročil rano na gležnju leve noge. V bolnišnici, kamor se jc zatekel z rešilnim avtom, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na I. kirur škem oddelku.
Obiščite
danes 25. aprila 1954
razstavo slovenske knjige
v prostorih prosvetnega društva na Opčinah.
Razstava bo odprta od 9. do 21. ure.
Vstop prost.
Rossettl. 15.00: «Alarm 0» M*’
O M. Canale, L Am»MŽ ^ Excelsior. 14.00: »Trfšji l«™drl ceja«, J. Reti, A. M. Sano Fenice. 14.30: »Ježa vaquera»., Taylor, A. Gardner.	jjo-
Nazionale. 14.45: «Ne ‘5eilv*ya, Cinca«, J. Payne, E- N Mladoletnim pre^Ma"£jieniicl Filodrammatico. 14.30.	»G-.
sonca«. D. Lynn, P M*8 19.30, Arcobaleno 14.30,	17.00,
22.00: »Tunika«	lutU
Auditorium. 14.45: «Mestne C Chaplin.	.	in	yrt-
Astra Rojan. 14.30: «M*£ '« nica». R Todd, G. Job ■ ,4(g); Crlstallo. (Trg) Peruglno) «Sanje Boheme«. K G:ra-jg.30, Grattacielo. 14.30,	17.00.
22.00: «Tunika».	- treti
Alabarda. 15.00: «Zgodba o ljubeznih«, K. Douglas, r.
Arlston. 15.00: »Odkar si O10!
M. Lanza, D. Morrow i#e,( Armoma. 14.00:	«bk<*c'
Y. De Carlo. R. H^vrtlncul Aurora 16.00, 20.00: »V vrt V. Leigh, C. Gable. .	z»,
Garibaldi. 14.00:	»Operacij«
R. Mitchum.	,	trn®
Ideale. 14.30:	((Upornik	s
krinko«, W. HendriX. liuD(Z-Impero. 14.30: ((Kristinu^ J y, ni«, E Parker, F. McMurr«, Italia. 14.30: ((Dogodivščin« r
serka«,
KROG TRŽAŠKIH SLOVENK bo imel v četrtek 29. aprila 1954 ob 20.30 uri v Gregorčičevi dvorani svoje redno predavanje.
Govoril bo univerzitetni profesor Anton Ocvirk o temi: »Pesnikova podoba Srečka Kosovela«.
Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Motoklub »Jadran« Opčine priredi danes 25, t. m. javni ples v Bazovici na prostem, Zbirališče vseh motoristov ob 15. uri pred edežem kluba na Opčinah.
Vabljeni vsi motoklubi.
Slovensko planinsko društvo priredi ob petdesetletnici foto razstavo. Prosimo vse interesen-te-fetoamaterje naj se zglasijo v društvenih prostorih zaradi pojasnil.
(gijkiTaliSCe V EH 1)1)
Jutri se začne prodaja vstopnic za drugi koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Nina Sanzogna in s sodelovanjem pianista VValterja Giesekinga, ki bo v četrtek ob 21. url. Na programu so skladbe Malipiera, Mozarta, Beethovena m Gershvvina,
Pana«.
Viale 14.30: »Kobila .
Cervl,	C. Ninco	-p««)*1
Kino ob morju. 14.00. «r
dečki«,	-	kli/KM"
Massimo, 14,00:	»Dogod
Pptra	Pana«.	c	lord1'
Moderno. 14.00:	»Aida«,	s<	v0jv0-
Savona.	14.00;	(Aueva-r	m
dinja«, R.	Voung.	jtk
Sv. Marko. 14.00: «PojOČ P00 jem«, G. Kelly. ,	. ejcrJ*
Secolo. 14.00: «Mešanka iz * menta«, R	Scott.	.»»miti*
Vlttorio Venelo. 14.00: pri Amba	Alagi«.	L..	8,
Azzurro. 14.00:	»Semmo!«1'
Hudson.	..	pe
Belvedere. 14.00: «Proti vso Stavam«, E. Flvfin.	i-
Marconi 14.30: «Zaliv gron>a Stevvart.	.	,rrast>'
Novo cine. 14.00: ((Divja G. Pečk,	„	pro-
Odecn 16.00: ((Otroci se ne dajajo«.	.	.	pusto-
Radio. 14.30:	«LuisiansKl v
lovec«, T.	Potver.	'■
Vcnezia. 14.00:	«Rig°letl
Gobbi.
- „„c(VSP‘v Zveza proivetnih deiav- . eja
roča vsem šolnikom, da (5(t v
Junija letos dvodnevni > „a
Ziljo in k Osojskemu Jez
Koroškem.	pot-
Zaradi pravočasne os!<r jfjter®"
nega dovoljenja, naj *e naj
senti prijavijo čimpndl' a n*
kasneje pa do konca ene» ^tf
sedežu ZPD, Ul. Roma *",acijc
dobijo vse zadevne ip‘°' ra-
vsak dan od 17, do 1».
zen sobot.	-	pri-
Trsi, v-,.
redi samo za član« 8. In
Motoklub »Amatori« ^^'piai*
'• ‘io - * dva izleta in sicer v Reko in v Crikvenico -	-
vinj.
inv (jriKveinvv - - jp.
Vpisovanje do 29. • ot.
Motoklub »Jadran«
Opč,ot
Vil
iltve-
ganizira 2. maja izlet v nico ob priliki motorn' ^ jo Vpisovanje vsak dan 00
20, ure na sedežu.	.(t	»»
SPDT priredi 9. maja ^ei11
Slavnik, Vpisovanje ns do 28. t. m,	Nabr^^ill,
Motoklub »Mladost« p0 d«' obveSČa svoje člarte, nes 25. t. m. Izlet v -anizlt ob priliki plesa, ki *a ... v motoklub Jadran z 0!*l> jg »r zovici. Zborno mesto no ^ fJ3-pred sedežem motokiuda brežini.	 drt
Tajmštvo molokluba	eKn
vabi člane odbora na >e „ri r bo jutri 26. t. m. od 'u' sedežu v Dolini.	^ije	j
Motoklub »Adrija« za Dolino oriredi 9. maja	po
izlet v Opatijo. Vpisovanj'^ torek, sredo In Četrtek .
21. ure na sedežu v	,	o’-
Motoklub »Jadran«
garvizira 9. maja h‘e-.d0 in* Vpisovanje v torek, sr ^
jiv«
NEDELJA, 25. aprila 1934 T K bi I' 11.
306.1 m ali 980 kc-sek
8.30 Lahke melodije; 8.45 Kmetijska oddaja; 9.15 Mritten: Glasbeno jutro; 11.00 Pestra glasba;
12.00 Operne arije, dueti in zbori; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Čajkovski: Koncert za klavir In orkester; 15.34 Lepe melodije in leipj glasovi; 16.00 Malo za salo -malo zares; 16.15 Priljubljene melodije; 17.00 Mozart: Koncert za flavto in orkester; 18.00 Koncert zbora iz Mačkovelj; 18.25 Uroš Arek: Koncert za .violino in orkester; 19.10 Koncert pianistke Damijane Bratuževe; 20.00 Šport;
20.30 Slavni pianisti In violinisti;
21.00 Musorgski: Boris Godunov, 1. in 2. dej; 22.35 Nesmrtne me-1'Odije.
T It bi ■' I.
9.30 V veselem ritmu; 15.00 Operne uverture ln Intermezzi;
16.30 Reportaža z nogom. tekme;
17.30 Simfonični koncert dirigira F. Previtall; 19.45 Športne vesti;
20.30 Zaključek natečaja »Novi glasovi«.
M l< 4> V K A 4 .1 A
327,1 m. 202,1 m. 212,4 m Poročila ob 7.00, 13.00, 15.00,
19.00 in 22.00.
9.30 Operetne melodije: 10.00 Slavko Osterc: Rellgioso, Ludvvig van Beethoven: Deveta simfonija; 11.00 Po naši lepj deželi: V deželi Desetega brata; 11.30 Lahek opoldanski glasbeni spored; 13.40 Glasbeni mozaik; 14.00 Otroška predstava, Fr. Feld: Leteči Ježek; 14.30 Pesmi In plesi Jugoslovanskih narodov; 15.15 Mali koncert lahke glasbe; 16.45 Radijska igra - Janko Veselinovič: Hajduk Stanko; 18.33 Promenadni koncert; 17.00 Družinski pogovori; 20.00 Flotovv; Marta, opera v 4 dejanjih.
trtek od 19. do 20. ure n Slovensko planin*110 y t>-
organlzra 16, maja I««* ljano ob priliki mednarv”js0vjtu“ terske foto razstave-	.
do 6 maja.	„„.,0	d°‘
23. maja Izlet v Ra8° VpU0** k Cerkniškemu jezeru,
Umberto Itazanella
Zastopnik za STO IN FLRJ TRST - Ul. F. Venezlan Jt. $ . Tel. št. 24-197 »
Odlikovan kemični laboratorji za kletarstvo. Vse za vzdrževanje in bolezni vina. — škropilnice »Vermorela, kmetijski stroji. — Stroji in orodje za vinske kleti, — Gumijeve cevi. — Zdravstveni predmeti. — Vsakovrstne pipe za vodo, zalivanje, za ogenj. — Črpalke. — Motorji. — Železne cevi ln sklepi.
nje do 13. maja.	org*0!'	i
Motoklub «Sked*nJi> K0 il> a
8. in 9. maja izlet na - jJ. , Crikvenico. Odhod b°	VP
v soboto čez blok na
itlf»
sovanje do 28. t. m.	g»n
Motoklub »Skedenj«	n>
tudi Izlet v Ljubljan0 ^ fl1-;
—,-tne te«1 o »
ob priliki n°8°mCt')iengliJo J.
jsova"1'
18. d
Izleta se lahko udei6.
Jugoslavijo B in ('""-nje bo v Ljubljani. Vp,5°v((0 jO. ;$o maja na sedežu od '^lež|jo
vozila s karnetom
ADEX
8. in 9. nial* izlet v NOVO’ UOHlč*JoVo
MATEHlJO-OBn
IDRIJO
t n*’
nji l*
Vpisovanje do
15. in 16. 'n»J* izlet v
POHEC KASTEL1R vizinjan ^
16. maj«
Izlet v 0
HERPELJHhKyAcO
SKOCIJAN-D*
F. Severo 6-b	^
■Muf H JV
ČISTILKA ZA	N«51
dela išče z»po»“tV ‘ upravi lista.
Darovi El
lf>
P. D. daruje	^
Godina 100 ur '*	*	C*\
mm
1 f f
WSmm ■=
f
Pevski zbor »Hajdriha na Proseku I. 1898
STIKI TRŽAŠKEGA SNG Z OSTALIMI SLOVENSKIMI GLEDALIŠČI
a
15. aprila sem prisostvoval v Mariboru premieri Kreftove «Velike puntarije«, ki jo je režiral režiser in umetniški vodja našega gledališča Jože Babič. Kreft imenuje svoje delo «dram-sko kroniko iz leta 1573» in jo je napisal kako leto pred začetkom druge svetovne vojne Delo je bilo sprejeto na repertoar ljubljanske Drame in že naštudirano, ko je takratna cenzura stare Jugoslavije preprečila nje-
govo uprizoritev. Takoj po osvoboditvi je bila «Velika puntarija«, ki obravnava kmečki upor pod vodstvom Matije Gubca v letu 1573, z uspehom uprizorjena v ljubljanski Drami.
Dr. Bratko Kreft, čigar »Veleizdajalca« («Malomešča-ne») in «Celjske grofe« je uprizorilo tudi naše tržaško gledališče, je po pravici imenoval svojo »Veliko pun-tarijo« dramsko kroniko. Kajti kljub močnemu dra-
IZ SPOMINOV Ni NARODNE SLAVNOSTI V DOBI KONEC PREJŠNJEGA STOLETJA IN PRED PRVO SVETOVNO VOlNO
USTAVO DRUŠTVA dUJDRDb M PROSEKU
množica je
m
za«Sv.? Zn razmah na-3 desetul1’ ki v zadnjih in a minulega stoli118 dn*. Prve svetovne
5*’ °arori=Val vse s,°ie na' kj&etn ’ Posebno na Pri-JJJJlal N -Se. _ J e razgiban iz-tf,	narodno-pro-
.* dob; rl^tev, ki so takoj
LOVILI 3. IX. I
prisostvovala prireditvam, ki so se zaključile z veličastno razsvetljavo
(k1? Bašit rov bujno vzkli' p., mestih in na po-J!h ie so bile čitalnice,
NkUttanavrStvo prižel° pov-hKli »in nikier ni-
č5 So rJ:em zaostajati Na-rcPev?i?te? ,v okviril čili °dseki • društva in dram-nepregledna vrisala v.ev- «besed», je žari v ilre nedelje ih praz-:i i**Si i , Posebno v pri-
b.Ntoui em času fpev" V*ski ■ ’ narodna slavja, C^aT?^. itd.). Trume ik^tihaiai	udeležencev
^ ia S? -na take prire-J^Bojnn vZ,a. ki so narodni. m globoko vplivale ožice našega ljud-
TSjžr"
b.: I««, in širiti sokol-’el. k'
Ati naž* ~
Vjin’ 5aiprei v mestih,
‘Sel l •	soitu;
v . ki je zajela in nase kraje sprva le
s svojim uspešnim Vktbui«Tazcve.tele, se. ie
I ..........................
^ priiet-v0irio ^	do prve sve-
JE ^	>, Pa tudi po de-
v Pl prišlo do voj-ela adaljnjem desetin rSaka vas na ^r' tli' * BriJ?nŠ1{em svoleSa s Cel? 'merno telovadni-d°m
W*aa i“a 2avest je bila Nti* «15 oplojena v de-ha i?	° * prosvetnih
f iv.?)« a*??	se društva še
!	obf!l	a in utrdila
%1> Vez; °1P. da bi zbra-število članov
S
; či’-*« 0Ke4 • a 111 uxrai*a SC* Vez; °).U. da bi zbra-fVtebl število članov it** 0tI* Bel- da bl podelili Ni!° začen11 sv°jevrsten N, S Poj.k omisljati dru-bolj značil-aasfaue, ki so .veUko sloves-X kršilo V začetku se s cerkveno ob-K‘o i^lovitvijo, pozne-&t:k ■ tajkPosebno sokolski S(j' kot -	1 na sokolskih
l
JimNo
• -v “dna11 YP°6ied v ml P''‘zadevanja, ki
in ,
Pr. v Trstu in
ftlVeh1 sedanji mlaj-L*« °dna yPogled v mi-šSi^ila Prizadevanja. ki Ni»» in n- to,iko navdu-2 tjkalno i1, so narodno-!jVatHo PPoko vplivala hoče^ adlno in na
‘n smatram
za potrebno (še posebej na povabilo od pristojne strani) obnoviti in predočiti potek take velike narodne slavnosti, ki je ostala vsem takratnim udeležencem posebno v globokem spominu.
Tržaški Slovenci so znali dobro izvajati svojo odlično nalogo narodnega prebujenja med ljudstvom, ki jim je rodilo obilne sadove. Društvo «Hajdrih» na Proseku, ki je obstajalo že od leta 1887, si je po desetletnem obstoju nadelo nalogo omisliti si lepo društveno zastavo, ki naj bi mu bila zvesta vodnica, In ko je bilo nabranih dovolj prispevkov, so jo naročili. Bila je trobarvna iz težke svile, vsa z zlatimi nitkami. V sredini je bila vdelana podoba muze glasbe z liro (Po-lihimnija), spodaj je bilo videti morje z gradom Mirama-rom. Na drugi plati pa je bilo všito besedilo A. Hajdrihovega izreka:
»Ptica brez perut je mrtva stvar,
kaj meni svet brez petja
iim.nr m«	"-'mar.«
Vrh droga je bila nataknjena pozlačena sulica v obliki lire.
Tedaj so se začele priprave za slovesnost razvitja zastave. Sestavil se je v ta namen pripravljalni odbor, kateremu je načeloval takratni predsednik društva trgovec Alojz Gorjup. Na slavnost so bila povabljena vsa tržaška, kraška, vipavska in sploh go-riska društva. Kljub takratnim nepriličnim prometnim sredstvom, so se mnoga društva odzvala. Pomisliti je treba. da takratna potovanja niso' bila lahka kot dandanes, ker ni bilo tolikih železniških zvez m še manj sedanjih prevoznih sredstev Ves prevoz se je vršil s konjsko vprego in »žardinjerami«; to so biti odprti razgledni omnibusi s sedeži na obeh straneh za kakih 12 do 14 oseb. okusno urejeni, potem pa tudi navadni vozovi in druga sredstva Tuti. ki so bili bolj oddaljeni, so morali odpotovati že zelo zgodaj zjutraj.
Slavnost je bila torej napovedana za nedeljo 3. septembra leta 1898 in ta dan je bilo krasno vreme. Pri slavnosti so sodelovale tri godbe:	prvaška,	nabrežinska in
kriška Prva je bila najsta-rejša in je sodelovala kot oficialna pri sprejemih itd.
Nabrežinska in kriška kot mlajši sta bili v novih krojili. kot «godbeno društvo«, prvaška je bila pa v »veteranskem« kroju, ker je morala večkrat nastopati z obstoječimi veteranskimi društvi v Gorici in bližnji okolici pri raznih državnih patriotičnih slovesnostih, kakor je bilo takrat, pred 60 leti in še prej običajno. Pozneje pa so že maloštevilna veteranska društva zamrla in godbe so s prodiranjem sokolstva dobile tudi sokolski kroj in kot taka nastopala.
Slavnost na Proseku je imela svoj pričetek ob 10. uri, da so lahko tudi oddaljenejša društva bila pravočasno na mestu. Zato je morala biti prvaška godba že ob 9 uri na Proseku pripravljena za sprejemanje društev in odličnih gostov. Poleg popolne godbe 14 mož se je iz oddaljene Prvačine udeležila ofi-ciaino te slavnosti tudi četa Sokola s starosto v kroju (to je bilo takrat prvo sokolsko društvo na podeželju), zastopništvo čitalnice in nekaj gostov, med temi moja malenkost kot srednješolec. Dospev-ši po kakih treh urah vožnje na Prosek, je godba takoj, nastopila in začela sprejemati razna društva in korporacije, ki so kar trumoma hrumela v slavnostni, s slavoloki in zastavami odeti Prosek.
Ko so vsa društva dospela, se je slavnost začela po določenem sporedu. Najprvo je bila, kot takrat običajno, v cerkvi maša, pri kateri je pel domači zbor. Po maši je sledila blagoslovitev zastave. Pred cerkvijo, prav sredi med hišami, je majhen tržič in tu je bilo vse pripravljeno za obred. Ljudstva se je kar trlo okoli in po ulicah, ki se semkaj stekajo in le majhen del je mogel prisostvovati na tako tesnem prostoru temu sve. čanemu trenutku. Kumica zastavi je bila gospa Felicita Gorjupova, ki še sedaj živi na Proseku, sicer v visoki starosti (84 let), toda čila in vedrega spomina, soproga prej imenovanega, sedaj že davno pokojnega predsednika društva «Hajdrih», Alojza Gorjupa. Ko je imel pričeti obred blagoslavljanja, je šla skupina šestih deklet v narodnih nošah po kumico in ta dekleta so bila ves čas v njenem spremstvu. Po končanem cerkvenem obredu se je pričelo
zabijanje žebljev in teh je bilo sedemnajst, to je namreč toliko, kolikor je bilo naznanjenih’društev, in na vsakem žeblju je bilo vrezano ime posameznega društva. Zastopniki društev so se pri zabijanju vrstili po določenem redu in vsakdo je ob zabijanju izgovoril kako primerno geslo. Predsednik društva «Hajdrih» je vzkliknil:	«Le
butaj valovje ob naše skalovje, mi pa ostanemo tu.» Drugi je rekel: »Zastava vihraj v znak naje pravice«. Dalje zcpet nekdo: «Vodnica verna bodi nam vedno in povsodi« itd. Potem je v imenu pro-seških deklet pripela zastavi krasen trak Ivanka Bukovec in nato se je zastava z objemi posestrila z drugimi zastavami prisotnih društev. Prvi zastavonoša je bil Andrej Ska. bar in pobočnika sta mu bila Albert Raubar (še živeč) in Josip Puntar.
Kadar je nanesla prilika za kako slavnost, so zastavo nosili tudi po tržaških ulicah. Dr ne bi prišla fašistom v Toke, pa so jo po prvi svetovni vojni tajno odnesli v Jugoslavijo:	nekdo si jo je
namreč ovil okoli telesa pod plaščem. Tako se še danes nahaja tam nekje na varnem.
Svečano opravilo se je zategnilo in prešel je že davno poldan. Na obširnem dvorišču restavracije Luksa je bilo pripravljeno za slavnostni banket, ki so se ga udeležili odlični gostje. predstavniki društev in drugi povabljenci. Med banketom je bilo več napitnic in prvi je govoril domačin. državni poslanec Ivan Nabergoj, ki je napil kumici. in ta se mu je v lepih besedah zahvalila. Temu so sledili govor) raznih takratnih tržaških narodnih voditeljev, vsem še dandanes po imenih znanih, toda že davno pokojnih.
Tako je v medsebojnih živahnih razgovorih hitro mineval čas in ob 4. uri popoldne se je spored nadaljeval. Vsi udeleženci so se zbrali na slavnostnem prostoru, ki je bil pripravljen v vasi ob cesti na dvorišču Balančeve gostilne, ki je bilo lepo okrašeno in kjer je bil oder za pevske nastope. Najprvo je imel pozdravni govor na odru predsednik društva »Hajdrih«. V govoru je pozdravil tudi novo zastavo, ki je stala ob strani, z besedami: «Si bela,
modra in rdeča, predstavljaš naj narod, ki je pošten, moder in goreč.« Ob koncu je bilo veliko, navdušeno pritrjevanje in nato so začeli pev. ski nastopi.
Izvajanja vseh društev so bila popolna, navdušujoča in posebno so se odlikovali Nabrežine; s svojim pevovodjem in tenoristom A. Tancetom. Pa tudi domači pevski zbor «Hajdrih» s pevovodjem Vogričem je izborno izpolnil svojo nalogo Pevski nastop je tiajal do poznega popoldneva
Ko so pevska društva in godbe izpolnili svoj program, so se pevci vseh društev z veseličnega prostora zgrnili tja proti Golemu vrhu, od koder je bilo lepo videti vso morsko gladino in tam na strmem bregu visoko nad morjem so vsi pevci, zbrani pod enim vodstvom, zapeli pomembno in veličastno Hajdrihovo pesem «Buči, buči morje Adrijansko...« To je bil nadvse slovesen trenutek' :n marsikdo je bil pri tem ganjen.
Ker je polagoma legal ‘rfirak, so se vsi vrnili zopet .ia veselični prostor, kjer se je začela prosta zabava s plesom. Tudi zvečer je še bilo ogromnega ljudstva, posebno mladine, in navdušenje je trajalo pozno v noč.
Pod noč so priredili slavnostno povorko in vsa društva so se sporedila in korakala z zastavami in godbami ob razsvetljenih domovih in z umetnimi ognji v blesku ožarjen Prosek se je bajno razsvetljen odražal od vseh strani. Povorka je šla d0 Konto-vela. kjer je bila navdušeno sprejeta in vzklikov na utr-janje narodne misli ni bilo konca. Taki So bili takrat časi.
Prosek ni še videl tako sve-čanostnega dne kot tega z razvitjem svojega prapora. Višek slavij pa, ki so še sledila v določenih presledkih, je bi] dosežen ob petindvajsetletnici društva leta 1912. Takrat so prišli tudi odlični gostje, zastopniki sokolstva bratskega češkega naroda, ker je bilo takrat pri nas sokolstvo v največjem razmahu. Dve leti pozneje se je pričela prva svetovna vojna in vse lepe nade in tolikanj obetajoči načrti za bodočnost so ostali brez odziva,
RIHARD OREL
matičnemu dogajanju je «Velika puntarija' niz epič-no se vrstečih prizorov iz kmečkega upora, ki jih iz-prepletajo prizori v zagrebškem dvorcu škofa in bana Jurija Draškoviča. Kreft ima izrazit smisel za odrsko učinkovitost in ima tudi temeljito poznavanje dramaturgije. Vendar je prav njegova «Velika puntarija« kot dramska kronika s pestrostjo prizorov, ki si bolj epič-no sledijo kot dramatično stopnjujejo, za režiserja trd oreh in sta uspeh in učinkovitost uprizoritve v veliki meri odvisna vprav od režiserjeve domiselnosti in iznajdljivosti.
V tem pogledu smatram Babičevo režijo za resnično storitev in uspeh. Zbral je okrog sebe nič manj kot sto sodelavcev, ki so nastopali v množičnih prizorih poleg poklicnih in nekaterih na pol poklicnih igralcev. Ze v Trstu je Babič pokazal, da nima samo smisla za take <fmonstre» - predstave («Celjski grofje«, «Miklova Zala« itd.), marveč da jih ume tudi učinkovito obvladati in izpeljati. Zdi se, kot da bi Babič tem bolj stisnil in sklenil neko uprizoritev, čim bolj komplicirane zahteve stavlja nanj. Za in-scenatorja si je izbral Vlada Rijavca, ki je tudi v Trstu postavil sceno za »Romea ip Julijo« in «Miklovo Zalo«. Maribor ima krožni oder, ki je omogočil hitre izmenjave scen. Te so bile kljub stilizaciji žive in kot take solidna opora režiserjevi zamisli Zanimivost: vrtljivo nebo, na katerem so uvajala posamezne prizore pošastno učinkujoča »znamenja«.
Babičeva režija; stopnjevanje napetosti od prizora do prizora. Posamezne scene žive in domiselne. Vodilno nit je obdržal režiser do konca v oblasti. Široka amplituda: od liričnih momentov do kruto realističnih prizorov (zlasti pri zadnj,em dejanju, v ječi). Ostra tipizacija v karakterjih, ki ni lpila lahka pri množici nastopajočih.
Rezultat: premiera je doživela nesporen uspeh. Pokazala je ob dokaj visoki ravni mariborskega ansambla iznajdljivost in zmogljivost režiserja Babiča. Nekaj vlog se je zlasti vtisnilo v spomin: Najstarejša članica mariborskega gledališča Mi-leva Zakrajškova je v Uršuli Heningovi ustvarila harmonično oblikovan in izrazito tipiziran lik Nekaj zanimivih karakternih moških likov-. Jože Samec kot Ivan Posavec, Dušan Mev-Ija kot bobnar, Danilo Gorinšek kot župnik. Arnold Tovornik kot Matija Gubec, Janko Hočevar kot grof Tahi, Franjo Kumer kot škof in ban Draškovič itd. Nekaj učinkovitih ženskih vlog: Milena Godinova kot Gregoričeva žena, Mira Sar-dočeva kot Gubčeva hči, Angela Jankova kot Posav-čeva žena itd.
Občinstvo, ki je napolnilo gledališče, je nagradilo igralce, režiserja in navzočega avtorja ter vse sodelujoče z dolgotrajnim ploskanjem in s številnimi darili.
VLADIMIR BARTOL
Ta teden bo v Trstu predavat o Srečku Kosovelu univerzitetni p roje-sor in urednik Kosovelovega Zbranega dela dr. Anton Ocvirk.
Dr. A. Ocvirk, eden najpomembnejših in najvidnejših sodobnih slovenskih literarnih zgodovinarjev, je naš primorski rojak iz Žage pri Bovcu. Študiral je v Ljubljani, kjer je diplomiral in 1. 1933 promoviral z disertacijo «Levstikov duševni obraz«, v kateri je skušal svojsko in moderno rešiti težak literarno-zgodovinski problem.
Od 1. 1931 do 1934 se je v Parizu specializiral za primerjalno književnost in literarno teorijo Leta 1938 je postal docent na filozofski fakulteti ljubljanske univerze po vojni pa redni profesor. Med vojno je bil zaradi svoje napredne usmerjenosti interniran v taborišču Dachau.
V slovenskem kulturnem življenju se je začel zgodaj udejstvovati, najprej s poezijo, nato z eseji, ocenami in študijami. Leta 1934 je prevzel uredništvo osrednje slovenske literarne revije »Ljubljanski Zvon«.
1931. leta je pripravil Izbrane pesmi Srečka Kosovela z uvodno študijo o pesniku. V tem delu je med prvimi odkril vrednost in lepoto Kosovelove pesmi, Leta 1933 je izdal knjigo »Razgovori«, v kateri je objavil eseje o Gidu, Duhamelu, Mauroisu, Huzardu, Sestovu, Berdjajevu in Remizovu, Na-
slednje leto (1934) je prevedel Gidov roman »Vatikanske ječe«, potem pa se je usmeril predvsem v študij literarne zgodovine in stila.
V letu 1936 je izšla »Teorija primerjalne literarne zgodovine«, kjer podaja načela primerjalne vede in njene metode. Po vojni je postal urednik zbranih del slovenskih pesnikov in pisate-ljev, te doslej najbolj dognane izdaje slovenskih klasikov. V tej zbirki je izdal prvi zvezek Kosovelovega Zbranega dela (Pesmi) ter pet zvezkov Zbranega dela Janka Kersnika s podrobnimi literarno - zgodovinskimi opombami Ta izdaja je za izdajami njegovega učitelja, prof. dr. Ivana Prijatelja, najtehtnejši prispevek k raziskovanju naše literarne preteklosti. Pravkar pripravlja drugo knjigo Kosovelovega Zbranega dela in monografijo o njem.
Od leta 1948 je urednik »Slavistične revije«, znanstvenega časopisa za literarno zgodovino in lingvistiko.
Za oblikovanje slovenskega kulturnega življenja so nadvse pomembna njegova povojna predavanja o stilu — plod desetletnega razmišljanja in študija literarne teorije. Zlasti pa so zanimiva predavanja o svetovni literaturi po letu 1900 v okviru moderne evropske umetnosti. Teh predavanj niso poslušali samo slušatelji slavistike, ampak So s svojo zanimivostjo in širino pritegnila mnogo širši krog poslušalcev.	p.	J.
Naš tede
pregled
v ponedeljek bi se morala začeti v Ženevi konferenca o azijskih vprašanjih, ki so jo sklenili sklicati na berlinskem sestanku štirih zunanjih ministrov. Pravzaprav gre za dve ločeni konferenci — o Koreji in o Indokini, pridruži pa se lahko še kakšno vprašanje Azije in Dalj nega vzhoda. V enem svojem delu bo to pravzaprav samo že davno sklenjena politična konferenca o Koreji, o kateri so se približno sporazumeli že med pogajanji o premirju v Pan-munjomu, za katero so se kasneje dogovarjali, da bi bila v Colombu na Ceglonu in ki je potrebovala sunka berlinske konference, da se je približala uresničenju.
Približala, smo zapisali, kajti tik pred začetkom razgovorov v Ženevi je še vrsta nerešenih vprašanj, ki se na videz tičejo procedure, ki pa posegajo globoko na politično področje (n, pr, oblika sodelovanja pekinške Kitajske); od njihove rešitve je pravzaprav odrisna usoda same konference in celo njenega začetka. V to vprašanje se ne bomo spuščali, ker se položaj od vesti do vesti spreminja in morda še niti današnje zadnje vesti ne bodo mogle dati jasne slike.
Pri obravnavanju vprašanja možnosti, ki jih ima ženevska konferenca za uspeh, je treba najprej ločiti obe glavni temi razgovorov potem pa tudi nekoliko orisati splošni svetovni položaj, zlasti pa položaj na področju, ki ga bodo v Ženevi obravnavali.
Glede Koreje gre za to, da se sedanje premirje, ki se vsaj teoretično lahko vsak čas spet sprevrže v vojno (in vsaj z južnokorejske strani ve manjka izrazov želje, da bi se to čimprej zgodilo), spremeni v trajen mir, da se torej uredijo ne le vprašanja, ki jih jo zastavila korejska vojna, temveč sploh vprašanje bodočnosti Koreje, ki se vleče že od konca druge svetovne vojne; to vprašanje je sovjetski napad na Koreji samo zapletel, ker je omogočil, da se je reakcionarni Singman Rijev režim vsaj v neki meri postavil, kot žrtev napada, pod zaščito OZN.
Rešiteo korejskega vprašanja pa se imenuje predvsem združitev dežele in njena popolna neodvisnost.
Indokina se je kot točka dnevnega reda azijske konference pojavila šele v Berlinu, kjer je Molotov namignil Francozom, da bi se dalo nekaj urediti z vojno, ki je Francijo doslej stala dvakrat več kot vsa Marshallova pomoč, ki jo je dobila. Formalno gre v Indokini za to, da se konča vojna, bodisi s premirjem, bodisi z mirom, po francoskih željah seveda najrajši z zmago kolonialnih pozicij Francije. Dejansko pa gre tudi v Indokini predvsem za neodvisnost dežele, kot so se tudi borbe v Indokini začele kot obrambna vojna za neodvisnost proti francoskim poskusom, da se ponovno u-vede stari kolonialni režim.
Proti težnjam azijskih narodov za neodvisnost pa se postavljajo številni vplivi velesil, katerih razmejitev se na tem področju še ni tako ustalila kot na primer v Evropi. Francozi branijo svoje kolonialne pozicije v Indokini, Angleži so zapleteni v gverilsko vojno na Malajskem polotoku in se bojijo, da ne bi morebiten Hočiminhov uspeh tamkaj ustvaril nove Indokine, Amerikanci se ne morejo •sprijazniti z izgubo Kitajske in podpirajo najbolj propadle režime, sicer pa so v polnem
i>
leden <d piema	ogledal	el{it**- 'tt&inč.«...
v^love- ,
^ f‘lm «Vesna» X 0Vskf.^8° a ’z ^tu* C^el vaTl-^Žiyljenja’ •L,’ n- *■ In upa-^i»0i;ono ami -bo tanalu lahkr, J,e si 8“ 1? °S1edali. Ob-„ ‘V 0 kratko vsebino
ls^ejePrsiH,ahV. deŽe'
1 s Zen,i- seboj vonj
A ljo ?n Sonce’ d0'
to	maturn-
1 J, do6r- Pravzaprav i tw 1 p» j voljo in ma-P ' r»j,,nim°. prinesla An "*tur Tn*ad’1T‘ lju-V% 0,)<1 ni °	mama
' V% ra*hrnet?°0la nikoli )j> . /oyn ’ zakul j« »“krat , sP°viladi,
\\oU(ien't]e °„ Posta'lei° * kat. nemirni in L	koT	voda	v	pe-
&.S* *
^ ifkeoa sP°niIadi z \\	boste
s^‘ln,V0 sliko:
A Z *0d k hlSlc- ki
> 0 Pori Z Mic, ki v	rodom, so
\ 'o letni. Ba*‘e, kakor {fo*,,1 časih, u da-
]^S j* niko umi(e
|W< zbrk"te<>r'
I V	•	sonce
I	'tihp°Jebn	‘‘kar da-
S n’r meljem ' k' se [e re
slučajno držijo streh, in zadovoljno pogleduje dol na pridno gospodinjo, ki je privlekla vse zimsko perilo na dan, ker ji pač prijazno sonce zagotavlja, da jo kljub zavihanim rokavom ne bo zeblo.
K oliko bitij greje eno sonce. boste dejali. Pa je res. Ce pogledate navzgor na samo pobočje, boste videli, da je sonce zvabilo ven iz majhne hišice tudi slikarja, ki zelo vneto slika. Zraven njega pa spi pred vrati neka ženska, ki si je pokrila glavo s časopisom. To je mama Kocjanova, silno dobra da kar rohni na študente, če se ne učijo, kakor da bi bili njeni. Zato pa zdaj tudi sedi pred vrati, da ji ne bi študenti ušli. Mi smo namreč že rekli, da je prišla pomlad v deželo in da ie prinesla vsakemu svoje misli, ki se sučejo na žalost precej daleč od mature. Študentje so v hiši in mi bi lahko pogledali, kaj delajo, toda mama Kocjanova sedi pred vrati in ne moremo noter. Pa nič hudega, šti bomo skozi okno.
Samo pridno riše. bi rekel: zagrizeno riše, ampak kaj, ko to nima zveze s šolo. Seveda. Samo je jadralec
in mu gredo samo letala po glavi. Zato pa riše letalo. Jaz ne vem, da se človek ne more otresti svojih strasti! No, sta vsaj Krištof in Sandi danes bolj resna. Sandija že vidim, da se uči matematiko, Krištof pa nekaj piše, Ta fant, Krištof, iz njega bo še kaj. Tako lepo igra violino, pa jo je zdaj pred maturo kar dal na stran in piše. Sandi, kdo bi si mislil, pa se uči ma tematiko, in to kar iz knjige. Saj je menda matematična knjiga, ali ne? Poglejmo! Da; formula in.„ oh. Sandi, Sandi, nikoli ne boš boljši, čez formule pa ima sliko ženske in strmi v njo kakor v oltar. In tudi vidim že Krištofa: to, kar piše, ni slovenščina, matematika še manj, ampak note, note, po-mislitet Sigurno kakšna no-na «serenada«...
In zdaj manjkata samo še Milica in Marjeta,... da, sta že tu in naši študentje zmečejo knjige o stran in poskače jo skozi okno ven, na sonce, še veliko dalje stran od mature,..
Toda če bežijo oni od mature, gre matura za njimi, in sicer v osebi strogega profesorja Cosivusa.
sMrknis. se čuje povelje.
Sandi ga je seveda prvi zagledal. Tri glave se prikažejo izza plota in spremljajo profesorja. Ta pa jih ne vidi, ker ima neko dekle zraven sebe.
«Lej, kakšna bunka«, pravi Sandi strokovno,
«Tq bo njegova hči«, pomisli Marjeta glasno,
«Kaj ima hčer?« ne verjame Krištof.
«Seveda, slišala sem da hodi na Poljansko gimnazijo», potrdi Marjeta.
«To ti je slika, prava Hiperbola/« zaključi Sandi.
Naključje pa je hotelo, da
Ko je bila v Ljubljani premiera filma »Vesna«, so »že starin igralci iz filma uKe-kecn čestitali igralcem »Vesne« in pa režiserju Františku »'app k: seonj snema v okolici Portoroža film »In v začetku je bil greh...». (Na sliki se Cap rokuje z malo igralko,
ki je v »Kekcun igrala Tinko)
je Sandi, ko se je s Krištofom vračal s kopanja, še enkrat srečal Hiperbolo. Pozdravil jo je s tistim spoštovanjem, ki gre hčerki profesorja matematike. Sandi bi ne bil Sandi, če ne bi prišel na egenialnos idejo;
To dekle bi si bilo treba osvojiti in nato jo pregovoriti, da očetu izmakne maturitetne naloge. Toda kdo naj se loti osvajanja, ko pa Hiperbola ni nič tako mikavna, da bi se zanjo trgali. Nasprotno, žrebati je treba, kdo naj prevzame to vlogo. In žreb določi Sama. Nato je treba napisati še pismo, lepo pismo, iz katerega se bo dvigalo hrepenenje, pomlad... Vesna.
«Ljub a Vesna!...»
In napisali so pismo; ki bi ganilo kamen.
* * *
Pomlad pa je zašla seveda tudi na vrt profesorja Cosi-nusa. Se lepša je bila tam, kajti po tem vrtu se je sprehajalo dekle, ki je imelo obrazek kakor sončno jutro in oči kot pravi košček neba. In to dekle je vzelo Vesnino pismo, ga odprlo in preči-talo. Pismo jo je spomnilo na pomlad in pomlad je pomagala razumeti pismo. V tem trenutku je dekle postala Ves-
na in v istem trenutku je postala zraven še tudi Eva, kajti, ko je strogi očka vprašal, če je bilo kaj pošte, jo je gladko, ne da bi trenila s svojimi modrimi očmi — zatajila..
O Hiperboli ni ne duha ne sluha. Ona namreč niti od daleč ni v sorodu s Cosinu-som, ampak je čisto navadna njegova učenka.
Toda vseeno je Samo v Tivoliju čakal na Hiperbolo in se s kislim obrazom oziral protj ostalima dvema, ki sta skrita za grmom gledala, od kod bo prišlo bitje, ki so mu v pismu napovedali sestanek
Hiperbole ni in ni, pač pa je neko drugo dekle s črnimi lasmi in modrimi očmi zašlo sem. Ravno sem, kakor zanalašč. In to dekle je gledalo v marjetico v Samovi gumbnici, ki je bila razpoznavni znak, in se nasmehnilo.
Samo se je začel znojiti, Sandi je bil obupan, Se temeljit pogled na vse strani, Hiperbole ni.
Samo je globoko vzdihnil in pristopil;
(Kako se je Samo seznanil z dekletom, ki je sedelo na klopi, in kako je bilo potem še vse naprej, boste pa čitali v torek).
zamah u prodiranja na pplinna področja svojih zaveznikov. ZSSR si krčevito prizadeva utrditi svoj vpliv na Daljnem vzhodu poskuša si čim bolj podrediti Kitajsko in z raznimi manevri ohraniti njen sedanji nezavidljivi zunanjepolitični položaj, krepi svoje pozicije P Mongoliji, zagotovila si je za nedoločen čas vojaška oporišča v Mandžuriji, z Indokino na baranta za polom evropske obrambne skupnosti.
Vse te nasprotujoče si tendence bodo trčile druga ob drugo v Ženevi, pri čemer bo osnovno vprašanje tega področja. vprašanje osamosvojitve azijskih narodov, nedvomno stopilo v ozadje. Po politiki ZSSR do Kitajske in po njenem prizadevanju, da čim trdneje nadzoruje Severno Korejo, je soditi, da Moskva ne bo hotela popustiti (razen morda v primeru Indokine, če plača Francija dovolj veliko ceno, za katero se Kremlju splača prepustiti usodi ljudsko gibanje, ki ga nikoli ni mogel do konca spraviti pod svoj ppliu). Kitajska bi se hotela na vsak način uveljaviti v mednarodnih odnosih obenem pa se v njeni politiki opažajo tudi že hegemoni-stiče tendence, ki jih morda poraja prav njena izoliranost,
ZDA pridigajo politiko močne roke, ne toliko proti ZSSR kot proti Kitajski, ki se je tako znašla med dvema ognjema. Prav tako nasprotujejo ZDA vsakemu kompromisu s Hočinminhom (kot sicer tudi Francija in Anglija} in celo pogajanjem z njim; o usodi indoki tajske osvobodilne vojne se hočejo pogajati z Moskvo in Pekingom, s čimer obenem spravljajo Viet-minh v večjo odvisnost od Kitajske in ZSSR.
Francozi in Angleži bi radi dosegli sooje cilje na drug način; v Parizu na primer sodijo, da bi Maocetung pustil Hočiminha na cedilu, ko bi bil omogočen vstop Kitajske v OZN in normalizacija njenih odnosov z ostalim svetom. Tudi Angleži bi bili naklonjeni isti rešitvi; pri njih se še posebej pojavlja želja po obnovitvi nekdaj tako donosne trgovine s Kitajsko. V azijskem obrambnem pakta pa vidijo v Parizu in Londonu predvsem orodje za ohrar nitev svojih pozicij v tem delu sveta; na drugi strani pa seveda pakt, v katerem je večina neazijskih dežel, pri domačinih ne vzbuja velikega navdušenja. Razpoloženje domačega prebivalstva je morda v zadnjem času najbolje karakterizirala Nehrujeva prepoved, da bi ameriška letala v nzračnem mostun od Pariza do Indokine letala čez indijsko ozemlje.
V takem položaju je seveda težko pričakovati senzacionalnih rezultatov od ženevske konference, kajti nobenega upanja ni, da bi se lotila obravnavanja ažljskih vprašanj z edinega stališča, ki lahko pomaga razplesti daljnovzhodni vozel — s stališča pravice vseh azijskih narodov do neodvisnosti. V konkretnem primeru bi pristanek na to stališče pomenil v Koreji zelo verjetno konec obeh sedanjih režimov, južnega Singman Rijevega in severnega satelitskega, v Indokini pa konec francoske kolonialne nadvlade, s Hočiminhom na oblasti ali brez njega. Na drugi strani pa so vsaj Francozi že občutili škodljivost trmastega vztrajanja pri zastarelem kolonializmu, in sicer ne le v vojni, v kateri kljub ogromnim žrtvam niso mogli doseči več, kot da nadzorujejo glavna središča in prometne zveze, temveč, tudi v tem, da so danes prisiljeni ponujati nekdanjim uslužnim domačinskim oblastnikom, ki so jim pomagali pregnati Hoči-minha iz Saigona, večje koncesije, kot jih je nekoč zahteval sam voditelj Viet-minha, t n da vlade treh pridruženih držav danes niti s temi ponudbami niso več zadovoljne.
Toda težko, da bi ti nauki koga spametoval.
Po vsem tem je težko od Ženeve pričakovati kaj več, kot da se glede Koreje najde neka oblika za nadaljevanje statusa quo in da se nadaljnji razgovori ne prekinejo.
Glede Indokine pa je težko zapisati kaj drugega kot velik vprašaj. Francozi sicer kažejo upanje, da bi bilo mogoča kaj doseči — toda pogoj ja nedvomno ali opustitev evropske obrambne skupnosti (v tem primeru bi bil trgovski partner ZSSR, ki bi morala nato še urediti račune s Kitajsko), ali pa priznanje LR Kitajske kot enakopravnega člana svetovne skupnosti d— žav. Prvega noče sam Bidault, še manj pa Dulles, in prav tako nikakor ni verjetno, da bi bili Amerikanci pripravljeni plačati drugo ceno. Toda o obeh primerih bi bil sklenjen račun brez krčmarja, se pravi, brez Hočimi nha, ki je šel v borbo, ko o kakšni sovjetski pomoči sploh ni bilo mogoče govoriti in ko je Mao-eetung šele po malem začel izganjati Cankgajika iz Ki. tajske.
Zato lahko zapišemo, da bo konferenca v Ženevi že dosegla uspeh. Se se ne bo razbila.
(Nadaljevanje na 6. stran*)'
I
Tl
I
PiiApeuhi
za
I mladinski nagUidm natečaj
Veliko časa sem že pre-	morja, če ne bi bilo vse za-	mašna oblačila in posode v
mišljeval, da bi napisal ne-	vito v meglo. Za spomin	cerkvi. Pri tem smo šli tokaj doživetij, ki sem si jih	smo se pred stolpom slika-	di na kor in dolgo igrali
pridobil skoraj leto dni od	li, nato pa smo morali ta-	na orgle, na čast vsem umrlega v Julijskih Alpah. Mi-	koj sestopiti, kajti začelo je	Um slovenskim planincem,
slim, da so precej zanimi- deževati Zelo hitro smo se	Povoldne smo	si noledali
va, saj vam bodo pokazala,	vrnili v kočo in o pravem
kako lahko čisto navadni di-	času, kajti ostal a dva sta
jaki-meščani postanejo nav-	že bila v skrbeh Taki zadušeni in izkušeni planinci,	četniki, pa kar sami po gre-
Začelo se je vse skupaj	benih! Saj to je nezaslišana barkovljanski obali v	no! Mi pa smo bili srečni,	ZodTike^in‘planinciizTren
kotičku, ki se imenuje «C o- tako sre cm Občutek da	viM	P
te azurn m je rezerviran	smo dosegli nat najviiji	nnHriilrn t..
izključno za slovenske dl-	vrh S tako lahkoto je moc-
jake. Ce ne veste še, kje	no vplival na našo samoza-
je to, kar vprašajte dijaka	vest.
in vam bo takoj razložil. Ta- Drugo jutro smo navse
Popoldne smo si ogledali planinsko razstavo, ki je bila v Trenti, v zvezi z odkritjem Kugpjevega spomenika. Tudi tu je bilo vse polno spominkov na slavne
vodnika, ki mu je medved odtrgal spodnjo čeljust in je še dolgo let potem tako živel. To je bil zadnji med-
in vam bo takoj razložil. Ta-	Drugo jutro smo navse-	■	y	^
krat je bilo pri nas precej	zgodaj zapustili Kredarico	kra	jh
nrooaaande in navdušenja m se odpravili v Trento,	J ■
»ti nlaninski tabor v Vra- čez Planiko in Dolič. Upali	Ko smo	tako tndeli vse,
m Ne mislite da smo se	smo, da bomo to pot op ra-	kar	je	zanimivega	v Trenti,
tam kaki vlaninci	vili brez postanka, a kma-	smo	se drugega	dne napo-
kA hi imeli na Izkaznici oec 1“ je začelo na gosto deže- tili počasi na Vršič, kot smo ki bi imeli na_ iz^a	njtnr„n	cp	ustaviti	imeli	v	načrtu	Naivrei	smo
Iri Ki imeli na irkazmci vec tu zuceio na c/umu vc«- m.«,	»v««	w
knt dva ali tri večate s ka- vati. Morali smo se ustaviti imeli v načrtu Najprej smo £25	lil	v	Tržaški	koči.	ker	smo	bili	šli	p0	voti ki pelje k izviru
n
Odlikovan prispevek
Viseči orel”
kot dva ali tri pečate s k-o-	.	. r. ,	,
kih vrhov, vendar smo bili *> Tržaški koci. ker smo bili
vsaj člani Planinskega društva in smo se zmenili, da se bomo tabora udeležili.
Ker smo potem o stvari še na dolgo in široko razpravljali, smo prišli do sklepa, da bi lahko ostali še nekaj časa po taboru v gorah.
Zbrali smo se štirje fantje, ki smo bili takrat slučajno pri denarju in smo si kaj takega lahko privoščilk trije smo še bili dijaki, četrti pa ne. Torej — odpotovali smo z namenom, da se ne vrnemo prej kot čez petnajst dni. In tako se je začela naša slavna pot po Julijskih Alpah.
Najprvo smo si v Ljubljani kupili planinske klobuke, da bi se lahko v Vratih z njimi postavljali. Na-šili smo nanje vse polno značk in spominkov, kot je navada, in postali smo tako «pravi» planinci.' V Vratih je bilo vse živo. Skoda, da je deževno vreme pokvarilo učinek prireditve.
Po pregledu prvih štirih objavljenih prispevkov ra mladinski literarni natečaj našega lista je žirija, ki so jo sestavljali srednješolski profesor, predstavnik Društva slovenskih srednješolcev ter član našega uredništva, sprejela kiep, da se nagrada v višini 2000 lir podeli STOJANU za prispevek VISEČI OREL, ki je bil objavljen 21. marca t l.
(Avtorja prosimo, da sporoči uredništvu svoj naslov).
šli po poti, ki pelje k izviru Soče, nato pa smo se obrnili navkreber na desno. Razgled je bil ves čas krasen: Triglav, Pikavc. Razor na naši desni, na levi pa mogočni Jalovec, Mojstrovka in, ko smo prišli na vrh, Prisojnik in za njim vsi vrhovi Martuljkove skupine. Preden smo prispeli no avtomobilsko cesto, smo večkrat prečkali staro zapuščeno pot, ki so jo zgradili v prvi svetovni vojni ruski ujetniki in ki je zdaj Že zapuščena. Vršič je zelo lep. Namestili smo se v najmodernejši koči, v Erjavčevi, ki ima celo telefon. Dobili smo sobico somo za nas štiri, da smo lahko uganjali, kar smo hoteli in da so morali sosedje neprestano trkati po steni, če so hoteli imeti mir. Ko smo si uredili bivališče, smo krenili malo na Sleme, kjer so bili snemali film «Kekec». Zazdelo se mi je, da vidim pred seboj vse prizore s
srssi*ss&f&SK -<«—«**»sjs SL'*ri/“«rT*
SkSSSijiUtu.f/i.os sTAd™« vZ,c°tTSl	*>	-»•%
vsepovsod usulo nanjo ne- od začudenja, v ko j  severna stena Mojstrovke.
rep=J usulo nanjo «>	\ reTuT vem, —
šteto raket, a zaradi megle £>!	' J •	nQ	fak	na.	Travnika, sploh ena sama
ni bilo pravega učinka. Sko-	poieg	tega je	stena	vse	tja do Jalovca
da! Tako smo se spravili c	takrat	prišla	v	kočo	do najlepse gore Julijskih
zelo zgodaj spot « šotore,	Bos«»?e^	“ki	Uh je Alp. Od tu je videti vsa
ki so jih nam pripravili slo-	^ j- odjl s Triglava. Bili	njena elegantna oblika. Kdo
venski planinci. Iz previd-	^ remo£en; do kože in so	bi si mislil, ko smo sedeli
nosti smo izkopali okrog šo-	sg kar v je<jjlnici preobla-	tu pri jezercih in mučili
tora majhen jarek, da je bil	prl tem	sta po	dva pri-	uboge	ovce, da bomo čez
odtok vode zagotovljen. Po-	■ (a vsak za svoj konec ob-	nekaj dni sedeli na onem
zneje se je res pokazalo,	jeke j.n j0 ovijala, da je	vrhu, ki skoro izginja v
kako nam je bilo to korist-	voda kar	curljala	oblakih! In	vendar smo.
no. Začelo je namreč ne- povidjenja drugo vi! T.akp Po načrtu bi morali dru-gnansko Uti m Po ooor.-	jmo te|ai> ko{ bi nam bil	go jutro naskočiti severno
šču se je razlekal krije i ju-	vrag	za	petami.	Usta- steno Prisojnika.	Ali ob šti-
di, ki jim je voda vdrla v	u[(.	smQ	se	[e pr,	podrtiji	Tih je	bila	taka megla, da
šotore. Mi pa smo brezskro-	Tržaške	koče	na	Do-	si njsnlo upali na vlažne
no spali in sanjal0 o^ sever-	imenuje zdaj skale počakali smo še ne-
no spali in sanja*. ?	,jžu>	  SK«,r.	rm.----- ..... —
mh stenah, o visokih vrno- vila Prepih Napravili smo kaj ur> da se je megla dvig-vih in o zmagah, ki so nas ooenj skuhali kosilo in smo nj[a m smo krenili na Mojstrovko, ki je bližja in traja naskok na vrh po sever
ogenj, skuhali kosilo in smo še čakale.	2e	nameravali	urediti	le-
Kako lepe so te naše pla-	žišče,	čeprav je od vseh
nine! Človek si njihovega	gtrani	neznansko pihalo,
čara ne more predstavljati,	Ravno	pred kosilom pa pr i-
dokler sam ne stoji na njih.	de nekaj delavcev — v dež-
Clovek ima do njih tak ob-	ju in	vetru — in nas od-
čutek, kot pritlikavec do ve-	pravi	dalje, češ da morajo
lil   IV"..	A	mvieli	nmf)	X „ s-	Ir n v	in nvtflln f)fj 11C-
ni steni le kake tri ure. Iz koče smo po eni uri prišli pod steno in smo se je hitro lotili. Pot je bila za-
utek. kot pritlikavec do ve-	pravi dalje, češ aa morajo	varovana, kljub temu pa
.ikono. Ko smo prišli proti	še to, kar je ostalo od ne-	precej naporna in nevarna,
večeru v Vrata, je sonce	kdanje koče, podreti in po-	poleg tega sem sam imet
ravno zahajalo visoko tam	rabiti še uporabljiv les. Res	okovane gojzerje ki so mi
ra Kriškimi podi in obseva-	so začeli kar v takem vre-	-nemalo nagajali. Ko smo bili
lo bližnje vrhove s prekras-	menu podirati stene, mi pa	na zei0 izpostavljenem meno rožnato barvo. L€ Tri-	smo znova ubrali pot pod	s(u^ se je usulo na nas ne-
glav je bit mračen in z nje-	noge v megli in. dežju proti	knj kamenja, ki so ga sPr®-
ga so se podile v dolino gro- Trenti.	žile ovce, k sreči brez huj-
n .	i.:____1; - o 'Trinlnv*	iih nnslP.d IC. SctTll VT&Q Sl
Pot.	ki	pelje	s Triglav-	ših posledic.	Sam	vrag st
skega' pogorja v Trento je ga vedi, kako so te z‘ua!l lepa in gladka, a se vije prišle gor. Po skoraj dveh vedno le pod strmimi ste- urah plezanja smo prišli na nami, tako da so po nas vrh in pred nami se je si-nndali celi slapovi. Večjih ril veličasten pogled na pla-ne varnostip at H ni bilo, ra- nine. Sami vrhovi, same ste-zen ko smo si morali sekati ne, od Martuljkove skupine nekaj stopinj v ledu. Dež pa pa vse do Grintovca Jalov-nas je mučil in bili smo ze ca in Mangrta. Za njima mokri	do	kože.	Tekli smo	pa so se raiprosttra/e o
kar po bližnjicah, kot se kalni meglici se dolge vrste je komu zdelo. Pri tem bi planin m verjetno Jo bile Marko skoraj zletel v pre- tiste, ki so se je videle pa d ko se je nepremišljeno daljavi, ze Dolomiti. spustil po drči. Rešilo ga je	Globoko pod nami se je
le to	da	se je	usedel na	izgubljala v	megli	Trenta,
grušč ’ in na vso moč zavi- za nami pa Rateče z jezer-ral z zadnjo platjo ter se cem in Planica: od tu ni-tako po nekaj metrih usta- sta bili večji od mravlje, vil Prispeli smo	v Zadnji-	Bilo je že	pozno	in mo-
^ . .. er" — -a« rln.  li amia e« ArJnr/iivi
eče megle.
Drugega dne, mislimt da	srnspan	smu	v	dhu j*-	—
bil ponedeljek 3. avgusta, co * in na%0 v Trento v do- rali smo se odpraviti domov mo krenili kljub slabemu brih dveh urah in mislim, Spustili sm0 se po drčah 37n Trialav_ Sku-	,-p	*n	nravi	rekord.	Strah	iužneaa pobočja in $mo bil
no krenili kljub slaoemu	brih dveh urah in mislim.	Spustiti smo se po drčah
remenu na Triglav. Sku-	da je to pravi rekord. Strah	južnega pobočja in $mo bili
ina je narasla na pet lju-	nas je bilo pogledati: pre-	kmalu na cesti pred Ticar-
ker	se nam je pridružit	močeni in blatni smo bili	jevim domom. Ravno tedaj
arko	ki je nameraval z	do kože in strašno lačni,	se je pripeljalo z avtomo-
imi t)	Trento. Krenili smo	toda — morala je bila vi-	bi lom nekaj Tržačanov in
re 1 po suhi strugi proti	xoka. Tako visoka, da smo	kar niso mogli verjeti, da
uknii nato na levo gor	šli zvečer še plesat in pit	jmo bilt na 233. m rtsokt
i Tominškom poti na K re-	v vaško gostilno. Ker smo	Mojstrovki. Ko smo Jim pa
irico	To je bila zelo na-	bjli preoblečem, umiti, sili	povedali da mislimo norma'	pot Nismo bili va-	in še Tržačani povrhu, so	slednjega dne na Prisojnik
m ne na Turno hojo ne	dekleta rada plesala z na-	po severni strani, ki se je
T težki nahrbtnik. Se naj-	mi. Veliko je tudi tu Srbov	0d tu zdela tako grozna, so
>lie sta se dmala Marko	— in Srbkinj, seveda na po-	nas kar občudovali.
reško ki sta prispela	čitmcah. Navzlic vsem na-	Napočil je torej zname-
■va v kočo Sam sem pri-	porom tega dne se nismo	niti dan, ko smo preplezali
niha	s petminutno zamu-	niti zavedli, da Je polnoč	jeseniško smer v severni
P o	ostaHh dveh pa ni	že mimo in da veljajo v	steni Prisojnika Pravijo, da
i’	tduJui gele planinskih kočah določena je ta ena najbolj nevarnih
° kak ih de setih rnin utah	pravda. Dobri upravnik pa	zavarovanih poti v Julij.
10 opaziltf kako leze per	^dpiljjratajn	tako	skKAv^ ^radj^
TZSirVS	^il/ležf	spal-	'da bi bd rmoUn	kaj J*
' “smo lZnaUČe'od ^tedaj	“ Drugo^jutVo nas je zapu-	,m°o ' čitali zelo spudbudne
icali * bojnim imenom-	stil Marko, ki je nadaljeval	napise kot:	«Za vrtoglave
-Lk ,|7,1 Zrn	not v Bovec, mi pa smo ni ta pot» ati eZaradi tesni
™ : C	'	,e	pozneje	se klatili po prelepi Trenti ne prideš na vrh z nahrbt-
povedouaI Mark Ze sel« in .gledali nje zanimivosti	n.kom« in podobne. A vstop
hotel «710 rit/, na ledeni-	Najprej smo se odpravili	sam, čeprav strm tu napo-
, Zavno ko smo aa vreč-	do izvira Soče in h Kugv	ren, m bil niti tako st ra-
U in se hotel k renčati z	Jevemu spomeniku. Prišli	šen proti tistemu, kar nas
,‘n tfi Treostaillo dru-	smo ravno, ko so delavci	ie še čakalo. Stopat t smo
, kot da T ie naložil	dokončevali dela. Naslednje-	morali po klinih, ker stena
9 ■ nahrhtnik in tako	9“ dne bi moralo biti od-	ni nudila nobenega pnje-
Hinhtn šla dale Ve.,dar	krit!e Dolgo so se Slovenci,	ma, P od nami pa je zeval
i lahko ila dalje. Vendar Al)Jtrijci ltalijani prav. petstometrski prepad. Traja-
je tudi naso.K“^°”h„ceJ	dali, na čigavem	ozemlju	lo je precej časa,	da smo
nalv opomogel- ko s™° *?	naj bi spomenik stal, konč-	se umirili m se	počutili
bro najedli	JSnnin	710 smQ Pa ^e m*	zmagali,	malo bolj domače na vrveh,
a bolj izkušena p - Zdaj stoji kiv med Zgornjo Svoj pravi krst v naše skupine, mar o r	■ Svodnin Trentn	k hrh-	o mr, le doživeli.
NAŠ NEDELJSKI FILATELISTIČNI KOTIČEK : : N
V
V prviK 16 mesecih samostojne poštne uprave je bilo «
129 milijonov gdansKib znamK, v 28 meseciH pa Kar 300 ® nov primerkov - Obljubljena dežela za filatelistične trgo .
Prizor
Iikim
iz I. dejanja veseloigre uMatiček se ženin, ki jo z ve-uspehom predvajajo slovenski dijaki po naših odrih.
S podpisom mirovne pogodbe v Versaillesu dne 10.1.1920. je bilo, do tedaj k Nemčiji spadajoče mesto Gdansk "7 Danzig z okolico, v skupni površini 1894 kv. km (STO meri 743 kv. km), proglašeno za «prosto mesto» s samostojno upravo. Tudi poštna u-prava je bila samostojna.
V «prostem mestu« so bile še do 14. junija 1920 veljav-nc navadne nemške znamke, na ta dan so stopile v veljavo ne.nške znamke s pre-tiskom «Danzig», od katerih so nekatere imele tudi novo označbo vrednosti. Nemške znamke brez pretiska so bile še v veljavi do 19. julija istega leta tako da dobimo^ na pismih 'iz tiste dobe mešano frankaturo nemških pretiska-nih znamk in navadnih nemških znamk brez pretiska. 31. januarja 1921 so stopile v
veljavo nove gdanske znam-1 ljenih napak, kot so cDanziii
ke z nazivom «Freie Stadt Danzig«, ki so bile potem v veljavi do leta 1939. ko je Hitler priključil Gdansk zopet k Nemčiji.
V današnjem članku borne obravnavali tako imenovane inflacijske znamke iz 1922-1923.
izda*
MLADINSKE DELOVNE BRIGADE TUDI LETOS NA DELO
pri gmiii mmm clmu
bn lelos delali nad 4000 mladincev
Računajo, da se bo prostovoljnega dela udeležilo tudi nekaj srednješolskih brigad - V jez bodo vgradili novih 180.000 kub. metrov zemlje, gradili bodo cevovod in črpalno postajo
Medtem ko se Mladinsko jezero (Lovke v Gorskem Ko-toru) polni od naraslih spomladanskih vod, v Homeru pričakujejo prve mladinske delovne brigade, ki bodo tudi letos sodelovale pri dograditvi velikega zemeljskega jeza največje hidrocentrale na Hrvatsaem.
Preteklo leto je delalo pri vinodolski hidrocentrali 4500 j mladincev in mladink v 52 delovnih brigadah. V jez so vgradili 180.000 prostorninskih metrov zemlje in kamenja. Delo so opravili 32 dni pred določenim rokom. Na zahteve starih brigadirjev in skoraj vseh mladinskih organizacij na Hrvatskem bodo odšle v Vinodol letos nove brigade.
V prvi izmeni bo delalo devet brigad: brigada iz Vin-kovcev, Varaždina, Garešnice, Križevcev, Orahoyice, Slatine, Delnic in dve iz Našic. .Slavonske brigade bodo sestavljale divizijo po zgledu, lanskoletne Sunjske, ki je veljala za najboljši delovni kolektiv na gradbišču. Računajo, da bo v vinodolski akciji sodelovalo 4100 mladincev in mladink. Med počitnicami bo prišlo tudi nekaj srednješolskih brigad.
Delovna naloga brigad je podobna lanskoletni. V jez bodo vgradili novih 180.000 prostorninskih metrov zemlje, gradili cevovod v Liču in črpalno postajo Križ. Ko bodo jeseni zapustili Lokvansko dolino, bo zemeljski velikan za 15 metrov dvignil svoj greben. Takrat bo visok že 38 metrov. Vrh jeza še zdaleč ne bo tako širok kakor njegovo podnožje in ga bodo do-
končali stalni delavci. Med njimi bo tudi precej fantov, ki bodo zapustili skopo zemljo nekje v dalmatinski Zagori ali pa v prenaseljenem Zagorju ter se uvrstili v veliko armado delavcev.
Letošnje počitnice avstrijskih otrok v Jugoslaviji in slovenskih v Avstnii
Po pogodbi, sklenjeni med svetom za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LR Slovenije in zastopniki socialistične organizacije «Kinder-freunde« iz Gradca in Celovca bo julija in avgusta pre; živelo počitnice v Jugoslaviji okrog 1000 otrok iz Avstrije, prav toliko slovenskih otrok pa v Avstriji. Za slovenske otroke bodo Avstriji preskrbeli’ prostor v planinskih letoviščih za mlade taborrtike pa v Dobrili vesi. Za avstrijske 1 ot!“«ke. ki bi radi preživeli počitnice na morju, so zagotovljena mesta v otroških počitniških domovih v Crikve-nici. Malinski. Kaštel Lukši; ču Savudriji in Banjolah pri Pulju. V Kaštel Lukšiču bo na počitnicah tudi 120 otrok koroških Slovencev, v Sloveniji pa okrog 600 otrok iz Trsta. Otroci bodo na počitnicah po 3 tedne.
ve 10-letnice II. kongresa USAOJ, ki je bil 9. maja 1944 v Drvaru. Iz Slovenije se bodo udeležili proslave delegati, ki so bili navzoči na kongresu pred 10 leti, ter nekateri funkcionarji mladinske organizacije. Mladinci bodo potovali z avtobusi skozi Ba-nijo. Kordun in Liko ter Zahodno Bosno po poti. po kateri so potovali slovenski delegati na zasedanje II. kongresa USAOJ pred 10. leti.
Slovensko zastopstvo na proslavi 10 letnice USAOJ v Drvaru
Petdeset mladincev iz Slovenije se bo udeležilo prosla-
Po porazu Nemčije v prvi svetovni vojni je nemška denarna enota marka izgubljala vedno več na svoji veljavi. Cene živil in drugih potrebščin so se dvigale iz dneva v dan in seveda so se mo; rale temu višanju prilagoditi tudi poštne pristojbine. Pred začetkom inflacije v drugi polovici leta 1922 je bila poštnina za navadno pismo v notranjosti države 1 marka: ob koncu inflacije, konec leta 1923 pa je znašala poštnina za navadno pismo kar 20 milijard mark. Poštnina za navadno pismo v inozemstvo pa je tedaj znašala nič manj kot 160 milijard mark. Tudi to je neke vrste rekord, ki ga ni dosegla še nobena druga država. Inflacija se je v Nemčiji končala 1. decembra 1923. ko je bila stara marka zamenjana z rentno marko. Uradna zamenjava se je glasila: 1 bilijon papirnatih mark za 1 rentno marko. 1 ameriški dolar je bil vreden 4.2o rentne marke. V Gdansku pa so papirnate marke zamenjali v gdanske goldinarje.
Gdansk je sledil v celuii gospodarskemu polomu matične države, a le z malenkostno razliko. Inflacija v Gdansku se je končala mesec prej.
Do konca leta 1923 so bile izdane ogromne naklane gdanskih znamk. V prvih 16 mesecih samostojne poštne u-prave je bilo izdanih kar 129 milijonov primerkov, za časa prave inflacije — v na slednjih dvanajstih mesecih -pa ni nikakih podatkov ‘ nakladah; nekateri mislijo, ds je bila naklada teh inflacijskih znamk še višja od one v prejšnjih mesecih obstoja nove države. Zaradi tega se smatra, da je bilo v pičlih 28 mesecih izdanih okrog 309 milijonov primerkov gdanskih znamk.
«Danz», «Da zig», tanzign. in še druge. Ce bi hotel kak filatelist 'zbirati vse te posebnosti, bi se prav gotovo zmešal, toliko jih je.
Ker so bile naklade ogromne — serija z dne 3. junija 1921, sestoječa iz 14 vrednot je bila tiskana v nakladi 37 milijonov izvodov — je samo ob sebi razumljivo, da ni u-porabljala ta mala država vseh znamk za frankaturo. Gdansk je bil tedaj prava obljubljena dežela za filatelistične trgovce — kot danes San Marino ali VUJNA-STT — ki so kar v celih paketih raznašali po širnem svetu gdanske znamke. Mestni magistrat, ki je otvoril lastno «poštno okence za zbiralce« je celih šest mesecev dobro služil; nato pa je prevzela prodajo znamk tudi za filateliste sama poštna uprava.
Poleg vseh falzifikatov imamo celo vrsto gdanskih znamk ki so bile izdane do leta 1924 legalno, z raznimi legami vodnega odtisa, ki so nekake redkosti. To so neke
vrste zakonite Privaj|’fw0v in je višjih poštnih urad di šel njihov izkupiček Je, s...	—
v žepe visoko stoječih štenjakov.
Na koncu si .še, oglcj*nSkili
Na progi Knin-Zadar pričakujejo 2000 mladincev
Letos bo pomagalo graditi progo Knin—Zadar okoli 2000 mladincev iz Zadra, Vinkov-ca, Šibenika in okolice ter iz okrajev Knin in Derniš. Oko-,11, 600 mladincev bo obiskovalo železničarske tečaje tako, da bodo kasneje lahko o-stali v službi na tej progi.
raščanje nominale t . ^
znamk vsled !n.flaf‘351: naj# nam pove kdaj je 1Z5|, :je: ja nominala doticne s jjjjj 14. 6.1920 20. 8.1920 1. 8.1921
10. 3.1921
14.12.1922 24. 1.1923 20. 8.1923
6. 9.1923 8. 9.1923 13. 9.1923 '9. 9.1923 23. 9.1923
15.10.1923
22.10.1923
23.10.1923
10 20 50 100 5.000 50.000 100.000 500.090
1 000.000 2.000-000 5,000.009
50.000.000 100.000.000 500.000.000	'
Vlil »
Dne 31. oktobra je j-i.ec inflacije v Oas ^
flacijske znamke so
tiskane z novo yaluh^'cjja
skih goldinarjih. lnnčala * Nemem pa se je K iste
sec kasneje, 1. decernb ga leta.
Nedeljska križanka
Jugoslovanska udeležba pri kongresu francoski študentov
Zastopnik Zveze študentov Jugoslavije se je udeležil kongresa nacional, unije študentov Francije, ki je bil od 22. do 25. aprila v Toulouse. Jugoslovanske študente je zastopal Jakša Bučevič, član centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije.
Imamo pa tudi celo vrsto falzifikatov, ki so prišli v promet brez vednosti poštne u-prave. z raznimi napakami v pretisku, z obrnjenim preti-skom, z dvojnim pretiskom, brez zobčanja, z obrnjeno srednjo sliko, z raznimi legami vodnih odtisov in z drugimi napakami. k> so cenjene v filatelističnem svetu. Koliko je teh znamk pa nihče ne “ve. Vse te znamke so bile ponarjene v gdanski tiskarni Julius Sauer, ki je _ bila od noštne uprave pooblaščena, da pretiska in izdela uradne gdanske znamke. V splošni zmedi, ki je bila med inflacijo so uslužbenci te tiskarne, prav gotovo z vednostjo nadzorujočih poštnih uradnikov izdelovali fnlsifikate in jih skrivaj prodajali filatelističnim trgovcem. Glede pretiska ni mogoče dognati ali so to falzifikati ali ne, ker so bili tudi ti izdelani v isti tiskarni z istimi stroji, istimi ploščami, črkami in črnilom kot uradne znamke.
V pretiskih najdemo celo vrsto hote ali nehote naprav-
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
A	B	C	D	£	s	G	H	I	J	K	L	M ___
	5					L	: J						
							u				B	
				S									..
			B		j						B		
		□							s				..
								u					..
		r~					□			»		
J						□						0
					B							
				D							P			
			5							D			.
							p	II				
						r	rn 'vm		L			.	L
VODORAVNO:
1. slovenski šahovski velemojster — veseliti se, plesati;
2. krajni del -- žgani sladkor;
3. svetni človek — rudnik že; leza v Sloveniji v-, angleški predlog; 4. drobil, uničeval, razbijal — domače živali — mesto ob Azovskem morju: 5. kemični znak za zlato — bolj zapuščeno slovensko letovišče
— denarna kazen: 6. stara žena — gola, neporasla, pusta; 7: jezero na Finskem — podstavek za sekanje drv (dvojina); 8. pokrajina v Indiji — zdebeliti, nahraniti; 9. drevesna tekočina — na vešalth umorjen — kemični znak za molibden:	10. vijoličast — kdor kritizira — trdo stanje vode: 11. grška črka — poljedelsko opravilo — boleče poškodbe; 12. kislastega okusa
— grška boginja maščevanja: 13. eden najslajših južnih sadežev — slovenski izraz za «gumi».
NAVPIČNO:	,£K
A) znameniti	lej)
čina v ustih; B) T lture»; / v Beogradu — ,k aopE; mehanično učenje p) y pokrajina v AvstrU • se V
ska cvetlica, iz	“"‘el
deluje opij - ?la 5) Filipinov — veznik, _ i-sr,
p mu v —	/
stopničast nasa , rav» ka: F) poprava,	^
velik ogenj: G) ^v ^3:
cev — ploskovna^^njii
nas muči ob ponjanj* ^ sjl!'
de — utrujen. zde'^. J) je-
senskih las — bebenCa mača žival — g°ra	paP^
sko avstrijski meji. oSjbi" čilo — spolzek	>
imek; L)
pritrdilni^,
iz «Tisoč in ene,{a^en, ^ „S
ska ocena: M)	81,„, „.
v velikih množina	, (o ■
Amazonki — otrebJrk> jjjd' vi; N) jeza —	v v
Q) iz ilovice -jini.
Prauliice, pesmice in usanke za
STRELEC
2e dolgo je tega, ko je na Kitajskem živel znamenit lovec, imenovan Strelec I. Lovil je vse po vrsti; od ptic, zajcev in lisic, do divjih zveri: medvedov, tigrov in divjih srvinj.
Strelec I. je meril tako natanžno, da mu nikdar ni bilo treba gledati, če- je cilj zadel ali ne. Le konja je spodbodel in planil za puščico, saj je ta vedno našla svojo žrtev. V vsej Kitajski ni bilo človeka, ki bi se lahko meril z njim- No, da — njegov učitelj Fin Min mu je bil skoraj enak. Kadar sta od daleč streljala drug v drugega, sta se stre-lici v zraku trčili in razleteli na kosce. Tako dobra strelca sta bila. Toda Fin Min ni znal z usti loviti
puščic ter jih hitro pregrizniti na dvoje. Ta umetnost je bila lastna le Strelcu I.
Nekoč je Kitajsko zadela strašna nesreča. Deset sonc se je naenkrat pojavilo_na nebu in vseh deset je žgalo zemljo dneve in noči. Vse. kar je bilo zelenega, se je posušilo in zgorelo. Ljudje in živali pa so od silne vročine le komaj še dihali.
Strelec I. je yidel vso to bedo in premišljeval je, kako pregnati vsa sonca z neba. Vzel je svoj najboljši lok, izdelan iz črnega lesa ter položil nanj deset puščic. Nato je vseh deset izstrelil drugo za drugo tako hitro, da je bilo videti, kot bi izstrelil samo eno. Vsa-
z.aaj stoji Kip med Zgornjo	j----
i nase »fcupine., ™“' •"	in Spodnjo Trento, s hrb- smo le doživeli
larko, sta odšla iz K ocena. jom obrnjen k Razoru in Ko smo preplezali zadnje •ienik ne vem cesa iskat.	0[e(ja na Jalovec. Napravil	stene pod Oknom in prišli
i ostal i pa, ne bodi len,	pa je „cki kipar iz Zapre-	na greben je naš Kamomil-
> takoj naskočili 300 m	ba; videli smo ga zvečer v	bek nenadoma izginil Izko-
ii Triglavski vrh. Vzpe-	Zlatorogu. Na poti nazaj	rtstil je trenutek, ko smo si
h smo se že kake tri-	smo stopili na pokopališče	ostali pomagali čez gladko
trt ure, ko smo zagledali	v D. Mariji v Trenti, kjer	skalo ker nam je v goj-
i Aljažev stolp. Cu-	je pokopan Andrej Komac,	zericah drselo in mož je
steni pa
ure ko smo zagieaau	v u. Manji v Irentt, Kjer	skalo ker nam	je v go)-
megli Aljažev stolp. Cu-	je pokopan Andrej Komac,	zericah drselo,	in mož je
i občutek me je sprele-	ki je kot Kugyjev vodnik	šel kar naprej,	ker se je
ko sem stal pri njem.	preplezal toliko sten v Ju-	sam počutil varnega s sv o-
je torej naš najvišji vrh,	liiskih Alpah. Ogledali smo	jimi podplati.
-.aterem sem toliko slišali si tudj njegoce lovske tro-  ....................................... ,
o je zore j nas najvmji v"*.	»-----
katerem sem toliko slišal! si tudi njegove lovske tro-d tu bi se lahko videlo do feje v vasi in znamenita
(Nadaljevanje sledi)
S/-- ---
ka od njih pa je zadela eno sonce.
Tako je sestrelil devet sonc.
Deseto se je namreč v strahu skrilo za bambusov gozdič in strellca ga ni ranila. Na zemlji pa je nenadoma nastala tema m mraz. Strelec I. se je zelo prestrašil. Saj niti pomislil ni, da bi bilo dobro eno sonce vendarle pustiti. Sklonil je glavo in bil je jezen sam nase in žalosten obenem.
Ta čas pa se je desetemu soncu zazdelo, da je nevarnost minila in pogumno je poškililo izza gozdiča. A tisti trenutek je zagledalo Strelca I. in se brž zopet skrilo. Strelec I. pa se je neznasko razveselil. Nadel si je lok, se pognal na konja ter izginil.
Govore, da se od tistega časa sonce še vedno boji čudežnega lovca. Vsako ju tro vzide, malo posveti m pogreje ter brž utone na zapad.
Od takrat ljudje šele ločijo dan od noči.
V njih nosimo učenost, ki v glave naravnost gre lahko, če je volja za to.
(aSifujj)
Pozimi veliko poje,
'a nam toploto daje. o lačna stoji poleti, ker ji ni treba greti.
pad)
UGANKE
Poštenjak
Venomer se lovita, v krogu naokrog hitita; če pogledaš na oba točen čas kažeta.
(Kazalca na uri) Tu bratcev je pet, lepi so na pogled, čeprav veliki, manjši, debeli so in tanjši, nič eden ne naredi, da drug ne vedel bi,
(13(0 J BU 11S.I(J)
Pozimi bi radi je imel čimveč, poleti pa je še prav lahna odveč.
(B3(aiqo)
Živel je sultan, ki je rad hodil med ljudi. Nekega dne se je napotil v zapove. Na dvorišču je našel pet jetnikov.
sPovejte, zakaj so vas obsodili?* je vprašal sultan.
«Obsodili so me po nedolžnem, pripeljali so lažne priče*. Je rekel prvi.
«Sodnik Je bil moj največji sovražnik, zanalašč me je obsodil, čeprav sem nedolžen*. je trdil drugi.
«Nedolžen sem, le dokazati tega ne morem*, je dejal tretji «Jaz sem nedolžen. Da bi rešil prijatelja, sem se dal zapreti*, je rekel četrti.
In vsi štirje so začeli prositi sultana, naj jih izpusti, saj so nedolžni.
Tedaj se obrne sultan k petemu, ki je ves čas stal ob strani in molčal.
<Kaj pa ti. zakaj si zaprt?*
«Kradel sem. Kriv sem Ne zaslužim, da me pomilostite*, je odgovoril peti._ Sultanu je bilo to vseč. Ce je že enkrat zagrešil, vsaj zdaj. drugič, ni in |e resnico govoril. Zato rece sultan:
«Ti sl torej kriv! Potem nimaš kaj iskati med temi poštenjaki. Jih boš še pokvaril. Snemite mu okove in ga pustite domov!* je u-kazal sultan in peti jetnik je šel domov.
Himet
Peljal se je kmet v mesto po oves za konja. Komaj je prišel iz vasi, je začel konj zavijati proti domu. Kmet ga je udaril z bičem. Konj Je šel in si mislil o kmetu; «Kam neki me žene, bedak. Bolje bi bilo iti domov*.
Niso prišli s« do mesta, ko je kmet spoznal, da je konju težko voziti po blatu, obrnil je na tlakovano cesto, konj pa Je obračal od ceste. Kmet ga Je zopet oplazil z bičem in začel vleči. KonJ je šel na cesto in mislil: »Zakaj je zavil na cesto, samo kopita si bom zlomil. Tu je trdo*.
Kmet se Je pripeljal do trgovine, kupil oves in se vrnil domov. Ko sta prišla domov, je dal konju ovsa. Konj Je začel jesti in modrovati:
«Kako so ljudje neumni! Tako radi modrujejo nad nami, imajo pa manj pameti kot mi. Cernu si Je delal toliko skrbi! Nekam se je peljal tn me preganjal. Toliko smo se vozili in naposled smo se le vrnili domov. Mar bi bili od samega zasetfca ostali doma. On bi sedel za rečjo, jaz pa jedel oves*.
M
ogenj čuk je .s“’” žolne dolble } ~raV^ji, da bo sit, kdor - pt ,4 ko v ponvicah krokarji stoje nag (ttie
nepovabljenim ««	m
dovoliti se v B°slni
kosmatinca sra'l\iginast'
kar po hosti VrK,rub. kp „nllr	ie	P°zeL ta*"'
volk, o je j, je P"-d0 vse pospravil o*	kl^
zvitorepka, ko b	e V
z repom z mu b\ v gid* s sabo te dobr jfl sama pila. sam v |«I .
ptičkom dober tek gjakct Črtomir
%
Ge
Profesor dijaka, kaj 1,1 a	-
ve P’
—	sto
letu tisoč osem	«
rideset.	.	roi^
Ko se ptički ženijo
Ko se ptički ženijo, botre sotie kuhajo: od mušice rebrce, od komarja stegence, tolste polževe roge. slastne mišje kračice.
Mravlje so prinesle jajčka, zelenjavo pa dva zajčka; jedrc mernik veverice, med čebele za potice.
Polh je sod masti privalil,
»Takrat se le
Gregorčič«.	(et	?
r« pet »Dobro! *n v	.
- ve
je?«	,	star _
»Takrat je # sjn3 Mama j«
je umival note
ib
ŠTZVANA DO ŠKOFIJ
I LEPIH V R[H El IM
^opoiavii kolorailsifi firošč
Jtoulci se morajo že sedaj pripraviti na učinkovito borbo proti temu ^"■Mičevnlcu naših nasadov, kar je sicer tudi po zakonu obvezno
fefoi it
rjf’ slabo vreme
bv	kultur	m	ponev
J• orr
pomlad zelo v za-vreme pa ovira
tyhlih
f«%
J h bo
,rnPir zlasti v vitjih našega Krasa zdaj
■pa
'2 zemlje. Upati
nastopilo lepo vre-°®° Po potrebnem dež-■Him ,lture oživele. Toda z 'i tir, remen°m se bo po.;«-ifce njivah nevaren škod-U ' loloradski hrošč. Lam ■»“ca jie opazili že 31. N,ofi; ^etos ni še nobenega isti ,a tz nobene vasi o po* ‘>ie°oradskoga hrošča. A %ni| j ^ome7li, da je hrošč Hjjjjj' ^ smo ga popolnoma bnet:' » ar°d; tega morajo ’ nad	skrbno	paziti
tijčj *or°*>ati tvoje krompi-H	rjamo,	da se bo
t*iti 'm vremenom pojavil %-si °^tov° tudi koloradski ht 2’ 'ai se kmetje tega do-i(tteče^°30' da ne bodo pre-Op
te, d°a “^am° tu<# vse km e• %» J* zatiranje kolorad-«l!no .r°šča po takonu ob•
Jn
^fceJT ^ to tudi dolžnost •Kn«. gospodarja ter v lastnem
interesu. b^č"i zernljišča. kjer je bil kiti nli °Pa*en< mora takoj P) tukaj em njeB0V P°iaV'
naznaniti najdbo ^<n Ti z koloradskim hro-*'r,st Patološkemu zavodu 111 Pal' Vl: s- Nicolit 7-111, \ jj^čtijskeniu nadzorni-:«Panjt' ^kega 6-1, oziroma *^a „U °bčine, kjer leži bfcec’ a kateri se je škod-Pojavil,
■I 2aXat,?,ce0a hrošča je tre-1. Pobirati takoj ob ^ prj ^javu na njiuah. Ze-k j„ or°eljivo ter enostav-S.Sno je pobiranje 'Itii	*.n	jajčec	z	ro-
Poletjem je treba !Nba zlasti če se je i la. p ^širila, tudi škrop-V) r'Poroč!jiu je Cylox »Mir, - V razdobju, ko samice polagati jaj-
beljavnih predpisih
•"'jo
pojavu na Sj lahko preprečimo ' 'jr,'ttot^In'an^	ličink,
^In*.,	0 le tno samico.
hrošč zleze
fj 0J> toplem vremei)p!
kjer je prezimil v °“ do 80 cm in‘*i> Sene1n*a^° krompirišče. Bo sarn'ce položijo na \ ®tran krorhpirjevih jjtec, ,akn od 300 do 1000 i itiefj2 katerih se v 5 do Ji« bnijZlezei° Učinke, ki J in t . Požrešne kot hro-vse zelene dele . vitte ter sorodnih
»I6 in J^aTa^lžnikov, jajčen-
w »H ^	 •'-KOV,
t,*- o), začenši na
Pri
'Hnlc,
%
nežnih vršič-e kmalu doraste-nekoliko .centi-i >n *enxljo ob gomolje• .^ji j..e, lom zabubijo. V
cu
Približno teden
.-(i, “»Or ,i
il °i>la *lez*Jo iz bub po-
ji °*t(in„P,'eo*,Ta^eni hroščki, 0n7JO » zemlji še te-
zlezejo na S*S». zrejo in
ra>,zrejo in sc
le„ mi drugi rod. Za-C 56 £a škodljivec
f05U Ta3Vlnoii v krat-
U-niči obsežne
V nQ na*actc in se rn2-
Mk' 6 pokrajine in de-
'V
^n° z*ntlje je že vse
■'kkl ’°kolt° • Kras' BrC0'
It • ,Zararl4 ln miljska ob-k. *°lor„. vehke škode, ki \ir°(i s^' hrošč lahko . ?°spr„,a nu kmetljske-
je nujno
S
Vk Podar,,
,,%0 rf ritVu,
t ne prenehamo z temu škodljivcu °b n '"0 * ttmčevanjem m Tt>eni Poiavu.
71(1,11 .
' L ' ^n»tnolom
C lr.>
r0lJah
ropotat?
Protestih in in se zdi, da bodo
s
i k.	nam	dela
K!t'iKn!,1C' ° tem smo
\so ei!ai P‘s.aH; pred
i80 si
Jetnnik
°Kledal1 kalrf‘
m zastopniki
i.v°lo,haU?rnYe- Najemnik iin-Jiskai *. 1° Obvezal, da V't 1 Unr, nevih predložil th4 PrenVljV odobritev • tie k reditev naprav, kV	°	vef	takega	ro-
«	t,-
'Sp1? !ee sam° za ropot, Vdo , večkrat pi.ali.
ni svoje njive in polje, pa tudi vodnjak. Pri nas teče demarkacijska črta med cono A in cono B, en del mosta je v coni A, drugi pa v coni B. Izvedeli smo, da so oblasti v coni B izjavile, da ne bodo delale nobenih ovir za popravilo mosta, zakar pa mora poskrbeti dolinska občinska uprava, v katero spadamo.
Kaj je z vodovodom •»a proseike ,,brajde'*?
Delavci Selada so to zimo popravljali poti proti Grlja-nu. za »Zlahni boršta, na «Skedencu» in na «Po«trane», ki so bile v zelo slabem stanju. Mislili smo, da bodo poti po popravilu malo lepše, toda zdaj so grše kot prej. Nametali so debelo kamenje, tako da je nemogoče po njej z vozovi. Voz kar obstane, za živino pa je nevarno, da si polomi noge. Takih popravil res ne potrebujemo in je škoda denarja in dela.
Večkrat smo zaprosili, da bi nam napeljali vodo v «Brajde», kjer je primeren prostor za pridelovanje zelenjave, povrtnin in za cvetličarstvo, Po prizadevanju tov. dr. Dekleve so nam sporočili, da bodo napravili vodovod, če bo dovolj potrošnikov. To je bilo že pred dvema letoma. zdaj pa je vse utihnilo in o vodovodu in več niti besedice, Vodovod v te kraje bi zelo potrebovali in bi si mnogi domačini lahko opomogli, če bi imeli pri rokah vodo Za namakanje. Stroški za napeljavo ne bi bili veliki, saj ni velike razdalje od sedanjega vodovoda, Vrtnarstvo, kakor tudi cvetličarstvo, bi se lahko lepo razvilo, če bi imele oblasti vsaj malo razumevanja za naše potrebe. Toda njim rojijo po glavi druge misli in načrti; težke milijone trošijo za naseljevanje ezulov in za raznarodovanje naših krajev, medtem ko imajo za potrebe domačinov gluha ušesa.
Zdaj lepo cvetejo hruške in češnje. Lepo kaže. čeprav je letos vse v zamudi. Prav bi bilo tudi če bi malo deževalo, ker postaja zemlja že suha.
Glas 8 Konhonela
Kot orlovsko gnezdo stoji naša* vasica • nad cesto Trst-Opčihe. Na Ronkonel lahko pridete s te, ceste po strmem klancu, 'ali' pa po‘ bolj polož-
SU m;in strah povzro-
*r;*kuKamenje kar
'a Pada na uli--r'L m, a Pa lrd‘
, aaj t bombardira-
* ll fcvVr.lPr.f4i ke‘
\V
111 če> potreben
)is«,
iz
času
baše
»e zopet
male vasice
jl(A	zapuščenem
Zdai°mlja- »b neki	Več
-41»
Jjtu bd°' srn«' ,zahajajo v JiJki, av6ta 0.sk(>r«j odre-
K1' i®6 4’ ti k 'mamo ta-
1 •h*«	ilovek pre-
^ ln Pritožbe
^ftra,Vil° mosta
^ffe- *szrs.t fVS«?* si*U"s
"bamo Z,P1° Potreba drugi stra-
Motiv s Konkonela
ni cesti od Banov, toda ta pot je v nekaterih predelih v slabem stanju, ker jo kvarijo vojaški tanki. Pri nas imamo svež zrak in lep razgled na Trst, morje in istrsko obalo tja do Savudrije. Posebno spomladi ali pa v jeseni, ko je čisto ozračje, je lep razgled dalej naokoli. Tržaška luka, prazna in žalostna, se zdi, da je prav pod nami,
Zemlje imamo malo, nekaj pod vasjo in nekaj za vasjo. Samo od kmetije ne živi pri nag nihče; nekateri delajo v Trstu, drugi na Opčinah, ali pri priložnostnih delih. Živino imajo le štirje vaščani; nekateri so jo prodal; pred leti zaradi potrebe, ali pa zaradi pomanjkanja krme, ker pri nas nimamo travnikov in velikih painlkov.
V vasi imamo elektriko ln vodovod ter dve javni pipi. Večkrat pa iz gornje pipe ne teče voda in je zaradi tega zelo nerodno posebno za gospodinje, ki bivajo v gornjem predelu vasi in morajo nositi vodo po strmem klancu, kar ni prav prijetno ko žge sonce. ali razsaja burja.
V naši vasi sta se prijavila za emigracijo v Avstralijo dva domačina. Res, da je pri nas trdo življenje, a tujina je tujina. Sramotno pa je, da morajo domačini daleč po svetu in zapustiti svoj rodni kraj, medtem ko v naše kraje prihajajo razni tujci in s pomočjo oblasti dobijo tu delo, stanovanje da izpodrivajo naš živelj. Ze zaradi tega ne bi smel noben naš človek zapustiti svojega doma. Rri nas ni skoraj nobenega Italijana, toda zdaj so se že začeli naseljevati razni istrski ezuli. Zavedajo pa naj se, da t; kraji niso zanje. Če hrepenijo po Italiji, naj le gredo tja. Tu bi jih lahko lepega dne burja odnesla v morje.
Prvi glasovi, izseljenih Gropajcev
Iz naše vasi so odšli s
prvim transportom v Avstralijo tričlanska družina in en mladenič. Te dni pa bosta odšla še dva brata; Iz Trebč pa bo šla šestčlanska družina. Skoda za naše ljudi ki zapuščajo rodno zemljo in si mislijo, da bodo v daljni tujini našli srečo. Tisti, ki so odšli s prvo skupino, so že sporočili domov, da so srečno prispeli v Avstralijo, ne pišejo pa, še kakšno delo so do-
biH in kam jih bodo poslali! Kaže pa, da bodo skoraj vse poslali daleč v notranjost obdelovat zemljo, ker drugih delavcev v tovarnah in v mestih ne potrebujejo. Kdor pa je bil v Avstraliji ve povedati, kako težko življenje in trdo delo čakata poljskega delavca v pusti notranjosti Avstralije.
Marsikdo se bo kesal, zakaj ni ostal doma in obdeloval rajši svojo zemljo, Naša zemlja res ni bogata, a vedno ohrani ln vzdržuje človeka pridnih rok, žalostno pa je, da mnogi zapuščajo zemljo, zlasti mladina, in iščejo zaslužka v mestu ali pri priložnostnih delih. Ko pa ostanejo brez zaposlitve, vidijo edino rešitev v emigraciji, To je tembolj žalostno, ker si tega želijo naši nasprotniki I-talijanski nacionalisti bi 'bili najbolj veseli, če bi se vsi naši ljudje izselili, da bi se potem oni tu šopirili.
Zopet b! se morali vrniti k zemlji. Pri nas bi lahko imeli več sadja, več vina, več živine, pred leti je bilo tod mnogo trt, zdaj pa so latniki le pred hišami. Tudi sadnega drevja, češenj, hrušk, breskev in fig je bilo dosti in so dobro obrodile. Zdaj pa je sadno drevje redkost in ko obrodi, plane otročad. krade sadje in lomi veje, če bi bilo več sadnega drevja, se to ne oi dogajalo, ker bi ga vsak imel dovolj na svojem in bi za sadje lahko dobil lep denar, saj je naše sadje bolj okusno in se dobro proda v mestu. Stari nasadi so posahnili, izginili, za nove pa se nihče ne zmeni. To je velik greh, velika škoda za vso vas.
Tudi živinoreja, smo rekli, bi se lahko bolj razvila, ker imamo dovolj travnikov m pašnikov, mleko pa lahko vsak dan nosimo v Trst. A mnogim se ne ljubi več obdelovati zemlje, zato marsikdo poseje deteljo ali lucerno ali pa pusti njivo, da jo prerase trava.
Zdaj čistimo še travnike, krompir smo posadili in bi se moral že pokazati Žito pa je še pri tleh, ker j'e zemlja suha in je bila zima huda in dolga. Malo dežja in ieJ pih, sončnih dni, pa bi vse oživelo in se popravilo.
Se o slovenskem vrtcu v Škednju
O našem otroškem vrtcu se vse premalo piše in niamo znali še odločno nastopiti z združenimi močmi na pristojnem mestu, da bi se popravila krivica našim otrokom. Slovenski otroški vrtec v Skednju ima na razpolago le eno neprimerno in nezadostno sobo v stavbi osnovne šole. To je proti vsem predpisom in otroci nimajo niti malo prostora, da bi se igrali, skakali, uživali sveži zrak, se sončili in se nemoteno učili.
Italijanski otroški vrtec pa ima dovolj lepih in sončnih prostorov, igrišče in vse, kar pritiče pač otroškemu vrtcu, iu je zgovorna priča, kako je «privilcgirano» slovensko šolstvo v Čoni A.
Vse dosedanje prizadevanje in razne intervencije so bile zaman. Nekateri bolj omahljivi starši so prepisali svoje otroke iz slovenskega vrtca v italijanski, češ da ne marajo, da bi njihovi otroci izgubili zdravje v neprimernem in nehigienskem prostoru.
To hočejo doseči italijanski funkcionarji. Na ta način nočejo prisiliti slovenske starše, da bi vpisali svoje otroke v italijanski vrtec, ki ima vse ugodnosti. Nato pa bi vpil; na vse vetrove: «Evo, v Skednju ni nobenega Slovenca!« Pa ne bomo prenehali in se ne bomo vdali. Zlepa ali zgrda moramo doseči, da dobijo naši otroci primerne prostore za svoj vrtec!
Iragična 10- letnica bombardiranja Uptin
Na Opčinah ne bomo nikoli pozabili tragičnega 20. a*
prlla leta 1944 Nad nami so krožili zavezniški avioni- ih prav gotovo sl ni nihče mislil, da se bodo iz njihove notranjosti utrgale bombe, ko ,-o letala ubrala smer od vojašnic proti Banam, Ura je kazala 1.20 ko je zažvižgalo skozi zrak in prva bomba je eksplodirala z nepopisnim hruščem. Eksplozija je sledila eksploziji. ljudje so kot brez glave tekali po cestah in dvoriščih teh iskali zaklona, iz hiš je bilo slišati obupno kričanje.
Vas je v teh nekaj trenutkih prestala več kot morda v vsej vojni. Najbolj je bil prizadet center vasi, na Ue-ni, kjer so bile porušene hiše starih domačinov. Dolnača in druga bližnja okolica. Mnogo domačinov je zgubilo svoja življenja pod ruševinami, druge je zadelo na prostem, ko so iskali zaklona. Bombe so popolnoma uničile 3 družine, mnogo jih je zgubilo očeta, brata, mater, sestro. Ko je bil pogreb, smo pokopali 52 žrtev strašnega bombardiranja.
Ob 10-letnici tragičnega dogodka smo si priklicali v spomin one grozne trenutke ter v duhu počastili spomin padlih žrtev.
i
Domačija v Domju, kateri tudi grozi, da Ji bodo razlastili zemljišče posajeno
ki segajo prav do hiše
trtami,
Parathionska sredstva-orožje
za učinkovito zatiranje češnjeve muhe
Z uničenjem češnjeve muhe je odstranjen glavni vzrok črvivosti češenj - 1/ Brdih je bilo lani s parathionskimi sredstvi poškropljenih nad 18.000 dreves
Lanska akcija proti češnjevi muhi v Goriških Brdih je potrdila, da so s parathionskimi sredstvi končno le dobili učinkovito orožje za zatiranje tega škodljivca.
Na podlagi poskusov zatiranja češnjeve muhe v Švici in Nemčiji ter izkušenj v Brdih, lahko letos priporočamo škropljenje s parathionskimi sredstvi vsem, ki hočejo pridelati nečrvive češnje bodisi za dom ali prodajo.
Bred leti se je priporočalo škropljenje češenj z DDT-sredstvi. Ta sredstva so res prinesla’ zadovoljiv uspeh. Češnje je treba poškropiti, ko se pojavijo na njih češnjeve muhe in preden začno odlagati jajčeca v plodove. Uspeh z DDT-sredstvi pa močno zavisi od nekaterih pogojev, ki jih je pa v naših razmerah zelo težko ali včasih celo nemogoče izpolniti. Da dosežemo z DDT-sredstvi pri zatiranju češnjeve muhe uspeh, je tre-, ba izvesti zatiranje kot skupno akcijo na zaključenem področju, ki je dovolj oddaljeno od neškropijenih češenj. Na tem področju je treba poškropiti prav vsako drevo, divje češnje pa je treba pred škropljenjem posekati ali pa jih tudi škropiti, sicer preletavajo muhe z neškropijenih dreves na škropljena in tam odlože jajčeca, še preden se zastrupijo. Dalje je treba natančno opazovati, kdaj prilezejo iz zemlje prve muhe, da vemo, kdaj je treba pričeti škropiti. Če izvršimo škropljenje prezgodaj ali prepozno, ne bo uspeha. Večino sort je treba škropiti dvakrat, naj-poznejše pa tudi trikrat.
Res je težko ustreči vsem tem pogojem, posamezniku pa je sploh nemogoče na ta način zatirati češnjevo muho. Zaradi te^a pri nas z DDT-sredstvi niso dosegli prav za-
dovoljivih uspehov.
Vse te nevšečnosti so odpadle, ko se je za zatiranje češnjeve muhe pričel uporabljati parathion ki uniči že odložena jajčeca' ali iz njih izvaljene ličinke v sarpih plodovih. Zaradi tega ni potrebno izvajati -zatiranja v skupni akciji, temveč lahko vsak posameznik doseže tudi na poedinih drevesih lepe uspehe. Casa škropljenja ni tako težko določiti, zadostuje pa tudi za večino sort le “no škropljenje. Torej zatiranje je veliko enostavneje in tudi cenejše kot z DDT-sredstvi. Verjetno bo letos marsikdo izbral to pot, da se reši nadležnih črvov v svojih češnjah.
Cas škropljenja češenj se ravna po dozorevanju posameznih sort. Zgodnjih sort ni potrebno škropiti, ker jih muha ne napada. Na Goriškem so črvive češnje, ki dozorevajo po 25. maju, V ostali Sloveniji pa dobivajo prve* črve v češnjah, ki 2orijo od konca prve polovice junija dalje. Torej te češnje je treba škropiti, S parathionskimi sredstvi škropimo 12 do 14 dni prod obiranjem češenj. Le nai-poznejše češnje, v katere odia-ga češnjeva muha jajčeca že 4 tedne pred dozorevali lem, bi bilo priporočljivo škropiti dvakrat. Prvo škropljenje kaže izvršiti kakih 25 dni pied dozorevanjem, drugo pa 10 dni pozneje. Vendar v glavnem zadošča za večino sort eno škropljenje t.j. 12—14 dni pred obiranjem dotične so.-te. — Od purathlonsklh sredstev imamo na razpolago Fosforno 20. katerega uporabljamo v 0,05 do 0,1 - odst. koncentraciji, t. j. pol do en deciliter na 100 litrov vode. Sama koncentracija pa za uspen ni toliko merodajna kot pa količina škropiva, ki pade na plodove, (Pri temeljitem
škropljenju so bili doseženi dobri uspehi celo z 0,01 odst. koncentracijo). Zato moramo škropiti obilno, da škropivo po možnosti zadene vse plodove.
Se boljše uspehe kot s samimi parathionskimi sredstvi dosežemo s kombinacijo DDT-parathion. Če škropimo s to kombinacijo, uniči parathion odložena jajčeca in ličinke. DDT pa usmrti muhe. ki še prihajajo iz zemlje in prepreči odlaganje jačec v plodove. Škropljenje s kombiniranimi sredstvi izvedemo 3 tedne ali pa vsaj najkasneje 15 dni pred obiranjem češenj. V ta namen uporabljamo DDT sredstva, ki vsebujejo Ro odstotkov čistega DDT. (Gesprol 50, Duphar DDT 50). Sredstva, ki vsebujejo manj DDT, moramo uporabljati v večjih' koncentracijah, s tem pa češnje preveč zamažem, i. Škropivo iz teh sredstev pripravimo v 0.2 - odst. koncentraciji- ter dodamo 0,09 do 0,1 odst. parathiona (tiFosfernu 20»), Škropiti moramo prav tako temeljito v plodove. U-speh škropljenja bo tem boljši čim več dreves bomo na nekem kraju poškropili.
Mogoče bo koga strah sklopiti češnje s parathionom '4 dni pred zorenjem, češ s.*j je to hud strup. Kes, parathior-»ka sredstva so močno strupena. Treba je biti pri delu z njimi previden; posebno velja to za nerazredčen pripravek Pri Škropljenju v Brdih v preteklem letu se ni zgodila nlkaka nesreča, čeprav je bilo poškropljenih več kot 18 tisoč dreves, Sploh pa je vprašanje strupenosti parathior-.a za človeka in domače živali že zelo dobro raziskano Parathionska sredstva se vedno bolj uporabljajo. Svetovna proizvodnja je že v letu 1951 presegla 3000 ton, preračuna-
Kake je zamišljena ctmeea
eljinlh nasmlev v koprskem okraju?
no na čisto aktivno substanco (katera vsebuje n, pr. «Fo-sferno 20» le 20 odst.)
Kot je znano, se parathionska sredstva uporabljajo v zelo nizkih koncentracijah in zato tako močno razredčena niso posebno nevarna za človeka in domače živali. Večina parathiona. ki dospe s Škropivom na rastlino, že v nekaj dneh popolnoma’izgine, ostanek pa ostane aktiven se kakih 14—18 dni, je pa tako malenkosten, da ni absolutno nič nevaren za človeka. Smrtna doza parathiona. t.j. čiste aktivne substance, znaša za odraslega človeka 448 mg Nemški strokovnjak dr. g', Schuhmann je na osnovi poskusov preračunal, da bi moral odrasel človek pojesti 171 kg češenj, ki so bile pravkar poškropljene z 0,03-odst. koncentracijo sredstva «E S05 forte«, ki vsebuje .50 odst. čiste aktivne substance, Torej je strah, da , bi .se. kdQ zastrupil s tako poškropljenimi češnjami, odveč. Previdnost pri pripravljanju škropiva in pri samem škropljenju pa je vsekakor potrebna.
C:*-
OBVESTILO!
r
Tvrdka 7-
1 RST, Pia//a San Giovanni št. 1 - tel. 35-019
ki obstaja in solidno deluje že 88 let, je na željo svojih cenjenih odjemalcev
•UST4UOVILA«
ODDELI K ZA IČVOZ DARILNIH PAKETOV Z RAZNOVRSTNIM BLAGOM,
“i že deluje v polnem obsegu   J
Vse, ki niso bili do danes obveščeni o našem novem poslovanju in želijo svojim sorodnikom in prijateljem pokloniti kakršnokoli darilo kakor:	živila, tekstilno
blago, radiosprejemnike, glasbila, pisalne, šivalne ali pralne stroje, elek-
trične sesalce za prah,
električne hladilnike -Frigidaires, štedilnike na drva, plin ali elektriko, nerjaveč namizni pribor, porcelan, bicikle, moto-scooterje itd. itd., vljudno vabimo, da se zglasijo osebno ali pismeno pri nas na gornjem naslovu.
POSTREŽENI BOS IE TOČNO PO KONKURENČNIH CENAH IN S KVALITETNIM BLAGOM!
MOTOM 48 CCM
Čudoviti motorček. kt vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev, Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila
Zaslopslvo „Citera‘
M0SCH10N i FR1S0RI TRST. Ul. Voldirito 36 tel. 23-475
Ponta Ja za uslugo v Nabrežini: FRANC SIBELIA ZNIŽANE CENE
Ivan Ribarič
Uvoz ~ Izvoz
Zaloga oglja, premoga ln drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO
Vseh vrst trdega in mehkega rezanega lesa, furnirja, vezanih plošč itd.
Prevzamemo prevoze vsakovrstnega blajo z lastnimi prevoznimi sredstvi
Urad: TRST Ul. Crb-pi št. 14 — Ted. S3-502 Skladišče: Ul. delle Milizle 19 — Tel. 96-510 Telefonska ste v. stanovanja 95-918
I STARA IN ZNANA TVRDKA
p. .	\	'■"*r
Računajo, da bodo v desetih letih posadili oljke na 1000 hektarih, kar bo podvojilo število sedanjih 110.000 dreves - Od tega bo že letos posajenih od 4 do 5 tisoč dreves - IViporočajo dve sorti: cepljeno belico in leccino - Načini razmnoževanja
Zadružna poslovna zveza in
Zavod za pospeševanje gospodarstva v Kopru sta sklicala posvetovanje najboljših poznavalcev pridelovanja oijk koprskega okraja.
Oljčni nasadi so utrpeli v tem stoletju veliko škodo zaradi slabega oskrbovanja in delno zato, ker so pridelovalci posvečali večjo pozornost vinogradom. Ostale so tudi posledice dveh vojn, Razen tega je primanjkovalo delovnih moči, da bi bilo mogoče škodo popraviti s smotrno obnovo. Zavod za pospeševanje gospodarstva se je zato najprej Jotil določanja okolišev (rajonizaclje), da bo mogoče izbrati za oljke ugodno lego 'n ugotoviti, kako velika površina pride v poštev za gojitev oljk. Računajo, da bodo v prihodnjih desetih letih v koprskem okraju posadili oljke na 1000 hektarov Zdaj je v okraju 110 tisoč dreves, od katerih je 15 odst, mladih, ki še ne rodijo. Po razširitvi oljčnih nasadov na 1000 ha pa bi se število dreves podvojilo. Zdaj znaša proizvodnja olja v koprskem okraju 19 do 20 vagonov na leto. v vrednosti 40 do 50 milijonov din. Po obnovi, od osemnajstega, ali dvajsetega leta dalje, pa bodo pridelali na leto po 40 do 50 vagonov olja.
Obnova je zamišljena takole:
Uredili bodo večja državna in zadružna zemljišča v strnjene sadovnjake samih oljk ali pa skupaj s trto in delno
z breskvami, kjer bosta pač
ustrezali zemlja ln lega Z ureditvijo mešanih nasadov je mogoče izpolniti čas do popolne rodnosti oljk, namreč dokler oljke niso 20 do 25 let stare, tako da dajejo dohodke postranski pridelki — grozdje, na ugodnih legah breskve in na strminah lucerna, ki bo varovala prst pred poletnimi nalivi in zimsko burjo,
Velik prispevek za oenovo bodo manjši nasadi, v katerih bo kmet posadil na leto po 10 do 20 dreves. Ti bodo redkeje strnjeni zaradi majnne, razkosane posesti. Tu in tam bo le po 100 do 200 dreves skupaj, večinoma s trto. Sicer sadi kmet vselej vsaj po 10 do 20 dreves skupaj kot nekakšne varovalne	pasove
proti burji.
Kmetje so začeli že letos saditi precej oljk; skoraj vsak kmet namerava posaditi vsaj nekaj dreves. Zato	»metno
računati, da jih bodo letos posadili od 4000 do 5000. Opozoriti pa jih je treba, naj lih sadijo v pravilni razdalji, ki je potrebna drevesu, da ima dovolj sonca in zraka ter se more nemoteno razviti. Gosto posajena drevesa je težko škropiti in obrezovati, težavno pa je tudi pobiranje sadja.
Zato bodo sadili oljke v strnjenih nasadih v	razdalji
6 do 7 metrov; nameravajo jih cepiti, cepljena drevesa pa so vselej nekoliko slabše rasti. ^ Ce pa bodo obdržali domače sorte, belico, črnico h11 bugo, ki rastejo bujneje, bodo sadili drevesa	najmanj
7 do 8 metrov narazen. Gosteje — na 5 do 6 m — pa bodo sadili na močno vetrovnih legah ali kadar naj bodo oljke varovalni pas pred burjo. Ce sadimo dve vrsti, naj bosta sajeni v trikot, da bo drevje kar najbolj oviralo veter
Zavod za pospeševanje gospodarstva priporoča dve sorti: cepljeno belico ln leccino, Belica je sicer precej slabotne rasti in Jo rada napada oljčna muha, Je p4 odporna proti pozebi, zelo rodovitna in da velik odstotek olja. Razširjena je po vsem okraju. Leccino pa je italijanska sorta in še manj znana, lepe zdrave rasti, odporna proti mrazu, z značilno v grozdiče združenimi sadovi, ki so precej podobni črnici. Daje obilen pridelek vsako leto in vsi. ki jo imajo, jo zelo cenijo. lV okraju je razen dveh domačih sort doslej ugotovljenih še 6 drugih, ki jih zavod proučuje.
Na posvetovanju so precej govorih tudi o razmnoževanju oljk, V r»bi je star način, saditev koreninskih izrastkov. V nekaterih krajih pripravijo sadike na poseoen način; cepijo koreninske izrastke, ko se še držijo materinega drevesa, v drugem ali tretjem letu pa jih presade na stalno mesto. V obalnem pasu pa poznajo drug dober način; (irinkanje« koreninskih izrastkov. Njegova prednost je, da ima sadika močno razvite korenine, da ni treba ob presaditvi vzeti od materinega drevesa starega lesa — ki
V zemlji trohni in prenaša bo. lezni korenin — in da je rezna rana prav majhna, ker se sadika na «zarinkanem» kraju rada odkrhne. V prihodnje bodo združili oba načina. Ko čistijo oljke, odberejo pri vsakem deblu 2 do 3 koreninske izrastke, ki raštejo ravno in čimbolj na korenini — ne iz debla! — vse druge pa odstranijo, ker izčrpavajo drevo. Odbrane izrastke zadrgnejo z močno žico tik tam. kjer rastejo iz starega lesa, malo zagrnejo z zemljo, tako da se gnoj (ki ga dajo na vrh) ne dotika korenin, ko začnejo poleti poganjati. Potem jin pregrnejo še z dobrih 15 do 20 cm zemlje, ki jo je treba med letom večkrat zrahljati, da imajo korenine dovolj zraka. V drugem ali tret. jem letu, ko so sadike že dobro ukoreninjene, jih presadijo i— cepljene na stalen kraj, necepljene v zadružno drevesnico, kjer jih bodo cepili. Aprila-maja cepijo «za-rinkane. sadike «za kožo«, če so debele že nad 1.5 cm, če
fia so tanjše, jih lahko oku-irajo Zavod bo tik pred cepljenjem priredil tečaje, da se bo lahko vsakdo naučil cepiti.
Oljke lahko razmnožujemo še s semenom. Ta način pa se ni bolje uveljavil. Ker primanjkuje sadik, so se odločili, da bodo oljke še nadalje razmnoževali s koreninskimi izrastki in s kosi vej. Zavod za pospeševanje gospodarstva pa proučuje razmnoževanje s semenom.
Ing. ZVONKA BRICELJ
TREBA JE SADITI VEC DREVES
Po podatkih gozdarskega u-rada so v ZDA v letu 1953 posadili več dreves kot kdaj koli prej. Pogozdili so namreč 289.000 hektarov, medtem ko so v letu 1952 pogozdili 211.660 hektarov, Ameriški gozdovi pokrivajo skupaj 27.893.000 hektarov površine. Od površine, ki jo nameravajo pogozditi letos, ja 232.300 hektarov zasebnih gozdov. Sadike dobavljajo drevesnice državnih zadrug,
ZAVOD ZA MEDEVROPSKO IZMENJAVANJE PODATKOV NA PODROČJU KMETIJSTVA IN PREHRANE
Pri centralnem sedežu OEEC v Parizu so ustanovili med-evropsko službo za izmenjavo informacij in tehničnih podatkov na področjih prehrane in kmetijstva. Nova ustanova, ki se imenuje FATIS (Food and Agricultural Technicol Information Service), bo sporočala vsem deželam, ki so članice organizacije, podatke o novi tehniki, ki bi jo uspešno uporabili na področju kmetijstva in prehrane, o sredstvih strokovnih informacij, o boljšem načinu obveščanja kmetovalcev, o raznih novostih ,n končno o delu za odstranjevanje ovir napredka in boljše prodaje kmetijskih pridelkov v raznih deželah.
BOJ PROTI NOVEMU ŠKODLJIVCU ŽITARIC
Kmetijski strokovnjaki v Združenih državah se pripravljajo na boj proti novemu sovražniku žitnih pridelkov, proti hrošču «khapra» (trogoder-ma granarium), ki so ga pred kratkim prvič našli na zahodni polobli v Tulare Coun-ty v Kaliforniji. Entomologi izjavljajo, da Je njegova domovina Indija. Hrošč je okužil 12.000 ton pšenice v dveh velikih silosih; pšenica je domačega izvora in se nihče ne spominja, da bi kdaj hranili v teh silosih iz tujine uvoženo žito. Hrošč «khapra» pomeni resno nevarnost za žitarice, ličinka žuželke se hrani z žitaricami, najraje s pšenico, ječmenom, rižem in ovsom. Hrošč se je po prvi svetovni vojni razširil po raznih delih Azije, Evrope in Avstralije. Urad ameriškega poljedelskega ministrstva za entomologijo in karanteno rastlin izdeluje načrte za sistematično zatiranje nevarnega hrošča.
R0D0LF0
ki se je preselila v
ms
tel. 9508»
z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto Hvalnih strojev svetovne znamke
SIMCA
s križnim šivom za gumbnice, prt trje vanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira.
25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljiv! stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju.
Tovarni prerini 4 Tel. št. 5H08 4 Osebni avtobusni prevozi
AVTOGARAŽA z
MEHANICIO DELAVNICO
TRST - Ulica Morerl 7 - ROJAN
AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK
IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, PO-STAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO.
Stanko Zidarič
SEMPOLAJ bT. 4 (Nabrežina) O
V K N K Z M h' K N E OLAJŠAVE l*RI PLAfU.T)
Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu . .
»ecoirc MIJ-L
ftliVIJI! dobre in poconi
dobite za velike In male v trgovini
Tfcef*/&«!!§
TRST, lllica Vasari 1U tal. H9BB1
TRST, nedelja 35. aprila 1954
V RK JI E
Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno jasno vreme s krajevnimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15.6 stopinje; najnižja 10.7 stopinje.
DNEVNIK SLOVENCEV VITALIJ
DANES 25. aprila bo v Števerjanu „PRI KORŠIČU"
„ Spomladanski praznik"
Na programu je veseloigra «lisočak v teto v niku» in nastop domačega pevskega zbora.
PO PRIREDITVI BO PLES DO POLNOČI
ZAČETEK UB 1B. liHI
ZAČETKU UR 16. URI
Avtobusi vozijo kot po navadi, in sicer iz Gorice ob 14. in ob 18.30 uri s Travnika. Odhod iz Steverjana ob 19. uri. Po potrebi bodo organizirane dodatne vožnje za Steverjan in prav tako za povratek.
Proti vsem šovinizmom
Preizkušeni in zagrizeni fašisti okoli klerofašističnega lista «Gicrnale di Trieste« — tisti fašistični časnikarji, ki branijo interese bivših in sedanjih fašistov pod plaščem krščanske demokracije, ki nimajo nič skupnega z italijanskim ljudstvom, tistim italijanskim delovnim ljudstvom, do katerega gojimo mi, slovenski socialisti, najgloblje simpatije, — so se v svojem glasilu »Giornale di Trieste« zagnali proti naprednemu slovenskemu tisku zaradi bližnjega drugega kongresa demokratične fronte Slovencev v Italiji, ki naj potrdi pravilnost dosedanje borbe slovenskega prebivalstva v Italiji za svoje socialne in narodnostne pravice. V tem svojem napadu na DFS in njen bližnji kongres, ki se na vso žalost ne more vršiti danes, da bi se lahko slovensko ljudstvo dostojno poklonilo borcem proti fašizmu za svobodo italijanskega delovnega ljudstva in za svobodo Italije, kajti kako bi se naše ljudstvo lahko bolje oddolžilo spominu najboljših padlih sinov italijanskih mater in o-četov, ki so se žrtvovali za svetlejšo bodočnost Italije, če ne s poudarjanjem njihove oporoke, da je treba delovnemu ljudstvu dati popolno svobodo. V tem svojem napadu tcrej, so šli klerofašisti tako daleč, da celo zahtevajo, da kongresa DFS v C^orici ne sme biti in ne bo.
Tako pisanje je tipično fašistično pisanje in se kolonam lista «Giornale di Trieste« kar najbolj prileže. Toda, kdo je «Giornaie di Trieste«, da tako kategorično zahteva prepoved kongresa DFS, Kongresa legalne organizacije, ki ima pravico do sklicanja svojega kongresa po določilih svojega statuta kadar koli hoče in kjer koli hoče? Kolikor nam je znano, je «Gio:-nale di Trieste« glasilo gori-ških demokristjanov, torej tudi glasilo demokristjanske prefekture. Ali je potem njegovo pisanje uradno stališče italijanskega vladnega predstavništva?
Zločinsko pisanje klerofa-šišfičnega lista je povzrcfcilo med našim prebivalstvom val ogorčenja in protestov ter zahteva, da oblasti obsodijo provokacije italijanskega šovinizma in njegove napade na slovensko ljudstvo.
Kljub vsemu žolču, ki ga predstavniki šovinistične ,ta-lijanske buržoazije, ki prav t^ko sovraži naše slovensko ljudstvo kot italijansko delovno ljudstvo, do katerega, poudarjamo, imamo vse spoštovanje, ker je bodočnost njegova. bo II. kongres DFS v Gorici v središču Slovencev v Italiji.
Želimo kongresu, da bi bil čimbolj plodovit in da bi še enkrat potrdil naše ne omajno prepričanje, da so na našem ozemlju vsi nacionalizmi in šovinizmi škodljivi pravilnemu in mirnemu razvoju
strank, ki nimajo nič skupnega s socialno pravičnostjo.
Prva «žrlev»
avtomobilske dirke
70-letni Giuseppe Rositto iz Ul. S, Antonio štev. 10 je včeraj popoldne okrog 15.30 gledal v Ul. Garibaldi na vogalu Ul. Morelli avtomobilske dirke. Naenkrat je možu postalo slabo in je padel na tla. Pri padcu je zadel z glavo ob tlak in si jo ranil. Rešilni avto ga je odpeljal na sedež Zelenega križa, kjer so mu rano obvezali, Mož je za tem odšel domov.
Nesreča na delu
v podgorski predilnici
V petek popoldne se je v podgorski predilnici ponesrečila 35-letna delavka Rosa Kocjančič iz Podgore, Ul. Brigata Treviso štev. 47. Med delom je delavko zadelo vreteno v desno oko. Nesrečnico so takoj odpeljali v mestno bolnico Rdeča hiša, kjer so jo zaradi poškodbe na očesu sprejeli v okulistični oddelek. Ozdravela bo v 10 dneh.
Včeraj zjutraj okrog 10.30 ure je neki avtomobil povozil 93-letnega Ivana Makaroviča iz Raštela štev. 30, ki je šel peš po Korzu Italija. Nesrečnežu je prišel takoj na pomoč rešilni avto Zelenega križa ter ga odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Pri nesreči si je Makarovič ranil levo nogo.
KINO
CORSO. 14.30: «Naši časi«, V.
De Sica.
VERDI. 14.30: «Divji ples«, B.
Stanwyck in G. Cooper. CENTRALE. 15: «Vzhodno od Sumatre«, barvni film, J. Handler.
V1TTORIA. 14.30:	«Postržek
leta ’53», barvni film, M. Fiore in H. Vidal. MODERNO. 15: «Dinastija zavisti«, barvni film«, B. Hale in R. Greene.
Mai tedenski
pregled
(Nadaljevanje s 3. strani)
PRIMORSKI DKEVKIK
RADIO
Opozarjamo * vas na sledeče
oddaje: Trst II.: 18.00: Kon- —	_
cert zbora iz Mačkovelj. 19.10: Koncert pianistke » mijane Bratuževe. — Trst I.: 17.30: Simfonični končen, dirigira F. Previtali. — Slovenija: 10.00: Slavko Osterc Religioso; Ludwig van Beethoven: Deveta simfonij •
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Venuti, Ul. Ra-batta 18 - tel. 21-24; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Kuerner, Korzo Italia št. 4 -tel. 25-76.
Mizarji I Desk« tmre podjetniki kov e, mace-
kmetovalci!snweintrdih
lesov tn tra-
me vvrli naiugcdneje
IfiSI
vials Solino 24 Lel. 90441
tik
NAPOCA SE V LEKARNAH
itTREPHO«
UL. DELL’ EREMO ST. 123 TEL. ST. 47-730
rSajnovejši scooter
MACOHI125U
je zmagal pri natečaju Graglia v eleganci, je edini scooter z visokimi kolesi in ga nudimo po nizki ceni 137.500 L. Velik uspeh prodaje
normalnega tipa ze I.1C9.500.-lipaSoorl ,. 189.500.*
Nov poltovornik Macchi s prestavami na krmilu po znižani ceni
POVERJENIK
Game marteiiani
TRST. UL Timeus 4 • Tel. 90280
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST. Ul. Milano 18
TELEF. 35-160
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike,- žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti.
TRST, UL. C. BATTISTI 231. I el.44-208 Tclegr. IMPEXPORT-TRIESIE
UVAŽA:
Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAŽA:
te k stil, kolonialno blago in raz-novrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
Med ostalimi svetovnimi do godki moramo predvsem omeniti potovanje jugoslovanskega predsednika maršala Tita v Turčijo in utrditev sodelovanja balkanskih držav, ki mu je to potovanje postavilo še močnejše in trajnejše temelje. Utrditev sodelovanja pomeni obenem tudi utrditev neodvisnosti in zunanjepolitične veljave treh držav — tn pa poraz onih, ki jim tak razvoj ni pogodu, bodisi zaradi želje po pravici do besede v balkanskih zadevah, bodisi zaradi posebnih računov s posameznimi članicami balkanskega sporazuma, ki se počasi spreminja v trdno vojaško zvezo, veljavno ne le za sedanji položaj in za grožnje z vzhoda, temveč mišljeno kot obrambni jez proti vsakršnim našega	mesta, in	da	bi	po- i poskusom tuje posredne ali
trdil	tudi	tisto naše	globoko I neposredne napadalnosti, tu-
pTepričanje, da je za odpravo tega šovinizma in za zboljšanje gmotnega stanja prebivalstva potrebna široka e-notna akcija vseh malih ljudi, ki danes razočarani stojijo ob strani socialne borbe, ali pa ki naivno sledijo propagandnim geslom organizacij in
jega okmjevanja neodvisnosti in suverenosti treh držav.
Da so spričo tega razvoja v Italiji nezadovoljni, je več kot razumljivo — kot je pač nezadovoljen vlomilec, ko uidi,, da si je bodoča žrtev o-skrbela močne zapahe.
r. c.
|TA
d
Sestavljena iz najboljšega materiala
Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih
Izbrana eleganca modelov
Cene ugodne
Popolno jamstvo za 5 let
Zahtevajte jo pri svojem urarju!
miw na
predvaja DANES z začetkom ob IS. in JUTRI ob 18.
barvni velefilm družbe Metro Goldwyn Mayer
«Cirltuška sirena»
v glavni vlogi ESTER WILLIAMS: v torek 27. in sredo 28. aprila bomo predvajali film:
«Francis proti kamori»
Igrata DONALD CFCONNOR IN YVETTE DUGAY;
v četrtek 29. aprila z začetkom ob 18. uri predvajamo film družbe Warner Bros
«Diamantni križ»
z igralcema ERROLOM FLINNOM in RUTH ROMAN;
v petek 30. aprila in soboto 1. maja ne zamudite si ogledati filma z igralcem svetovnega slovesa WALLA-CEOM BERRYJEM.
«Braniiec lUanile»
(barvni film).
AVTOPREVOZN1ŠKO PODJETJE
TRST - ULICA S. LAGH1 ST. 3 - TEL. 67-94 in 86-51
je uvedla z odhodom iz TRSTA ob nedeljah in praznikih avtobusno zvezo z
BAZOVICO	GROPADO in
PADRICAMI	TREBČAMI.
Avtobusi bodo vozili z avtobusne postaje na LAR-GO BARRIERA VECCHIA in na TRGU LIBERTA’ s sledečim voznim redom:
Odhodi iz Trsta: ‘7.30. '8.00. 8.30. »9.00, '9.30, 10.00, •10.30. 11.00,	11.30,	»12.00,	12.30, 13.10, *14.00. 14.30,	15.00,
»15.30, 16.00,	»16.30,	17.00,	»17.30, »18.00, 18.30, 19.00,	19.45,
20.30, 22.30. »24.00.
Odhodi iz Trebč: 6.30, »8.00, »8 30, 9.15, »9.30, ‘10.00, 10.43. »11.00,	11.45,	»12.30,	13.45, »14.30. 15.15, 15.45,	‘16.00,
16.45, »17.00,	17.45.	»18.00.	»38.30. 19.00, 19.30, »20.00.	20.30,
»21.00,' »21.30, 21.50, »23.15.
Odhodi iz Bazovice: 6.50, »8.07, »8.37, 9.35, ‘9.37, »10.07, 11.05, »11.07, 12.05, *i2.37, 14.00, ‘14.37, 15.35, 16.00, »16.07, 17.05, »17.07. 18.05, »18.07, »18.37, 19.00, 19.50.‘20.07, 20.50, »21.07,	‘21.37,	22.10,	»23.22.
Opomba: Vožnje zaznamovane z * bodo samo ob lepem vremenu.
Podjetje vas popelje hitro m udobno v našo kra-ško okolico, ki vam nudi prijeten oddih, okoliške gostilne pa pristno domačo kapljico, kraški teran in pršut ter vse priboljške domače kuhinje.
Ob nedeljah in praznikih vas bodo dobro postregli v BAZOVICI pri: Presln «Na pošti« - »Ivanu Mahniču« «Pri ltpi« - «Lebanu» - »Andreju Grgiču« - »Francu Križmančiču« - »Ivanki Križmančičs - «Pri društvu« -v Baru »Bazovica*. — TREBČAH pri: .Avgustu Možini« - »Gostilni Miče«. — PADRICAH pri: »Grgiču«. — GROPADI pri: »Štefaniji Milkovič«.
zastopnik /jv glavna zaloga
MDR. Kfllii/OnCii TRGOVCEV l KSTVIIHAMI
TRST - Ul. ValcUrlvo 3, tel. 350-34
AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC
PREVOZ
P0TAIIR0V
na STO, v Jugoslavijo« Avstrijo in druge države
GARAŽA:
UL Timeus 4. tel. 90-296 STANOVANJE :
Ul. F. Severo 6, tel. 33-113
tffoite in cikipte
Plimoliki dnevniki
4»
a
defl?
Veliko izbiro konfekcij po resnično ——..	nizkih cenah vam nuai
HnUtjii
Športne srajce z dolgimi rokavi iz pravega bombaža od 1.350 lit d®*!
Moderne letne hlače ... za 1.950 H*
Moške kompletne obleke .za3.950w
Interloc s polovičnimi rokavi	,
v vseh barvah . .	.	-za	5901»
Za veslače imamo veliko izbiro hlač in nogavic
Ameriške originalne modre hlače (gin) z belim šivom.
Bogata izbira športnih jopičev
Jiflllfjl^lg Trsi, Ul. Timeus šl. 3 (nova H&)
LJUDSKI MOTOR
ZNANE F. B. M. TVRDKE
MORIMI in
NIINARELLl
bologn*
za vse vrste pol/, posebno hribovite, lepo izoblikovan, primeren za vse osebe
Vam jamči lepo in trdno izdelavo iz prvovrstnega materisl*
125 cc
cena L 164.000.-
GABBIANO"- edini zastopnik za gori^
JOŽEF LUTMA«
pooblaščen ludi za nadomestne dele .»M O T D ™
GORICA, UL. MARGON« 9
//
fteUelujete štedilnike, b&dijtke M*' bate, Hladilnike, likalnike ali čUtilce ftabke^' ■ oluščite fkad{et{e ba
RADIO - ELEKTRIKO - TELEVIZIJ0
in. §OSI€-SOS§l
OPČINE, Trg Monle Re šl. k - Tel. 21-155 in 21-15*1 (poleg8
InMi&bdiiiaidiMt ŠTEDILNIKOV na svetilni in tekoči plin»u8 ^ ali premog za majhna gospodinjstva ali za &oS
k-		m <jz	
II1		wmm	
i			
		Vrne	
i ra!		—	
			
V			
Art. 315 na tek. plin Art. 313 na svetilni plin Plinski štedilnik s pečko in prostorom za ogrevanje jedil, obešalnik za zajemalke.
CENA 29.000 LIR
Edino zastopstvo znamke # Z O P P ® za gornjo okolic°-
,10*’
Se tako izbirčen ljubitelj glasbe bo dobil pri nas RADIJSKI APARAT- — imamo radijske aparate vseh največjib svetovnih znan.k: «Telefunken«, 111 »Siemens«, »Phonola«, «MarelIi», »Undan. — Popravila radijskih aparatov UV^U it točno in natančno. — Zaupajte našim 31-letnim izkušnjam, strokovnemu 05 našemu laboratoriju, ki je opremljen z najmodernejšimi in preciznimi arn instrumenti za radio in televizijo.
Prt nas dobite vse vrste električnih potrebščin. — Izvršujemo vse večje in manjše električne napeljave. —< Pri večjih delih nudimo večji popust.
Imamo zastopstvo najmodernejših švedskih aparatov znamke ELECTROLUX za gospodinjstvo.
Prodajamo hladilnike po 45. 90 140 in 200 litrov s 5-letnim jamstvom.
ZASTOPSTVO
za gonijo ok°
Prodajamo tudi na obroke po 2.000 br 03
ousutm I. JUGOSLOVANSKO RAZSTAVO VIN V LJUBLJANI
PokuSnJa in ocenjevanje najboljših jugoslovanskih vin « izleti v vinorodna področja . Popui
o,l 20. do 2e umit* Popust na želc^*1
.uitzi »u mhNKO — UKE1JNISTVO' ULIL A MONTECCH) St. ti III. nad. — Telefon ttevllka 93-808 in J4-6J8	—	Po&Ltu
Odgovorni ui edink SIANIbLAV K	FRANČIŠKA	St.	20	-	Telefonska	številka	37-338	-	OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18	- Tel.
predal	UPRA	vtSine	v	ttrint	1	sftoloca	treovski	60	finančno	upravni	100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ aa vsak rrur. Širine 1
. tv
-■	—----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- esc4"	s*
NAROČNINA: Cona A: meseCua 350, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, <"	„jt>»	jr>'
poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lnozem. tiska. Dr*- .. rP1 ^ nlje Ljubljana Stritarjeva 3-I„ tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . j 892 — Izdaja Založništvo tržaškega Us*®