Ljubljanska univerza Borisu Pahorju podelila častni doktorat /a Deželna odbornica Seganti na obisku v zgoniški občini % Primorski SREDA, 3. DECEMBRA 2008 Št. 287 (19.377) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Resna komisija, resna • v manjšina SandorTence Kot novinar sem v prejšnjih letih večkrat bil v slovenskem parlamentu in spremljal seje, obiske in dogajanja, pri katerih se je tako ali drugače pojavljala slovenska manjšina. Kolikokrat sem se vrnil v Trst razočaran in jezen na slovenske poslance in politike, ki so površno in pavšalno obravnavali naša vprašanja, kar je bilo sad slabega poznavanja in večkrat tudi brezbrižnosti. Na srečo se stvari spreminjajo, kot dokazuje včerajšnja izredna seja parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsi poslanci, ki so sodelovali v razpravi, so prišli na sejo pripravljeni in vsi so dokazali, da dobro vedo, za kaj dejansko gre. Zelo dober vtis je odnesel minister Boštjan Žekš in dobro so se odrezali tudi predstavniki manjšine, ki so poslancem učinkovito prikazali situacijo takšno, kakršna je. Dokazali so, da lahko manjšinska politika, če hoče in ko hoče, nastopi z argumenti in z resnim pristopom do problemov. Ne vemo, če bo Slovenija v prihodnjih dneh vendarle prepričala Italijo, da spremeni svojo proračunsko usmeritev do manjšine, ki je dejansko tudi politična usmeritev. Že sedaj pa lahko rečemo, da se nam zdijo dosedanji in tudi načrtovani napori slovenske vlade in parlamenta dobri za manjšino in dobri tudi za Slovenijo. In to ne glede na končni rezultat, ki bo odvisen od več dejavnikov. Kot tudi ni postranskega pomena dejstvo, da je komisija vse včerajšnje sklepe in priporočila sprejela soglasno, torej s podporo večine in opozicije. ljubljana - Izredna seja Komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu Slovenski parlament na strani manjšine Soglasna priporočila vladi Boruta Pahorja TRŽIŠKO MESTNO OKROŽJE - Soglasen sklep županov Redarji iz devetih občin bodo dajali dvojezične globe TRŽIČ - S prihodnjim letom Turjak, San Pier d'Isonzo in Zagraj. sedanju medobčinske zveze ASTER, bodo izdajali dvojezične globe redarji Predlog za uvedbo dvojezičnih za- njegovi kolegi s Tržiškega pa so ga so- iz občin Tržič, Doberdob, Ronke, Fo- pisnikov glob je podal doberdobski glasno podprli. ljan-Redipulja, Štarancan, Škocjan, župan Paolo Vizintin na zadnjem za- Na 14. strani LJUBLJANA - Slovenija se mora bolj energično zavzeti za slovensko manjšino v Italiji. Priporočilo prihaja od parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je včerajšnjo izredno sejo namenila krizni situaciji manjšine v luči načrtovanih krčenj italijanskih prispevkov in vsesplošnih zamud pri izvajanju zaščitnega zakona. Komisija, ki jo vodi Miro Petek, je soglasno pozvala predsednika državnega zbora Pavleta Gantarja, da opozori predsednika italijanskega senata Renata Schi-fanija na posledice napovedanih finančnih udarcev za slovensko manjšino. Premier Borut Pahor naj bi to storil v odnosu do italijanskega kolege Silvia Berlusconija. Na 3. strani V vodstvu agencije za okoliš kave trije slovenski podjetniki Na 4. strani Skupščina zaposlenih slovenskih ustanov o krčenju sredstev Na 7. strani Anki Sugan priznanje Folklora v srcu Na 12. strani Zaradi gostega dima evakuirali osnovno šolo v Romjanu Na 14. strani BRUSELJ - Zasedanje zunanjih ministrov Nato obnavlja sodelovanje z Rusijo BRUSELJ - Zunanji ministri zveze Nato so se včeraj na zasedanju v Bruslju strinjali, da bodo postopoma obnovili sestanke na visoki ravni z Rusijo v okviru Sveta Nato-Rusija, za zamrznitev katerih so se odločili po izbruhu konflikta v Gruziji. Generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer je ob tem napovedal srečanje sveta na ravni veleposlanikov. Zunanji ministri so tudi sklenili, naj Nato v bližnji prihodnosti poglobi sodelovanje z Gruzijo in Ukrajino, tema državama pa niso podelili akcijskega načrta za članstvo (MAP). Na 18. strani ITALIJA Višjo obavčitev plačljive tv zahteva Bruselj BRUSELJ, TIRANA - Zvišanje davka na dodano vrednost na 20% za plačljivo televizijo je dolžno dejanje. Že pred časom ga je zahtevala Evropska komisija, in sicer zato, da bi za vse televizijske storitve v Italiji veljala ista stopnja obdavčitve. Tako je včeraj povedal gospodarski minister Giulio Tremonti v Bruslju, kjer se je udeležil zasedanja finančnih ministrov. To stališče je potem med obiskom v Tirani potrdil premier Silvio Berlusconi, ki je napadel levico in časopise, češ da so ga po nedolžnem napadali. Na 13. strani LJUBLJANA - Dosežek NSŠ Sv. Cirila in Metoda Nacionalno jezikovno priznanje za katinarske srednješolce 2 Sreda, 3. decembra 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Kriza grize Ace Mermolja_ Gospodarska kriza je v industrializiranem svetu danost, ki je ne more nihče več spregledati. Razsežnosti krize so zgodovinske in to v smislu obsega in globine pojava. Doživljamo prvo globalno in postblo-kovsko krizo, njene korenine pa so se zažrle v korenine tako finančnega kot "realnega", predmetnega gospodarstva. Kriza je dokončno pokopala vsako tezo o koncu zgodovine, saj bo prinesla zgodovinske spremembe. Nekateri "zgodovinski" aspek-ti so razvidni. Po letu 1929 se je ponovno pokazalo, da je ideologija kapitalizma, ki se udejanja na svobodnem tržišču, ki ne pozna drugih in-terferenc razen tržnih, prazna, mrtva in pokopana. Države zalagajo banke z ogromnimi količinami denarja in se pripravljajo na drage posege v industriji, npr. v avtomobilski. Ker rešujejo gospodarski sistem države, je jasno, da gre tu za politične posege. Možnost za takšno poseganje je namreč v delu državljanov, v njihovih žrtvah in izgubah. Zato, da ne bi izgubili vsega, se vsi nečemu odpovedujemo in to verjetno za več kot eno generacijo. Videli bomo, če bodo politiki bogastvo države pravilno investirali in če se bodo žrtve državljanov njim (državljanom) tudi povrnile. Sedanji krizni sistem pa ima v svoji genezi več razlogov. Med njimi je nedvomno najbolj poznan ta, da so svetovne finančne, gospodarske in politične elite sprožile sistem, ki je ozkim skupinam ljudi prinašal ogromna bogastva brez realne podlage. Virtualnost podlage pa je v tem, da so templjarji kapitala vnovčili realen denar in zapustili prav tako stvarne in težke dolgove. To pa so uspeli doseči, ker so prodajali dim, skratka, fantazijske podobe neskončnega blagostanja. Teorije o koncu zgodovine, o tržišču brez vezi in podobne trditve so se rodile prav v fikciji, ki je prekrivala realen pretok bogastev. Ta sistem se je razkril in zlomil. Po malem bo od vseh nas odvisno, če bomo dopustili, da se po zaključeni krizi ples senc nadaljuje. Drugi zgodovinski aspekt krize je v njeni globalnosti. V novem svetovnem sistemu ne more več vladati samo ena, washingtonska, opcija. Na svetu je več protagonistov, ki so med sabo soodvisni in morajo skupaj zastaviti osnovna pravila igra. Finančna okužba, ki je iz ZDA prinesla bolezen na stara in nova tržišča, deluje kot orkan v onesnaženem svetu. Znanstveno je ugotovljeno, da se je globalna temperatura morja dvignila, iz te nove toplote pa so črpali nepoznano moč orkani, ki so se razdivjali v samih ZDA in v deželah, ki poznajo ta pojav. Ekonomska škoda je bila ogromna. Prav tako je finančna kriza črpala svojo moč iz ogromne mase sredstev, ki se kopičijo v svetu, kjer se ob klasičnih razvijajo nove in močne ekonomije, kot so kitajska, indijska, brazilska in druge. Danes morajo gasiti požare države, ki so bile do včeraj izven finančnih in gospodarskih sistemov; kvečjemu so bile plen kolonialistične in imperialistične politike. Omenil sem orkane. Bolezen, ki jo človek povzroča naravi in zemlji, se je danes končno pojavila kot močan vzrok depresije. Močne države, od ZDA do Kitajske, so do včeraj trmasto vztrajale pri minimali-ziranju ekoloških vprašanj (glej Kyotski protokol in težave z njim)). Danes tega ne morejo več početi. Orkani so povzročili ogromno škodo in v ZDA so pomagali h krizi, ker so krepko ošibili zavarovalniški sistem. Surovine postajajo dragocene. Odvisnost držav od nafte in plina postaja nevzdržna. Industrijski ko-losi, začenši z avtomobilskimi, ki proizvajajo stroje in vozila, ki ne upoštevajo danosti, so zašli v nepovratno krizo. Sok zemlje je omejen, kot je v človeku omejena količina krvi. Ni čudno, če je temnopolti predsednik ZDA Obama med razvojnimi prioritetami postavil prav ustvarjanje alternativne energije. Po tej poti je pričela hoditi Kitajska, ki je tvegala, da bo prekinila olimpija-do zaradi onesnaženega zraka. Prišli smo do roba, preko katerega ne bo možno dolgoročno vztrajati. Spremembe, ki se nam najavljajo, so torej epohalne. Prav tako postajata nevzdržna pojava demografska rast nerazvitega sveta in otoki endemične revščine. Tu se kotijo gospodarsko (da ne govorimo o humanih aspektih) nevzdržne vojne, integralizmi, napetosti, preseljevanja narodov, bolezni, skratka, pojavi, ki jih zaradi obsega ne more nihče več preprosto umakniti iz zavesti in s televizijskih ekranov. Noben del sveta, niti najrevnejši, ne more biti več nevtralen. Sedanja gospodarska kriza zastavlja tako državam, politiki, gospodarstvenikom in ne nazadnje kulturi dokaj ostra vprašanja. Jasnih receptov za izhod iz krize verjetno nima niče. Ob poznani Keynesovi teoriji o posegu države in redistri-buciji dobrin, pa gre verjetno iskati nove izhode v drugačnem odnosu do narave in zemlje, v iskanju alternativnih energij, v novi vlogi politike, ki je poklicana, da prepreči nevzdržne razlike in nesorazmerja v dobičkih in imetjih ter revščino. Danes je del Italije v stiskah, manjši del, kakih pet milijonov ljudi, pa v bistvu ne občuti krize in živi v vase zaprtem svetu. Ne nazadnje je potrebno natančneje definirati vlogo nove tehnologije. Slednja omogoča ogromno proizvodnjo blaga, ki pa ga družba ne bo sposobna uporabiti. Tudi konzumni sistem ima svoje meje, ki jih je sedanja kriza razgalila. V bistvu doživljamo paradoks, da z novimi sredstvi uporabljamo star odnos do dela. Količina človekovega dela in tehnološke zmogljivosti ustvarjajo neprebavljivo maso reči. Primer je opazen že pri bankah. Vse so opremljene z elektronsko tehnologijo, kliente pa zasipajo z gorami papirja in s tolikšnimi količinami informacij, da postane razbiranje najbolj preprostega tekočega računa muka. Koliko časa je potrebnega za goro nepotrebnih informacij? Klienti si želijo jasnosti in sintetičnosti. Skratka, postavlja se nam vprašanje našega osnovnega odnosa do dela. Podjetja govorijo o produktivnosti, v isti sapi pa v krizi zmanjšujejo število delovnih dni. Države uvajajo daljša delovna obdobja, mladi pa se za trajnejši čas zaposlujejo vedno starejši. Gre torej za kopico paradoksov, za katere je treba najti rešitev, ki ni le trenutna odločitev, da neka vlada reši banko pred stečajem. Bo plačeval dolg nekdo, ki nima več možnosti stalne zaposlitve? Ne pomeni tudi to riziko za sam dolg, ki naj ga državljan plača? Rešitve potrebujejo advent, Cankarjevo "očiščenje in pomlajenje". Če bo do tega prišlo, bo pomenila kriza zasuk k pozitivnim ukrepom in politikam. Ob zapisanem se neizbežno zastavlja vprašanje, kako je v Italiji. Berlusconijeva vlada se sicer zelo hvali s sprejetimi ukrepi. V resnici gre za manjše posege brez strukturne razsežnosti. Predvsem pa ni v politiki desnice zaslediti neke nove vizije, ki jo narekuje kriza. Kako je sedanja vlada skregana z razmišljanjem in iskanjem, govorijo rezi na račun šolstva, univerz in znanosti. Brez znanja pa ne bo nobene resnične spremembe. Sodobna kriza je namreč finančna, a tudi politična in kulturna. Tega nekateri ne razumejo. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Morala na centimetre Na sliki iz dvajsetih let prejšnjega stoletja je ove-kovečen ameriški policaj, ki meri skladnost ženskih kopalk s takratnimi predpisi o dostojnosti, izraženi v ameriških palcih. To je le eden izmed neštetih primerov nesrečnih zakonskih posegov v našo moralno sfero. Običajno si take posege zmislijo ljudje, ki jim je pri srcu le videz, ne pa bistvo. Koliko se je od časa, ko so posneli zgornjo sliko, spremenil »splošni občutek dostojnosti« (neroden slovenski prevod italijanskega juridičnega in dokaj elastičnega pojma »comune senso del pudore«), pa lahko vsakdo ugotovi, ko se sprehodi po kaki naši plaži. Vsem ni pogodu današnje razkazovanje tolikšne površine človekovega telesa. Pravzaprav, nekaterim ne gre marsikaj, kar je danes povsem normalno: od enakosti med spoloma do možnosti zakonske razveze, do kontracepcije itd.; da ne govorimo o zakonsko urejenih istospolnih zvezah, ki jih v Italiji tako kmalu ne bo. Vsakdo naj se kar drži svojih pravil in prepričanj in naj živi po njih. Vendar naj bo to njegova zadeva in naj ne skuša celo z zakonsko prisilo veleti vsem drugim, kako morajo živeti in misliti. Pazimo se pred takimi ljudmi, ki jim pravimo: fundamentalisti! CELOVEC - Odločno stališče ZNP Narodnega sveta koroških Slovencev Šola naj toži deželo Kričeče nesorazmerje med učenci slovenske in nemške glasbene šole - Poziv Sloveniji, naj notificira pravno nasledstvo v ADP CELOVEC - Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) Narodnega sveta koroških Slovencev je v ponedeljek v Celovcu s soglasnim sklepom pozval vodstvo Slovenske glasbene šole, naj si končno, če ne drugače, po pravni poti izbori enakopravnost pri financiranju in od dežele zahteva izplačilo sorazmernega dela namenskih sredstev po zakonu o financiranju glasbenega šolstva na Koroškem. ZNP NSKS pri tem poudarja, da dežela prispeva za otroka v nemški glasbeni šole petkrat toliko kot za otroka v slovenski ustanovi. V številkah to pomeni, da bi morala dežela prispevati za Slovensko glasbeno šolo okoli 800.000 evrov letno, ne pa skomnih 165.000 evrov, ki jih sedaj namenja tej zasebni slovenski ustanovi z nad 500 učenci in učenkami. »Če se pri Slovenski glasbeni šoli ne bodo odločno zav- Pesniški večer s Tonetom Pavčkom KOPER - V knjigarni Libris v Kopru bo danes ob 19.uri srečanje s pesnikom Tonetom Pavčkom. Ob njegovi 80-letni-ci se bodo uglednemu gostu poklonili s kratkim recitalom, pogovarjali o pesniškem ustvarjanju ter predstavili njegovo novo zbirko esejev Čas duše, čas telesa: četrti del, ki je pred kratkim izšla pri založbi Slovenska matica. V njih se avtor dotika številnih tem, vsakič na svojevrsten, oseben način, kar njegova premišljevanja približa lirični prozi. Koprska založba Libris je današnji večer pripravila v sodelovanju z domačim slavističnim društvom. (O.K.) zeli za izplačilo sorazmernega dela namenskih sredstev po zakonu o financiranju glasbenega šolstva na Koroškem, NSKS tudi ne bo več zagovarjal podpore iz manjšinskih skladov,« je za PD poudaril odločno stališče predsednik ZNP NSKS Jože Wakounig. ZNP, najvišje telo odločanja znotraj NSKS, je na seji tudi ocenil stanje po držav-nozborskih volitvah tako v Avstriji kakor tudi v Sloveniji. Kot pozitivno so izpostavili ureditev ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu, obenem pa na Republiko Slovenijo naslovili tudi tri zahteve: 1. Slovenija naj končno notificira pravno nasledstvo v Avstrijski državni pogodbi (ADP); 2. Slovenija naj podpira prizadevanja za skupno zastopstvo koroških Slovencev in 3. Slovenija naj uredi medijsko vprašanje, se pravi vprašanje tednika No- vice tako z vidika financ kot tudi novinarskega kadra. Ob primerih spora na ljudski šoli na Djekšah, neonacističnih mazaških akcijah v začetku novembra v Šentjakobu in v Celovcu ter napadih na kabaretista Grisse-manna in Stermanna v zvezi z »zaukazanim kolektivnim žalovanjem« Koroške po Haiderju, so člani ZNP NSKS izrazili zaskrbljenost, da se je ozračje na Koroškem še poslabšalo. Kot je predsednik ZNP NSKS Jože Wakounig še poudaril za PD, so bili člani najvišjega organa krovne organizacije tudi zelo kritični do dela sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja. »Ta samo izvaja avstrijsko vladno politiko, ne zavzema pa se za bistvene življenjske interese in zahteve koroških Slovencev,« je pristavil Wakounig. Ivan Lukan nom ffiin.1 -rthUlA OMM I ; I .....I i UVhlHI^ Glavna direkcija za kmetijske, naravne, gozdne vire in gorske predele Služba za splošne, upravne zadeve in evropsko politiko Program razvoja podeželja 2007-2013 Sprememba rokov za predstavitev "prošenj za pomoč" v papirnati obliki za individualni pristop za ukrepe 121,122,123,216,221,223,226,227,311 aktivnost 1,311 aktivnost 2,311 aktivnost 3,312 Obveščamo, da z odlokom št. 3084 z dne 25. novembra 2008, je bil odložen na 4. decembra 2008 rok za predstavitev »prošenj za pomoč" v papirnati obliki na pristojne urade, navedene v posameznih razpisih, za individualni pristop za ukrepe 121.122.123.216.221.223.226.227.311 aktivnost 1. 311 aktivnost 2. 311 aktivnost 3. 312. na katera se nanašajo odloki Službe za splošne, upravne zadeve in evropsko politiko Glavne direkcije za kmetijske, naravne, gozdne vire in gorske predele št. 917,918,919,920,921,922,923,924,925,926,927,928 z dne 19. maja 2008 in št. 975 z dne 23. maja 2008, ter nadaljne spremembe in dopolnila. Potrjeno je, da posamezne »prošnje za pomoč«, ki se nanašajo na ukrepe 121,122,123,216,221, 223,226,227,311 aktivnost 1,311 aktivnost 2,311 aktivnost 3,312, kot prošnje za individualni pristop, izpolnjene v informatski obliki z uporabo portala sistema SIAN (Sistema Informativo Agricolo Nazlonale). ie potrebno predstaviti do 28. novembra 2008. Odlok je objavljen v deželnem Uradnem listu (B.U.R.) št. 49 z dne 3. decembra 2008 In je na voljo na spletni strani http://www.regione.fvg.it pod sekcijo "economia e impresa", področje "agricoltura" ter na spletni strani ministrstva http://www.politlcheagrlcole.it pod sekcijo "sviluppo rurale" področje "programmi 2007-2013°. „ .. . Organ upravljanja dr. Marina Bortotto / ALPE-JADRAN Sreda, 3. decembra 2008 3 LJUBLJANA - Izredna seja parlamentarne komisije za zamejce posvečena težavam naše manjšine Slovenija naj se še odločneje zavzame za rešitev finančnih težav Slovencev v Italiji Priporočila vladi in parlamentu, ki jih je predlagala vladna koalicija, sprejeta oglasno - Pahorjevo vlado zastopal minister Zekš LJUBLJANA - Slovenija se mora bolj energično zavzeti za slovensko manjšino v Italiji. Priporočilo prihaja od parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je včerajšnjo izredno sejo namenila krizni situaciji manjšine v luči načrtovanih krčenj italijanskih prispevkov in vsesplošnih zamud pri izvajanju zaščitnega zakona. Vsi sklepi komisije so bili sprejeti soglasno, kar je dobro za manjšino in dobro za Slovenijo. Komisija, ki ji predseduje Miro Petek, je pozvala predsednika državnega zbora Pavleta Gantarja, da opozori predsednika italijanskega senata Renata Schifanija na posledice napovedanih finančnih udarcev za slovensko manjšino. Premier Borut Pahor naj bi to naredil v odnosu do italijanskega kolege Silvia Berlusconija, zunanje ministrstvo in ministrstvo za zamejce pa morata zaskrbljenost Slovenije čim prej izraziti tudi italijanskemu veleposlaniku v Ljubljani. Parlamentarna komisija ocenjuje, da se je zunanje ministrstvo na te probleme doslej odzvalo primerno, a premalo učinkovito. Skratka cela vrsta priporočil, med katere sodi tudi splošno prepričanje, da mora Slovenija v dvostranskih odnosih z Italijo vedno in povsod postaviti v ospredje manjšinska vprašanja. Sklepe komisije, ki so bili - kot rečeno - sprejeti soglasno, je formalno predlagal predsednik Petek, njihova politična izhodišča pa so pripravili poslanci večinske levosredinske koalicije strank SD, Zares, Desus in LDS. V razpravi so se oglasili zastopniki vseh strank v parlamentu ter Las-zlo Gönz, poslanec madžarske manjšine, ki je izpostavil dejstvo, da Slovenija v letu 2009 ne bo zmanjšala državnih podpor madžarski in italijanski narodni manjšini. Poleg zastopnikov manjšine so na seji sodelovali tudi predstavniki zunanjega ministrstva, Svetovnega slovenskega kongresa in državnega sveta, ki bo tudi posegel pri italijanskem parlamentu. Svetovalka predsednika republike Magdalena Tovornik je dejala, da Danilo Türk pozorno spremlja dogajanja v zvezi z našo manjšino in da bo posegel pri Giorgiu Napolitanu, ko bo to modro in potrebno narediti. Na seji je bila tudi Andreja Duhovnik, svetovalka za slovenske šole v Italiji. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je prepričan, da se razmere s slovensko manjšino na daljši rok izboljšujejo, občasno pa smo priča pritiskom, na katere se mora Slovenija odločno odzvati. Nekateri koraki so bili že storjeni, druge pa je treba narediti v naslednjih dneh in tednih, saj je problem prispevkov tudi vprašanje časa. Eno so varčevalni ukrepi v času splošne finančne in ekonomske krize, drugo pa so udarci na račun šibkejših, v sklop katerih sodijo tudi narodne manjšine. Žekš je pri tem omenil tudi nespodbudno situacijo italijanske manjšine v Istri, ki ji Slovenija ne bo krčila podpor. Če že govorimo o recipročnosti med manjšinami, naj bo potem ta pozitivna, je dejal minister. Na seji v slovenskem parlamentu je tekla beseda tudi o konkretnih številkah. Italija hoče manjšino v prihodnjem letu prikrajšati za več kot milijon evrov, ki je za državo majhna vsota, za manjšino pa zelo velika. Milijon evrov za Italijo pomeni v povprečju 20 tisoč evrov za Slovenijo, kar priča, da načrtovani varčevalni ukrepi za Rim pomenijo skoraj simbolični znesek, pri katerem Berlusconi-jeva vlada vsekakor vztraja. Po besedah ministra Žekša bi morala Slovenija finančno pomagati manjšini, ko se bodo v pristojnih italijanskih telesih izčrpale vse možnosti za rešitev tega vprašanja. Poslanec France Cukjati je predlagal slovenski vladi, naj posodi Italiji milijon evrov za potrebe slovenske manjšine in naj po enem letu razmisli o možnosti reprogramiranja tega dolga. Cukja-ti je svoj predlog ocenil kot provokacijo, »s katero bi se lahko Italija zavedla nesmiselnosti takšnega početja«. Samo Pahor (Edinost) je dejal, da bi moral Rim končno dvigniti denar, ki ga je Slovenija plačala za odškodnine istrskim beguncem ter ga delno nameniti manjšini. Sandor Tence Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je včerajšnjo nujno sejo posvetila položaju slovenske manjšine v Italiji (desno); na spodnjem posnetku od leve Rudi Pavšič, Boštjan Žekš in Drago Štoka sta PREDSTAVNIKI MANJŠINE - Posegi Pavšiča, Štoke, Čoka, Semoliča in Terpina O težavah in možnih rešitvah Opravičilo predsednika Komisije DZ vsem, ki niso dobili vabila, a bi na sejo po njegovih besedah gotovo sodili LJUBLJANA - Predstavniki slovenske manjšine zelo cenijo napore Slovenije, ki je na raznih nivojih pri italijanskih oblasteh že posegla in še bo, da se prepreči napovedano krčenje državnih prispevkov za manjšinske kulturne ustanove. Včerajšnja seja v slovenskem parlamentu ni bila samo priložnost za pogovor o trenutnem položaju manjšine, temveč tudi za razpravo o odnosih med Italijo in Slovenijo. Predsednik parlamentarne komisije Miro Petek se je uvodoma opravičil vsem, ki niso bili vabljeni, a bi gotovo sodili na sejo. Z izjemo levice, ki bi gotovo zaslužila povabilo, so bile včeraj v Ljubljani zastopane vse glavne manjšinske komponente. SKGZ in SSO sta zastopala predsednika Rudi Pavšič (predstavljal je tudi Slovensko manjšinsko ko-ordinacijo-Slomak) in Drago Štoka, Slovensko skupnost njen tajnik Damijan Ter-pin, Slovence v Demokratski stranki pa Štefan Čok. Senatorko Tamaro Blažinovo, ki v senatu v teh dneh spremlja obravnavo finančnega zakona, je zastopal sodelavec Li-vio Semolič. Pavšič je prepričan, da odraža varčevalni ukrep italijanske vlade politični pritisk na manjšino, ki jasno prihaja do izraza v Benečiji. Gonjo proti slovenskim narečjem je označil kot primer etničnega čiščenja. Predsednik SKGZ in Slomak je izrazil solidarnost italijanski manjšini v Sloveniji in Hrvaški, ki ji Italija tudi hoče močno krčiti podpore, o čemer je govoril tudi Štoka. Opozoril je, da bi krčenje prispevkov najbolj prizadelo uslužbence manjšinskih ustanov in organizacij, skupaj s katerimi bosta krovni zvezi iskali skupne poti za premostitev težav.Čok je izpostavil napore Demokratske stranke tako v poslanski zbornici, kot sedaj v senatu, da se manjšini vsaj ohrani sedanje finančne prispevke. Da so ti napori zelo težki, je opozoril Se-molič, po mnenju katerega obstajajo tudi druge možnosti, da manjšina dobi nekaj več prispevkov, pri čemer je omenil proračunski rebalans za to leto, s katerim se bo parlament ukvarjal v začetku leta 2009. Ter-pin ne vidi velikih možnosti, da bo italijanska vlada v teh razmerah pomagala manjšini, pač pa nekoliko več pričakuje od deželne vlade, kjer si je treba prizadevati za politični dialog s tistimi silami in politiki, ki niso sovražno razpoloženi do nas. Tajnik SSk Terpin je omenil predsednika Tonda in odbornika Molinara. (S.T.) IZ RAZPRAVE - Mnenja Petka, Brulca in Jurija »Primorski dnevnik bi morali redno prebirati tudi v Sloveniji « LJUBLJANA - Primorski dnevnik je nepogrešljiv sopotnik slovenske manjšine in bi ga moral redno prebirati vsakdo tudi v Sloveniji, ki hoče biti kolikor toliko informiran o življenju Slovencev v Italiji. Mirko Brulc, župan Nove Gorice in podpredsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je med včerajšnjo razpravo dejal, da mu naš dnevnik veliko pomaga pri spremljanju dogajanj ob nekdanji meji. »Ne samo tako imenovanih velikih političnih dogajanj, temveč tudi in predvsem dogodkov, katerih protagonisti so ljudje,« je poudaril Brulc. Po njegovem bi morala primorska občila bolj sodelovati med seboj, kar se danes žal ne dogaja, pri čemer je Brulc omenil nujnost povezovanja med Primorskim Miro Petek dnevnikom in Primorskimi novicami. Predsednik komisije Miro Petek je povedal, da vsak dan prebira naš časopis in da je že predlagal predsedniku parlamenta Pavletu Gantarju, naj poveča število naročnin za Primorski dnevnik. Temu priporočilu se Mirko Brulc je pridružil Franco Juri, ki je soglašal s Petkom in Brulcem, da bi morebitno krčenje italijanskih prispevkov PD pomenilo zelo hud udarec za vso slovensko manjšino in obenem za celoten primorski prostor. S.T. 4 Sreda, 3. decembra 2008 GOSPODARSTVO TRST - Na Pomorski postaji se je včeraj končal simpozij Nobels Colloquia Kako iz krize in kakšni scenariji se bodo odprli po njej Strokovnjaki so si edini, da je poseganje držav potrebno, a ne sme biti trajno KAVA - Skupščina Agencije za razvoj industrijskega okoliša kave V prenovljenem upravnem svetu trije slovenski podjetniki EVRO TRST - Z razpravami o scenarijih, ki se bodo odprli po koncu tega težavnega in razmeroma dolgega kriznega obdobja, se je včeraj v Trstu končal dvodnevni simpozij Nobels Colloquia 2008. Če so nobelovci in ekonomisti v ponedeljek soglašali, da tokratne krize ni mogoče primerjati z veliko depresijo, a je vendar najresnejša v zadnjih 30 letih in bo tudi dolga, so bili včeraj pri receptih nekoliko manj soglasni. Beseda je tekla o valutnih razmerjih (evro naj bi še naprej nadvaldoval dolar z razmerjem med 1,20 in 1,40 evra za dolar, je napovedal Eric Maskin), o vlogi centralnih bank, o novih pravilih za globalne finance in predvsem o poseganju držav v gospodarstvo. Pri tem zadnjem vprašanju so se razpra-vljalci spet strinjali, da se morajo države vmešavati le do najnujnejše mere in se po končani krizi spet umakniti iz gospodarstva. Na zatožni klopi so bile tudi včeraj banke, ki jih je moral v svoji uradni vlogi braniti generalni direktor združenja italijanskih bank ABI Giuseppe Zadra. Po njegovem prepričanju v primeru italijanskih bank ni mogoče govoriti o tveganju, vendar ljudje to tveganje v zadnjih treh mesecih zaznavajo, zato je to treba upoštevati kljub dejstvu, da ga ni. O psiholoških dejavnikih, ki spremljajo krizo, je govoril tudi ameriški ekonomist in strateg Edward Lutwak, za katerega ljudje in podjetja ne zaupajo v vlade. S tem nezaupanjem v vlade, ki nimajo domišljije in ukrepajo na konvencionalni način, je Lutwak pojasnil tudi ponedeljkovo strmoglavlje-nje svetovnih borznih indeksov. Sicer pa je tudi Lutwak prepričan, da je kriza ciklična, čeprav globlja in daljša od prejšnjih, stečaji pa so velikokrat tudi zdravi, ker omogočajo svežo in bolj zdravo rast. Nobelovec Eric Maskin je menil, da je ukrepanje držav v tem trenutku nujno, kajti kriza je pokazala, da sta tako regu-lamentiranje bank kot reševanje finančnih institucij pomembna ukrepa in da je treba ukrepati za zagotovitev, da bodo finančni trgi delovali korektno. Če rešujemo banke, potem morajo te delovati po pravilih, kajti sicer bi lahko znova naredile napake, zaradi katerih jih je bilo treba reševati. Eden od sponsorjev tržaškega dialoga nobelovcev, visoko tehnološko podjetje Alcatel Lucent je včeraj za konec simpozija odprl vrata svoje tržaške tovarne, kjer dela 400 visoko kvalificiranih ljudi. Ukvarjajo se s proizvodnjo optičnih vlaken za telekomunikacijske »avtoceste« in glavnino svojih izdelkov izvažajo. TRST - V novem desetčlanskem upravnem svetu, ki bo prihodnja tri leta vodil Agencijo za razvoj industrijskega okoliša kave (ASDI) v Trstu, so kar trije Slovenci, kar le potrjuje zgodovinsko tradicijo, ki jo imajo naši podjetniki v eni najbolj tradicionalnih tržaških gospodarskih panog. V upravni svet agencije so bili na nedavnem občnem zboru izbrani Roberto Vidoni iz podjetja Cogeco (Skupina KB1909), Vinko Sandalj (Sandalj Trading Company) in Fabrizio Polojaz (Primoaroma). Za predsednika agencije je bil izvoljen Furio Suggi Liverani iz podjetja Illycaffe, kjer je odgovoren za raziskovanje, razvoj in kakovost, medtem ko so ostali člani novega upravnega sveta še dosedanji predsednik in zdaj podpredsednik agencije Massimiliano Fabian, Daniela Bonini (Tergestea Casa di Spedizioni), Gianni Pistrini (za Občino Trst), Enrico Pacorini (B. Pacorini), Beniamino Nobile (za tržaško Trgovinsko zbornico), Franco Bazzara (Planet Coffee) in Alberto Polojac (Imperator). »Gospodarski in konkurenčni kontekst, v katerem se nahajamo, ozna- FINANCA - Rotacijski sklad FRIE V letu 2008 v FJK odobreno 167 financiranj V Sloveniji nova banka LJUBLJANA - V Sloveniji nastaja še ena banka. Družba KD BPD, ki se pripravlja na preoblikovanje v KD Banko, je od Banke Slovenije prejela dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev, KD Group pa dovoljenje za pridobitev stoodstotnega deleža v bodoči KD Banki. Namen preoblikovanja družbe KD BPD v banko, ki se bo sklenil z vpisom preoblikovanja v sodni register, je uresničevanje strategije skupine KD Group, v okviru katere bo strankam zagotovljen celovit nabor finančnih storitev na enem mestu. KD Banka bo svoje storitve ponudila slovenskemu trgu v prvi polovici leta 2009. Skupina KD Group, katere glavne dejavnosti so upravljanje investicijskih skladov in individualnega premoženja, borzno posredovanje in zavarovalništvo, deluje v 12 državah. TRST - Rotacijski sklad za gospodarske pobude (FRIE) je v letošnjem letu odobril 167 prošenj za financiranje. Kot je objavil njegov predsednik Mario Zarli, znaša skupna vrednost podeljenih prispevkov 508,47 milijona evrov. V goriški pokrajini je bilo odobreno 23 financiranj v skupni vrednosti 144,049 milijona evrov (28%), v pordenonski 40 financiranj za skupaj 46,84 milijona (9%), v tržaški pokrajini 23 financiranj za 54,309 milijona evrov (11%) in v vi-demski pokrajini 81 financiranj za skupno vrednost 263,272 milijona evrov (52%). Na osnovi naštetih finančnih prispevkov so podjetja izvedla naložbe za približno 726 milijonov evrov, od 167 financiranj pa jih je bilo 22 za naložbe v nove podjetniške projekte. V teku letošnjega leta se je tudi od-mrznila operativnost »italijanske karte pomoči deželnega pomena«, v okviru Frie pa je bil ustanovljen nov deželni sklad za posojilna jamstva malim in srednjim podjetjem, ki lajša dostop teh podjetij do kredita. Barroso previdno optimističen glede rešitve zapleta s slovenskimi vinjetami BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj po srečanju s slovenskim premierom Borutom Pahorjem dejal, da je glede rešitve problema s slovenskimi vinjetami »previdno optimističen« in da bi »rešitev morali najti. Barroso je ob tem pojasnil, da je pravna podlaga za zamrznitev postopka potrjevanja projekta gradnje avtocestnega odseka Dra-ženci-Slivnica, ki je sledila sprožitvi postopka Evropske komisije proti Sloveniji, ker ta z veljavnim sistemom vinjet po njeni oceni krši pravni red EU, uredba Sveta EU iz leta 2006 o splošnih določbah o evropskem skladu za regionalni razvoj, evropskem socialnem skladu in kohezijskem skladu (1083/2006). »Če ocenimo, da projekt ni popolnoma v skladu s pravnim redom EU, ne moremo nadaljevati sofinanciranja. To je eden od razlogov, zaradi katerih mislim, da bi si resnično morali prizadevati za čimprejšnjo rešitev. Rešitev je mogoče najti,« je poudaril predsednik Evropske komisije. Adria Airways v 11 mesecih s 16% več potnikov LJUBLJANA - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je v prvih enajstih mesecih letos povečal število prepeljanih potnikov. V prvih enajstih mesecih je z Adriinimi letali potovalo 1.231.531 potnikov, kar je 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Število letov se je v primerjalnem obdobju povečalo za 15 odstotkov; število rednih letov se je zvišalo za 16 odstotkov, število čarter letov pa za 11 odstotkov. Adria Airways je v rednem prometu, ki predstavlja najpomembnejšo dejavnost, prepeljala 1.036.435 potnikov, kar je 18 odstotkov več kot v prvih enajstih mesecih lani. Gibanje števila potnikov v drugi polovici leta v primerjavi s prvimi šestimi meseci kaže, da se delno že čuti vpliv gospodarske recesije. Krepitev števila potnikov se umirja in je za dobrih šest odstotnih točk nižja kot v začetku leta, ko je Slovenija predsedovala EU in je bil letalski promet zato nadpovprečno živahen. 1,2697 $ +0,71 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. decembra 2008 čuje kriza, ki ji ni primere. V kavnem sektorju se v globalnem okviru izvajajo spojitve in združevanja,« je ob izvolitvi izjavil Suggi Liverani, ki je prepričan, da lahko ASDI postane sredstvo za ovrednotenje kavne proizvodne verige in za njeno nadaljnjo rast, tudi z uporabo znanja in kompetenc, ki jih ima tržaški znanstveni sistem. Dosedanji predsednik Massimi-liano Fabian je na skupščini obnovil postopek ustanavljanja in priznanja okoliša od leta 2006 do danes, pri čemer je izpostavil odločilni prispevek tržaškega združenja industrijcev, ki med drugim v svojih prostorih tudi gosti agencijo. Polno podporo je agenciji in njenim načrtom v imenu Občine Trst izrazil na skupščini tudi odbornik Paolo Rovis, ki je poudaril, da je njena ustanovitev rezultat visoke stopnje sodelovanja med javnimi upravami in podjetji, h kateremu občinska uprava vztrajno spodbuja. Med 24 člani agencije je šest javnih uprav (Trgovinska zbornica, Občina Milje, Občina Trst, zavod EZIT, sejemska družba Fiera Trieste Spa in deželna finančna družba Friulia) in 18 družb iz proizvodne verige kave: Ant-hares Srl, Associazione Caffe Trieste, Associazione Industriali Trieste, B. Pa-corini Srl, CMA Spa, Coffeecolours by Antorami Srl, Cogeco Spa, Demus Spa, Hesse Alberto Trieste Snc, Illycaffe Spa, Imperator Srl, Ommeci Snc, Planet Coffee Srl, Primoaroma Srl, Sandalj Trading Company Spa, Tergestea Casa di Spe-dizioni Srl, Terminal Merci Trieste Snc in Torrefazione Caffe San Giusto Snc. Člani agencije bodo v kratkem odločali o triletnem načrtu razvoja okoliša kave, ki ga bodo potem posredovali deželni upravi s prošnjo za financiranje. Razvojni plan bo vseboval pregled kritičnosti in priložnosti referenčnega konkurenčnega okolja, strateške usmeritve industrijske politike v lokalnem okviru s ciljem razvoja in konkurenčne evolucije okoliša, zadnje poglavje pa bo vsebovalo projekte javnih, zasebnih ali mešanih nosilcev, ki bodo kandidirali za dostop do deželnih prispevkov. valute evro (povprečni tečaj) 02.12. 01.12. ameriški dolar japonski jen 1,2697 118,56 1,2608 118,42 kitajski juan ruski rubel 8,7444 35,4538 7,4486 8,6804 8,6804 35,3145 7,4497 Ual IJKCI MUlla britanski funt 0,84695 10 5340 0,84155 10 3588 JVCUJKU MUlla norveška krona 8,9650 25,688 8,8915 25,613 LCjIVo IVI Ul 1 a švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,5311 15,6466 261,35 3,8325 1,5262 15,6466 262,20 3,8445 UUIIjM ¿.1UL kanadski dolar av/cfralcU nAlar 1,5756 1 9602 1,5725 1 9649 avjLIaljM UUIC1I bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3 8195 1,9558 3,8200 IUI 1 IU1 OM ICV slovaška krona II1Y\\/CK I ifac 30,265 3,4528 30,312 3,4528 IILUVJIM 11 LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7093 2,9546 0,7092 2,9823 UIOLIIIJM Itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 0189 290,00 2 0189 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,1796 7,1275 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 2. decembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 1,89875 2,21 2,56875 2,7125 LIBOR (EUR) 3,47625 3,785 3,83125 3,9 LIBOR (CHF) 0,85667 1,22667 1,40167 1,63167 EURIBOR (EUR) 3,3471 3,816 3,859 3,896 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.736,21 € +318,49 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 2. decembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,23 imttidci iddda 1 il i1q -3,22 KRKA 1 1 IKA KOPER 51,24 -2,04 -3,50 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,63 175,32 -6,53 -3,21 TELEKOM SLOVENIJE 264,04 146,30 -5,59 -7,45 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 50,00 AERODROM LJUBLJANA 30,39 DELO PRODAJA - ctni -2,91 -2,63 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 3AA7 J.A11 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imntcct 11,15 -7,39 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 39,28 13,10 -6,48 -2,67 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 269,69 -2,25 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 104,50 17,33 -2,15 -8,36 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 2. decembra 2008 +2,12 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA AT1ANTIA 1,272 5,56 12 30 -2,90 +7,96 MILMNIIM BANCO POPOLARE RCA MPS 5,75 1 479 -0,81 -4,25 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,0475 1 079 +4,38 -1,28 EDISON ENEL ENI 4,43 1700 +4,55 -0,17 FIAT FINMECCANICA 5,54 +3,28 +0,73 +1 20 FINMCCCANICn GENERALI IFIL 9,30 18,10 +0,44 +9 13 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,36 2,2525 1801 +4,40 -1 04 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 15,15 +1,81 +1 63 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,0475 7,89 1 284 +0,19 +1 99 PIRELLI e C PRYSMAN 0,2715 +1,69 -0 19 rRl SIVAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,085 11,22 -0,62 +1 63 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,06 4,8875 1 042 -0,26 TENARIS TERNA 7,94 +3,37 +2,58 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,285 0,751 1120 +4,34 -1,25 UNICREDIT 1,715 +2,94 +2,39 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 48,84 $ +0,85 IZBRANI BORZNI INDEKSI 2. decembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.059,64 923,54 -4,89 -4,80 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.515,22 1.052,59 +0,79 -1,57 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.769,15 542,29 -1,24 -1 63 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Saraievo 246,99 235313 -3,49 -1 54 Dir a, Jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 8.019,91 2.418,75 -1,25 +0,10 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.419,09 1.449,80 +3,31 +3,70 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 848,82 830,331 4.531,79 +4,00 -7,01 +3,12 +1 41 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.122,86 3.152,90 1.736,569 +2,35 +1 524 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 821,4 2.354,13 -2,55 +2,87 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.863,69 1.639,18 13.405,85 1.889,64 8.739,24 -6,354 -3,020 -4,983 +0,263 -1,14 / ALPE-JADRAN Sreda, 3. decembra 2008 5 Katinarski nižješolci so lahko ponosni na svoj dosežek ŠOLSTVO - NSŠ Sv. Cirila in Metoda prejela slovensko Nacionalno jezikovno priznanje Italijanske vrstnike so zbližali s slovenščino Včeraj slovesno podelitev v Ljubljani - NSŠ Ivana Trinka iz Gorice sodelovala na italijanskem razpisu LJUBLJANA - Po obsegu majhna šola je dokazala svojo veličino. Tako so se na včerajšnji slovesni podelitvi evropskih in slovenskega jezikovnega priznanja v Grand hotelu Union v Ljubljani izrazili o Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana v Trstu, točneje o njenem katinarskem oddelku, ki je prejel Nacionalno jezikovno priznanje, ki ga od leta 2006 podeljuje Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius). Šola je priznanje prejela zaradi projekta Tu smo doma, pri katerem sodelujejo še Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan in italijanska večstopenjska šola Iqbala Masiha z Melare in s katerim italijanskim učencem posredujejo osnove znanja slovenskega jezika, zgodovine in kulture slovenskega okolja na območju Ka-tinare in Lonjerja. V ta namen so že uredili Učno pot vasi Lonjer in je stekla tudi vrsta delavnic, v načrtu pa so še večjezični slovarček, CD-rom slovarček in uvajanje slovenščine kot drugega izbirnega jezika na zavodu Masih. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in predsednica ocenjevalne komisije Marjetka Golež Kaučič, ki sta skupaj z direktorico centra Cmepius Majdo Širok nagovorila navzoče, sta priznanje podelila ravnateljici NSŠ Sv. Cirila in Metoda Kseniji Dobrila in koordinatorki projekta Kristini Kovačič, ki sta v Ljubljano prišli skupaj s svetoivansko didaktično ravnateljico Fiorello Benčič, prof. Marino Čebulec, učiteljicama Alessandro Gorup-pi in Monico Ressel z zavoda Masih ter skupino učencev drugih razredov kati-narskega oddelka NSŠ Sv. Cirila in Metoda in NSŠ Rismondo z Melare (slednja spada v okvir zavoda Masih), ki sodelujejo pri projektu, nagrajevanja pa se je udeležila tudi pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni. Letošnji razpis za Evropsko jezikovno priznanje, posebno pobudo Evropske unije s področja učenja ter poučevanja jezikov, pri kateri Slovenija sodeluje že od leta 2002, je kot prioriteto imel medkulturni dialog in jezike v poslovnem svetu, nanj pa se je prijavilo šestnajst projektov iz Slovenije in zamejstva, od katerih jih je bilo pet sprejetih v ožji izbor. Evropski jezikovni priznanji sta prejeli Osnovna šola XIV. Divizije iz Senovega za projekt Druži nas »najpravljica« našega otroštva in Srednja šola za gostinstvo in turizem iz Celja za projekt Eurocatering Language Training. Kot že rečeno, pa so v Sloveniji leta 2006 uvedli še Nacionalno jezikovno priznanje za dosežke na področju učenja in poučevanja jezikov. NSŠ Sv. Cirila in Metoda ga je prejela za projekt Tu smo doma, saj je, kot piše v utemeljitvi, »dokazala svojo veličino in potrebo po zbliževanju in medsebojnem spoznavanju in spoštovanju učencev iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij, skupnem odkrivanju kulturnih, zgodovinskih in zemljepisnih značilnosti domačega kraja, seznanjanju s slovenskim in italijanskim šolskim okoljem, širjenju vedenja o slovenskem jeziku in s tem povezanem premoščanju predsodkov in bojazni pred drugimi in drugačnimi, sodelovanju slovenskih in italijanskih učiteljev in učencev pri skupnem načrtovanju in izvajanju učnih ur, spodbujanju kulturnih in jezikovnih raznolikosti ter sprejemanju slovenščine kot enakovrednega jezika evropskih narodov.« NSŠ Sv. Cirila in Metoda pa ni edina slovenska šola v Italiji, ki se je prijavila na razpis za Evropsko jezikovno priznanje. Tu je treba omeniti NSŠ Ivana Trinka iz Gorice, ki se je prijavila na natečaj, ki ga je pripravilo italijansko ministrstvo za šolstvo. Goriška šola se je predstavila s projektom Paura Fear Strah Angst in prejela 45 točk, medtem ko sta med prejemniki priznanj italijanska večstopenjska šola iz Pavie pri Vidmu s projektom Deutschunterricht mal anders in poklicni zavod Bonaldo Stringher iz Vidma s projektom Mozambik. Omeniti velja tudi, da je med prejemniki priznanj tudi večstopenjska šola iz Bocna na Južnem Tirolskem, ki se je predstavila s projektom eksperimentalne dvojezične sekcije. Pavšič in Štoka danes pri predsedniku DS Kavčiču LJUBLJANA - Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije (DS) Blaž Kavčič bo danes dopoldne sprejel predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudija Pavšiča (SKGZ) in Draga Štoko (SSO). Ob tej priložnosti bosta predsednika SKGZ in SSO izpostavila položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in opozorila na velike probleme zaradi nespošto-vanja zaščitnih norm, brisanja slovenske prisotnosti v Benečiji ter napovedanega drastičnega nižanja prispevkov za slovenske ustanove in organizacije. O tem bosta Pavšič in Štoka govorila tudi na kasnejši skupni seji Komisije DS za mednarodne odnose in evropske zadeve ter Komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki bo tudi danes. Plimovanje poškodovalo sečoveljske soline in portoroško plažo PIRAN - Ponedeljkovo plimovanje morja je po navedbah vodje Krajinskega parka Sečoveljske soline Andreja Sovinca na sečoveljskih solinah povzročilo za več tisoč evrov škode. Škoda je predvsem na površinah za sol, ki je v zimskih mesecih tam ni. Sicer pa je, kot so pojasnili v javnem podjetju Okolje Piran, največ škode na portoroški plaži, kjer bo za sanacijo potrebnih blizu 500.000 evrov. Borut Pahor načinih, kako bi državi najbolje rešili odprta vprašanja. "Dogovorila sva se za poti, ki bodo okrepile zaupanje in spoštovanje med državama ter s tem olajšale reševanje vprašanj," je po sestanku povedal Žbogar. Hrvaška in Slovenija bosta medsebojno zaupanje, spoštovanje in razumevanje okrepili s poglabljanjem odnosov in sodelovanja, tudi z obiski na najvišji ravni, kot je bil uradni obisk predsednika države Danila Turka v Zagrebu prejšnji teden, in s srečanji, kot je bilo včerajšnje v Bruslju. "Dogovorila sva se, da bova vzpostavila redno Jose Manuel Barroso Gordan Jandrokovič obliko komunikacije med ministrstvoma, da bomo sodelovanje razširili na številna Samuel Žbogar področja," je dejal Žbogar in tako nakazal, da se bosta ministra kmalu spet srečala. Hrvaški minister se je strinjal, da so bili pogovori res "odprti in prijateljski". "Dotaknila pa sva se tudi odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, pogovarjala sva se o načinih in poteh, kako bi jih najbolje rešili," je še povedal Žbogar. Ministra sta se strinjala, da je treba za to okrepiti zaupanje in spoštovanje med državama. Žbogar je tudi poudaril, da bi bila uravnotežena in kompromisna rešitev odprtih vprašanj odličen signal tako za EU kakor tudi za javnost v obeh državah. (STA) BRUSELJ - Slovenski premier Borut na srečanju z Josejem Manuelom Barrosom »Iščemo rešitev, ki bo odpravila sleherni dvom glede prejudiciranja meje« BRUSELJ - Po svojih najboljših močeh iščemo rešitev, ki bi odpravila sleherni dvom, da bi Hrvaška z odprtjem poglavij v pogajanjih z EU kakor koli prejudicirala mejo med Slovenijo in Hrvaško, in če bo taka rešitev najdena, Slovenija verjetno ne bo imela težav z nadaljevanjem pogajanj med Hrvaško in EU, je včeraj v Bruslju poudaril premier Borut Pahor po srečanju s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom danes v Bruslju. "Slovenija si želi, da bi Hrvaški uspelo zapreti vsa poglavja in v EU vstopiti čim prej, a seveda pod pogoji, ki so enaki za vse kandidatke," je še povedal Pahor. "Slovenija bo podpirala vstop Hrvaške v EU, če to vstopanje Hrvaške v EU ne bo ranilo naših nacionalnih interesov," je poudaril. "S tem ko je hrvaška vlada Evropski komisiji poslala dokumente, v katerih so tudi navedbe, ki jih je mogoče razumeti kot prejudiciranje meje na kopnem in na morju med državama, je storila nekaj, česar slovenska vlada ne more spregledati, ne prejšnja, ne sedanja," je opozoril predsednik vlade. Premier se je včeraj zvečer sestal tudi z evropskim komisarjem Ollijem Rehnom, s katerim se je prav tako pogovarjal o pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU. Sicer pa sta Barroso in Pahor po srečanju izpostavila predvsem pogovore o finančni in gospodarski krizi. "Pozdravljam pozitiven odnos in močno podporo Slovenije načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je predstavila Evropska komisija," je poudaril Barroso. V pričakovanju Evropskega sveta 11. in 12. decembra v Bruslju sta Barroso in Pahor izmenjala mnenja o številnih temah, predvsem o finančni in gospodarski krizi ter pomenu skupnega odziva na to krizo. Barroso je pozdravil ukrepe, ki jih je v odzivu na krizo izvedla ali napovedala Slovenija, saj so po njegovem mnenju v skladu s predlogi komisije. Slovenski načrti so "dobro usklajeni z načrti na evropski ravni", je poudaril Barroso. Pahor je ob tem na kratko predstavil slovenske ukrepe in poudaril, da je bil dosežen politični konsenz, da "se vlada mora osredotočiti na upočasnitev gospodarske rasti in da ima podporo za to". Barroso je poudaril, da je dejstvo, da je Pahorjev obisk v Bruslju njegova prva pot v tujino po prevzemu položaja "signal zavezanosti Slovenije naši skupni evropski prihodnosti". V Bruslju sta se včeraj na "spoznavnem srečanju" sestala tudi slovenski in hrvaški zunanji minister Samuel Žbogar ter Gordan Jandrokovic. Pogovarjala sta se o KOBILARNA LIPICA - Po poginu dveh žrebcev Vzroki za pogin bodo znani predvidoma prihodnji teden LIPICA - »Prvi znaki kolike so se pojavili 25. novembra. Žival smo pričeli zdraviti, ker ni bilo izboljšav, smo jo odpeljali v Ljubljano na Veterinarsko fakulteto (VF). Naslednji dan je konj poginil,« je o smrti prvega žrebca na posebej sklicani novinarski konferenci poročal direktor Kobilarne Lipica (KL) Matjaž Pust. »Skupaj je zbolelo šest konj, od tega jih je bilo pet v istem hlevu. Dva sta poginila, tri smo ozdravili sami, enega pa smo poslali na operativni poseg v Ljubljano. Vsi preživeli konji so že zunaj nevarnosti.« Že včeraj smo poročali, da sta v preteklem tednu poginila dva lipiška žrebca, pri katerih so ugotovili koliko ali napenjanje trebuha. Sumijo, da je za pojav bolezni kriva hrana, zato so v hlevu, v katerem so oboleli konji, poostrili nadzor, dali v analizo hrano, steljo in seno ter kri živali, poklicali pa so tudi veterinarsko inšpekcijo, ki bo preverila postopek zdravljenja poginulih lipicancev. O dogodku so obvestili tudi kri- Matjaž Pust minalistično policijo. »Ne želim sumiti nikogar in ničesar, zato upam, da je bil to samo slučaj in da ni bilo nobenega zunanjega vpliva,« je še povedal Pust. »Na leto porabimo 1200 ton zbaliranega sena. Leta 2002 je zaradi kolike zbolelo 18 konj in trije so poginili. Vzroka za pojav se takrat ni ugotovilo.« V Lipici pa se soočajo tudi z okužbo z virusnim arteritisom in v Mednarodnem združenju za Lipico, ki mu predseduje Etbin Tavčar, trdijo, da strokovni vodja Marko Marc izvaja vak- cinacijo s sredstvi, ki v Sloveniji niso registrirana in jih na trgu ni mogoče kupiti. Tretiranje sicer zavira nastanek ar-teritisa, povzroča pa neplodnost. »Virusni arteritis je v Lipici že vrsto let, vendar se znaki bolezni še nikoli niso pokazali. Je pa res, da pri žrebcih, ki so se okužili mlajši, virus ostane v modih,« je pojasnil Marc. »Teh žrebcev pa ne pripuščamo in zato tudi ne plemenijo.« Z namenom, da bi virus izkoreninili, so se pred petimi leti vključili v nacionalni načrt in izvajajo cepljenje z uradno priznano vakcino. »Od letnika 2003 dalje je cepljenih velika večina žrebet, ki jih v sodelovanju z VF in veterinarsko ambulanto v Sežani kontinuirano cepimo vsako leto dvakrat. Tako ohranijo odpornost proti virusu. V Lipici ne preizkušamo nobenih nedovoljenih sredstev, te obtožbe so izmišljene.« Vzroke pojava kolike pri lipicancih preiskujejo v Ljubljani, predvidoma prihodnji teden pa naj bi bili znani izidi. Irena Cunja / ITALIJA Sreda, 3. decembra 2008 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it ZGONIK - Obisk deželne odbornice Severne lige Federice Seganti Ko bi na Proseški postaji natovorili tovornjake na vlak ... Zamisel občinske uprave za olajšanje prometa na avtocesti - O letališču in vojašnici Dardi Srečanja med krajevnimi in deželnimi upravitelji se često, po vljudnem sprejemu, spremenijo v prosjačenje. Občina potrebuje denar za popravilo cest; kulturni center bi bilo treba dokončati, za kar bi bil dobrodošel deželni prispevek; dotrajani športni center gre obnoviti, a brez doprinosa dežele ne bo šlo. Včerajšnji obisk deželne odbornice Federice Seganti na zgoniškem županstvu ni sodil med tovrstna srečanja. Župan Mirko Sardoč se ni predstavil pred ligaško od-bornico za ozemeljsko načrtovanje, krajevne avtonomije in varnost s prosjaškim klobukom v roki, temveč ji je pripravil svojevrstno dobrodošlico. Segantijeva je pred šestimi leti, kot odbornica v prvi Tondovi upravi, podprla prvi evropski čezmejni načrt zgoniške občine Spoznaj Kras. Sardoč ji je z videoposnetki koordinatorja projekta Aljoše Gabrovca pokazal, kaj vse je bilo v okviru načrta konkretno storjeno za ovrednotenje in obogatitev kraškega ozemlja in za turistično trženje Krasa. Seznanil jo je z drugima dvema čezmejnima projektoma, ki sta stekla ob prvem (Ogenj brez meja in Kraški okraj) in tudi pripomogla k enoviti promociji kraškega teritorija na obeh straneh meje. Seveda se ob tem zastavlja vprašanje, kako naj se Kras razvija. Deželna uprava se je svojčas z vključitvijo dobršnega dela občinskega ozemlja v evropsko zaščiteno območje odločila za togo, vsesplošno zaščito. Župan je odbornici predočil drugo možnost: tisto, ki so jo s študijo, opravljeno v okviru Kraškega okraja, nakazali strokovnjaki tržaške univerze. Tako je Segantije-va na razgrnjeni mapi uvidela konkretne možnosti aktivne zaščite, ki dopušča ljudem in institucijam prijazen pristop do kraškega ozemlja. Zgoniška občina ima z deželno upravo kar nekaj »odprtih računov«. Župan jih je gostji prijazno omenil. Prvi se nanaša na nov regulacijski načrt. Občina ga je decembra lani sprejela, potrebnih je bilo dobrih pet mesecev, preden je deželna uprava (prejšnja) posredovala svoje pripombe. V začetku avgusta je občinski svet osvojil te pripombe in dokončno odobril regulacijski načrt. Od začetka septembra je dokument v deželnih uradih: tam čaka na dokončno odobritev dežele. In z njim čaka tudi občinska uprava, in sicer na ... novo krožišče pri zgoniški obrtni coni. Načrt za to krožišče je že pripravljen, pokrajinska uprava je že iztakni-la sredstva za kritje stroškov, postopek pa je ustavljen, ker se dela, brez dokončno odobrenega regulacijskega načrta ne morejo začeti. Segantijeva je razumela in takoj prijela za mobitel. Drug »računček« zadeva letališče pri Briščikih. Pred dvema letoma so zgoniška občina, takratna deželna uprava in civilna zaščita podpisali dogovor o prehodu lastništva tega velikega območja zgoniški občini. Do dejanskega prehoda še ni prišlo, zato občinska uprava ne more začrtati raz- Deželni obisk na županstvu (od leve): odbornica Federica Seganti, župan Mirko Sardoč in občinski svetnik Adriano Regent kroma vojnega načrta za dejavnosti, ki naj bi vzcvetele na sedaj popolnoma opuščenem predelu. Sardoč je namignil na športne aktivnosti, na turistično območje za avto-dome. Spomnil je na bližino hitre ceste in železnice, zaradi česar je to območje razvojno zelo perspektivno. Podobno kot bližnja kasarna Dardi, ki bi jo bilo treba preurediti v civilne namene, za kar pa bo potrebno kar nekaj denarja. Prosjačenje? Niti najmanj. Sama odbornica je seznanila župana z nedavnim odlokom deželnega odbora, ki omogoča majhnim občinam koriščenje manjših deželnih prispevkov (do 30-40.000 evrov) za nekatere nujne izredne posege. Sardoč je opozoril Segantijevo še na eno območje z velikim, doslej neizkoriščenim potencialom: Proseško postajo. Območje je sedaj opuščeno. Železniška struktura obstaja, z majhno investicijo bi jo lahko preuredili v postajo, na kateri bi na vlake vkrcali težke tovornjake, da bi jih po železnici prepeljali v osrčje severne Italije ali v Avstrijo. Tako bi hitro cesto in avtocesto rešili dela nevarnega tovornega prometa in na prometnicah povečali varnost. Proseška postaja se nahaja v bližini uvozov in izvozov s hitre ceste, lokacija je zelo primerna, je poudaril zgoniški župan. Izvedenec za tovrstni promet, občinski svetnik Adriano Regent mu je pritrdil. Zamisel je dobra, je ocenila Seganti-jeva, vprašanje pa je, kdo bi lahko opravil službo prevoza tovornjakov po železnici. Italijanske železnice nimajo lokomotiv in posebnih vagonov za prevoz tovornjakov, je bila njena bridka ugotovitev. »Slovenci se na te zadeve spoznajo, pri tem poslu so zelo pridni,« je dodala, in namignila občinskima upraviteljema, naj se pač obrneta na Slovenske železnice. Nakazala je tudi možni scenarij: dovolj bi bil en vlak dnevno. Ko bi vozil ob sobotah in nedeljah, bi se ga vozniki tovornjakov gotovo posluži-li, da bi se odkrižali dvodnevnega čakanja zaradi prepovedi vožnje ob koncih tedna. Tako čezmejno sodelovanje s Slovenijo na železniškem področju bi bilo »strateško zelo zanimivo,« je ugotovila deželna odbor-nica. Obisk v Zgoniku je bil obojestransko ploden. Segantijeva je videla, kaj je bilo storjeno s projekti, ki jih je pred leti podprla, in spoznala zanimive razvojne zamisli zgoniške občine. Sardoč pa je med drugim tudi izvedel za odlok, po katerem bodo lahko tudi na Krasu ustanovili medobčinsko združenje za koriščenje deželnih finančnih sredstev. Pri tem združenju bodo lahko sodelovale - in to je novost - tudi občine, ki ne mejijo med sabo. Na primer: v medobčinsko združenje (nekakšen Aster) bi se po novem lahko združile občine Devin-Nabrežina, Zgo-nik, Repentabor in Dolina. Ali z drugimi besedami: nekakšna mini kraška gorska skupnost tretjega tisočletja. M.K. POKRAJINA - Popoldneva proti osamitvi starejših prebivalcev Starejši spoznavajo okuse Krasa Danes in jutri jih bodo sprejeli v Repnu in Dolini, kjer so zanje priredili predavanja in degustacije s strokovnjaki Vino, olje, sir, med in čokolada ... Okusi Krasa za dobro družbo in prijateljsko počutje, za preprečevanje izolacije, socialne osamelosti, depresije in občutka manjvrednosti med starejšimi. V to sta prepričana podpredsednik tržaške pokrajine Walter Godina in tržaška pokrajinska odbornica za socialne zadeve in mladinska vprašanja Marina Guglielmi, ki sta včeraj novinarjem predstavila pobudo, ki želi pomagati temu šibkejšemu delu prebivalstva in hkrati ovrednotiti naš teritorij oziroma njegovo bogastvo pridelkov. V sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem bosta danes in jutri zaživela družabna popoldneva. V okviru pobude Okusi Krasa, ki iz leta v leto šteje več obiskovalcev, bo tako skupina starejših občanov preživela nekoliko drugačna družbeno kulturna trenutka v Repnu oziroma v Dolini. Posamezne občinske uprave, univerza tretje starosti, krožki in združenja upokojencev, projekt Amalia in tržaško zdravstveno podjetje so namreč posredovali imena kakih osemdesetih starejših oseb iz mesta in s Krasa, ki bodo danes ob 15.30 v Zagradcu obiskali kmetijo Andreja in Bernarde Milič, uro pozneje pa jih bo v Kraški hiši pričakal repentabrski župan Aleksij Križman. Od tod se bodo sprehodili do gostilne Križman, kjer bodo zanje priredili pravo predavanje z degustacijami s pomočjo gostincev Elvisa in Tiziane Guštin, proizvajalca vina Andreja Miliča, podpredsednika tržaškega čebelarskega konzorcija Livia Doriga, predsednika odbora Moisir Daria Zidaricha in enogastronomske raziskovalke Vesne m Pobudo so včeraj predstavili na sedežu tržaške pokrajine v Palači Galatti kroma Guštin. Jutri pa bo pestro še v Dolini, kjer bo skupina starejših ob 15.30 obiskala najprej Torklo Parovel v družbi Elene in Zorana Parovela ter čokoladnico Ota z Alešem in Mitjo Ota v dolinski obrtni coni. Ob 16.30 se bodo podali še do Zadruge Dolga Krona, kjer jih bodo po pozdravih predsednika pokrajinskega sveta Borisa Pangerca in županje Fulvie Premolin, sprejela proizvajalca vina in olja iz Brega Rado Kocijancic oz. Roberto Ota, čebelar Fausto Settimi in pa predstavnik SDGZ in pobude Okusi Krasa Davorin Devetak. (sas) UNIVERZA - Jutri Ogled filma Petelinji zajtrk Tudi Trst bo eno od prizorišč dogajanja v okviru pobude Svetovni dnevi slovenske literature na filmu, ki jo v tem tednu izvaja program Slovenščina na tujih univerzah v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pobuda namreč zajema 54 univerz na svetu, kjer se slovenščina poučuje kot drugi oz. tuji jezik. Ena od teh je tudi Univerza v Trstu, kjer bo na sedežu njene leposlovne in filozofske fakultete v organizaciji tamkajšnje stolice za slovenski jezik in književnost in generalnega konzulata Republike Slovenije jutri ob 11. uri v predavalnici B predvajanje filmske uspešnice Petelinji zajtrk, ki ga je po romanu Ferija Lajnščka zrežiral Marko Naberšnik. Predstavniki konzulata in slovenistike na tržaški univerzi so na srečanje s slovenskim filmom poleg študentov slovenščine na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače posebej povabili tudi maturante višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki bodo tako imeli tudi priložnost se seznaniti z delovanjem in možnostjo študija slovenistike na tržaški univerzi. Kot že rečeno, bo jutrišnje predvajanje Petelinjega zajtrka v Trstu potekalo v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature na filmu, s katerim se želi prepletenost slovenske književnosti in filmske produkcije (skoraj polovica slovenskih filmov je literarnih priredb) približati mednarodnemu krogu bralcev in gledalcev ter povezati 54 univerz na svetu, kjer se slovenščina poučuje kot drugi ali tuji jezik. Pobuda, ki se je pričela v ponedeljek in bo trajala do petka, želi povezati ne samo študente in lektorje na tujih univerzah, ampak tudi ostale predstavnike univerz, slovenskih društev, predstavništev in drugih organizacij ter vse radovedne posameznike. Petelinji zajtrk ni edini predvajani film v okviru letošnje pobude, saj so v teh dneh na ogled še filma Zvenenje v glavi, ki ga je Andrej Košak zrežiral na podlagi istoimenskega romana Draga Jančarja, in Sladke sanje režiserja Saša Podgorška, katerega scenarij je Miha Mazzini preoblikoval v roman Kralj ropotajočih duhov. Obenem se predvajajo še dva kratka filma (Child in time Maje Weiss in Vrtoglavi ptič Saša Podgorška) in dokumentarni film Pot o Primožu Trubarju. Vse izbrane filme je prispeval Filmski sklad Republike Slovenije, film o Trubarju pa Radiotelevizija Slovenija. Omeniti velja, da je letošnji projekt Svetovni dnevi slovenske literature na filmu nadgradnja prejšnjih projektov Svetovni dnevi slovenskega filma in Svetovni dnevi slovenske literature, s čimer si pobudniki prizadevajo obeležiti leto predsedovanja Slovenije Evropski uniji, Trubarjevo leto ter leto medkulturnega dialoga v mednarodnem prostoru kot stičišču kultur, hkrati pa se z lite-rarno-filmskimi večeri pridružujejo praznovanju obletnice Prešernovega rojstva, ki se obhaja ravno na današnji dan. / ITALIJA Sreda, 3. decembra 2008 7 opčine - Skupščina uslužbenk in uslužbencev slovenskih ustanov Zaščita delovnih mest ostaja poglavitna skrb V senatu bodo potrebne amandmaje najbrž zavrnili - Nekaj optimizma vlivajo novice iz deželne skupščine Na skupščini, ki se je v ponedeljek odvijala v openskem Prosvetnem domu, se je zbralo okrog štirideset uslužbenk in uslužbencev slovenskih ustanov. Prišli so, da bi prisluhnili senatorki Tamari Blažina, a tudi deželnima svetnikoma Igorju Gabrovcu in Igorju Kocijančiču ter tajniku SKGZ Marinu Marsiču. Ljudi skrbi usoda njihovih delovnih mest, ki bi jih lahko »odpihalo« napovedano krčenje prispevkov za slovensko skupnost v Italiji. V odgovor so dobili zagotovilo, da je tudi med politiki ohranitev delovnih mest primarnega pomena. Senatorka Blažina je spomnila, da je napovedano krčenje manjšinskih sredstev v finančnem zakonu za leto 2009 posledica zakona 133, ki ga pripravil minister Tremonti. Poslanska zbornica je osnutek že odobrila, vsi amandmaji, tudi tisti, ki jih je manjšini v prid zagovarjal poslanec Ettore Rosato, so bili zavrnjeni. V teh dneh obravnava zakon 5. senatna komisija, Blažina pa je vložila amandmaje, na podlagi katerih krčenje ne bi prizadelo Slovencev v Italiji, Italijanov v Istri in zakona 482, ki ščiti manjšine, prisotne na Apeninskem polotoku. Utvar pa si ne gre delati: večina jih bo bržkone složno zavrnila. Senatorka pa je prepričana, da je potrebno pritisniti tako na državno kot na deželno vlado, pri čemer bi bil poseg Slovenije nedvomno učinkovit (tudi zato, ker je minister Frattini večkrat javno izjavil, da Berlusconijeva vlada ne bo spremenila odnosa do manjšin). Nekaj optimizma je zbranim vlil Kocijančič, ko je pojasnil, da je v osnutku deželnega finančnega zakona 2009 ostala dotacija za slovensko manjšino nespremenjena (4.876.000 €). To je denar, ki ga deželi nakaže država: vprašanje je torej, če bo ob državnem krčenju, nastalo razliko krila deželna uprava. Slovenska svetnika bosta zagovarjala to stališče, Gabrovec pa je prepričan, da bi lahko dežela prispevke tudi povišala. Svetnik Slovenske skupnosti je podal tudi barvito prispodobo o politiki - prostitutki: čeprav mu je med ponazoritvijo nekoliko spodrsnilo, je bilo njegovo razmišljanje jasno. Krovni organizaciji naj s predstavniki italijanske manjšine stopita do državnega podtajnika Roberta Menie: če jim slednji odreče podporo, naj si za to vzame vso politično in moralno odgovornost. Marsič je delegacijo uslužbencev povabil na današnje srečanje, ki sta ga SKGZ in SSO sklicala z vodstvi svojih članic, ter izrazil željo po skupnem angažiranju in nastopanju. Ob zaskrbljenosti pa je bilo na skupščini slišati, da je sedanja kriza lahko priložnost za razmislek o manjšinski organiziranosti. O slednji je bil sicer že pred leti govor na programski konferenci: senatorka Blažina sprašuje, kje so danes tisti zaključki ... (pd) Uslužbence slovenskih ustanov skrbijo delovna mesta kroma NABREŽINA - Po oktobrskem občnem zboru Novo vodstvo jusa Predsednik je Pepko Gruden, podpredsednik pa Ivan Pertot - Nerešeno vprašanje transakcije z Občino Nabrežinski jusarji so se v petek, 3. oktobra, zbrali v drugem sklicanju na rednem občnem zboru, ki je bil tudi volilnega značaja. Občnega zbora, ki je potekal v župnijski dvorani, se je udeležilo res lepo število potomcev nekdanjih ustanoviteljev nabrežin-skega jusa in ki so s svojo prisotnostjo potrdili veliko zanimanje do lastnega teritorija. Najprej je predsednik Igor Zad-nik podal svoje poročilo in opisal delovanje jusa v mandatni dobi, ki se je zaključila z občnim zborom. Opravičil se je vsem članom za zamudo pri sklicanju občnega zbora in pojasnil, da je bil vzrok predvsem problematika pogodbe o transakciji z občinsko upravo. Upal je, da bo odbor izpeljal transakcijo še v svojem mandatu, toda mu ni uspelo. Omenil je tudi razna srečanja z občinsko upravo v zve- zi s transakcijo in nekaterimi drugimi težavami ter je nato prebral pismo Občine, s katerim je predlagala prvi osnutek morebitnega sporazuma. Prisotne je tudi seznanil o načrtih Dežele Furlanije-Julijske krajine za ovrednotenje nekaterih nabrežinskih jav. Predsednik Zadnik je zaključil svoj poseg s poudarkom, da bo ena od primarnih nalog bodočega odbora dokončno razčistiti z Občino vprašanje pripadnosti jusarske imovine in si priskrbeti neobhodno prepotrebni sedež za nadaljnje delovanje jusa. Prisotni člani so zelo negativno ocenili predloge devinsko-nabrežinske Občine in so bili mnenja, da se upošteva to, kar uradno piše v starih zemljiških knjigah. Po blagajniškem poročilu , ki ga je podala blagajničarka Nada Caharija, in poročilu predsednika nadzornega odbora Pepkota Grudna, ki je dal razrešnico prejšnjemu odboru, je prinesel svoj pozdrav koordinator Agrarne skupnosti za Občino Devin-Nabrežina Da-njel Šuligoj. Udeleženci so nato izvolili novo vodstvo, v katerem so tudi novi in mladi obrazi in ki je na seji dne 21. novembra porazdelilo funkcije. Za predsednika je bil izvoljen Giuseppe-Pepko Gruden, za podpredsednika pa Giovanni-Ivan Pertot. Tajniško mesto je bilo poverjeno Damianu Pertotu in za blagajnika je bil imenovan Tomaž Caharija. V upravnem svetu so še Nada Caharija, Pavel Kukanja in Igor Zadnik. Nadzorni odbor sestavljajo predsednik Boris Devetak, člana Mi-livoj Pertot in Igor Jazbec ter suplen-ta Bogomil Gabrovec in Peter Pertot. (pd) SDZPI Na občnem zboru izrazili zaskrbljenost V četrtek, 27. novembra, je potekal občni zbor Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, ustanove, ki se ukvarja s poklicnim izobraževanjem v Trstu, Gorici in Špetru. Delegati članic so slišali od predsednika v odstopu Štefana Semna, da je stanje Zavoda zaskrbljujoče, ker je bilanca deficitarna in ni premoženja. Po poročilu ravnatelja Branka Jazbeca o delovanju je v imenu nadzornega odbora podal svoje poročilo njegov predsednik Boris Kuret. Razvila se je nato razprava, v katero so posegli razni predstavniki organizacij članic in osebja. Splošno sta bili izraženi zaskrbljenost za krizno stanje, v kateri se je znašla ustanova, in posebna pozornost za ukrepe, ki so potrebni za saniranje situacije. Predsednik je napovedal, da se bo ustanovilo izvršni odbor oz. t.i. krizni štab, v katerega bodo vključeni poleg njega samega tudi podpredsednik Zavoda Karlo Devetak in predsednik nadzornega odbora Boris Kuret. K sodelovanju tega kriznega odbora so povabili tudi sindikalnega predstavnika osebja, pa tudi vse ostale uslužbence in druge, ki bi lahko pristopili k odboru in sodelovali pri reševanju težke situacije. Na občnem zboru so predstavniki članic sklenili, da se bo v januarju odvijal izredni občni zbor, do takrat pa bo krizni odbor poiskal nove članice, ki bi lahko pristopile k Zavodu. Krizni odbor se je sestal že v soboto, 29. novembra, s skupino uslužbencev in začel s pripravo sanacijskega načrta. Ropar izgubil del plena po cesti Na Trgu Cagni je prišlo včeraj dopoldne do ropa. Okrog dvajset let star mladenič je ob 10.30 vstopil v malo prodajalno časopisov, stegnil roke po blagajni in si prilastil večjo vsoto denarja. Ena prodajalka je bila v tistem trenutku obrnjena, njen sodelavec je skušal rop preprečiti,ro-parju pa je le uspelo. Dolgo-prstnež je urno odšel in se peš napotil proti Naselju sv. Sergija, med begom pa je iz njegovih rok odletel del bankovcev. Na kraj so prišli policisti in mestni redarji, zadevo raziskujejo slednji. SKK IN MOSP - Uspešno martinovanje za mlade Predstavila se je mlajša gledališka skupina SKK Prijetno vzdušje ob smehu, sladkih receptih in dobri kapljici. Tako je potekel Martinov večer za mlade, ki sta si ga zamislili društvi Slovenski kulturni klub (SKK) in Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP). Izpeljali sta ga v Peterlinovi dvorani sredi novembra. Protagonisti večera so bili seveda mladi. Najprej so se na svojem prvem letošnjem nastopu izkazali člani mlajše gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Gre za deset mladih, ki obiskujejo nižje letnike višjih šol in so se vključili v gledališki krožek SKK lani ali letos. Pod mentorstvom Lučke Peterlin in Helene Pertot so pripravili hudomušen prizorček z naslovom Lepi zdravnik. V zdravniški čakalnici se srečajo vaška dekleta, ki so vsa odkrila simptome raznih bolezni prav v istem obdobju - in sicer ko se je v vas priselil mlad, lep zdravnik. Publika, ki so jo sestavljali člani ostalih krožkov SKK in MOSPa, njihovi pri- jatelji in nekateri sorodniki, se je pošteno nasmejala ob zabavnih situacijah, mladi pa so s sproščenim igranjem dokazali, da bodo vredni nasledniki starejše gledališke skupine, ki v okviru SKK deluje že nekaj let. Po nastopu so prišli na vrsto ljubitelji sladkih dobrot in žlahtne kapljice. Nekatere članice obeh društev so namreč spekle pecivo za tekmovanje, prav vsi pa so jih lahko okusili in ocenili, katero je najboljše. Čeprav so se izkazale vse društvene »slaščičarke«, so prisotni določili, da si nagrado - ki jo je darovala Draguljarna Malalan z Opčin - zasluži Valentina Oblak, ki je spekla slastno sacher torto. Nazadnje so mladi prisluhnili še somellierjema Mitji Petarosu in Mateju Susiču, ki sta vodila degustacijo vin. S pomočjo članice Neže Milič, ki študira agronomijo, sta izbrala steklenico terana in vitovske kraškega pridelovalca, malvazijo z Brega in souvignon z Goriških Brd. O vsakem vinu sta na- nizala glavne značilnosti, ob tem pa sta mladim skušala posredovati vedenje o tem, kako je treba piti, da vino ni škodljivo, da lahko v polnosti okusimo kakovost vina, ter da lahko cenimo delo naših vinogradnikov. Prijeten večer se je zaključil ob prijateljskem klepetu. Že v naslednjih dneh pa so se mladi zopet posvetili vsak svojemu krožku: starejša gledališka skupina vadi novo igro, nekateri njeni člani pa se obenem tudi odpravljajo na gostovanje k slovenskim rojakom v Stuttgart, člani časnikarskega krožka pripravljajo novo številko revije Rast, članice plesne skupine so se lotile študija nove koreografije, mednarodni krožek pripravlja izmenjavo z mladimi iz Švice, člani likovnega krožka pa vsak teden skupaj z barvami prelivajo na papir svojo ustvarjalnost. Kdor želi vedeti več o delovanju krožkov SKK in MOSPa, lahko obišče njihov blog na naslovu: www.mosp-skk.blogspot.com. campi elisi - Občinski vrt za pse Pasje zdrahe V45 dneh tri vandalska dejanja - Zaradi vandalov 300.000 evrov letnih stroškov V Trstu in bližnji okolici je 40 občinskih vrtov, ki pa imajo različne namembnosti. Vstop v 16 vrtov je za živali prepovedan, v ostale 17 lahko z nagobčnikom vstopijo tudi psi, 7 vrtov pa je namenjenih samo človekovim najboljšim prijateljem (in seveda njihovim gospodarjem). Tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli pravi, da se povsod najde kdo, ki s situacijo ni zadovoljen: staršem ni po godu, da se otroci igrajo ob psih, stanovalci nočejo lajanja zraven hiše, gospodarji kosmatincev pa protestirajo, ker v nekatere vrtove nimajo vstopa. Eden redkih vrtov za izključno »pasjo« uporabo je na začetku Drevoreda Campi Elisi, tik ob železnici in hitri cesti. Občina Trst je 900 kv. metrov obsežen vrt z leseno ograjo odprla 15. oktobra, v prvih 45 dneh pa se je zelenica izkazala za zelo nesrečno. V načrtovani živalski oazi so se po nekaj tednih pojavili smrdljivi kupčki pasjih iztrebkov, pa čeprav je na tabli jasno zapisano, da bi jih morali gospodarji sproti odstranjevati. Nekateri krajani se odpravljajo na vrt v nočnih urah, njihovi ljubljenčki pa s tuljenjem in lajanjem motijo spanje sosedov. Poleg tega pa prihaja na vrtu pogosto do prerekanja, ker so večji psi posebno agresivni do malih nebogljenih kuž-kov. Nekemu stanovalcu je zaradi vsega naštetega očitno prekipelo, odločil pa se je za nekulturno obliko protesta: v poldrugem mesecu je kar trikrat zlomil ograjo, nazadnje v noči na ponedeljek, ko je odlomljeni kos lesa odvrgel čez zid na železniško progo. Odbornik Bandelli meni, da prave rešitve ni. Krajane poziva, naj se vedejo dostojno in naj se med seboj spoštujejo. V primeru ponavljajočih se vandalskih dejanj pa naj obvestijo občinsko upravo in sile javnega reda. Vandalstvo je v Trstu razširjen pojav: občinska uprava potrosi za navadno vzdrževanje javnih prostorov približno milijon evrov javnega denarja na leto, vsoto v višini 30 odstotkov tega zneska (300 tisoč evrov) pa mora naknadno odšteti za popravila po van-dalskih dejanjih. (af) 8 Sreda, 3. decembra 2008 KULTURA / ljubljana - Slavnostna seja senata univerze Boris Pahor častni doktor osrednje slovenske univerze Tržaški pisatelj opozoril, da ima Slovenija zamejce za odlomek slovenstva, ki je prepuščen samemu sebi Na včerajšnji slavnostni seji senata Univerze v Ljubljani, ki so se je med drugimi udeležili slovenski predsednik republike Danilo Türk, premier Borut Pahor in predsednik Državnega zbora Pavel Gantar, so podelili častna doktorata ljubljanske univerze tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju in pa, sicer odsotnemu, francoskemu pravnemu strokovnjaku Robertu Badinteru. Z nazivom častni senator pa so počastili nemškega strokovnjaka za farmacevtsko tehnologijo Hansa E. Jungingerja. Plakete univerze so prejeli Borut Sterle, Janez Škrabec in Jože Anderlič. Slavnostne seje so se udeležili tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc in predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik. Novi častni doktor Univerze v Ljubljani Boris Pahor je na novinarski konferenci pred začetkom slavnostne seje poudaril, da to priznanje razume tudi kot priznanje vsem Slovencem zunaj slovenske države. Ob tem je obžaloval, da kljub padcu meja državna razdelitev še ostaja. »Slovenska država se premalo zaveda, da spadamo s svojo usodo v skupno slovensko usodo,« je pisatelj pojasnil položaj zamejskih Slovencev. V »novi Evropi« bi morali namreč po njegovem manj poudarjati pripadnost državni skupnosti, bolj pa kulturno-je-zikovno pripadnost. »Slovenci v Italiji ne JUTRI SREČANJE O skupnem znanstvenem prostoru Znanstveno-raziskovalno središče Koper Univerze na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem, Narodna in študijska knjižnica Trstin Slovenski raziskovalni inštitut prirejajo javno predstavitev in okroglo mizo z naslovom Pre-misliti skupni slovenski znanstveni prostor, ki bosta potekali jutri ob 17. uri v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu. Univerza na Primorskem že vrsto let proučuje različne vidike integracijskih procesov na obmejnih in etnično mešanih območjih, med katere sodi tudi raziskovanje manjšinskih skupnosti, medetničnih odnosov ter oblik in politik čezmejne komunikacije in sodelovanja. Po vstopu Slovenije v schengenski prostor se zdi potreba po razvijanju tovrstne znanstveno-raziskovalne dejavnosti še toliko bolj nujna in koristna. Zato se je razvila pobuda za strokovno srečanje raziskovalcev integracijskih procesov v slovensko-itali-janskem obmejnem pasu, ki delujejo v okviru Univerze na Primorskem in slovenskih raziskovalnih inštitutov v Furlaniji Julijski krajini. Uvodni del jutrišnje pobude bo namenjen predstavitvi znanstvenih dosežkov zgoraj omenjenih raziskovalnih ustanov in inštitutov pri proučevanju manjšinskih razvojnih procesov in medetničnih oziroma medkulturnih odnosov v slovensko-italijanskem obmejnem območju. Analiza trenutnega stanja in nadaljnjih razvojnih možnosti znanstvenoraziskovalnega sodelovanja bo nato predmet razprave na okrogli mizi, ki jo bo povezoval dr. Milan Bufon z Univerze na Primorskem. Cilj okrogle mize bo izpostaviti možna izhodišča za utrjevanje skupnega slovenskega znanstveno-raziskovalne-ga prostora. Predsednik R Slovenije Danilo Türk in Boris Pahor pred začetkom slavnostne seje senata Univerze v Ljubljani bobo bomo nikdar rekli, da smo Italijani, ki govorimo slovensko« je dejal, po drugi strani pa je opozoril, da ima Slovenija zamejce za »odlomek slovenstva, ki je prepuščen v bistvu samemu sebi«, ter da celo nekateri intelektualci vedo zelo malo o šolskih in kulturnih institucijah slovenske manjšine. Boris Pahor upa, da nova ali katera od naslednjih vlad »ne bo imela poudarjanje narodne zavesti in narodne identitete za neke vrste nacionalizem«. Pojasnil je, da je bivši zunanji minister Dimitrij Rupel glede nekega Pahorjeve-ga pisma izrazil skepticizem do »ne-reflektiranih nacionalistov«. Premier Borut Pahor se je v nagovoru na slavnostni seji zavzel za to, da se iz plačnega sistema za javni sektor, zavoljo njegove posebnosti in avtonomije, postopno izvzame visokošolsko polje, zlasti univerze. Pozdravil je osnutek zakona o univerzi, ki so ga pripravila vseučilišča sama in ki se dotika tudi vprašanja plačnega sistema. Hkrati je predsednik vlade napovedal, da si bo vlada v prihodnje prizadevala za avtonomijo univerz. V svojem govoru je Borut Pahor izrazil tudi željo, da se v razvojni dialog v Sloveniji s svojim znanjem, modrostjo in izkušnjami vključijo tudi slovenske univerze ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti. DSI - Ponedeljkov večer Slovenci v kraljevini SHS pred drugo svetovno vojno Prav na dan, ko se je pred 90. leti rodila prva Jugoslavija, takrat še kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, je v Društvu slovenskih izobražencev na temo Država na »mrtvi točki«, Slovenci in Jugoslavija v desetletju pred drugo svetovno vojno predaval zgodovinar z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani dr. Jure Gašparič. Z linearnim in pestrim izvajanjem ter z vmesnimi, včasih pikrimi dodatki je 31-letni izvedenec za srednjeevropsko zgodovino v času med obema vojnama, privlačno predstavil obdobje, kateremu se je posvetil tudi za lani pri Modrijanu izdano knjigo SLS pod kraljevo diktaturo. Diktatura kralja Aleksandra in politika Slo- Jure Gašparič in Borut Klabjan na ponedeljkovem kroma venske ljudske stranke v letih 1929-1935. Raziskovalno delo na tem polju zahteva od zgodovinarjev izreden trud, saj gre predvsem za združevanje in interpretacijo različnih virov, za SLS in druge stranke stare Jugoslavije ni namreč ohranjenih arhivov. Večer z Gašparičem je vodil tržaški zgodovinar s koprske univerze dr. Borut Klabjan. Odločitev kralja Aleksandra o uvedbi diktature leta 1929 ni bila presenečenje, pa tudi najbolj pričakovana rešitev politične krize ne, je uvedel večer Gašparič. V desetih letih se je namreč zvrstilo kar 25 vlad, glavni vzrok za nestabilnost države pa je bilo nerešeno srbsko in hrvaško nacionalno vprašanje. Po padcu zadnje Koroščeve vlade je sicer kralj začel preverjanja s političnimi strankami, s tem pa je želel le pokazati, da je konsenz nemogoč in da je pot do svojega vnaprej pripravljenega načrta neizbežna. Tako je 6. januarja 1929 proglasil diktaturo z ministrskim predsednikom generalom Živkovicem na čelu. V letu dni je nova država sprejela več zakonov kot prej v desetih letih, glavna kraljeva skrb pa je bilo utrjevanje države v smislu jugoslovanskega uni-tarizma. Morda je ta poteza celo rešila enotnost države, je poudaril Gašparič, saj bi utegnili biti streli v parlamentu Srba Račica leta 1928 proti hrvaškim poslancem povod za razpad države. Nobenega dvoma pa ni, da je bila to prava diktatura. Sodni procesi proti dejanskim ali namišljenim nasprotnikom so po-metli z opozicijo, tujo kritiko v občilih so jugoslovanski funkcionarji utišali s podkupovanjem, ostra cenzura je bila vsakdan in avtokratsko vladavino je bilo čutiti v vseh plasteh življenja. Izredni časi naj bi minili septembra 1931, ko je kralj Aleksander spet uvedel ustavno monarhijo in dvodomni parlament. A je v bistvu vse ostalo pri starem. Zakoni so dovoljevali le vseju-goslovanske stranke, tako da se je volitev udeležila in zmagala le Jugoslovanska nacionalna stranka. Stare, deželne stranke niso izpolnjevale pogojev za registracijo. Vzpostavljena je bila torej lepa fasada za režimski absolutizem, je dejal Gašparič. Tudi nove okoliščine po atentatu na kralja Aleksandra leta 1934 in po koncu diktature junija 1935 niso prinesle novosti: Jugoslovansko nacionalno stranko je le zamenjala Jugoslo-vanka radikalna zajednica. Slovenska ljudska stranka, pred in po diktaturi največja slovenska stranka, se je vedla na pragmatično-oportuni-stični način, je podčrtal predavatelj. V danih možnostih je skušala uveljavljati federalistične zahteve in čim širše samoupravne kompetence v zagotavljanju stabilne kraljevine. (tj) Rosato: Tržaška občina se ne zmeni za parlamentarce Zakaj ni tržaška občina sklicala tržaške parlamentarce, da bi pred proračunsko razpravo uskladili svoje posege v korist tržaškega gospodarstva in tukajšnje skupnosti? Vprašanje je zastavil tržaški poslanec Demokratske stranke Et-tore Rosato. V prejšnjih letih so deželne uprave, pa tudi uprave glavnih mest pokrajin pred razpravo o finančnem zakonu sklicale tako imenovano institucionalno omizje deželnih parlamentarcev, da bi se domenili za skupne posege. Letos se to ni zgodilo, prvič v nekaj desetletjih. Rosata je precej začudil molk tržaške občine. Občinska uprava se ni zmenila za poseg pri parlamentarcih, pa čeprav bi se ji to izplačalo, glede na številna nerešena vprašanja, kot so razvoj ozemlja, obnova palače Carciot-ti in druge tovrstne zadeve. Vi-demska občina se je oprla na furlanske parlamentarce, tržaška bi morala slediti temu zgledu, sicer bo v podrejenem položaju, je ocenil Rosato. Zimska pomoč brezdomcem Brezdomcem predvsem v zimskem času trda prede. Zato je tržaška občina tudi letos pripravila poseg za pomoč tem ljudem. Mnogo se jih zbira v železniški postaji. Od začetka decembra vse do 31. marca bo zato od 18. do 20. ure ob vhodu na železniško postajo delovala postojanka predstavnikov skupnosti S.Martino al campo in Italijanskega solidarnostnega konzorcija, ki bo napotila potrebne ljudi v prenočišče Caritasa in v prenočišče v Ul. Udine. Caritas bo v tem obdobju povečal število ležišč z dodatnimi 15 posteljami. Sporna obnova Trga Belvedere Na Trgu Belvedere v sredini Ul. Udine potekajo že nekaj dni obnovitvena dela, ki pa so izzvala mnogo pomislekov med tam bi-vajočimi. Dela niso obsežna, krajane pa zanima izvedeti, ali bo območje po koncu del podobno sedanjemu. Skrbi jih namestitev nekaterih cementnih bazenov, ki bi lahko predstavljali prepreko za nekatere prireditve, pa tudi nameravan posek enega od tamkajšnjih mogočnih dreves. Te skrbi in pomisleke so občinski svetniki Demokratske stranke Bruna Tam, Alessandro Car-mi in Mario Ravalico iznesli v vprašanje, ki so ga vložili v tržaški občinski sveti. Miklavž bo obdaril bolne otroke Miklavž bo tudi letos obiskal otroško bolnišnico Burlo Garofo-lo, namesto angelčkov in par-keljčkov pa ga bodo pospremili prostovoljci Združenja za redke bolezni Azzurra in Unicefa. V petek, 5. decembra, bo obdaril vse male goste pediatrične bolnišnice z darovi in slaščicami. Pobudo sta si pred leti zamislila uslužbenec bolnišnice Edoardo Sossa in bivši uslužbenec Bruno Pisani, že vrsto let pa jo izvajajo s pomočjo prispevkov številnih zasebnih podjetij. Sveti Miklavž bo krenil na obdarovanje bolnih otrok ob 9. uri. Srečanje o vladnih ukrepih za univerzo Odbor fakultete za znanosti -zakon 133 prireja jutri ob 17. uri v veliki dvorani poslopja H3 seminar na temo: Univerzitetno izobraževanje, vzroki in oblike javnih posegov. Na srečanju bo govor o vladnih ukrepih za univerzo. / ITALIJA Sreda, 3. decembra 2008 9 lonjer - Pevski zbor poimenovan po domačinki Tončki Čok »Misel na Tončko je kot prijeten spomin na lep in srečen dan« Popoldan ob harmoniki Oskarja Kjudra in petju mladih pevcev - Nagovora Nevenke Pečar in Edvina Švaba Ime Antonije - Tončke Čok je od nedelje vklesano tudi v tablo. Domači pevski skupini so jo v Lonjerju izročili člani SKD Lonjer-Katinara, saj so se mladi pevci in pevke odločili, da se preimenujejo v Pevski zbor Tončka Čok. In se tako oddolžijo neutrudni kulturni delavki, učiteljici in prijateljici otrok, ki je veliko naredila za slovensko tržaško mladino. Nedeljske slovesnosti se je udeležilo veliko domačinov in prijateljev, ki so prisluhnili govornikom in glasbi harmonikarja Oskarja Kjudra, predvsem pa petju. Mladi člani zbora, ki je nastal pred tremi leti pod okriljem domačega Mladinskega združenja, so se namreč predstavili s celovečernim koncertom; kot vsakič doslej jih je vodil domačin Manuel Purger, med drugim tudi Tončkin pravnuk. O »gospodični Tončki«, kot so ji pravili v vasi, je v imenu SKD Lo-njer-Katinara spregovorila Nevenka Pečar. Spomnila se je njenih organizacijskih in pedagoških sposobnosti, ki so prišle do izraza med pripravami na Prešernove proslave, na praznovanja ob 8. marcu (v povojnih letih so mu pravili praznovanje AFŽ), ob organizaciji in delovanju društvene knjižnice. Tončka Čok je skrbela tudi za to, da bi se čim več otrok vpisalo v slovenske šole, v katerih je po 1. svetovni vojni tudi sa- ma poučevala. Bila pa je tudi orga-nistka v katinarski cerkvi in vodila je več pevskih zborov. Vse dokler ji niso leta 1923, kot prvi slovenski učiteljici na Primorskem, prepovedali učiti na katerikoli šoli v Italiji. Zato se je preselila v Kočevje, kjer je nadaljevala svoj poklic in se vključila v nastajajočo Osvobodilno fronto. Leto kasneje je bila izgnana v taborišče Monigo pri Trevisu, kjer je bila zaprta do osvoboditve. Ob povratku v Trst je bila aktivna v lonjerskem društvu, v vrstah Slovenske prosvetne zveze, Dijaške matice, Neodvisne socialistične zveze in Slovenske kul-turno-gospodarske zveze. Bila je nosilka Partizanske spomenice 1941 in visokega priznanja Rdečega križa Jugoslavije. »Misel na Tončko je kot prijeten spomin na lep in srečen dan,« je med drugim dejal Edvin Švab, njen nekdanji delovni kolega. Kajti Tončka je bila veselega značaja, njeno pripovedovanje je bilo prava »ljudska univerza«, njena pomoč nepreko-sljiva, ko so se tržaški študentje po vojni odločali za vpis na ljubljansko univerzo. Skratka: poštena, neutrudna, prijazna tovarišica, ki se je razdajala za okolje, v katerem se je rodila in živela. Njene vrednote so odslej tudi vrednote Pevskega zbora Tončka Čok. Pevski zbor Tončka Čok z dirigentom Manuelom Purgerjem kroma KD TABOR Z OPČIN - Bogata kulturna in družabna ponudba Od danes Miklavžev sejem Na današnjem odprtju nastop osnovnošolcev in čarodejke - Uspešna tudi večera, posvečena Viktorju Parmi in Zori Tavčar Bralni maraton z Gomorro Nagrada Paolo Spincich Od danes do nedelje bo na različnih lokacijah v tržaškem mestnem središču potekala četrta izvedba mednarodnega glasbenega tekmovanja za Nagrado Paolo Spincich, ki ga prireja akademija Ars Nova in ki se ga bo udeležilo tristo mladih glasbenikov iz desetih držav, ki bodo nastopali v okviru štirih sekcij: za klavir, violino, prečno flavto in komorno glasbo. Njihove nastope bodo ocenjevale mednarodne komisije strokovnjakov, vstop na vse nastope vključno z zaključnim nagradnim koncertom, ki bo v nedeljo ob 10.30 v Beethovnovi dvorani v Ul. Coroneo 15, pa je prost. Datumi in urniki posameznih nastopov so dostopni na spletni strani www.arsno-vacompetition.it. Pobudo so podprle Pokrajina Trst, Dežela Furlanija-Julijska krajina, Fundacija Casali in Zadružna kraška banka. Festival tržaških študentov V veži stavbe H3 Univerze v Trstu na Trgu Evropa in konferenčni dvorani Študentskega doma bo danes ves dan potekal Festival študentskih organizacij tržaškega vseučilišča v organizaciji Odbora študentskih združenj Cau in ob podpori Študentskega sveta univerze. Ob 10. uri bo pred zborno dvorano stavbe H3 okrogla miza o pomenu novih spletnih družbenih mrež, kot sta npr. Face-book ali Myspace, in njihovem vplivu na komuniciranje med mladimi. Popoldne bodo od 13. do 17. ure delavnice, ob 21. uri pa bo v konferenčni dvorani Študentskega doma v stavbi E3 koncert glasbenih skupin. Leto 1968 na platnu Na sedežu La Cappella Underground (Ul. Economo 12/9) predvajajo vsako sredo do 17. decembra filme niza posvečenega mladinskemu gibanju leta 1968, ki ga prirejajo deželni inštitut Gramsci, oddelek za zgodovino in zgodovino umetnosti tržaške univerze in sama Cappella Underground. Danes bodo predvajali film »Deux ou trois choses que je sais d'elle« Jeana-Luca Go-darda. Vstop je prost, poskrbljeno bo seveda za italijanske podnaslove. Na zgornji sliki utrinek z večera, posvečenega Viktorju Parmi, na spodnji pa Zora Tavčar in Olga Lupinc kroma V zadnjih dneh novembra je društvo Tabor počastilo dva pomembna jubileja. Najprej v petek, 21.novembra, ko so Glasbena matica, Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč in KD Tabor priredili večer Viktor Parma praznuje: ob 150-letnici skladateljevega rojstva. Vsebinsko bogat večer so oblikovali pianistka Beatrice Zonta, ki je izvedla Pozdrav Gorenjske - valček po slovanskih napevih, dvodelni poseg dr. Paola Petronia, ki je predstavil osebnost in opus skladatelja ter ga uokviril v čas in prostor, pianistka Cristina Santin je najprej podala svojo priredbo odlomka iz opere Zlatorog"nato pa je s sopranistko Veronico Vas-cotto zazvenel še Poutpourri. Na koncu so člani Godbe-nega društva iz Trebč zaigrali v priredbi Vinka Strucla, koračnico Mladi vojaki iz spevoigre Rokovnjač, Intermezzo iz opere Ksenija in v Dleskovi priredbi Uverturo k ljudski spevoigri Rokovnjači ter iztržili še dodatek. Za res kakovosten glasbeni užitek je publika vse izvajalce nagradila s toplim aplavzom. Bil je prav gotovo uspešen večer z dodano vrednostjo združevanja moči treh prirediteljev. Prav tako praznično je bilo prejšnji teden, ko je open-sko društvo počastilo lep življenjski jubilej prof. Zore Tavčar. S slavljenko se je pogovarjala Olga Lupinc, Kostanca Filipovič in Armando Škerlavaj pa sta prebrala nekaj odlomkov iz pisateljičinih del. Živahni, ironični, pikri in optimistični klepet se je dotaknil vseh pomenljivih etap, ki so zaznamovale lik in osebnost prof. Olge Tavčar. Prisotni v praznični Mali dvorani Prosvetnega doma so tako ponovno odkrili profesorico, pisateljico, pesnico, publi-cistko, mentorico, ženo, ki s svojo pripovedjo naravnost priklene na stolico. Ko pa so slavljenki nazdravili, so vsi še kako radi vstali in ji zaželeli še veliko srečnih in ustvarjalnih let. Danes pa se, ob 16. uri, odpirajo vrata novi razstavni pobudi. Tokrat bo Prosvetni dom praznično okrašen za prodajno razstavni Miklavžev sejem, na katerem se predstavljajo domači razstavljavci s svojimi ročnimi deli. Letos bodo prisotni VZS M.Čuk, gospe iz društvenega krožka Ob pletenju še kaj, Martina in Michela Gregoretti, Marisa Dolce, društvena knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, ki bo poskrbela za knjižne novosti, in učenci osnovne šole Franceta Bevka z Opčin, ki bodo s svojo pesmijo sejem tudi odprli. Sledil bo nastop čarodejke Nade. Sejem bo odprt tudi v jutri in petek med 16. ter 19. uro. Sejem v Prosvetnem domu odpirajo na »veseli dan kulture«. Ni slučaj. Kot tudi ni slučaj, da bodo v sodelovanju z Glasbeno matico v večernih urah (ob 20.30) predstavili knjigo Zorana Lupinca Skladbice za diatonično harmoniko. Ob prisotnosti avtorja bodo o zbirki spregovorili ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj in etnomuzikolog Emil Zonta. Sodeluje kitarist Marko Feri. Gre torej za bogat začetek prazničnega decembra, ki bo svoj višek dosegel v soboto, 20.decembra, z zaključnim večerom ob 40-letnici društva. Na pobudo študentov fakultete za politične vede, študentskega združenja Cyrano in združenja Libera bo v ponedeljek, 15. decembra, bralni maraton s Sa-vianovo Gomorro, ki se bo začel ob 10. uri v stavbi H3 (v dvorana 3B v 3. nadstropju). Veliko bralcev se je že prijavilo za sodelovanje; če želite to storiti tudi vi, oglasite se po elektronski pošti na naslov gomorra@sp.units.it. Obisk scenarista Gomorre Massimo Gaudioso, scenarist filma Go-morra, ki je bil povzet po istoimenskem romanu, bo jutri v Trstu. Kot gost združenja FilMakers se bo ob 20. uri srečal s študenti in radovedneži v kinodvorani Ariston. Film bodo predvajali ob 15.30, 17.45 in 21.15. V Dolini iščejo tehnika Uprava Občine Dolina sporoča, da je razpisala javni natečaj na podlagi izpitov za zaposlitev tehničnega izvedenca (D kategorije - ekonomski položaj D1) za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: univerzitetna diploma po prejšnji ureditvi iz geologije, biologije, naravoslovnih ved in okoljskih ved ali eno od sledečih specialističnih diplom v razredih 86/S, 6/S, 68/S, 82/S, znanje slovenskega jezika in vozniški izpit. Razpis in obrazci so na razpolago v tajništvu -urad za osebje, tel. št. 040/8329242 ali email: personale-osebje@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it ter na spletni strani www.sandorligo-dolina.it. Rok za predložitev prošenj zapade 30. decembra ob 13. uri. S pet evri zadela pol milijona V neki prodajalni v Ul. Lamarmora je neznana gospa z igro na srečo zadela eno bogatejših nagrad, kar jih pomni Trst. V začetku novembra je odštela pet evrov za sistem »briši in zmagaj« (v it. gratta e vinci). Prodajalec je v teh dneh prejel pismo s kopijo sistema in pripisom z zahvalo, saj je neznana gospa zmagala 500.000 evrov. 42 Sreda, 3. decembra 2008 KULTURA / TREBČE - Cici urice Letos otroci potujejo iz Trebč brez meja po svetu Pripravljali so tipično grško jed Letošnje Cici urice, ki jih prireja SKD Primorec iz Trebč, imajo v sklopu praznovanj 110-letnice društva skupno vezno nit: Trebče brez meja ... Tema je medkulturno obarvana, saj otroci poleg domačega kraja spoznavajo tudi tuje kulture in običaje. Da bi bilo spoznavanje čim bolj celostno, so vzgojiteljice pripravile različne delavnice, ki vklju- čujejo vsa področja otrokovega razvoja. Novembra je bilo na vrsti odkrivanje evropskih značilnosti: otroci so se v namišljenem potovanju odpravili najprej v toplo Grčijo, nato pa še na ledeno mrzlo Švedsko. Spoznali so značilnosti posameznih držav, katera so njihova tipična oblačila in kaj tam ljudje jedo. Pripravili so tudi grško specialiteto tzaziki in svoje ime zapisali z grškimi črkami. Za Švedsko pa so izdelali razglednice s švedskimi motivi, spoznali so huskyje, jelene, lose in kite ter Piko Nogavičko, švedske pisateljice Astrid Lindgren. Naslednja Cici urica bo v petek, 12. decembra, ko bodo otroci z domišljijo poleteli v daljno Avstralijo. Včeraj danes Danes, SREDA, 3. decembra 2008 FRANČEK Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.54 - Luna vzide ob 11.30 in zatone ob 21.35. Jutri, ČETRTEK, 4. decembra 2008 BARBARA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,9 stopinje C, zračni tlak 1010,7 mb raste, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14 stopinj C. 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino EI3 Lekarne Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. decembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - AMBASCIATORI - 17.00, 19.05, 21.15 »Twilight«. ARISTON - 16.30, 18.30 »Il papa di Giovanna«; 21.00 »Od goroba do groba«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 22.00 »Bold 3D* - Un eroe a quattro zampe«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Max Payne«; 16.00, 17.30, 18.20, 20.00, 21.30, 22.15 »Twilight«; 16.30, 19.50, 22.15 »Nessuna verita«; 17.55, 21.15 »Changeling«; 20.25 »La fidanzata di papa«; 22.15 »007 -Quantum of Solace«; 15.50 »High School Musical 3 - Senior year«. EXCELSIOR - 16.15, 20.00, 21.40 »Solo un padre«; 18.00 »Rumore Bianco«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.10 »Changeling«. FELLINI - 18.45, 22.15 »Giu al Nord«; 17.00, 20.30 »Si puo' fare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.30, 20.30 »Mamma mia!«; 22.20 »Death Race«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Nessuna verita'«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 19.15, 21.30 »Qualcuno con cui correre«. KOPER - KOLOSEJ - 19.20, 21.20 »Karantena - Quarantine«; 17.00, 19.00, 21.00 »Čeljusti - Rogue«; 16.30, 18.30 »Hišna zajčica«; 20.30 »Zadetki: Ananas ekspres«; 17.20 »Muhice osvajajo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight«; Dvorana 2: 16.45, 18.35, 20.30, 22.15 »Bolt«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Never Back down«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Max Payne«. SUPER - 21.15 »Quantum of Solace«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Twilight«; Dvorana 2: 17.00, 18.45, 20.15, 22.00 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Max Payne«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Nes-suna verita«; Dvorana 5: 17.00 »La fi-danzata di papa«; 18.45, 21.30 »Changeling«. Nono MARIO danes okroglo obletnico slavi. 70poljubčkov mu pošiljata svoja dva mala srčka Matija in Jernej. Dragi MARIO! Ob tej pomembni obletnici ti iz vsega srca želimo vse najboljše, polno zdravja, sreče in razumevanja. Tvoja Milena, Barbara z Damjanom in Roberto z Monico. Mamici Sari, očku Petru in sestrici Niki se je pridružil mali ERIK. Srečni družinici ter nonama in no-notoma, pa še stricema čestita in se z njimi veseli žlahta s tržaškega in goriškega Krasa. Živijo Erik, vse dobro na tem ljubem svetu ti iz srca želimo. 0 Prireditve SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 3. decembra, na nastop gojencev Glasbene matice -Trst Gorica iz razredov profesoric T. Ražem, B. Zonta in V. Zuppin. Začetek ob 19. uri. SKD IGO GRUDEN prireja, v okviru razstave »Govorica kamna«, predvajanje dokumentarnega filma TV Ko-per/Capodistria »Pesem kamna«, po zamisli Danjela Božica in Stanislava Renčelja, ki bo danes, 3. decembra, ob 20. uri v društvenih prostorih. V soboto, 6. decembra, ob 20. uri pa vabi na predstavitev knjige »Kraška hiša in arhitektura Krasa« (dr. Stanislav Renčelj in dr. Ljubo Lah). Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 4. decembra, na predstavitev knjige ob pravljici »Muc Felix, učiteljica Tončka in strašilo Zverina«, avtorica Anamarija Volk Zlobec, ilustratorka Magda Starec Tavčar. Začetek ob 15. uri. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na otvoritev božičnega sejma. Svoje izdelke razstavlja 19 oseb. Urnik sejma: danes, 3. decembra, od 15. do 19. ure; v četrtek, 4. decembra od 15. ure do 18.30; v petek, 5. decembra od 15.30 do 18.30; v soboto, 6., v nedeljo 7. in ponedeljek ,8. od 10. do 13. ure. SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC - Skupina 35-55 vabita v četrtek, 4. decembra, ob 20.30, v društvene prostore v gledališču F. Prešeren, kjer bo Biserka Cesar govorila o svojih izkušnjah na črni celini s potopisnim predavanjem »Uganda, moj afriški biser...«. Vabljeni. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na predstavitev knjige Marija Šušteršiča »Sledovi - Po poteh slovenske prisotnosti v Trstu«. Večer bo povezoval Rado Šušteršič, z avtorjem pa se bo pogovarjal Saša Rudolf. Predstavitev bo v četrtek, 4. decembra, ob 20. uri na štadionu 1. Maj. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Škedenj, Cerkev sv. Lovrenca, 5. decembra, ob 20.30, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgonika; Zgonik, Cerkev sv. Mihaela, 6. januarja 2009, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgonika; Nabrežina, Cerkev sv. Roka, 11. januarja, ob 16. uri, nastopajo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček, glasbeni utrinek s harmoni-kaši; Milje, Stolnica, 11. januarja 2009 ob 15.30, nastopa MeMPZ Trst z glasbenimi utrinki. V GALERIJI IL CORIANDOLO (ul Udi-ne 55) do 6. decembra razstavljata slikarja Maria in Eugenio Pancrazi. Urnik od ponedeljka do sobote od 16. ure do 19.30. Ob nedeljah od 10.30 do 12.30. KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 7. decembra, na ogled veseloigre »Srčni mrk« v izvedbi dramske skupine Kd Rovte Kolonkovec. Režija Ingrid Werk Zerjal. Prireditev bo v Kulturnem domu na Colu ob 17. uri. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju s Tržaško pokrajino, Občino Devin Nabrežina, ZKB, Trgovinsko zbornico, ZSKD in Slovensko prosveto prireja v društvenih prostorih razstavo kamnitih izdelkov in skulptur »Govorica kamna do ponedeljka, 8. decembra. Urnik ogleda: delavniki 17.00-20.00, prazniki 10.00-12.00 in 15.00-20.00. Za info: Mariza Skerk (335-6553150) SKD TABOR V DECEMBRU: od 3. do 5. decembra, med 16. in 19. uro, v Prosvetnem domu na Opčinah »Prodaj-no-razstavni Miklavžev sejem«. Odprtje danes, 3. decembra, ob 16. uri, z nastopom zbora OŠ »F.Bevk« z Opčin in čarodejke Nade, ob 20.30 predstavitev zbirke Zorana Lupinca »Skladbice za didaktično harmoniko«. Ob prisotnosti avtorja bodo o zbirki spregovorili ravnatelj GM Bogdan Kralj, etnomuzikolog Emil Zonta in kitarist Marko Feri; v nedeljo, 14. decembra, ob 16.uri, ob 67. obletnici 2. tržaškega procesa, predstavitev knjige Vlaste Beltram »Koprski zapori - Le carceri Capodistriane«. Predstavili bodo Vera Vezovnik in Zorka Podobnik; v soboto, 20. decembra, ob 20. uri, zaključni gala večer ob 40-letnici društva »Od včeraj do jutri« s predstavitvijo priložnostne publikacije in DVD-ja o društvenem delovanju ter veselo družabnostjo z ansamblom. Pridružite se nam v prazničnem decembru! S Mali oglasi DVE OMARI v avstroogrskem stilu družinskih prednikov, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040575145 ali 348-2801144. GRELEC (bruciatore) znamke lamborghini calor, HP 0,33, za peč na kurilno olje, v odličnem stanju, katerega vrednost novega je 1.600 evrov, prodam za 140,00 evrov. Tel.: 040208989. IŠČEM DELO kot varuška starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. 329-7404187. IŠČEM ZAPOSLITEV kot negovalka ostarelih oseb, 24 ur dnevno. Sem 50-letna ženska z večletno izkušnjo, z odličnim znanjem hrvaščine in italijanščine, dobro obvladam slovenščino. Tel. št. 335-5474244. MAZDA 3, 1.6 TD, 16v, v odličnem stanju, letnik 2006, plave barve, 44.000 prevoženih km., še tri leta garancije, prodam. Tel. na št. 328-9522292. PRODAM TOYOTO land cruiser exe-cutiv, tri vrata, letnik 2003, prevoženih 135.000 km, sive metalizirane barve, notranjost v usnju, satelitski sprejemnik, senzorji za vzvratno vožnjo. Tel. 348-2585024. PRODAM bencinski chevrolet nubira, full optional, 1,6 SW, sive barve, letnik 2006, prevoženih 29.000 km. Cena po dogovoru. Tel. 339-1024723. PRODAM dnevno sobo: omara 3,50 m, miza in štiri stolice v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040225655. V NAJEM dajem stanovanje na Opči-nah, veliko pribl. 100 kv.m., velika kuhinja z balkonom, dnevna soba, dve spalni sobi, kopalnica in shramba. Tel. na št.: 040-214309 ali 333-2130947. ZANESLJIVA GOSPA, pridna v gospodinjstvu in oskrbi starejše osebe išče delo. Tel. 393-1865407. [W Osmice OSMICA je odprta pri farmi Kraljič, Prebeneg 99. Tel. 335-6322701. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št.23. V MEDJEVASI št. 10 sta odprli osmi-co Mavrica in Sidonja. Tel. 040208987. Vabljeni! ö Poslovni oglasi PRODAM DVA PRAŠIČA, ki jedo samo zelenjavo, 150 kg. Tel. 040-825731 FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. MASAŽE, solarij, depilacijo, ma-nikuro, gel-nohti, anticelulitične tretmaje ... nudimo v salonu Pulse v Sežani na avtobusni postaji. Tel. 00386 40554222 Loterija 2. decembra 2008 Bari 8 32 79 82 77 Cagliari 18 63 56 85 22 Firence 9 42 41 17 14 Genova 4 48 13 72 34 Milan 17 6 77 3 47 Neapelj 86 60 3 22 34 Palermo 80 62 38 41 77 Rim 33 14 46 51 87 Turin 67 66 82 2 16 Benetke 22 66 14 72 54 Nazionale 6 47 79 76 61 Super Enalotto Št. 145 8 9 17 33 80 86 jolly 22 Nagradni sklad 4.462.290,80 € 1 dobitnik s 6 točkami Jackpot 45.084.494,32 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 22 dobitnikov s 5 točkami 30.424,71 € 2.878 dobitnikov s 4 točkami 232,57 € 106.839 dobitnikov s 3 točkami 12,52 € Superstar 6 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 6 dobitnik s 5 točkami 760.617,75 € 13 dobitnikov s 4 točkami 23.257,00 € 416 dobitnikov s 3 točkami 1.252,00 € 5.878 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 33.023 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 65.133 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / SKD Igo Gruden NABREŽINA V sklopu razstave GOVORICA KAMNA večer KAMEN KLIČE ZNANJE Na programu: - predvajanje dokumentarca PESEM KAMNA (D. Božič, S. Renčelj - TV KOPER) - predstavitev VIŠJE STROKOVNE SOLEZA OBLIKOVANJE, MATERIALOV iz SEŽANE danes, 3. decembra ob 20.00 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! H Šolske vesti TRGOVSKI ODDELEK ZAVODA ŽIGE ZOISA vabi na dneve odprtih vrat, ki bodo do danes, 3. decembra, od 16. do 19. ure na sedežu (Vrdelska cesta 13/2). DPZIO J. STEFAN obvešča vse dijake nižjih srednjih šol in njihove starše, da bo v petek, 5. decembra, od 16. do 19. ure in v soboto, 6. decembra, od 9. do 13. ure Dan odprtih vrat. Po predstavitvi posameznih oddelkov bodo profesorji in dijaki na razpolago za katerekoli informacije. GEOMETRSKI ODDELEK ZAVODA ŽIGE ZOISA vabi na dneve odprtih vrat, ki bodo od 1. do 6. decembra, od 17. do 20. ure na podružnici (Canestrinijeva ploščad 7). LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativna dneva za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 12. decembra, in petek 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MIL-ČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori. Zimovanje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Perič-nika v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krpljanje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali na e-mail: franmilcin-ski@gmail.com. 13 Obvestila RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 4. decembra, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek št. 159). ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 3284559414 »mail-to:info@melanieklein.org« info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU v sklopu »Božičnega sejma 2008«vabi danes, 3. decembra, ob 17.30 na otvoritev likovne razstave »Božic pri nas-Il no-stro Natale«, na katero sodelujejo šole in vrtci občine Dolina. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja danes, 3. decembra, v sklopu božičnega sejma »Sladki popoldan: poku-šnja in prodaja domačih slaščic.« Začetek ob 15. uri. PROl Ml od 3 v Pros SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO 0PCME )AJI KLA .do 5 med vetne SKD Tabor UO-RAZSTAVNI l/ŽEV SEJEM . decembra 2008, 16. in 19. uro m domu na Opčinah odprtje danes, 3. decembra 2008 ob 16. uri, z nastopom ZBORA OSNOVNE ŠOLE »F.BEVK« z OPČIN in čarodejke NADE ob 20.30 predstavitev zbirke Zorana Lupinca SKLADBICE ZA DIAT0NIČN0 HARMONIKO. Ob prisotnosti avtorja bosta o zbirki spregovorila ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj in etnomuzikolog Emil Zonta sodeluje kitarist Marko Feri. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR vabi svoje člane in ostale filateliste na redno sejo, ki bo danes, 3. decembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. TRŽAŠKA KNJIGARNA IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe za leto 2009 danes, 3. decembra, ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne, ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča vse otroke, da se bo Miklavž ustavil na trgu v Mavhinjah v petek, 5. decembra, ob 17.30. Angelčki so vam na razpolago v društvenih prostorih danes, 3. decembra, od 20. do 21. ure. Vabljeni vsi otroci, ki bi se radi srečali z Miklavžem. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na Miklavževanje, ki bo v četrtek, 4. decembra, ob 16. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Otroška igralska skupina bo uprizorila igrico »Palice in oglje«, OPZ Vesela pomlad pa bo s pesmijo pozdravil sv. Miklavža. BAMBIČEVA GALERIJA - slikarska razstava Fulvia Cazzadorja Immaginaria 2008. Razstava bo na ogled do 5. decembra na Opčinah, Proseška ul. 131., od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. DRUŠTVO NOE' v sodelovanju in s pokroviteljstvom Občine Devin-Nabreži-na in s prispevkom Tržaške pokrajine, prireja predavanje »... rodila se je violina iz kraškega javorja«, ki bo v petek, 5. decembra, ob 20.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini. V ponedeljek, 8. decembra, bo v Škerkovi hiši v Šempolaju ob 15. uri odprtje razstave restavriranega kraškega pohištva. Razstava bo na ogled do 31. decembra letos. Informacije na tel. št. 349-8419497. KD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, prireja za člane in prijatelje v petek, 5. decembra, ob 18. uri prijetno srečanje s Sv. Miklavžem. Radodarni mož, ki vsega sam ne zmore, naproša vaščane, naj ob priliki darujejo čimveč živeža za reveže, za katere skrbijo patri Frančiškani na Montuzzi, da bi vsi lepo preživeli božične praznike. OPZ SLOMŠEK vabi na »Miklavževanje«, ki bo v petek, 5. decembra, ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici. Nastopali bodo: malčki iz otroškega vrtca Ubalda Vrabca, otroci iz OŠ Trubarja Kajuha in OPZ Slomšek z igrico »Katja in so-šolci«». Angelčki so vam na razpolago za katerokoli informacijo v večernih urah na tel. št. 040-226841. SKD GRAD BANI - razstava panjskih končnic, je na ogled v društvenih prostorih vsak dan od 17. do 19. ure do 5. decembra. SKD JOŽE RAPOTEC: MIKLAVŽ prihaja v Prebeneg, tudi če zapade sneg! Da ga pričakamo veseli, bomo z igralcem D. Malalanom pravljico zapeli. Kdor si darilo res zasluži, naj se nam v petek, 5. decembra, ob 18.30 v Srenjski hiši pridruži. Dan prej pa bodo Miklavževi pomočniki ob siju sveče od 18.30 do 19.30 darila spravili v vreče! SKD VIGRED, otroški vrtec Šempolaj in OŠ Stanko Gruden vabijo na pobude »Veseli december 2008« v Šempolaju, danes, 3. in v četrtek 4. decembra, od 15.30 do 18.30, v petek, 5. decembra, od 15.30 do 17. ure. Miklavžev prodajni sejem: knjig in ročnih del, koledarjev, voščilnic, ter Lectarjevih izdelkov (muzej Lectar Radovljica) ter razstava panjskih končnic (Nadje in Reneja Čo-pija iz Čezsoče). V petek, 5. decembra, ITALIJA ob 17.30 na OŠ Stanko Gruden Mi-klavževanje. Sodelujejo: otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, ter dramski odsek Jaka Štoka z igrico Igrače imajo rade otroke. SV. MIKLAVŽ PRIHAJA! V petek, 5. decembra, ob 18. uri v društvenih prostorih Skd Grad pri Banih. Za informacije: 040-226654 (Norma) ali 040212403 (Neva). OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR, v sodelovanju s konzorcijem »Fhocus« in zadrugo »La CO.S.T.I.E.RA organizirajo dne 6. decembra, ob 16. uri, v igralnem kotičku palček v Naselju Sv. Mavra, 124 - Se-sljan, brezplačno gledališko predstavo za otroke »Le stagioni« - gledališka družina La Baracca iz Bologne. ŽUPNIJA SV. TROJICE NA KATINARI -Trst, prireja v nedeljo, 7. decembra, ob 17.30 »Igor Gherdol in Božični čar«. Večer za dobrodelne namene s knjigami, kulturo in glasbo. Sodelujejo: mladinski zbor Kati zbor, dirigent Carlo Tom-masi, glasbenica Daniela Casotto, bas Aldo Žerjal, skupaj z društvom Azzur-ra, ki nudi pomoč bolnim otrokom. Poezije in proza Igor Gherdol. Predstavila bo Bernarda Žerjal. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2008/2009 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 0402017371). ODBOR FEŠTE ANTIKANE prireja tudi letos tradicionalni praznik v Pečini. Ob dobri glasbi se bomo gostili z ribjimi specialitetami. Toplo vabljeni vsi. SKD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ vljudno vabi na slavnostno prireditev ob 110-le-tnici ustanovitve društva. Slavnostni govornik bo dr. Ciril Zlobec, nastopali bodo tudi Nonet Primorsko, otroški pevski zbor, plesna skupina društva MOSP in solisti z glasbo Adija Daneva. Predstavo je režiral Gregor Geč, vodila pa jo bo Aleksandra Pertot. Prireditev bo v nedeljo, 7. decembra, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 19. uri uri. Predstavniki društev, ki bi želeli pozdraviti oziroma čestitati, so naproše-ni, da se javijo v dvorani 15 minut pred pričetkom predstave. Toplo vabljeni. TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo vse člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 7. decembra, v Prosvetnem domu na Opčinah. Prvo sklicanje ob 10., drugo pa ob 10.30. V PONEDELJEK, 8. DECEMBRA, bo ob 15.30 na sedežu Slovenskega pastoralnega središča v Trstu, ul. Risorta, 3, škof msgr. Evgen Ravignani slovesno blagoslovil kopijo bandera Bratovščine sv. Cirila in Metoda, ki so jo izdelale sestre Notredamke iz Novega mesta. Vsi toplo vabljeni! V SLOVENSKEM PASTORALNEM SREDIŠČU v Trstu (ul. Risorta 3) bo ob prazniku Brezmadežnega spočetja Device Marije v ponedeljek, 8. decembra, ob 15.30 svečan blagoslov bandere v čast sv. Cirilu in Metodu, ki ga bo vodil g. škof Evgen Ravignani. Sledil bo glasbeni program, ki ga bosta oblikovala Združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta in sopranistka Mojca Mi-lič ob klavirski spremljavi Jana Grbca. LUTKOVNA KLEPETALNICA - Radijski oder prireja tečaj lepe govorice za osnovnošolce, v okviru katerega bodo mali udeleženci s pomočjo lutk urili lepo-rečje. Prijave in informacije na tel. št.328-4535725 ob delavnikih med 18. in 19. uro do torka 9. decembra. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami prireja Božični sejem na trgu v Boljuncu od 5. do 9. decembra. Vsak dan od 16.30 dalje prireditve na trgu (glasba, ples, animacija za otroke). V petek, 5. decembra, ob 17.uri, otvoritev s prihodom Miklavža, mažoretk in godbe iz Občine Kočevje. Prižig luči s strani županov občine Dolina in pobratene občine Kočevje, ob prisotnosti županov kraških občin. V soboto, 6. decembra, plesni nastop športno rekreacijskega krožka »G. Ro-li«. Ob 17.30 nastop pevskih skupin in pozdrav županov prijateljskih občin Brtonigla, Buje, Umag, Novigrad (HR) in Milje. Predsednica Pokrajine Trst bo prisotna na raznih prireditvah. SKD PRIMOREC IN COŠ P. TOMAŽIČ iz Trebč pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, Zadružne kraške banke in Zveze slovenskih kulturnih društev vabita na niz pobud »Trebče brez meja« ob 110-letnici društvenega delovanja, 140-le-tnici ustanovitve in 30-letnici poimenovanja osnovne šole: v torek, 9. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah predstavitev društvenega koledarja in nagrajevanje likovnega natečaja »Trebče brez meja«; v soboto, 13. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu osrednja proslava »Trebče oj Trebče, to je naša vas«; v nedelja, 14. decembra, ob 11. uri odprtje fotografske in slikarske razstave Marinelle Terbon »Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti«. SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 10. decembra, v društvenih prostorih v Ri-cmanjih. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. SDZPI sporoča, da se je še mogoče vpisati na brezplačna tečaja »Tehnike vodenje projektov« (80 ur) ter »Promovirati turistični razvoj tržaškega Krasa« (60 ur), ki sta namenjena tako zaposlenim kot brezposelnim univerzitetnim diplomirancem. Informacije in vpisovanje na tržaškemsedežu SDZPI v ulici Ginnastica 72 (tel. 040-566360). ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SLUŽBO OBČINE DOLINA, v sodelovanju s Kulturnim Društvom »Fran Venturini« od Domja, organizira v soboto, 13. decembra, ob 17.uri, v Kulturnem Centru »A. Ukmar-Miro« pri Domju, »Božično družabnost za starejše občane«. Po krajšem kulturnem programu bo sledila pogostitev ob glasbi in družabnih igrah. Vpisovanje in dvig vabil bo na Županstvu v torek, 9., v sredo, 10. in v četrtek, 11.novembra, od 8.30 do 12.15. V sredo popoldne tudi od 14.30 do 16.45. ANPPIA - VZAPP - ANPI- VZPI - ANED - VZED prirejajo v nedeljo, 14. decembra, ob 15. uri bo na openskem strelišču spominsko svečanost ob 67-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pinka Tomaži-ča in Ivana Vadnala. Spregovorila bosta Fulvija Premolin, županja občine Dolina in Roberto Birsa, član tržaškega pokrajinskega tajništva VZPI. Sodeloval bo MoPZ Tabor. NASELJE V CENTRU - Toplo vabimo vso prebivalstvo Občine Devin Nabrežina na Božični sejem, ki se bo odvijal v sredo, 17.decembra, v Vzgojnem Zaposlitvenem Središču v Naselju Sv.Mavra, 124 v Sesljanu. Središče bo odprto od 10. do 18. ure. Pričakujemo Vas! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 18. decembra, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Angelček brez perutničk bo pripovedovala Alenka Hrovatin. Toplo vabljeni! O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v četrtek, 18 decembra, v restavraciji Hotela Greif Maria Theresia v Barkovljah. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Za prijave in informacije kličite na št. 333-4219540. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040-411635 ali 040415797. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO razpisuje 22. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban« namenjene univerzitetnim študentom naše dežele, ki so obiskovali slovenske šole. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena zaslužnemu akademiku prvega letnika. Ta nagrada je ponovljiva za ves potek rednega študija, če bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene podpore tudi za naslednje letnike. Prošnjo za nagrado, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo - ul. Mazzini, 46 - Trst, je treba predložiti do 31. decembra. Prošnji naj bo priložen curriculum, potrdilo o vpisu na univerzo (za kasnejše letnike tudi po- Sreda, 3. decembra 2008 43 trdilo o predvidenih in opravljenih izpitih) ter potrdilo ISEE. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. S Izleti KRUT prireja v soboto, 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giulia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v ul. Cicerone, tel. 040-360072. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR organizirajo v petek, 12. decembra, izlet v Ljubljano, ki se ga lahko udeležijo ostareli občani (nad 65. letom starosti). Za vpisovanja in morebitne informacije se lahko obrnete na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 (Sesljan), od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040 -2017389). ZIMOVANJE na Pohorju prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst, od 2. do 6. januarja 2009, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Za informacije pokličite na tel. 040-573141, e-mail: in-fo@sddsk.org. Prispevki V spomin na Angelo Križmančič daruje Elvira 20,00 evrov za Slomškov dom v Bazovici. Mila in Damjan Gruden darujeta 500,00 evrov za SKD Igo Gruden. ^ Zapustil nas je naš dragi Paolo Marsi star 78 let Žalostno vest sporočajo žena Darinka, sin Niko z Miriam, sestra Neda in vsi sorodniki Pogreb bo jutri, četrtek, 4. decembra ob 11.00 iz mrtvašnice civilne bolnišnice v cerkev sv. Ivana v Gorici. Gorica, 3. decembra 2008 Pogrebno podjetje Gorian Gorica ^ Zapustila nas je Gisella Oberman por. Sedmach Žalostno vest sporočajo mož Nandi, hči Elena in Fulvio, vnukinja Cristina ter ostalo sorodstvo Pogrebni obred bo jutri, 4. decembra ob 13.20 v ulici Costalunga. Sledila bo upepelitev. Pogreb z žaro bo v soboto, 20. decembra ob 13.45 na trgu v Nabrežini. Ribiško naselje, Križ, 3. decembra 2008 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Dino Zobin Z bolečim srcem bomo našega predragega pospremili na domačo zemljo jutri, četrtek, 4. decembra, ob 11.30 na pokopališču v Mačkoljah. Svojci Lakotišče, 3. decembra 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Boljunec Ob izgubi dragega očeta in nonota ATTILIA PISONA izreka Mariu, Gabrijeli in Igorju občuteno sožalje Košarkarski klub Bor 12 Sreda, 3. decembra 2008 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Aleksandrija kot mesto svobode Še en, tokrat italijanski, pogled na življenje aleksandrink Franco Pero se je osredotočil na osebno čustvovanje deklet in žensk, ki so odšle za delom v Egipt Ko je z odprtjem Sueškega prekopa je v drugi polovici 19. stoletja Aleksandrija v Egiptu postajala vse pomembnejše kozmopolitsko mesto, se je med bogatimi elitnimi arabskimi in tujimi družinami pojavljala potreba po povsem posebni delovni sili in to ženski: potrebovali so namreč hišne pomočnice, šivilje, likarice in še zlasti dojilje, vendar ne katerekoli, temveč takšne, ki so ustrezale tedanjim evropskim standardom. Tako je zaradi odlične pomorske zveze med Aleksandrijo in Trstom prišlo v naših krajih, na Krasu, na Goriškem in na Vipavskem do množičnega ženskega izseljevanja: ob začetku druge svetovne vojne je bil v Egiptu približno 7.000 aleksandrink. Ženske so od doma silile gospodarske razmere: v Egiptu je hišna pomočnica zaslužila trikrat toliko kot v Trstu, tako da je bil marsikdaj njen zaslužek bistven za preživetje družine doma, za odplačevanje dolgov, za popravilo hiše, ali pa si je dekle z delom prislužilo doto in si tako lahko zagotovilo dober zakon. Njihovo življenje daleč od doma je bilo težko, obenem pa je veliko mesto za marsikatero pomenilo svobodo, ki je sicer ne bi poznale; ker so njihovi delodajalci pripadali višjim družbenim slojem in različnim narodnostim, so se iz Egipta vračale tudi bolj izobražene, če so se sploh vrnile. Kljub odličnim plačam je bilo življenje daleč od doma vsekakor velika žrtev, za kar pa jim rodne družine marsikdaj niso bile hvaležne, nasprotno, svoboda, ki so je bile deležne, je pri marsikomu vzbudila neupravičeno sumničenje. Temu pojavu slovenska javnost že dolgo posveča precej pozornosti: V predstavi se prepletajo štiri ženske zgodbe izšlo je veliko študij, pa tudi literarnih del, kakršna je, denimo, trilogija Marjana Tomšiča, in tudi gledaliških predstav, denimo Alexandria Embarked. Nedavno je to žensko izseljevanje vzbudilo tudi zanimanje videm-skega gledališčnika Franca Peroja, ki je na besedilo Renate Ciaravino postavil predstavo Alexandria. Gledališko delo je Stalno gledališče Furlani-je - Julijske krajine vključilo v projekt z enakim naslovom, pri katerem sodeluje s Pokrajino Trst. V okviru projekta se je včeraj začel dvodnevni posvet, ki se nadaljuje danes, medtem ko bo predstava na sporedu v mali Bar-tolijevi dvorani do 4. decembra. Predstavo je Franco Pero osredotočil na lik Milene, ki je v egiptovsko mesto prišla leta 1925, komaj petnajst let stara, in se po drugi svetovni vojni, ko so se razmere popolnoma spremenile, vrača domov; spremlja jo mlada tetina hčerka, ki se je rodila v Aleksandriji in je ni še nikoli zapustila. Na predvečer odhoda jo prideta pozdravit prijateljici in skupaj se spominjajo let, ki so jih preživele v egiptovskem velemestu in razlogov, ki so jih gnali od doma. Z nostalgijo prežeta predstava je osredotočena zlasti na intimno življenje štirih junakinj; družbeni vidiki so puščeni bolj v ozadju in v bistvu služijo le kot razlaga, zakaj so se Goričanke in Kraševke znašle tako daleč od doma. Kljub melanholiji zaradi časa, ki je minil, v predstavi izstopa predvsem radost štirih žensk zaradi svobode, ki so jo užile. Skrbno postavljeno predstavo odlikuje odlična igra štirih nastopajočih igralk, med katerimi ima vodilno vlogo Milene Elisabetta Pozzi. Poleg nje nastopajo Laura Bussani kot mlada nečakinja Alexandria in Michela Mocchiutti ter Marzia Po-stogna kot prijateljici Olga in Irene. Sceno, ki predstavlja bok stare ladje, in kostume, ki se navezujejo na modo povojnih let, je ustvaril Andrea Stanisci. (bov) Prešernove nagrade: dobitniki bodo znani šele na podelitvi Upravni odbor (UO) Prešernovega sklada bo za leto 2008 podelil dve Prešernovi nagradi in šest nagrad Prešernovega sklada. Imena dobitnikov bodo znana šele na podelitvi 7. februarja 2009 v Cankarjevem domu v Ljubljani, je na če-rajšnji novinarski konferenci povedal predsednik UO Jaroslav Skrušny. Kot je še povedal, bo proslavo režiral Diego de Brea.Čeprav se je v zadnjih letih uveljavila praksa, da je upravni odbor dobitnika Prešernove nagrade in 12 nomini-rancev za skladove nagrade razglasil že 3. decembra, na ta veseli dan kulture, so se letos odločili drugače, je povedal Skrušny. Kot je dejal, je v zadnjih letih pogosto prihajalo do neljubih dogodkov, saj se je že na dan razglasitve »vedelo, katerih šest je izbranih«. Razglasitev imen nagrajencev na predvečer praznika je Skrušny sicer označil kot začasno rešitev. Državna proslava s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada bo tokrat, potem ko je bila zadnja v Mariboru, ponovno v Cankarjevem domu. Prireditev v Gallusovi dvorani bo režiral Diego de Brea. Imenovanje režiserja je Skru-šny označil kot »eno najbolj spornih nalog upravnega odbora sklada okoli obeleževanja obletnice smrti Franceta Prešerna«, saj je izbira vedno deležna kritik. Kot je poudaril, so se člani odbora zavedali, da stojijo pred delikatno nalogo, to je pripraviti kar najbolj »slovesno in praznično prireditev, ki ne bo zgolj prazen spektakel«. Koncept proslave zaenkrat ostaja skrivnost. Skrušny je včeraj razkril le, da je temeljna ideja proslave »počastitev umetniške ustvarjalnosti, apoteoza umetnosti kot tiste človekove dejavnosti, ki ga povzdiguje v njegove presežne razsežnosti in ga vzpostavlja kot posebno in univerzalno bitje«. (STA) LJUBLJANA - 24. knjižni sejem Uspešno sodelovanje Skupaj so nastopile založbe ZTT, Novi Matajur in Mladika Slovenske založbe v Italiji - ZTT, Novi Matajur in Mladika - so nadvse zadovoljne s svojo udeležbo na letošnjem osrednjem slovenskem knjižnem sejmu, ki je potekal od 25. do 30. novembra v Ljubljani. Zamejska stojnica z naslovom Slovenska knjiga v Italiji je v preteklem tednu postala kraj srečanja, promoviranja v zamejstvu nastalih knjig, izmenjavanja mnenj in načrtovanja novih publikacij. V poplavi različnih založb, ki ponujajo take in drugačne knjižne uspešnice, so zamejske založbe s svojo specifično ponudbo zopet uspele vzbuditi zanimanje bralcev. Založbe so nase opozorile tudi z posebnim programom (Mla- dika je predstavila romansirano biografijo Marice Nadlišek Bartol Po sledeh fate morgane, ZTT je ob pokuši-ni oljčnega olja Rada Kocjančiča predstavilo nov Jadranski koledar, na sliki) in tiskovno konferenco na kateri se je zbralo precejšnje število novinarjev. Pozornost je pritegnil tudi dnevno svež Primorski dnevnik, v katerega so obiskovalci pokukali v trenutkih oddiha med napornim ogledom stojnic. In na koncu, če povlečemo črto pod letošnjim sejmom, je rezultat tak: kljub recesiji so bralci še vedno pripravljeni odšteti evro več za kakovostno čtivo, ki jim ga naše založbe vsekakor ponujajo. aviano - Podelitev priznanj Folklor dal cur Priznanje Folklora v srcu dolgoletni pevki Anki Sugan Preteklo soboto je v prostorih restavracije Alpe Adria v Avianu pri Pordenonu potekala 5. izvedba slovesne podelitve prestižnih priznanj Folclor tal cur (Folklora v srcu). Vsakoletno podeljevanje tega priznanja spada že v tradicionalno redno delovanje deželnega združenja folklornih skupin A.G.F.F. - Associazione tra i Gruppi Folkloristici della Regione Friuli - Venezia Giu-lia; namenjeno je osebnostim oz. članom včlanjenih folklornih skupin, ki so se še posebno izkazali v delu na področju folklore. Večer je bil posebno slovesen in s svojo prisotnostjo so ga počastili tudi predstavniki krajevnih oblasti. Pobudo so namreč pozdravili tudi župan Občine Aviano in domači odbornik za kulturo. Pred samo podelitvijo priznanj je predsednik združenja A.G.F.F. Michele Gasparetto podal svoje poročilo, ki ga je zaključil z običajnimi, a vendar obveznimi zahvalami vsem, ki so na katerikoli način prispevali k uspešnemu delovanju združenja. Protokolarnemu delu večera je nato sledilo slovesno podeljevanje priznanj »Folclor tal cur 2008.« Med tokratnimi dobitniki prestižnega priznanja je bila letos tudi dolgoletna pevka Ženske pevske skupine Stu ledi Anka Sugan. Žirija je svojo izbiro utemeljila z dejstvom, da Anka poje v skupini že od same ustanovitve, to je trideset neprekinjenih let posvečenih ljudski pesmi. Rodila se je 26. aprila 1942, k folklorni skupini Stu ledi pa je kot pevka pristopila leta 1978, ko je bila ravno ob peti obletnici skupine ustanovljena Ženska pevska skupina Stu ledi zato, da bi se s posebno pozornostjo posvečala ljudski pesmi. V vseh tridesetih letih je bila Anka v pevski skupini pravi vodilni element in še danes s svojim prefinjenim posluhom daje intonacijo ostalim pevkam, marsikdo pa se spominja tudi njenih vrhunskih solističnih interpretacij. V letih se je preizkušala tudi kot plesalka in prav gotovo je vsem nam zapustila neizbrisen spomin na lik Bulse v bosanskih muslimanskih ženskih plesih. Tudi po tridesetih letih neprekinjenega pevskega delovanja se še danes razlikuje po svojem temperamentnem značaju, ki je prav gotovo gonilna sila za vso pevsko skupino. Po prejetju prestižnega priznanja se je Anka srčno zahvalila organizatorjem (tudi v slovenščini) ter poudarila, da gre tako priznanje pravzaprav celotni pevski sku- pini; ob tej priložnosti se je nato hvaležno spomnila pevk, ki jih žal ni več med nami in izrazila željo, da bi nove oziroma mlajše pevke nadaljevale to tridesetletno poslanstvo, v korist celotni naši narodni skupnosti. Anka je še danes ena izmed glavnih stebrov Ženske pevske skupine in ena med samimi protagonisti tržaške folklorne skupine Stu ledi, ki je vedno prisotna na vajah in na nastopih. Njen trud je prav gotovo med poglavitnimi dejavniki, ki so tržaški folklorni skupini Stu ledi zagotovili toliko let uspehov in priznanj. (M.S.) Na fotografiji nagrajenka Anka Sugan (prva levo), ob njej predsednik AGFF Michele Gasparetto in spremljevalci, člani TFS Stu ledi. / ITALIJA Sreda, 3. decembra 2008 13 POLITIKA - Zadevno obvezo naj bi sprejela že Prodijeva vlada Tremonti: Zvišanje DDV za plačljivo tv zahteva EU Berlusconi pozval voditelje opozicije in direktorje časopisov, naj se umaknejo EKONOMIJA Socialna kartica je na voljo V poštnih uradih cele Italije so od tega tedna na voljo socialne kartice (t. i. social card), ki jih je italijanska vlada uvedla, da bi podprla državljane v finančni stiski. Z elektronsko kartico bodo državljani opravljali nakupe, račun pa bo poravnala država. Pomoč je namenjena priletnim ljudem in velikim družinam z nizkimi dohodki. Vrednost S kartico je mogoče potrošiti 40 evrov na mesec. Ministrstvo za gospodarstvo je kartice, ki so na voljo do 31. decembra, napolnila s 120 evri (za oktober, november in december), po novem letu pa bo kartice vsaka dva meseca napolnilo z 80 evri. Uporaba Kartica omogoča nakupe v številnih trgovinah z živili, poleg tega pa bodo imetniki deležni popustov v drugih trgovinah, ki podpirajo program. Družba Enel pa ponuja imetnikom kartice cenejše tarife za električno energijo. Nadaljnje ponudbe v zvezi s socialno kartico še proučujejo. Koristniki Morebitnih koristnikov je v Italiji približno 1,3 milijona. To so osebe med 65. in 69. letom starosti, ki prejemajo letno pokojnino do 6000 evrov, osebe nad 69. letom z letno pokojnino do 8000 evrov, upokojenci z dohodki, ki niso podvrženi davkom, družine z otroki do 3. leta starosti in letnimi dohodki do 6000 evrov; velike družine z enim samim vozilom ipd. Kako do kartice Kartice so na voljo v poštnih uradih, izpolniti pa je treba obrazec, ki je dosegljiv tudi na spletni strani gospodarskega ministrstva (www.mef.gov.it/carta_acquisti). Po oddaji izpolnjenega obrazca bodo koristniku takoj izročili kartico, ali pa jo bo prejel po pošti. Kartica bo uporabna od drugega delavnika po izročitvi. BRUSELJ, TIRANA - Zvišanje davka na dodano vrednost na 20% za plačljivo televizijo (kar je v Italiji skorajda sinonim za Sky tv) je dolžno dejanje. Že pred časom ga je zahtevala Evropska komisija, in sicer zato, da bi za vse televizijske storitve v Italiji veljala ista stopnja obdavčitve. Tako je včeraj povedal gospodarski minister Giulio Tremonti v Bruslju, kjer se je udeležil zasedanja finančnih ministrov Evropske unije. Tremonti je pojasnil, da se je za zvišanje obvezala že Prodijeva vlada in da je Berlusconijeva vlada to obvezo zdaj spoštovala s tem, da je vključila zadevno določilo v zakonski odlok o protikriznem paketu. Zato je treba izključiti možnost, da bi to določilo popravljali v parlamentu. To stališče je potem potrdil premier Silvio Berlusconi v Tirani, kjer se je včeraj mudil na obisku. »Levica bi se morala sramovati. Sprožila je gonjo proti meni, govorila o konfliktu interesov, v resnici pa se je za prilagoditev DDV za plačljive televizije obvezal Prodi. Ti politiki in direktorji časopisov, kot sta La Stam-pa in Corriere della Sera, bi morali vsi menjati poklic in oditi domov,« je dejal predsednik vlade. V imenu Demokratske stranke se je odzval minister za gospodarstvo v senci Pierluigi Bersani. »Sedanja vlada skuša vselej zvrniti odgovornost na druge. Ostaja dejstvo, da Berlusconi določa stopnjo obdavčitve za svoje in druge televizije na lastno pest,« je dejal. Predstavnik Italije vrednot Giuseppe Giulietti pa je opozoril, da se Berlusconi sklicuje na Bruselj le, ko mu to ustreza, saj televizija Rete 4 še vedno ne spoštuje razsodbe evropskega sodišča, po kateri bi morala svoje frekvence odstopiti mreži Evropa 7. Berlusconi in albanski premier Sali Beriša včeraj v Tirani MILAN - Načrtovala sta napade na civilne in vojaške cilje Aretirana maroška priseljenca zaradi mednarodnega terorizma MILAN - V Milanu je policija včeraj aretirala dva moška, ker naj bi načrtovala napade na civilne in vojaške cilje v tem mestu in v njegovi okolici. Zaporni nalog za dvojico so izdali protiteroristi-čni preiskovalci. Aretirana moška, 31-letni Rachid Ilhami in 42-letni Gafir Abdelkader, prihajata iz Maroka. Po podatkih policije sta načrtovala napade na supermarket Es-selunga v kraju Seregno severno od Milana ter na policijske kasarne v Giussa-nu in urad za priseljence v Milanu. Oba naj bi bila tako kriva mednarodnega terorizma - gre za obtožbo, ki so jo v italijansko zakonodajo vnesli po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001. Aretirana dvojica je sicer prva, ki ji grozijo tovrstne obtožbe zaradi načrtovanja napadov na ozemlju Italije, saj je šlo pri prejšnjih primerih za sum pripadanja logistični celici ali rekrutiranja samomorilskih napadalcev za napade na Bližnjem vzhodu. Rachid Ilhami V okviru preiskave so sicer prisluškovali telefonskim pogovorom kakih desetih oseb in na ta način razkrili simpatije do mednarodne teroristične mreže Al Kaida. Ali se obetajo še kakšne druge aretacije, pa zaenkrat ni znano. Rachid Ilhami je doslej deloval kot eden izmed pridigarjev v muslimanskem kulturnem centru Pace v Macheriu pri Milanu. V svojih javnih nastopih je bil praviloma zmeren, toda ob tem je deloval tudi podtalno kot fundamentalist. Policija je prek prisluškovanja razkrila, Gafir Abdelkader da je Ilhami v poznih večernih urah, ko je bil kulturni center uradno zaprt, v njem zbiral manjše skupine skrajnežev, ki so načrtovali uvodoma omenjene napade. Sicer pa je Ilhamijev fanatizem prihajal do izraza tudi v malenkostih, npr. v dejstvu, da je svojega zadnjega sina poimenoval Osama po voditelji Al Kaide. Ihami in Abdelkader sta v zadnjih dneh v kulturnem centru v Macheriu odkrila prisluškovalno napravo in sta nameravala zbežati iz Italije. To je pospešilo njuno aretacijo. CISL: 900.000 delovnih mest pod vprašajem RIM - Po podatkih sindikata CISL je v prihodnjih dveh letih pod vprašajem obstoj devetsto tisoč delovnih mest na področju gradbeništva in lahke industrije. To piše v vsakoletnem sindikalnem poročilu o stanju italijanske industrije, ki vsebuje tudi seznam podjetij, ki doživljajo krizo oz. preurejanje v zadnjih dveh mesecih. Potem ko se je junija mislilo, da službo tvega okoli 20.000-25.000 delavcev, se zdaj govori kar o 179.552 delavcih na prepihu, je opozoril tajnik sindikata Gianni Baratta, pri čemer pa niso upoštevani delavci z nestalnim službenim razmerjen oz. s pogodbami za določen čas, ali pa tisti, katerim niso obnovili delovne pogodbe. Med podjetji v težavah so velika imena, kot npr. Fiat, Alitalia, Guzzi, Lucchini, Riello, Ratti, Electrolux, Antonio Merloni, Pi-ninfarina, Granarolo, Campari, Unilever, Bertone in Natuzzi, hudo obdobje pa doživljajo nekatera območja, ki predstavljajo cvetove v gumbnici italijanske industrije, pri čemer se strukturnim težavam pridružujejo vedno bolj pogoste težave, ki izvirajo iz svetovne gospodarske krize. Scajola: Nova Alitalia bo operativna šele januarja RIM - Nova letalska družba Alitalia bo začela delovati šele januarja prihodnje leto, saj bo podjetniška naveza Cai operativna šele po božičnih praznikih. To je včeraj dejal italijanski minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola, ki pa je opozoril, da je ekonomski dogovor z navezo Cai operativen že od ponedeljka, in izrazil upanje, da bo nova družba dosegla kakovostno raven stare Alitalie. Izredni komisar Augusto Fantozzi pa je sporočil, da bo komisarska uprava družbe trajala najdlje do 12. januarja 2009. 30-letni mladenič z mačeto nad starša RIM - Ko so agenti mobilnega oddelka v ponedeljek zvečer vdrli v dvonadstropno hišo v kraju Mentana pri Rimu, jih je pričakala okrutna scena. 30-letni Valerio Ullasci je stal z mačeto v rokah, ob njem pa sta na tleh ležala njegova mrtva starša. Fanta so aretirali in ga na kvesturi seveda zaslišali, vendar agentom ni znal ponuditi nobenega razloga za umor. Žrtvi, 59-letni Vincenzo Ullasci in 60-letna Maria Spina, sta bila lastnika restavracije, v kateri je kot natakar delal tudi njun sin. Po prvih ugotovitvah kaže, da je mladenič najprej napadel očeta, zatem pa se je znesel še nad mamo, ki je priskočila možu na pomoč. Preiskovalci zdaj skušajo ugotoviti, ali je imel fant mentalne težave. POLITIKA - Predsednik Napolitano v Neaplju Južna Italija mora opraviti »samokritiko« NEAPELJ - »Italijanski jug mora opraviti samokritiko in samopremislek glede javne uprave. Sicer ne bo mogel dvigniti svojega glasu proti političnim odločitvam, ki ga bodo zapostavljale ali oškodovale, niti proti najbolj perverznim tolmačenjem davčnega federalizma.« Tako je rekel predsednik republike Giorgio Napolitano, ko je včeraj nastopil na sedežu Fundacije Mezzogiorno Europa v Neaplju. Na tak način je še dodatno pojasnil pozive k prenovi politike, ki jih je v zadnjih dneh med obiskom Neaplja in okolice večkrat ponavljal. Tako je Napolitano opozoril, kako je na očeh vseh »kulturno in moralno obu-božanje politike«. Po njegovih besedah se prenova italijanske politike ne more in ne sme omejiti na ustanavljanje novih strank. Prenoviti je treba tudi in predvsem politično delovanje oziroma javno upravljanje. Po predsednikovem prepričanju to velja za vse italijanske politike, še posebej pa za politike iz južne Italije, ki se se kronično spopadajo s hujšimi težavami kot njihovi kolegi iz severnih predelov države. Giorgio Napolitano EU - Načrtovani ukrepi naj bi bili preobremenjujoči za Italijo Rim še vedno napoveduje možnost veta na podnebno-energetski paket BRUSELJ - Italija še vedno ne more dati svoje zelene luči za podnebno-energetski paket in bo, če bo potrebno, vložila veto, je dejal italijanski minister za evropske zadeve Andrea Ronchi. V Rimu so namreč prepričani, da bi predlagani sveženj škodil italijanskemu gospodarstvu. "Če bo podnebno-energetski paket sprejet v trenutni obliki, bo vsak Italijan moral plačati za 17 odstotkov višji račun za elektriko. Menimo, da je načrt napačno zastavljen. Takšen, kot je, kaznuje našo industrijo, zvišuje stroške za državljane, ogroža delovna mesta in siromaši Italijo," je v Bruslju pojasnil Ronchi. "Treba je najti uravnotežen dogovor. V nasprotnem primeru možnost veta ostaja," je še opozoril. Italijanski premier Silvio Berlusconi je že ne oktobrskem vrhu EU zagrozil z vetom, češ da so ambiciozni podnebni in energetski cilji, ki si jih je EU zastavila, pretežko breme za italijanska podjetja, ki že dovolj trpijo za- radi finančne krize. Italija je proble-matizirala nekatere konkretne številke oziroma stroške, ki pa po trditvah Bruslja niso skladni z oceno vplivov Evropske komisije, in so pretiravanje. Italijanska ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo je kasneje opozorila, da bo imela Italija ogromne stroške z izpolnjevanjem ciljev podnebnega svežnja, predvsem v povezavi s selitvijo industrije v tretje države. Po ocenah naj bi italijanska industrija porabila letno med 18 in 25 milijardami evrov denarja, da bi tako izpolnila cilje podnebnega paketa. Po mnenju ministrice bi morali priti do širšega mednarodnega sporazuma na tem področju. Italija v zadržkih glede podnebno-energetskega svežnja ni osamljena, saj si za spremembe trenutnega predloga prizadevajo tudi vzhodnoevropske članice EU, še posebej Poljska. Da bi utegnilo zaradi evropske okoljske zakonodaje priti do množičnih odpuščanj, pa svarijo tudi v Nemčiji. "Z zadovolj- stvom ugotavljamo, da nismo sami," je dejal Ronchi. Evropska komisija z Italijo že vodi posebne pogovore glede podnebno-energetskega paketa, v soboto pa naj bi Poljsko obiskal predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, osrednja tema pogovora pa bo prav nova evropska okoljska zakonodaja. Cilj francoskega predsedstva EU je, da bi evropski voditelji na srečanju 11. in 12. decembra dokončno potrdili podnebno-energetski sveženj, ki med drugim do leta 2020 predvideva znižanje izpustov ogljikovega dioksida za 20 odstotkov glede na leto 1990 ter povečanje deleža obnovljivih virov energije v skupni energetski mešanici na 20 odstotkov. Kasneje ga mora potrditi še Evropski parlament. Če bodo voditelji dogovor v Bruslju prihodnji teden dosegli, naj bi parlament o paketu odločal na seji med 15. in 18. decembrom. (STA) 1 4 Sreda, 3. decembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it TRŽIŠKO MESTNO OKROŽJE - Župani soglasno sprejeli Vizintinov predlog V devetih občinah bodo redarji izdajali dvojezične globe »Pozitivni odnosi nam omogočajo, da rušimo predsodke in uveljavljamo svoje pravice« V vseh devetih občinah tržiške-ga mestnega okrožja bodo redarji v prihodnjem letu začeli izdajati dvojezične globe. Dogovor so soglasno sprejeli župani tržiške medobčinske zveze ASTER, ki so se v ponedeljek srečali na rednem zasedanju. Predlog za uvedbo italijansko-slovenskih zapisnikov glob je županom občin Tržič, Ronke, Foljan-Redipulja, Štarancan, Škocjan, Turjak, San Pier in Zagraj podal doberdobski župan Paolo Vi-zintin, ki je napovedal, da bo novost po vsej verjetnosti stekla že z januarjem. »V medobčinski zvezi ASTER sodelujemo na različnih področjih. Imamo skupni davčni in računalniški urad, enotno okence za proizvodne dejavnosti, skupno skrbimo za socialne storitve in vodimo sodelovanje na šolskem področju. V zadnjih letih smo sklenili še sporazum o skupni re-darski službi: ker je cilj zveze ASTER racionalizacija upravnih postopkov za povečanje njihove učinkovitosti in znižanje stroškov, smo tudi na področju mestne policije šli v to smer z uskladitvijo pravilnikov, skupno spletno stranjo za izgubljene predmete, skupnim upravljanjem zapisnikov in poenotenjem dokumentacije. Dnevni red ponedeljkove seje je predvideval odobritev novih obrazcev zapisnikov za prekrške prometnega zakonika, v zvezi s katerimi sem pred nekaj tedni predlagal, da bi jih prevedli in izdajali v dvojezični obliki. Vsem ostalim županom sem poslal pismo, v katerem sem jim predlagal prevod obrazcev, na zasedanju pa sem jim predlog ponovno predočil,« je pojasnil doberdobski župan Paolo Vi-zintin, katerega zamisel so ostali predstavniki zveze ASTER soglasno sprejeli. »Mestni redarji bodo dvojezične zapisnike izdajali na območju vseh devetih občin zveze ASTER. Zaenkrat je to edinstveni primer na Goriškem. Za našo upravo in slovensko narodno skupnost nasploh je zelo pomembna pridobitev, saj priča o slovenski prisotnosti na celem tržiškem območju,« je ocenil Vizintin in poudaril: »Dvojezične zapisnike bodo izdajali tudi v občinah, kjer je prisotnost slovenske manjšine šibkejša. Soglasna odobritev predloga je dokaz, da z ostalimi upravami tržiškega mestnega okrožja uspešno sodelujemo. Pozitivni odnosi nam omogočajo, da rušimo predsodke in uveljavljamo pravice naše narodne skupnosti. Upravitelji in občani se zavedajo, da je dvojezičnost bogastvo za celotno tržiško območje, ne pa prikrajšanje.« Prevod obrazcev glob bo zveza občin ASTER zaupala zunanji prevajalski službi. »Dvojezične globe bodo redarji predvidoma začeli izdajati na začetku prihodnjega leta, morda že januarja,« je zaključil Vizintin. Aleksija Ambrosi V ronški občini so pred par leti namestili dvojezične smerokaze; zdaj bodo mestni redarji iz Ronk in iz drugih osmih občin izdajali dvojezične globe bumbaca LAS KRAS Zaposlijo koordinatorja Razpis že objavljen Lokalna akcijska skupina Kras (LAS Kras) je razpisala javni natečaj za selekcijo osebe, ki ji bo zaupana vloga koordinatorja in ani-matorja lokalnih akcijskih skupin znotraj Načrta za lokalni razvoj, ki ga predvideva program podeželskega razvoja dežele Furlanije-Julij-ske krajine za obdobje 2007-2013. Oseba, ki se bo najbolje uvrstila in bo podpisala pogodbo za določen čas, bo koordinirala dejavnosti okalna akcijska skupina Kras. Ob tem bo sodelovala pri programiranju lokalnega razvojnega načrta in nadzorovala dejavnosti za njegovo uresničevanje. Poskrbela bo tudi za udejanjanje projektov, ki bo omogočali njegovo kontinuiteto. Obrazec za prijavo in dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.provincia.gorizia.it. ROMJAN - Evakuacija na osnovni šoli Iz neonske žarnice uhajal gost dim Založba MLADIKA SREČANJE Z AVTORJEM: TrSt Predstavitev romana, ki je uvrščen v izbor za najboljši slovenski literarni prvenec v letu 2008, »PREROKUJ Ml ŠE ENKRAT« avtorice Jasne Jurečič Delo bo predstavil Marij ČUK KULTURNI DOM GORICA (ul. I.Brass 20) danes, 3. decembra 2008, ob 18. uri w ,, , Vabljeni! Stavbo bivše osnovne šole Brumati, kjer danes delujeta slovenska in italijanska osnovna šola iz Romjana, so včeraj morali evakuirati. Učence Večstopenjske šole Doberdob in Večstopenjske šole Leonardo da Vinci je na dvorišče pregnal gost smrdeč dim, ki je okrog 12.30 začel uhajati iz neonske žarnice: do okvare je prišlo v učilnici v prvem nadstropju, kjer ima pouk 4. razred slovenske osnovne šole. »Okrog 12.30 se je začelo kaditi iz enega izmed lestencev, takoj za tem pa se je sprožil protipožarni alarm. Učiteljica, ki je vodila pouk v četrtem razredu, je nemudoma pospremila otroke na dvorišče, isto pa smo naredili tudi z vsemi ostalimi učenci,« je povedal učitelj Dario Bertinazzi, ki je na pomoč Osnovna šola v ulici Capitello altran poklical tržiške gasilce. Le-ti so bili na kraju nekaj pred 13. uro, ob njih pa so prišli tudi tehniki ronške občine ter ravnatelja Sonja Klanjš-ček in Germano Lusnig. Približno dvesto otrok - njihovi starši so bili seveda obveščeni - je z učitelji ostalo na dvorišču, dokler ni bil izklopljen alarm, okrog 14. ure pa so se slovenski otroci vrnili v razrede. Gasilci so četrti razred najprej prezračili, nato pa so pregledali lestenec in ugotovili, da je prišlo do okvare električne napeljave. Povedati gre, da se je v lanskem šolskem letu v omenjeni učilnici dvakrat pojavil isti problem, poseg občinskih delavcev pa očitno ni zadostoval. Zaradi popravil bodo danes brez elektrike vsi razredi, ki se nahajajo v prvem nadstropju levega krila stavbe v ulici Capitello. (Ale) Korak v smeri rešitve krize Pokrajinski odbornik za delo Marino Visintin se je včeraj srečal s sindikalisti in vodstvom podjetja Marca Tre iz Mariana, ki je zašlo v krizo in zato namerava odsloviti del zaposlenih. Na srečanju je prišlo na dan, da je družba IKEA potrdila svoja naročila do konca leta; to naj bi omogočilo podjetju Marca Tre, da uresniči predvideno obdobje dopolnilne blagajne. Moški iz Bangladeša v zapor Tržiški karabinjerji so aretirali 29-letnega moškega iz Bangladeša, za katerega je sodišče iz Ca-gliarija odredilo dve leti in pol zaporne kazni. Ob tem so karabi-njerji odvzeli tri vozniška dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola, medtem ko so v ponedeljek s patruljnim čolnom posredovali pred Gradežem, kjer je čoln naplavilo sredi morja. Plovilo so odpeljali v pristan. Zaprli športno dvorano V Tržiču so v prejšnjih dneh zaprli javnosti športno dvorano, ki stoji med ulico Rossini in drevoredom Cosulich, ker je pod streho objekta nameščena izolacija iz azbesta. Na srečanju med odbornikom za šport Michelejem Luisejem in predstavniki društev, ki so vadila v dvorani, so določili druge objekte, v katerih bodo športniki lahko nadaljevali z vadbo in tekmami. Ženska odbojkarska ekipa, ki nastopa v državni B2-ligi, se bo preselila v telovadnico v ulici Baden Powell, medtem ko bodo druga društva nadaljevala z aktivnostmi v Štarancanu. Več sto tisoč evrov škode Na Tržiškem in v Gradežu so včeraj odpravljali posledice ponedeljkovega visokega plimovanja, ki je povzročilo več sto tisoč evrov škode. V Gradežu je morje poplavilo številne kleti, stanovanja in javne lokale, medtem ko je v Marini Juliji voda zalila vse štiri bare, ki stojijo na plaži. Za v odpad so hladilniki, štedilniki in druga električna oprema, veliko gmotno škodo pa so doživeli tudi vsi tržiški jadralni klubi. Več jadrnic in čolnov je nasedlo na pomole in jih poškodovalo; nekatera plovila so se potopila. V Tržiču in Gradežu bodo deželo zaprosili za sredstva za odpravo posledic nastale škode. Glasbeniki z vseh vetrov Tudi letos se bo osemintrideset mladih in obetavnih glasbenikov med 18. in 25. letom starosti iz Italije, Slovenije, Madžarske, Japonske, Albanije, Avstrije in Makedonije udeležilo tritedenskih priprav za nastop na koncertu mladinskega filharmoničnega orkestra Alpe Adria, ki bo v nedeljo, 7. decembra, ob 17. uri v deželnem avditoriju v Gorici. Glasbeni dogodek prireja goriška pokrajina v sodelovanju z deželo FJK, Fundacijo Goriške hranilnice, revijo Imagazine in zadrugo Coop. Priložnostni orkester, ki je pred osmimi leti nastal po zamisli dirigenta Luigija Pistoreja, sprejema v svoje vrste diplomirane glasbenike, ki so študij uspešno opravili na konservatoriju ali glasbenih šolah predvsem iz držav jadransko-alp-skega prostora. Na koncertu v goriškem avditoriju se bodo orkestru pridružili še solisti Michele Spel-lucci (violončelo), Davide Alogna (violina) in Leonora Armellini (klavir). Orkester bo nastopil še jutri ob 18. uri v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, v petek, 5. decembra, ob 11. uri v Štarancanu in v soboto, 6. decembra, ob 20.30 v gledališču v Krminu. Vstop bo prost. (VaS) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 3. decembra 2008 15 GORICA - Občinski odbor sprožil postopek za začetek projektiranja Med gradom in samostanom SOVODNJE Odškodnine lastnikom načrtujejo novo povezovalno pot in narodni Sredstva za uresničitev čezmejnega projekta nameravajo črpati iz evropskih skladov Samostan na Kostanjevici bumbaca Goriška občina bo v prihodnjih tednih sprožila postopek za načrtovanje poti, ki bo povezala goriški grad in samostan na Kostanjevici. Tako je med včerajšnjim zasedanjem sklenil občinski odbor župana Etto-reja Romolija in dal nalogo pristojnim občinskim uradom, da pripravijo prošnje za koriščenje prispevkov, ki jih bo dežela FJK dala na razpolago leta 2009 na podlagi evropskega čezmejnega programa Italija-Slovenija 2007-2013. Izgradnja povezovalne poti je vključena v čezmejni projekt »Trije griči: goriški grad, kostanjeviški samostan, Panovec«, ki ga je po naročilu goriške občine izdelal zavod »London School of Economics«. Študijo o izvedljivosti načrta so pripravili že leta 2001 in predvideva gradnjo poti, ki se začenja na goriškem gradu in je nato speljana po Rafutu ter ulicah Cappella in Poligono, dalje pa še skozi gozd do vrha kosta-njeviškega griča. Projekt predvideva DOBERDOB Ko nam ostane le narava »Ko nam ostane le narava« je naslov srečanja, ki bo potekalo jutri ob 20.30 v centru Gradina v Doberdobu in bo posvečeno naravnim zdravilom. Spregovorili bosta Irma Ogorevc, avtorica knjige Termoregulacija telesa, in višja medicinska sestra Zdenka Srebrnič Marušič. Teme večera bodo zdravstvo, prevencija, predvsem pa hitri življenski ritmi, ki nam preprečijo posvečati pozornost svojemu telesu. Pogosto se ukvarjamo z zdravjem drugih, premalo pa z lastnim. Gostji bosta predstavili novo metodo, ki sloni na uporabi naravnih olj, s katerimi naj bi uravnovesili telesne funkcije. Govora bo tudi o novi napravi, ki omogoča analizo 117 parametrov krvi brez jemanja krvnih vzorcev. (jj) Azijski Truffaut v Modra s galeriji Drevi ob 20.30 uri bodo v Modra's galeriji kulturnega društva Jezero iz Doberdoba predvajali zadnji film »azijskega Truffauta« Wonga Kar-Waia »Un bacio romantico«. Gre za zgodbo o Elisabeth, ki se odpravi na dolgo pot po Ameriki, na kateri naj bi se končno našla in si odgovorila na vprašanja o svojih ljubezenskih čustvih. V glavnih vlogah igrata Norah Jones in Jude Law. povsem novo povezavo med mestom in gradom, ob tem pa prenovo že obstoječih poti, namestitev urbane opreme in javne razsvetljave do konca ulice Poligono. »Z vstopom Slovenije v območje schengenskega sporazuma je povezovalna pot povsem uresničljiva, nedvomno pa bi se po njej lahko sprehajali tako domačini kot turisti,« pravijo z goriške občine, od koder so se že postavili v stik s partnerji na slovenski strani. »Regijska razvojna agencija je pripravljena opravljati vlogo koordinatorja pri izvedbi projekta, pri katerem namerava sodelovati tudi no-vogoriška mestna občina,« pojasnjuje z goriške občine in poudarjajo, da se novogoriški občinski upravitelji zanimajo za prekvalifikacijo širšega območja, ki bi vključevalo kostanje-viški samostan in sosednji park pri Rafutu. Regijska razvojna agencija se je že postavila v stik s kostanjeviški-mi menihi, ki so dali zeleno luč za izvedbo projekta. (dr) GORICA - Posvet sindikat CISL Pojav mobinga tudi na Goriškem Pri sindikatu CISL iz Gorice je v zadnjih desetih mesecih zaradi mobinga iskalo pomoč trinajst oseb, med katerimi je bilo sedem moških in šest žensk. Od le-teh jih je osem zaposlenih v javnem sektorju, stari pa so med 38 in 45 let. Nekateri doživljajo psihološki pritisk na svojem delovnem mestu že preko deset let, zato pa so se odpravili k sindikatu CISL, kjer je njihovim težavam prisluhnil odvetnik. »Pojav mobinga je vse bolj zaskrbljujoč, sploh pa težave prijavi le manjšina ljudi in večina primerov ostane nerešenih,« poudarja pokra- jinski tajnik sindikata CISL Umberto Brusciano, ki je o problemu sistematičnih pritiskov in izrinjanja napadenih oseb iz delovne sredine spregovoril na včerajšnjem posvetu v Pokrajinskih muzejih. Srečanje je priredil deželno vodstvo sindikata CISL, podatke pa sta podala Brusciano in pordenon-ski tajnik CISL Daniele Morassut. Goriško in pordenonsko pokrajinsko tajništvo sindikata sta namreč odprli okenci, pri katerih nudijo pomoč žrtvam mobinga. Med udeleženci včerajšnjega posveta je bila deželna odbornica Alessia Rosolen. skupnosti V dvorani Zadružne banke v Sovodnjah bo jutri ob 20. uri javno srečanje o odškodninah in razlastitvenih postopkih za gradnjo avtoceste Gorica-Vileš, ki bo namenjeno lastnikom razlaščenih zemljišč in sploh vsem domačinom; prireditelja večera sta sovodenjska občinska uprava in Kmečka zveza, ki ima po besedah deželnega tajnika Edija Bu-kavca dolgoletne izkušnje na področju razlastitvenih postopkov. V zadnjih tridesetih letih se je namreč stanovska organizacija slovenskih kmetov vedno v prvi vrsti borila za obrambo slovenske zemlje, ob vsaki razlastitvi pa si je prizadevala, da bi slovenska narodna skupnost iztržila največjo možno protivrednost. »Vsak posameznik ima pravico od odškodnin, pravično pa je tudi, da protivrednost prejme skupnost, ki se odpoveduje svoji zemlji,« je prepričan Bukavec in opozarja, da je slovenska narodna skupnost po vsaki razlastitvi vedno bolj hroma. Dežela je zato pri posegih z velikim učinkom na teritorij doslej poskrbela za odškodnine, ki jih je slovenska narodna skupnost prejela za uresničitev projektov, ki so prinašali splošno korist. Tako mora biti tudi v Sovodnjah, zato pa Bukavec poziva domačine, naj na jutrišnjem srečanju predstavijo svoje predloge in zamisli. Kmečka zveza je bila pred časom že nosilec projekta o gradnji namakalnega sistema v sovodenjski občini, vsekakor pa je na razpolago tudi za uresničitev drugih razvojnih načrtov. Na jutrišnjem srečanju bodo občinski upravitelji predstavili svoje stališče in prihodnje poteze, predstavniki Kmečke zveze pa bodo pojasnili potek razlastitvenega postopka. Jutrišnje srečanje bo upraviteljem služilo za pripravo na obisk, ki ga bo deželni odbornik za promet Riccar-do Riccardi opravil v sovodenjski občini, da bi prisluhnil krajevnim predlogom in zahtevam, vezanih na gradnjo avtoceste. ROMJAN - Včeraj obdarili otroke slovenskega vrtca Natrpana dvorana za Miklavža Malčki štirih sekcij so bradatemu gostu zapeli dobrodošlico - V četrtek na vrsti romjanski osnovnošolci Četa, ki so jo sestavljali otroci slovenskega vrtca v Romjanu ter njihovi starši, dedki in prijatelji je včeraj do zadnjega kotička napolnila občinsko telovadnico v Romjanu, kjer je potekalo tradicionalno miklavževanje. Pobudo je priredilo Združenja staršev v sodelovanju z vzgojitelji vseh štirih sekcij slovenskega vrtca, ki skupno štejejo okrog sto otrok. V uvodu sta prisotne pozdravili vzgojiteljica Mila Bratina in predsednica Združenja staršev Damiana Kobal, nato pa so dobrodošlico za- peli malčki pod vodstvom Aljoše Saksida. V nadaljevanju je bil v središču pozornosti Miklavž, ki je nagovoril živahno občinstvo, se zahvalil vzgojiteljicam za neutrudno delo in obdaril otroke. »Navadno smo prirejali skupno miklavževanje za otroke vrtca in osnovne šole, zaradi rastočega števila vpisov pa postajajo vsi razpoložljivi prostori pretesni,« je povedala Kobalova in spomnila, da bo miklav-ževanje za slovenske osnovnošolce na sporedu v četrtek ob 17. uri v tržiškem Kinemaxu. Miklavž je obdaril malčke (levo) ter nagovoril množico staršev in sorodnikov altran 16 Sreda, 3. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Predsednica sindikata GIT Jožica Bone o ukrepih HIT-a zoper recesijo Z nižanjem plač se nikakor ne strinjajo Če ni denarja, naj prodajo projekte v Ameriki, Beogradu, Umagu in Sarajevu » V zvezi s ponedeljkovo HIT-ovo napovedjo po seji nadzornega sveta, da se v luči ukrepov, ki bi ublažili posledice recesije in finančne krize, v družbi obetajo tudi odpuščanja in nižanje osebnih dohodkov, smo želeli spregovoriti tudi s predstavniki vseh treh delujočih sindikatov v družbi (Sindikat igralniških delavcev Slovenije, Vrba in GIT) ter sveta delavcev. Odgovore smo uspeli pridobiti le pri predsednici sindikata GIT (gostinstvo in turizem) v HIT-u Jožici Bone. Sogovornica pojasnjuje, da so v sindikatu osnutek dobili plana za poslovno leto 2009 dobili dokaj pozno, v njem pa da je bilo odpuščanje oziroma ugotavljanje tehnoloških viškov omenjeno le v primeru, če bo to zares potrebno. Enako sicer navajajo tudi v upravi družbe, kjer pojasnjujejo, da bodo v primeru nadaljnjega zaostrovanja gospodarskih razmer pristopili tudi k ugotavljanju tehnoloških presežkov in splošnem znižanju plač do 10 odstotkov. S slednjim pa se v sindikatu GIT po besedah Bonetove nikakor ne strinjajo, niti če bi šlo za zaostrene gospodarske razmere. »Ne, s tem se v sindikatu ne strinjamo. Strinjamo se, da se tisti kader, ki nima konkretnega dela, kar se lahko ugotovi, smatra kot tehnološki višek. Ne strinjamo pa se z nižanjem plač v gostinstvu in skupnih službah, kjer so osebni dohodki že tako nižji kot drugod,« pojasnjuje Bonetova, ki smo jo prosili tudi za komentar s strani uprave napovedano povečano učinkovitost in prilagodljivost redno zaposlenih, katerih delovni čas se bo Prihodnje leto naj bi v igralnicah odpustili še sto delavcev foto k. m. prilagodil potrebam poslovnega procesa, ukinitvi zaposlovanja za določen čas in minimiziranju študentskega dela. »Zastopam delavce, ki že tako ali tako imajo točno določene urnike in delajo takrat, kadar je delo. Kadar po enotah ni dela, jih pošljejo celo domov. Bolj kot tako se v gostinstvu ne da stisniti,« pojasnjuje in dodaja: »Absolutno sem za to, da v primeru recesije, krize, vsi nekaj pripo-moremo k temu. Menim, da tudi tisti, ki so zaposleni za določen čas, potrebujejo delo in denar. Osebno pa se bolj nagibam k drugim rešitvam kot pa da bi med zaposlenimi iskali tehnološke viške!« Na vprašanje, katere Goriški kardiolog na zatožni klopi Kardiolog goriške bolnišnice Flavio Faggioli se bo moral 13. marca na sodišču zagovarjati pred obtožbo, da je uporabljal naprave kardiološkega oddelka za opravljanje privatnih izvidov. Med včerajšnjo preliminarno obravnavo na goriškem sodišču so za isto obtožbo oprostili osem zdravnikov, medtem ko bo za dva ponovno vložena zahteva po sojenju. Sodni postopek se je začel, potem ko je na nečedne posle v bolnišnici opozoril neznani Goričan. Tri zaporedne nesreče Nenadna sprememba vremena z nalivom in sodro je v ponedeljek popoldan na hitri cesti Vogrsko-Selo botrovala trem zaporednim prometnim nesrečam, v katerih je bilo udeleženih pet avtomobilov. Dve osebi sta se lažje poškodovani. (km) Spomin na Špacapana V spomin na Mirka Špacapana bo v so-vodenjski cerkvi danes ob 20. uri pevski večer. Nastopili bodo ženska vokalna skupina Sovodenjska dekleta, moška pevska skupina Akord in dekliška pevska skupina Bodeča neža. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni postavitvi plošče pred telovadnico slovenskega športnega centra v Gorici. rešitve ima v mislih, odgovarja: »Obstajajo notranje rezerve, projekti v tujini... Sama sem takšnega mnenja: proda naj se tiste projekte v tujini, za katere je HIT že pred leti vložil veliko denarja: gre za projekte v Ameriki, Beogradu, Umagu, Sarajevu...« V družbi sicer napovedujejo še, da naj bi do konca prihodnjega leta odpustili še sto delavcev, enako število jih je preko »mehkih metod« -upokojitve, odpravnine, odšlo tudi letos. Žal pa v včeraj od predstavnikov preostalih dveh sindikatov in sveta delavcev nismo uspeli pridobiti mnenja o teh ukrepih vodstva družbe. Katja Munih NOVA GORICA - Na dan Prešernovega rojstva Danes zastonj v muzej in na gledališko predstavo Tretji december je v Sloveniji dan, ki je v spomin na rojstvo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, proglašen za Ta veseli dan kulture. Tedaj številni muzeji, gledališča, galerije in druge kulturne inšti-tucije na široko odprejo vrata obiskovalcem, in to zastonj. Tudi v Novi Gorici si bo danes mogoče ogledati nekaj prireditev. Poročali smo že, da pripravljajo v Pokrajinskem arhivu dan odprtih vrat in vodene oglede o zanimivostih, ki jih hranijo. Tudi v Goriškem muzeju bodo na ogled njihove zbirke po urniku, pojasnjuje direktor Andrej Malnič: »Na gradu Kromberk stalne zbirke, umetnostna zgodovina, galerija, kulturna zgodovina in zgodovina. Na Dobrovem imamo stalno razstavo Mušičevih del in kulturno zgodovino, v vili Bartolomei v Solkanu so na ogled razstave s področja arheologije in etnologije. Razstavi o meji na Kolodvoru in v stražarskem stolpu v Vrtojbi pa sta tako ali tako vedno na ogled brezplačno, le ključ je treba prej dvigniti na ustreznih mestih.« V primeru Kolodvora je to turistična agencija Lastovka, za ogled stolpa na meji pa se oglasite Hotelu Lipa ali turistični pisarni GEA v Šempetru oziroma v Gostišču Joco v Vrtojbi. Brezplačno si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi dve gledališki predstavi v novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici: ob 9.45 bo na ogled Hudobna mačeha in dobra pastorka v režiji Emila Aberška in v izvedbi Gledališča na vrvici. Ob 20. uri pa bo ansambel SNG odigral Skrivne strahove na javnih krajih avtorja Alana Ayckbourna. Gre za polkomedijo o samoti in sa-moprevari. Za obe predstavi so brezplačne vstopnice na voljo pri blagajni gledališča. (km) NOVA GORICA Na dražbi bodo prodali umetnine Tradicionalna javna dražba umetnin in starin, ki jo organizira Galerija Artes, bo letos potekala v petek, 5. decembra, ob 19. uri v galerijskih prostorih na ul. Gradnikove brigade 6 v Novi Gorici. Zbiralcem in drugim ljubiteljem umetnosti bo na voljo prek 90 lotov, organizator pa pripravlja tudi nekaj presenečenj, ki jih ni v dražbenem katalogu. Katalog z reprodukcijami in vsemi podatki o dražbenih lotih si je moč ogledati tudi na spletni strani www.fin-art.si/drazba, sicer pa so dela v galeriji na ogled od včeraj do začetka avkcije. Avkcijska ponudba je zelo raznolika, zajema tako umetnine in starine iz starejših obdobij kot sodobne stvaritve, močno so zastopani klasični, mednarodno uveljavljeni mojstri 20. stoletja (Pablo Picasso, Marc Chagall, Joan Miro, Salvador Dali, Leonor Fini...), med slovenskimi avtorji velja omeniti več del (unikatov in grafik) Zorana A. Mušiča, Avgusta Černigoja, , Lojzeta Spa-cala, Božidarja Jakca, Rika De-benjaka, Jožeta Tisnikarja, pa vse do Zvesta Apollonia, Janeza Bolj-ke, skupine IRWIN in NSK ter drugih. Dražbo bo vodil umetnostni kritik in poznavalec svetovnega umetnostnega trga Brane Kovič. (km) ŠKOCJAN Kamarška konja z izliva Soče v zatok pri Kopru Zadruga »Il mosaico«, ki upravlja naravni rezervat ob izlivu Soče »Isola della Cona«, je podarila dva kamarška konja rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru. K izlivu Soče so prve kamarške konje pripeljali v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, da bi vzdrževali močvirnato območje z redčenjem rastlinja, ki bi drugače popolnoma zaraslo izredno raznolik biotop. Kamara-ška konja, ki sta se doslej podila ob Soči, se bosta odslej pasla na močvirnati površini ob Kopru, kjer nastaja naravni rezervat, bogat s pticami in z drugimi živalskimi vrstami. Poleg konjev bodo na tem območju v popolni svobodi živeli še istrski osli in nekaj goveda. Konja so uradno prepeljali v novo življenjsko okolje prejšnji teden. Za goriško pokrajino je bil prisoten odbornik Marko Ma-rinčič, ki je v Kopru sodeloval tudi na posvetu o okoljskih temah. Poleg njega so bili prisotni Mla-den Berginc s slovenskega ministrstva za okolje in prostor, koprski podžupan Alberto Scheria-ni in občinski odbornik iz Šta-rancana Diego Moretti. Marinčič je na posvetu predstavil nove projekte mednarodne kooperacije goriške pokrajine, ki zadevajo skupno upravljanje porečja Soče. GORICA - Spomin na preminulega novinarja Leta 1991 so Curzija ilegalno peljali čez mejo Pred nekaj dnevi je umrl 78-letni rimski novinar, pisatelj in politični delavec Ales-sandro Curzi. Leta 1991, v času osamosvojitvenih naporov Slovenije je bil odgovorni urednik televizijskega dnevnika TG3. Ravno v tej vlogi se je neposredno soočil s Slovenci v Italiji in s samostojno Slovenijo. V nedeljo, 30. junija, leta 1991 je pokrajinski odbor SKGZ za Goriško organiziral tiho, množično manifestacijo proti vojni v Sloveniji. Zahtevali smo takojšnjo prekinitev vojaških aktivnosti in istočasno pozvali italijansko vlado, naj nemudoma naredi vse politične in diplomatske korake, da bi takoj prišlo do prekinitve spopadov. Travnik je po 20. maju leta 1984ponovno preplavilo več tisoč ljudi. Prisotne so nagovorili predsednik goriškega SKGZ-ja Boris Peric, župana Gorice in Nove Gorice Antonio Scarano in Sergij Pelhan ter tudi sedanji predsednik slovenske vlade Borut Pahor, ki je bil takrat poslanec v republiški skupščini Slovenije. Ko se je manifestacija nagibala h koncu in ko je večji del udeležencev krenil proti mejnemu prehodu pri Rdeči hiši na miroljubni protest, se je na Travniku nepričakovano pojavil Sandro Curzi. S pipo v roki si je ogledal improviziran prireditveni prostor in pričel kramljati s prisotnimi. Po rokovanju z goriškima županoma se je skupaj z nami podal v Kulturni dom, kjer je bil v času desetdnevne vojne v Sloveniji »press center«. Tu se je Curzi srečal z novinarji časopisov Avanti, Corriere della sera, Il Gaz-zettino in televizije RAI, ki so spremljali dogajanja preko meje. V tistem času je vojna propaganda JNA širila vest, da slovenska teritorialna obramba nečloveško ravna z ujetimi vojaki jugoslovanske armade. Ob tej novici se je porodila zamisel, da bi Curzija ilegalno peljali čez mejo med zajete vojake. Nekoliko se je obotavljal, naposled pa je privolil »pohodu v neznano«. Razen novogoriškega župana namreč ni nihče vedel, kje se v bližini Nove Gorice nahaja zbirni center za ujetnike. Nam ni preostalo drugega kot, da sedemo v svoja vozila in sledimo novogoriškemu županu, ki je medtem obvestil novogoriške teritorialce o našem prihodu. Curzi se je usedel v moj avto in odpeljala sva za Pelhanom proti Rožni dolini. V delegaciji sta bila tudi goriški župan Scarano in Boris Peric. Med potjo me je Curzi tri krart vprašal, kje pravzaprav smo: v Italiji ali v Sloveniji. Vozili smo se namreč ob meji; pri Rožni dolini smo zavili levo proti Kostanjevici in nato proti novogo-riški železniški postaji in naprej proti Solkanu, kkjer smo se ustavili v telovadnici tamkajšnje osnovne šole. Od zunaj je bilo poslopje, v katerem je bilo nastanjenih okrog 100 zajetih vojakov jugoslovanske armade, videti povsem normalno. Toda takoj za vogalom si naletel na oborožene slovenske te- Alessandro Curzi ritorialce, ki so nas vljudno sprejeli. Priznati moram, da se je tudi Curzi, čeprav je bil izkušen novinar, počutil nekoliko nelagodno. Zdelo se nam je namreč, da je v očeh ujetih vojakov pritajen očitek, češ, kaj nas hodite gledat, saj nismo živali v zoološkem vrtu. Po prvem trenutku nelagodja se je ozračje kaj kmalu spremenilo po zaslugi Eleonore Gra-pulinove, ki nas je kot članica teritorialne obrambe takoj predstavila kot delegacijo »ljudi dobre volje«. Curzi je zatem nagovoril dvajsetletne jugoslovanske vojake z željo, da bi se vojna kmalu končala in da bi se čim prej vrnili domov. Ob izhodu nas je spremljal aplavz vojakov. Pot nazaj je bila krajša, preko solkanskega mejnega prehoda in to brez nikakršnih zastojev, saj nas je spremljal goriški župan Scarano. S Curzijem sva ob povratku kramljala še o problematiki Slovencev v Italiji, čeprav je bila osrednja tema pogovora vsekakor vojna v Sloveniji. Iz avta je izstopil pred Kulturnim domom, kjer ga je čakalo vozilo televizije RAI. Rokovala sva se in zahvalil se nam je za nepričakovano dogodivščino. V večernih urah sem ob 19. uri na domačem fotelju spremljal dnevnik tretje italijanske mreže. Na ekranu se je takoj pojavil odgovorni urednik Alessandro Curzi. Gledalcem je dejal, da ne more povedati, od kod pravzaprav poroča. Ilegalno je namreč prečkal državno mejo in se nahaja na tujih tleh, med zajetimi vojaki sredi vojnega območja v Sloveniji. Poročanje je zaključil, rekoč, da je z lastnimi očmi ugotovil, »da v danih okoliščinah skuša slovenska teritorialna obramba nuditi zajetim vojakom res najboljše možne življenjske pogoje. In to vse pod nadzorstvom organov Rdečega križa.« V resnici je Curzi »ilegalno« poročal iz tržaškega sedeža RAI, njegova potegavščina pa nas je spravila v neprijetno situacijo, saj smo se zamerili mnogim drugim italijanskim novinarjem, ker jih nismo obvestili o obisku novo-goriškega zbirnega centra za zajete vojake. Ko so se v naslednjih dneh vojne strasti postopoma polegle, smo ugodili tudi tem novinarsko upravičenim zahtevam. Curzi mi je s svojo pipo, humorjem in prebrisanostjo ostal vedno v prijetnem spominu. Prepričan sem tudi, da je bil doberpri-jatelj Slovenije in primorskih Slovencev. Igor Komel /—— gorica - Jutri v Kinemaxu Odgrobadogroba v italijanskem jeziku Jan Cvitkovič se bo pred projekcijo spomnil Sonje Savic Sezona 2008 GoriceKinema, niza filmov v organizaciji Kinoateljeja, se zaključuje. Z razliko od dosedanjih projekcij v izvirnem jeziku bo tokrat predvajana italijanska verzija slovenskega filma. Jutri bo namreč v dvorani 2 goriškega Kinemaxa predvajan »Di tomba in tomba«, alias Odgrobadogroba, film iz leta 2005 Jana Cvitko-viča. V zadnjih treh letih je sicer Cvi-tkovičev film bil predstavljen v izvirniku tudi v zamejstvu, toda italijanska izdaja predstavlja brez dvoma poseben dogodek, ki lahko pritegne širšo publiko, ki bi sicer ostala nedosegljiva. Za Kinoatelje in privržence GoriceKinema predstavlja to delo dodaten pomen, namreč poklon Sonji Savic, veliki srbski igralki, ki je umrla pred dvema mesecema in je zadnijč pokazala svoje igralske odlike prav v filmu Odgrobadogroba, v katerem je igrala vlogo gluhoneme ženske. Na projekciji ob 20.45 se bo Sonje Savic na poseben način spomnil tudi Jan Cvitkovič, saj je Saviceva igrala tudi v njegovem prejšnjem filmu Kruh in mleko. Pero je pogrebni govorec v majhnem slovenskem mestu. Njegov talent je, da naredi iz pogrebnega govora nekakšno osebno izpoved, ki prisotnim izvabi solze iz povsem napačnih razlogov. Pero se trudi preprečiti očeteve ponavljajoče, a vedno neuspešne poskuse samomora, v vmesnem času pa si skuša pridobiti srce Renate. V vseh dogodivščinah stoji Peru ob strani prijatelj Šuki, ki mu je naklonjena Ida, gluhonemo dekle. V absurdnem kaosu, ki ga nudi življenje, vsi iščejo kanček ljubezni: kdo ga bo našel? Po nagradi Lev prihodnosti, ki jo je leta 2001 prejel v Benetkah s filmom Kruh in mleko, se Jan Cvitko-vič vrača k režiji. Odgrobadogroba, v katerem se avtor v čisto osebnem slogu poigrava z vprašanji nebes in pekla ter življenja in smrti, je žel priznanja po celi Evropi, od San Sebastiana in Varšave do Cottbusa in Tu-rina. Vstopnica za projekcije v sezoni GoricaKinema je namenjena članom Kinoateljeja. Izkaznica za leto 2008 je brezplačna in je na razpolago pred vsako projekcijo na info točki Kinoateljeja pred vhodom v dvorano. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 0481-90026. ~M Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE, goriška gledališka sezona 2008-09: Raztrganci 9. decembra ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v četrtek, 4. decembra, ob 20.45 koncert pianista Adama Neimana; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v petek, 5. decembra, ob 20.45 bo na sporedu »Concerto apocalittico per grilli e orc-hestra«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 048133090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Twilight«. Jan Cvitkovič kroma gorica-tržič Otroci razmišljali o pravicah Goriška pokrajina je bila nosilec komaj zaključenega projekta, v okviru katerega so učenci dvajsetih razredov raznih osnovnih šol razmišljali o svojih pravicah. Projekt se je pričel spomladi; vodili so ga ani-matorji iz zadruge Damatra, ki so otrokom spregovorili o njihovih pravicah in hkrati o pravicah njihovih sovrstnikov po svetu, ki morajo na delo ali v vojno, namesto da bi se učili in igrali. Otroci so ob zaključku projekta svoje poglede izrazili z risbami in gesli, ki so jih zbrali na koledarju, za izdajo katerega je prispevala zadruga Coop. Koledar bo ob sobotah na prodaj v vseh prodajalnah Coop in Ipercoop goriške pokrajine, z zbranimi prostovoljnimi prispevki pa bodo financirali projekt mednarodne kooperacije v Burkini Faso, kjer bodo gradili nove vodnjake za pitno vodo. Koledar so pred dnevi predstavili v Gorici in Tržiču, kjer se je ob tej priliki zbralo preko 300 otrok. V imenu goriške pokrajine je učence nagovoril pokrajinski odbornik Marko Marinčič; spregovorili so tudi predstavnica socialnih projektov Coop Manuela Daniel, Mara Fabro iz združenja Damatra in Pierpaolo Digiusto iz združenja »Burattini senza frontiere«. Na goriški predstavitvi je bil prisoten tudi podpredsednik CVCS Franco Gaggioli, ki je otrokom predstavil projekt kooperacije v Burkini Faso. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.15 - 22.00 »Bolt«. Dvorana 3: 18.00 »Rumore bianco«; 20.00 - 22.10 »Nessuna verita«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Twilight«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.15 - 22.00 »Bolt«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Max Payne«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Nes-suna verita«. Dvorana 5: 17.00, »La fidanzata di papa«; 18.45 - 21.30 »Changeling«. fl Razstave KD BRIŠKI GRIČ IN FOTOKLUB SKUPINA 75 vabita na gled fotografske razstave Silvana Pittolija z naslovom Šte-verjan v zrcalu Brd na sedežu društva Briški grič v Števerjanu; do 15. decembra samo ob sobotah med 10.30 in 11.30 ter med 15. in 17. uro. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE iz Gorice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Marcello Fogolino a Go-rizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso« na sedežu fundacije v ul. Car-ducci, 2 v Gorici; do 15. januarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecari-go.it - tel. 0481-537111). OB 27-LETNICI KULTURNEGA DOMA GORICA je v Galeriji Kulturnega doma na ogled skupinska razstava društva za umetnost KONS, na kateri sodelujejo Janina Cotič, Marco Faganel, Matjaž Hmeljak, Pavel Hrovatin, Ra- ORIŠKI PROSTO do Jagodic, Robi Jakomin, Zvonimir Kalc, Vili Lavrenčič, Claudia Marusic, Jasna Merku, Živa Pahor, Jana Pečar, Deziderij Švara, Tatjana Tavčar, Franko Vecchiet, Andrea Verdelago In Ivan Žerjal; do 5. decembra od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro in med večernimi prireditvami. RAZSTAVA UNKNOW bo do 15. decembra na ogled v ateljeju Marco Ber-not v ul. Italico Brass 5 v Gorici. Razstavljajo dela Giovannija Assirellija, Luce Capizzija, Federice Carta, Alberta Carusa, Nicole Gaggiolija, Alessandra Gaierja, Giorgia Gerometa, Franca Manzonija, Valeria Nicolaia in Giade Princi. V DEŽELNEM AVDITORIJU v ul. Roma v Gorici je na ogled razstava v sklopu praznika kulture »Care_Cassandre« z naslovom »La leggenda di Sant'Orso-la« umetnice Dore Bassi; do 6. decembra med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro, zaprto ob nedeljah. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v petek, 5. decembra, ob 18. uri odprtje razstave kiparja Marca Bernota in slikarja Edoarda Pirusela z naslovom »Memorie di civila«. Umetnika bo predstavil Roberto Marchetto; na ogled bo do 5. januarja med 10.30 in 18.30, ob sobotah popoldne in ob nedeljah ter praznikih zaprto. V HIŠI MORASSI v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava v sklopu praznika kulture »Ca-re_Cassandre« z naslovom »Con la for-za di un sorriso. Il volto femminile del-la pace« fotografa Enrica Mascheroni-ja; do 14. decembra med 16. in 19. uro, zaprto ob ponedeljkih. V MUZEJU KMEČKE KULTURE Brincelj v Števerjanu je ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture možen po predhodnem dogovoru (tel. 3342294517). V OBČINSKEM CENTRU V LOČNIKU bo od sobote, 6. decembra, do ponedeljka, 8. decembra, odprta obrtniška prodajna razstava med 10. in 19.30. V nedeljo, 7. decembra, bo ob 17. uri na obisku sv. Miklavž, v ponedeljek pa bo ob 17.30 žrebanje srečolova. V MUZEJU V REDIPULJI je na ogled razstava razglednic vojaških spomenikov in pokopališč prve svetovne vojne; do 8. decembra od torka do sobote med 9. in 12. ter med 14. in 17. uro. ~M Koncerti MALA CECILIJANKA bo 6. in 7. decembra potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sobotni nastopi otroških in mladinskih zborov se bodo začeli ob 18. uri, nedeljski pa ob 15.30. Tradicionalno pevsko prireditev prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bosta v ponedeljek, 8. decembra, ob 20.15 nastopila ansambel Slowind in pianist Andrea Rucli. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Go-rizia classica«: v soboto, 6. decembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo nastopil pianist Mauro Bertoli s koncertom z naslovom »Da Beethoven ai gior-ni nostri«; vstop prost. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta avtobusa št. 1 in št. 2 odpeljala 5. decembra na izlet na Štajersko ob 6. uri iz Štandreža, nato s postanki v Sovod-njah, Doberdobu, na avtocesti blizu črpalke Agip pri Devinu in pri mejnem prehodu Fernetiči na italijanski strani. Za izlet je še nekaj prostih mest, vpisujeta Saverij Rožič (tel. 0481-390688) in Ana Kuzmin (tel. 0481-78061). KRUT prireja v soboto, 17. januarja 2009, ogled razstave Van Gogh - Risbe in slike v muzeju Santa Giulia v Bresci; vpisovanje in informacije na sedežu KRU-TA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481-530927. Ü3 Obvestila KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. R BOLJŠI SEJEM NA PLACUTI poteka vsako prvo nedeljo v mesecu. V nedeljo, 7. decembra, bodo ponudili pecivo in kuhano vino. V CENTRU GRADINA v Doberdobu prireja pet mladinskih odsekov iz goriške in tržaške pokrajine enkratni žur v soboto, 6. decembra. Nastopila bosta mlada skupina Grinders (ob 20.30) in že uveljavljena skupina Pork Chop Express (ob 23.00). Med pavzama in po nastopu skupin bo vrtel plošče DJ Jernej »Ščekov« Šček, zabava se bo nadaljevala pozno v noč. Pobudnik prireditve je MO KD Jezero iz Doberdoba. V KULTURNEM DOMU V SOVOD-NJAH poteka ob sredah med 17. in 18. uro gledališka delavnica, ki zavzema tudi ples, petje in še kaj.. in jo vodita mentorki Maja Devetak in Anna Ro-versi. Srečanja so primerna za srednješolce; informacije na tel. 3282580940 (Maja). V POKRAJINSKEM ARHIVU V NOVI GORICI na trgu Edvarda Kardelja 3 (tel. 003865-3358760) bo danes, 3. decembra, dan odprtih vrat slovenske kulture. Arhiv bo odprt od 8. do 18. ure in obiskovalci si bodo lahko ogledali prostore (tudi skladišča z arhivskim gradivom), predstavili jim bodo dejavnost arhiva in posamezne zanimive dokumente iz fondov in zbirk; na ogled bo razstava fotografij Franca Premrla, župnika in fotografa iz Vipave, ki je ustvarjal med leti 1930-1960 in razstavljene bodo tudi publikacije Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, ki bodo obiskovalcem tudi brezplačno na razpolago. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. 0 Prireditve MIKLAVŽ in zgodba o hudobni kapici bosta razveselila otroke v četrtek, 4. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. PD RUPA-PEČ prireja miklavževanje v petek, 5. decembra, ob 20. uri v društvenih prostorih v Rupi. Nastopil bo otroški pevski zbor z igrico »Fritalica«. SKD HRAST prireja v petek, 5. decembra, ob 19. uri miklavževanje v župnijski dvorani v Doberdobu. Malčki bodo sv. Miklavža pričakali z dramsko igrico Do tiste stezice. Miklavžev urad bo v župnijski dvorani odprt od 18. dalje. KD SOVODNJE vabi vse otroke sovo-denjskega vrtca in šole ter njihove vaške prijatelje, da se udeležijo obiska sv. Miklavža v Kulturnem domu v So-vodnjah v petek, 5. decembra, ob 18. uri. Ob tej priložnosti bo na programu kratka predstava mladinskega odseka in nastop otroškega pevskega zbora KD Sovodnje. KD DANICA vabi na miklavževanje v četrtek, 4. decembra, ob 19. uri v ŠKC Danica na Vrhu. Na programu je nastop OPZ Vrh sv. Mihaela in gledališka igra Princ in princesa proti hudobni kraljici; informacije uro pred predstavo. DRUŠTVO EQUILIBRI prireja literarno-glasbeno srečanje v okviru niza »Fare Sreda, 3. decembra 2008 voci« v oštariji Alchimista v ulici Garibaldi v Gorici v četrtek, 18. decembra, ob 20.45. Pesnik Roberto Marino Masini bo predstavil svojo novo zbirko, ob njem pa bodo sodelovali še Mauro Punteri, Jurij Paljk, Gabriella Ga-brielli in Giorgio Colugnatti. V CAFFE' INGLESE v ul. Duca dAosta v Tržiču bo danes, 3. decembra, ob 18. uri predstavitev publikacije Bisiacaria 2009. V KNJIGARJI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici bodo v četrtek, ob 18. uri nazdravili ob predstavitvi publikacije »Vini Buoni d'Italia 2009«. Z avtorjema Cristino Burcheri in Paolom Ian-no se bo pogovarjal novinar Stefano Cosma. V soboto, 6. decembra, ob 17. uri pa bo na vrsti praznična malica s pripovedovanjem božičnih pravljic in pesmi. 0 Mali oglasi POTREBUJEM PROFESORJA za lekcije matematike. Klicati v popoldanskih urah na tel. 347-6868225. SUHA GOZDNA DRVA vam pripelje na dom Aleš Komjanc iz Števerjana; tel. 0481-390238. USNJEN DIVAN ZA TRI OSEBE svetlo rjave barve z dvema foteljema, v dobrem stanju, prodam; tel. 0481-778836, tel. 339-6307917. [d Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. Pogrebi DANES V ŠTANDREŽU: 11.30, Gianlu-ca Grusovin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na goriškem glavnem pokopališču. DANES V REDIPULJI: 11.00, Giuseppe Trevisan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Foljanu. DANES V RONKAH: 10.30, Genoveffa Mian vd. Sandrin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Giovanni Rim-baldo iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na glavno pokopališče. DANES V PIERISU: 13.30, Mauro Maz-zoni (iz goriške bolnišnice ob 12.50) v cerkvi in na pokopališču v Nabrežini. DANES V MORARU: 14.30, Francesco Orzan v cerkvi in na pokopališču. ^ Zapustil nas je naš dragi Paolo Marsi star 78 let Žalostno vest sporočajo žena Darinka, sin Niko z Miriam, sestra Neda in vsi sorodniki Pogreb bo jutri, četrtek, 4. decembra ob 11.00 iz mrtvašnice civilne bolnišnice v cerkev sv. Ivana v Gorici. Gorica, 3. decembra 2008 Pogrebno podjetje Gorian Gorica Skupnost sv. Egidija Goriška pokrajina - Odborništvo za mir Sociološka fakulteta za mednarodne odnose in diplomatske vede - Univerza Trst - Gorica KD Jezero-Doberdob ' NE UBIJAJ! ' Predavatelj član združenja »Journey of hope«, ki nasprotuje smrtni kazni, bud welch (Oklahoma city USA) __' \MMX feQKfiG^ m!m c® B fflfflffffll B [JeM!© Ws Kulturni dom in Založba Mladika vabita na predstavitev knjižnega prvenca Jasne Jurečič PREROKUJ Ml SE ENKRAT O avtorici in njenem delu bo spregovoril Marij Čuk. Danes, 3. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu. 18 Sreda, 3. decembra 2008 KULTURA / TAJSKA - Ustavno sodišče odredilo razpustitev vladajoče Stranke moči ljudstva (PPP) Protestniki po odstopu premiera napovedali konec protestov Danes naj bi zapustili zasedena letališča - Na tisoče turistov čaka na vrnitev domov BANGKOK - Tajsko ustavno sodišče je včeraj odredilo razpustitev vladajoče Stranke moči ljudstva (PPP) in premieru Somchaiju Wongsawatu za pet let prepovedalo politično delovanje, nakar je ta že odstopil. Protivladni protestniki so nato napovedali, da bodo danes prekinili proteste, vključno z zasedbo dveh bangkoških letališč. "Ljudsko zavezništvo za demokracijo se je strinjalo, da po dolgi, kar 192-dne-vni kampanji prekinemo s protesti. Zabeležili smo zmago in dosegli svoje cilje. Vsi protesti se bodo končali 3. decembra ob 10. uri po lokalnem času," je sporočil vodja PAD Sondhi Limthongkul. Danes naj bi se tako po tednu dni vendarle končala zasedba bangkoškega mednarodnega letališča Suvarnabhumi in letališča za notranji promet Don Mueang, na katerih je obtičalo 350.000 potnikov. Neimenovani predstavniki vlade so že sporočili, da bosta prvi letali s Suvarnabhu-mija vzleteli v petek proti Rimu in Syd-neyju. Protestniki naj na samem letališču ne bi povzročili nobene škode. Do napovedi PAD prihaja potem, ko je tajsko ustavno sodišče zaradi volilne prevare na parlamentarnih volitvah decembra lani včeraj odredilo razpustitev treh vodilnih strank vladne koalicije - največje PPP in še dveh manjših strank, Machima in Chart Thai. Ob tem je 60 visokim predstavnikom teh strank, vključno s premierom Somchaijem, za pet let prepovedalo politično delovanje. Somchai je nato sporočil, da sprejema odločitev sodišča in da je "odslej navaden državljan". Kot je dodal na novinarski konferenci v Chiang Maiju na severu države, kamor se je zatekel po zasedbi dveh glavnih letališč v Bangkoku, razsodba zanj ni problem, saj ni delal zase. V skladu z odločitvijo sodišča je tudi napovedal razpustitev svoje stranke PPP. Iz slednje so medtem že sporočili, da se bodo člani stranke znova združili pod novim imenom ter predlagali novega premiera. Tiskovna predstavnica vlade Supa-rak Nakboonnam je sporočila, da bo do imenovanja novega premiera naloge začasno opravljal namestnik premiera Chao-warat Chandeerakul. Parlament ima 30 dni časa, da izbere novega predsednika vlade. Tiskovni predstavnik vlade Nattawut Sai-kau je po odločitvi sodišča napovedal, da bo kmalu odstopila tudi celotna vlada. "Spoštovali bomo zakone. Koalicijske stranke se bodo kmalu sestale, da bi odločile o naslednjih korakih," je še povedal. Dodal je še, da bodo letni vrh Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean), ki je bil predviden sredi decembra v Chiang Mai-ju, prestavili na marec 2009. Medtem ko so objavo odločitve sodišče nemudoma pozdravili člani in pristaši PAD, je proti razsodbi pred poslopjem sodišča protestiralo več sto podpornikov vlade, ki menijo, da hitrost sprejema odločitve kaže na to, da je bila vnaprej določena. Odločitev tako tudi vzbuja strah, da bi se lahko provladne skupine zatekle k nasilju, kar bi krizo v državi še poglobilo, gospodarstvo pa dodatno ohromilo. Pred objavo razsodbe sodišča je sicer včeraj zjutraj prišlo do eksplozije na letališču Don Mueang. Eksplodirala je granata, ki je priletela z bližnje avtoceste, pri tem pa je bil ubit protestnik, 22 jih je bilo ranjenih. To je bil že tretji tovrstni napad na protestnike na tem letališču. Doslej je bilo v bombnih napadih ter spopadih med policijo in protestniki v Bangkoku v zadnjih mesecih ubitih že sedem ljudi, veliko je bilo ranjenih. Po podatkih slovenskega zunanjega ministrstva je sicer trenutno na Tajskem 18 slovenskih državljanov, pri čemer je predstavnica MZZ Ondina Blokar v torek poudarila, da so to tisti, do katerih so uspeli priti. Kot je dejala, jih je deset v Bang-koku, šest se jih v prihodnjih dneh vrača, ostali so na otokih. Z vsemi so vzpostavili stik in so jim zagotovili, da so v redu. Italijanskih državljanov na Tajskem pa je 1.100. Italijanska vlada je zanje že organizirala posebne lete za povratek domov. Premier Somchai Wongsawat sporoča svoj odstop ansa NATO - Zunanji ministri zavezništva zasedanjo v Bruslju Stiki z Rusijo se obnavljajo, Gruzija in Ukrajina v čakalnici BRUSELJ - Zunanji ministri zveze Nato so se včeraj na zasedanju v Bruslju strinjali, da bodo postopoma obnovili sestanke na visoki ravni z Rusijo v okviru Sveta Nato-Rusija, za zamrznitev katerih so se odločili po izbruhu konflikta v Gruziji. Generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer je ob tem napovedal srečanje sveta na ravni veleposlanikov. "Zaveznice so se strinjale za pogojno in postopno obnovitev stikov z Rusijo," je novinarjem ob robu zasedanja zunanjih ministrov Nata dejal generalni sekretar zavezništva. Kot je pojasnil, so ga ministri pooblastili, da preuči, ali bi politični stiki bili oziroma so lahko mogoči. "Svet Nato-Ru-sija se bo sestal na neformalni ravni," je dejal de Hoop Scheffer in pojasnil, da bo srečanje potekalo na ravni veleposlanikov. Tema pogovorov pa bodo vprašanja, o katerih se oziroma o katerih se ne strinjajo. Natove evropske zaveznice, pod vodstvom Francije in Nemčije, so naklonjene obnovitvi stikov z Moskvo, ki je eden najpomembnejših dobaviteljev plina in nafte za Evropo. Srečanja Sveta Nato-Rusijo pa je zavezništvo sklenilo zamrzniti v septembru, potem ko sta se Moskva in Tbilisi avgusta zapletla v konflikt zaradi gruzijske separatistične pokrajine Južne Osetije. Ministri pa so na zasedanju v belgijski prestolnici še odločili poglobiti sodelovanje z Gruzijo in Ukrajino ter poglobiti komisiji, v okviru katerih Nato sodeluje z obema državama. "Nato bo zagotavljal nadaljnjo pomoč obema državama pri uresničevanju potrebnih reform, medtem ko, vsaj, napredujeta k članstvu," je napovedal de Hoop Scheffer. Ob tem je znova zatrdil, da bosta Ukrajina in Gruzija nekega dne postali članici zavezništva, če bosta tako želeli. Nekdanji sovjetski republiki, Gruzija in Ukrajina, sta v začetku aprila na vrhu Nata v Bukarešti dobili zagotovilo, da bosta nekoč postali članici zavezništva. Vendar sta že takrat predvsem Nemčija in Francija v bojazni pred odzivom Rusije, ključne dobaviteljice energije Evropi, preprečili, da bi naredili korak naprej na poti k temu cilju - dobili akcijski načrt za članstvo (MAP), ki velja za status kandidatke za članstvo v Natu. Nato je v Bukarešti odločil, da bodo napredek Gruzije in Ukrajine pri uresničevanju reform za članstvo znova ocenili zunanji ministri 26 članic na decembrskem zasedanju. Čeprav so se ZDA sprva odločno zavzemale za to, da bi državi tokrat vendarle dobili akcijski načrt za članstvo, Nemčija in Francija še vedno poudarjata, da Gruzija in Ukrajina na ta korak še nista pripravljeni, in konec minulega tedna so svoje stališče omilili tudi v Washingtonu. (STA) Kemični Ali v Iraku drugič obsojen na smrt BAGDAD - Iraško posebno sodišče za zločine preteklega režima je Alija Hasana al Madžida, bolj znanega pod imenom Kemični Ali, je včeraj obsodilo na smrt, potem ko ga je spoznalo za krivega zločinov proti človečnosti, ki jih je zagrešil ob zatrtju šiitskega upora na jugu Iraka leta 1991. To je zanj že druga smrtna obsodba. Kemični Ali, ki je bratranec nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina, je v času zagrešenih zločinov služboval kot vodja obveščevalne službe in obrambni minister. To je zanj že druga smrtna obsodba - sodišče ga je obsodilo na smrt že lani zaradi njegove vloge v poboju več deset tisoč Kurdov konec 80. letih preteklega stoletja. Kazen še ni bila izvršena zaradi pravnih sporov. ZDA pred napadi minuli teden posvarile Indijo WASHINGTON/MUMBAJ - ZDA so Indijo pred krvavimi napadi islami-stičnih skrajnežev minuli teden posvarile, da teroristi pripravljajo napad na indijsko finančno prestolnico Mumbaj. Napovedale so tudi, da naj bi napadalci tja prispeli po morju, je včeraj povedal visoki predstavnik ameriške administracije. Ameriški predstavnik, ki je želel ostati neimenovan, ob tem ni povedal, kdaj naj bi ZDA opozorile indijske oblasti. Potrdil pa je, da je Washington prenesel podatke, ki jih je imel glede morebitnih napadih na hotele in poslovna središča v Mumbaju. Do ameriškega razkritja je prišlo v trenutku, ko se indijska vlada spopada z obtožbami glede neuspehov na področju varnosti in obveščevalnih služb, ki so sledili napadom pretekli teden. Številne kritike so tako že terjale kar nekaj odstopov v vladi. V ZDA možen jedrski ali biološki napad NEW YORK - Posebna ameriška dvo-strankarska komisija opozarja, da lahko v ZDA do leta 2013 pride do terorističnega napada z biološkim, morda pa tudi z jedrskim orožjem, čeprav komisija obenem priznava, da teroristi danes tega še niso sposobni izvesti. Komisija za preprečevanje širitve orožja za množično uničevanje in terorizem je včeraj s poročilom seznanila novoizvoljenega podpredsednika ZDA Josepha Bidena, poročilo pa naj bi objavili danes. Komisija med drugim priporoča novi ameriški administraciji Ba-racka Obame, da utrdi napore za obrambo pred tovrstnimi napadi na ZDA in naj imenuje enega člana sveta za nacionalno varnost, ki se bo ukvarjal le z usklajevanjem ameriške in obveščevalne politike glede boja proti širitvi jedrskega in biološkega orožja. AVSTRIJA - Koalicija med SPO in OVP Zaprisegla vlada kanclerja Faymanna DUNAJ - V sosednji Avstriji je včeraj prevzela delo nova velika koalicija pod vodstvom kanclerja Wernerja Faymanna. Kancler in njegovi ministri so namreč dopoldne prisegli pred predsednikom države Heinzom Fischerjem, ki je zbranim čestital za uspešno zaključena koalicijska pogajanja ter pozval k stabilni vladi in poštenemu sodelovanju z opozicijo. Po drugi svetovni vojni je to v Avstriji že 27. vla- Kancler da, Faymann pa 11. kancler. Vlado sestavljata dve naj- WERNER Faymann večji stranki v parlamentu, Faymannovi socialdemokrati (SPO) in konservativna ljudska stranka (OVP), katere vodja Joseph Proll zaseda položaj namestnika kanclerja. SPO je na predčasnih volitvah konec septembra prejel okoli 29, OVP pa okoli 26 odstotkov glasov. "Seveda je z oblikovanjem te vlade povezan velik predujem zaupanja," je članom nove vlade ob zaprisegi na srce položil predsednik Fischer in dodal: "Ta predujem zaupanja si je treba zaslužiti, si ga pridobiti, ga upravičiti s strokovnim delom, dobrim sodelovanjem, prizadevanjem za zmanjšanje nezaupanja ali nelagodja v zvezi s politiko ter tudi s poštenim sodelovanjem z opozicijo." Nova vlada ima skupaj s kanclerjem in njegovim namestnikom 14 ministrov in štiri državne sekretarje, dva manj kot prejšnji kabinet pod vodstvom ansa Alfreda Gusenbauerja (SPO). Na slovesni zaprisegi je manjkala le nova pravosodna ministrica, sodnica Claudia Bandion-Ortner, ki mora pred svojim uradnim prevzemom položaja ministrice še izreči razsodbo v odmevnem primeru banke BAWAG, največjem bančnem škandalu v Avstriji. Pred samo zaprisego so se Faymann, Proll in Fischer sestali na petminutnem sestanku, na katerem sta kancler in njegov namestnik predsedniku uradno predložila koalicijsko pogodbo in predstavila seznam ministrov, po zaprisegi pa je sledila še krajša pogostitev. Slabe pol ure po prihodu ministrov v dunajski Hofburg je bil za javnost odprti del slovesnosti končan. (STA) ROMUNIJA - Volitve Tesna zmaga socialdemokratov BUKAREŠTA - Leva opozicijska Socialdemokratska stranka (PSD) je po preštetju vseh glasov, oddanih na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Romuniji, zmagovalka volitev. A pred svojo glavno tekmico, prav tako opozicijsko Liberalnodemokratsko stranko (PD-L), ima PDS le zelo tesno prednost manj kot odstotek. PSD nekdanjega zunanjega ministra Mircea Geoa-ne je po vseh preštetih glasovih na volitvah v spodnji dom parlamenta prejela 33,09 odstotka glasova, PD-L, ki je blizu romunskemu predsedniku Traianu Basescuju, pa 32,36 odstotka. Na tretjem mestu je z 18,54 odstotka glasov des-nosredinska Narodna liberalna stranka (PNL) dosedanjega premiera Calina Popescuja Tariceanuja, sledi pa ji Demokratična unija Madžarov v Romuniji (UDMR) z 6,17 odstotka glasov. Na volitvah v zgornji dom parlamenta, senat, je PSD po končnih rezultatih pripadlo 34,16 odstotka, PD-L 33,57 odstotka, PNL 18,74 in UDMR 6,39 odstotka glasov. Romunski parlament bodo tako v novem mandatu sestavljale navedene štiri stranke, pridružili pa se jim bodo še predstavniki manjšin. Zaenkrat še ni povsem jasno, kakšna bo razdelitev poslanskih mandatov. Zaradi izredno majhne prednosti PSD pred PD-L je možno, da bo razlika med strankama v spodnjem domu parlamenta le v enem, morda dveh sedežih, v senatu pa utegneta imeti celo enako število sedežev. w Sreda, 3. decembra 2008 1 Q Ulica dei Montecchi ó tel. 040 77S6300 fax 040 77241S sport@primorski.it NOGOMET - France football podelil zlato žogo Ronaldo brez tekmecev Italijani in A-liga potonili Kaka 8Ibrahimovic 9, Buffon na dnu, Toni brez točk... PARIZ - Vedelo se je že dolgo časa, zdaj pa je tudi uradno. Zlato žogo 2008, prestižno nagrado za najboljšega evropskega nogometaša leta, ki jo vse od leta 1956 podeljuje francoski magazin France Football, je osvojil portugalski član evropskega klubskega prvaka Manchester Uniteda, šele 23-letni Cristiano Ronaldo. Triindvajsetletni zvezdnik je prvi Portugalec po Luisu Figu leta 2000, ki je osvojil prestižno lovoriko: napadalec »rdečih vragov« je v glasovanju športnih novinaqev z vsega sveta prejel 446 točk, drugi je bil zvezdnik Barcelone Argentinec Lionel Messi (281 točk), tretji pa član evropskih prvakov Špancev in angleškega Liverpoola, Fernando Torres (179). Potem ko je nagrado lani osvojil član Milana, Brazilec Kaka, je bila letošnja bera za Italijo sila skromna. Med desetimi najboljšimi nogometaši ni niti enega Italijana, edina, ki nastopata v italijanskem prvenstvu pa sta Kaka na 8. in Zlatan Ibrahimovic na 9. mestu. Luca Toi ni prejel glasov, vratar Bufofn pa le pet. Ronaldo se je do naslova dokopal natančno 40 let po svojem predhodniku v dresu Manchestra, legendarnemu Georgeu Be-stu. Tako kot »Best the best«, ki je v svetu zaslovel tudi po izjavi: »v svojem življenju sem zapravil veliko dena^a, preostali denar pa sem porabil za ženske in alkohol,« je tudi Ronaldo znan po svojem ne ravno športnem življenju. Toda v skladu s potrebami sodobnega vrhunskega nogometaša, ki si ne more privoščiti slabe telesne pripravljenosti, če želi prevladovati na igriščih, se Ronaldo ne izogiba dela na treningih. Drugače tudi ne bi moglo biti, če vemo, da ga trenira jekleni Škot Alex Ferguson. Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro se je rodil v Funchalu 5. februarja leta 1985. Svojo pot je začel pri klubu Nacional, leta 1997 pa se je preselil k lizbonskemu Sportingu, zanj pa igral pet let. Trinajstega avgusta leta 2003 je Ronaldo postal član Manchestra Uniteda. Zanj je angleški klub odštel tedaj 17,75 milijona evrov, kar je bila za tako mladega nogometaša kar čedna vsota. Ronalda je imela na muhi tudi Parma, vendar je bankrot Parma-lata povzročil prekinitev pogovorov med italijanskim klubom in Sportingom. Na začetku svoje angleške poti je Ronaldo igral solidno, vendar pa včasih tudi neprepričljivo, tako da so ga mnogi imeli za nepopolnega igralca. Resnično je zablestel šele v sezoni 2006/2007, ko je v premier leagueu dosegel 17 zadetkov in osvojil naslov prvaka. Najboljša je bila lanska sezona, v kateri je po številu zadetkov v ligi in pokalu prehitel celo Besta. V domačem prvenstvu je v 34 tekmah dosegel 31 golov, v ligi prvakov pa osem v enajstih nastopih, s tem pa je bil odločilen za Manchestrov zmagoviti »dvojček« v angleški ligi in na evropski klubski sceni. Že v Monte-carlu je bil na žrebu letošnje izvedbe Lige prvakov imenovan za najboljšega igralca minule sezone, tako da včerajšnja zmaga nikogar ni presenetila. Za razliko od Besta pa jo je Ronaldo osvojil v močnejši konkurenci. Za časa Besta so jo namreč podeljevali samo Evropejcem, zdaj pa vsem nogometašem, ki igrajo v Evropi. »Želim biti še močnejši«, je izjavil Ronaldo med podelitvijo priznanja v Parizu. Njegov trener Ferguson je pristavil, da Ronaldo ne bo počival na lovorikah. »V njem vedno gori ogenj,« je dejal. Legendarni Bobby Charlton, ki je priznanje osvojil leta 1966, pa je pristavil. »Best je igral božansko, toda Ronadlo je močnejši in hitrejši, za razliko do Besta pa žogo rad poda drugim.« Izidi glasovanja: 1. Cristiano Ronaldo (Por) 446 točk; 2. Lionel Messi (Arg) 281; 3. Fernando Torres (Špa) 179; 4. Iker Casillas (Špa) 133; 5. Xavi (Špa) 97; 6. Andrej Aršavin (Rus) 64; 7. David Villa (Špa) 55;8. Kaka (Bra) 31; 9. Zlatan Ibrahimovic (Šve) 30; 10. Steven Gerrard (Ang) 28. Cristiano Ronaldo v boju za zlato žogo ni imel resnega tekmeca NAŠ POGOVOR - Tudi Slovenci na avstrijskem Koroškem imajo svoje vrhunske športnike »Rad povem, da sem Slovenec« Paul Schellander uspešno brani barve državnega prvaka KAC Celovec, z Martinom Oražejem pa je tudi že med državnimi reprezentanti Tudi Slovenci na avstrijskem Koroškem imajo svoja Lorisa Maniaja in Mateja Černica. To sta hokejista Martin Oraže in Pauli Schellander, hokej pa je v Avstriji nacionalni šport, ki po popularnosti zaostaja le za nogometem. Dvaindvajsetletni Paul Schellander in dve leti starejši Martin Oraže, prvi igralec šestkratnega državnega prvaka celovškega KAC-a, drugi pa član moštva VSV iz Beljaka, predstavljata po svoje pravo izjemo. Sta namreč med zelo redkimi Slovenci, ki se na avstrijskem Koroškem ukvarjajo s hokejem na ledu, zato pa je še toliko bolj presenetljivo, da sta oba vrhunska igralca in sta tudi že prestopila prag avstrijske reprezentance. Oraže je lani z izbrano vrsto nastopil tudi na svetovnem prvenstvu, Schellander pa je v začetku tega meseca nastopil na pripravljalnem turnirju na Norveškem, kar je bil njegov šele drugi nastop v reprezentančnem dresu po »krstu« leta 2007. Na predstavitvi zamejskega športa, ki je bila pred dnevi na sedežu Olimpijskega komiteja Slovenije v Ljubljani, je slovenski šport na Koroškem med drugimi zastopal prav Paul Schellander. Čeprav je še zelo mlad deluje resno in umirjeno. Pauli, letnik 1986, se je po diplomi na slovenski gimnaziji v Celovcu vpisal na fakulteto za matematiko, vendar pravi, da se mu s študijem ne mudi. Zdaj je na vrsti hokej, z njim se tudi preživlja. Pri KAC-u je namreč profesionalec in trenira vsak dan, včasih tudi dvakrat na dan. V članski ekipi kot napadalec že odigra- 22-letni Celovčan Paul Schellander zabija gole tudi Jesenicam in Olimpiji va vidno vlogo, gole (doslej 8) in podaje (v hokeju ima asistenca enako težko kot zadetek) pa v mednarodni ligi Ebel, ki šteje tudi za avstrijsko prvenstvo, zabija tudi Jesenicam in Olimpiji. Zakaj si se odločil za hokej? »Oče me je še kot otroka peljal na hokejsko tekmo in takoj sem si zaželel biti hokejist, čeprav večina mojih slovenskih sošolcev se je opredeljevalo za košarko ali nogomet.« Zdaj si bil že vpoklican v državno reprezentanco. Ali misliš, da se boš v njej lahko uveljavil? »Možnosti vsekakor imam, čeprav je konkurenca zelo ostra, saj je v Avstriji kar nekaj dobrih hokejistov. Kratkoročno bo torej težko, v roku dveh, treh let pa računam, da mi bo uspelo. Verjamem v svoje možnosti.« Kako bi se opisal kot igralca? »Mislim, da sem inteligenten igralec, ki zna brati dogajanja na igrišču. Obvladam drsanje in tehniko hokeja, zagotovo pa me čaka še veliko dela na področju fizične priprave.« Katere pa so tvoje sanje? »Prej ali slej želim igrati v tujini, na primer v nemškem prvenstvu, cilj vsakega hokejista pa je nastopanje v ka-nadsko-ameriški ligi NHL. Bo pa težko. Tam igrajo le trije Avstrjici. Poznaš slovenskega člana lige NHL Anžeta Kopitarja? »Seveda. On je leto mlajši od mene, proti njemu pa sem igral, ko sva bila oba še mladinca in je on igral za Jesenice. Kopitar je fizično izredno močen.« Imate morda stike tudi s tabelj-skimi Orli? Pravzaprav ne, z njimi se bolj pogosto srečujejo Beljačani. Mi smo letos igrali le pripravljalno tekmo proti Bo-cnu. Prvenstvo Italije je vsekakor primerljivo z avstrijskim ali slovenskim.« Ste hokejisti v Celovcu zvezdniki? Vas ljudje na ulicah prepoznajo? »Seveda, na Koroškem smo hokejisti to, kar so nogometaši v državnem merilu«. Ali je te v medijih obravnavajo kot Slovenca? »Ravno pogostokrat ne, tu pa tam pa je bilo kdaj to omenjeno.« Pa se ti predstavljaš kot tak? »Direktno me o tem običajno ne sprašujejo, če pa se le pojavi priložnost, povem, da sem Slovenec in to počnem z velikim veseljem.« Si kdaj imel zaradi tega težave? »Nikoli.« Ali slediš slovenskemu športu pri vas? »Seveda. Mislim, da imamo kar nekaj odmevnih rezultatov v košarki, nogometu in odbojki. Nanje smo lahko ponosni.« A. Koren APrimorski ~ dnevnik NOGOMET - Uefa Udinese-Dinamo in lep sprejem za hrvaške navijače VIDEM - Udinese se bo danes v tekmi pokala Uefa na stadionu Friuli, s pričetek že ob 18. uri, pomeril z zagrebškim Dinamom. To bo prvi dvoboj Videmčanov z moštvom iz Hrvaške, medtem ko ima Dinamo z italijanskimi moštvi že več izkušenj: dvakrat ga je premagal Milan, v tem pokalu pa so Zagrebčani v sezoni 2000/2001 odpravili Parmo. V Vidmu so se temeljito pripravili na sprejem zagrebških navijačev (pričakujejo jih najmanj 1.200), podobno kot so to storili za angleške privržence Tottenhama. Z avtobusi jih bodo pospremili do trga 1. maja, kjer jih bo pričakal 17 metrov dolg transparent z napisom Welcome Dinamo Supporters. Pod šotorom (15 x 30 metrov) jih bodo pogostili s pru-štom iz San Danieleja in različnimi siri ter brezalkoholnimi pijačami. Za navijače bosta delovali tudi dve kemični stranišči. Od 15. do 18.30 bo v Vidmu veljala stroga prepoved prodaje alkoholnih pijač, tudi sicer bodo varnostni ukrepi poostreni. Tekmi bo na povabilo videmskega župana Fulvia Honsella sledila tudi delegacija Občine Zagreb. Trener Videmčanov Pasquale Marino, čigar položaj na videmski klopi je slabim prvenstvenim rezultatom navkljub, dokaj trden, je dejal, da Udinese želi osvojiti prvo mesto v svojih skupini pokala UEFA. Danes računa predvsem na doprinos Di Na-taleja, ki je bil po nedeljski izključitvi diskvalificirana, prihodnjo nedeljo ne bo igral, zato bo pa skušal dati danes vse od sebe. Marijan Vlak, ki po zamenjavi trenerja šele deset dni vodi Dinamo, napoveduje boj za zmago. Vrstni red skupine D: Tottenham in Udinese 6, Spartak Moskva in Dinamo Zagreb 3, Nec Nijmegen 0. Danes bo igrala tudi Sampdoria. Gostovala bo v belgijskem Liegeju (20.45, neposredni prenos Tv La7) ITALIJANSKI POKAL - Danes v osmini finala Milan - Lazio ob 20.45 (Tv raiuno). Zmagovalec napreduje v četrtino finala. ZENGA STEGOVAL JEZIK - Disciplinska komisija nogometne zveze je trenerja Catanie Walterja Zen-go kaznovala s 6000 evri globe in prepovedjo vodenja ene tekme, ker je na tekmi z Leccejem zmerjal sodnike in se nedostojno vedel. Paraolimpijec športnik leta na Švedskem Nagrado za najboljšega švedskega športnika v letu 2008 je dobil strelec Jonas Jacobsson, dobitnik treh zlatih medalj na paraolimpijskih igrah v Pekingu. Priznanje, ki ga podeljuje časnik Svenska Dagbladet, je tako prvič v 84-letni zgodovini dobil športnik invalid. BREZ SELEKTORJA - Bolgarska nogometna zveza je odpustila selektorja članske reprezentance Plamena Markova. Pogodbo z zvezo je imel veljavno do svetovnega prvenstva 2010 v JAR. V kvalifikacijah so Bolgari doslej v treh nastopih zbrali tri točke, nazadnje pa so remizirali v Gruziji. Pika na i pa je bila bržkone zadnja prijateljska tekma, ki so jo Bolgari izgubili proti Srbiji z 1:6. ROKOMETNI DERBI - Danes ob 18.30 (TV Slovenija 2) bo težko pričakovan dvoboj 1. slovenske lige med Celjem Pivovarno Laško in Ci-mosom Koper. HITOVKE - Odbojkarice novo-goriškega HIT-a čaka danes v Športni dvorani Nova Groica (pričetek ob 18.uri) povratna tekma Pokala Slovenije proti ekipi ŽOK Šentvid. na prvi tekmi so varovanke trenerja Zorana Jerončiča zmagale s 3:0. 20 Sreda, 3. decembra 2008 KULTURA / NOGOMET - Vesnin napadalec Elvio Di Donato Pri Piranu, Zarji Gaji in Vesni z enim samim ciljem ... doseči zadetek - Kot bodoči trener bi raje vodil mladinske ekipe Dobrih napadalcev je naokrog bolj malo. Še posebno v raznih nogometnih amaterskih prvenstvih na Tržaškem in na Goriškem. Prav zaradi tega so razni »zimzeleni« (nad 35-letni) Kovici, Cermelji in Di Donati nadvse drago in iskano blago. »To velja le delno, saj je kar nekaj dobrih mladih napadalcev. Morajo pa se še uveljaviti. Ni dovolj, da na eni tekmi dosežeš dva zadetka in nato igraš dve srečanji povprečno. Potruditi se je treba vsako nedeljo. In prav to je skupni imenovalec dobrih napadalcev,« meni 37- letni Vesnin napadalec Elvio Di Donato, ki se je v Križ preselil med poletno »kupoprodajno« borzo. »Pri Vesni je vzdušje zelo prijetno. Razmere za treninge in igranje so odlični. Odborniki društva so stalno zraven in lepo skrbijo za nogometaše.« Prvenstva pa niste začeli najbolje. Na začetku ni šlo vse po načrtih. Za to pa je krivih več faktorjev: poškodbe, diskvalifikacije in tudi nekaj smole. Prejšnji trener Della Zotta ni pač imel sreče. Z Ve-nezianom so se stvari začele obračati na bolje. Odtlej nismo več izgubili, saj smo zbrali kar šest zaporednih pozitivnih izidov in tudi na lestvici smo se povzpeli v zgornji del. Tudi treningi so bolj sproščeni. Najbolj »hudo« je sicer ob torkih, ko je vodi trening naš kondicijski trener Paolo Paoli. Kateri so letošnji realni cilji kriške Vesne? Nogomet igram že veliko let in dobro vem, da če nekdo nima športne sreče, ne pride daleč. Doslej nam je sreča obrnila hrbet, tako da nismo zbrali veliko točk. Le v zadnjih krogih nam gre na bolje. Na papirju imamo zelo dobro moštvo, ki bi se lahko tudi borilo za play-off. Če se ne motim, bi bil moral Kras že pred dvema letoma napredovati v elitno ligo. Na koncu prvenstva pa se niso uvrstili niti v play-off. Pri športu moraš imeti nekaj sreče. Letos pa je Kras vseeno favorit številka ena. Doslej so varovanci trenerja Alessandra Musolina upravičeno na prvem mestu. Prvenstvo pa je še dolgo in lahko se še marsikaj pripeti. Vesnin napadalec Elvio Di Donato, ko je dosegel prvi gol proti Pro Gorizii. Objemata ga Nicola Venturini (levo) in Andrej Žiberna (desno) bumbaca Kdo je najhujši Krasov tekmec? Najbrž sta to Lignano, proti kateremu bomo igrali v nedeljo, in Virtus Corno. Ti dve ekipi sta kar solidni. Bi nam podrobneje opisal svojo nogometno pot. Vsa mladinska prvenstva sem igral v rojstni Isernii v Moliseju. Preizkusil sem se na številnih treningih z raznimi profesionalnimi klubi, a mi ni uspelo prodreti v svet profesionalnega nogometa, pa čeprav sem bil perspektiven igralec. Nato sem odšel k vojakom in po opravljeni vojaški službi sem se preselil v Trst, kjer sem znova začel igrati nogomet, čeprav najprej v ljubiteljskih prvenstvih 7:7. Tu sem spoznal nekatere nogometaše s slovenske Obale in povabili so me k Piranu, pri katerem sem igral skoraj celo sezono. To je bilo v letu 1992, hitro potem ko se je Slovenija osamosvojila. Piranska izkušnja je bila zelo zanimiva, saj smo spoznal Slovenijo. Če se ne motim, smo takrat napredovali iz 3. v 2. ligo. Nato sem igral za Zaule, San Sergio, za Zarjo Gajo in znova za San Sergio. Igral sem tudi pri Palmanovi v D-ligi, toda bilo je prenaporno, saj sem s težavo uskladil službo s treningi. Kako se spominjaš sezone pri Zarji Gaji? Na Bazovico me vežejo zelo lepi spomini. V tisti sezoni sem dosegel tudi 25 golov in uvrstili smo se na tretje mesto. Spo- znal sem veliko novih ljudi, s katerimi smo se naprej ostali veliki prijatelji, Paolo To-gnetti, Maxi Grgič, trener Miloš Tul in še bi lahko našteval. Lani si treniral tudi mladinske ekipe San Sergia. Trenerski izpit sem opravil leta 2003. Vodil sem cicibane in bil sem odgovoren za mladinski sektor. Letos pa sem se odločil, da ne bom treniral mlajših, ker sem se posvetil le igranju v članski ekipi, čeprav so mi pri Vesni ponudili ekipo cicibanov. Nisem je sprejel, ker bi bilo vse skupaj prenaporno. Ali igraš ali pa treniraš, moraš pač izbrati. Si mogoče že pomislil, kdaj boš obesil čevlje na klin? Že večkrat. Že nekaj let pravim, da bom prihodnje leto zaključil svojo nogometno kariero. Vsako leto pa to tudi preložim. Igral bom vse dokler se bom fizično počutil dobro in držimo pesti, da se ne medtem poškodujem. Nato boš najbrž treniral ... To je moja želja. Raje bi vodil mladinske ekipe, saj se prav tam vidi, če je trener dober ali ne. Imaš še kako skrito željo? Niti ne. V nogometnem svetu sem preživel veliko lepih in manj lepih dogodivščin. Večjih ambicij nimam več, čeprav bi rad še nekaj let igral nogomet. Za katero ekipo navijaš? Pravzaprav za nobeno. Imam rad le lep nogomet. Slediš raje italijanskemu, angleškemu in španskemu prvenstvu? Nedvomno italijanskemu, ki je najbolj zanimivo in najbolj izenačeno. Cristiano Ronaldo je dobil Zlato žogo. Upravičeno? Kdo je zate najboljši nogometaš? To je Zlatan Ibrahimovic. Nekoč pa mi je bil zelo všeč Van Basten. Ali si se mogoče naučil kaj slovenščine? Na žalost ne, ker sem zelo len. Pravzaprav nekaj besed poznam, a je to premalo. Jan Grgič NAŠE ŠTEVILKE Juventina in Primorje: manj izključitev Slabo vreme je oviralo reden potek 11. kroga v raznih amaterskih nogometnih prvenstvih. Zaradi dežja oziroma pravega neurja, ki je zajelo celo našo deželo, so odložili več tekem. V štirih skupinah, kjer igrajo naše ekipe, so preložili kar 14 od 32 tekem (3 v promocijski ligi, 4 v 1.AL, 4 v 2.AL in 3 v 3.AL). Od naših ekip niso na igrišče stopili le Sovodenjci. Skupni izkupiček 11. kroga za naše ekipe ponovno ni bil najboljši ( 3 zmage, 5 porazov). V promocijski ligi je Juventina spet ostala praznih rok. V zadnjih treh tekmah so Štandrežci osvojili le točko, tako da imajo po 11 tekmah tri točke manj kot lani, ko so igrali v promocijski ligi. Zdi se, da je napad tudi letos glavna hiba »belo-rdečih«. V prvih 11 tekmah so lani dali 9 golov, letos pa samo 6. Izboljšali pa so se v obrambi, lani so dobili 18, letos pa 10 golov. Tudi kar se tiče izključitev so letos na boljšem, saj smo jih po prvih 11 tekmah lani zabeležili kar pet, letos samo dve. Upoštevati vsekakor moramo, da je letos pri Juventi-ni prišlo do obnovitve ekipe, doslej smo v vrstah Štandrežcev videli 12 novih nogometašev. Eno samo točko v zadnjih treh nastopih je zbralo tudi Pri-morje v 2.AL, tako da na lestvici tone vedno nižje. Lani so »primorjaši« sicer v 1.AL po 11. krogu bili na repu lestvice s 5 točkami. Obramba, ki se doslej s 14 prejetimi goli, ni najboljše odrezala, je bila lani mnogo slabša (26 prejetih golov), kot tudi napad :11 danih golov, letos 17. Kar se tiče izključitev smo jih lani po prvih 11 tekmah zabeležili 6, letos malo manj - 4. Tudi kar se tiče novih obrazov Primorje deli z Juventino prvo mesto. »Rdečo-rumeni« dres je doslej obleklo 12 novih nogometašev. Bruno Rupel KOŠARKA - U19 Bor NLB: pohvala tistim, ki manj igrajo Bor Nova Ljubljanska banka - Fogliano 71:55 (12:18, 31:33, 54:43) BOR: Milič 4, Pertot 14, Pancrazi 2, Celin 12, Gombač 4, Erik Filipac 6, DAm-brosio 9, Preprost 2, Formigli 8, Pescatori, Vigini 2, trenerja Fabio Sancin in Dejan Fa-raglia. PON: Preprost (38). TRI TOČKE: Celin 3, Pancrazi 2. Borovi mladinci so po dveh zaporednih porazih le dosegli drugo zmago. Nasprotnik je bil dokaj šibak, vendar je presenetil gostitelje z bliskovitim začetnim delnim izidom 0:14. V domačih vrstah se je še kako poznala odsotnost najboljših dveh mož Martina Devčiča in Briana Filipaca. Ker je začetna peterka zatajila, je trener Sancin opravil vrsto menjav in položaj se je kmalu izboljšal. Izkazali so se zlasti fantje, ki navadno manj igrajo. Že do konca prve četrtine so borovci skoraj dohiteli goste, dokončni udarec pa so Foglianu zadali v tretji četrtini z agresivno obrambo po celem igrišču. Kljub uspehu pa nastop ni bil zadovoljiv. Fogliano je polovil preveč odbitih žog pod Borovim košem, naši pa so izgubili kar 32 žog. Pohvalo zasluži tokrat zlasti David Pescatori, ki je bil izjemno koristen in požrtvovalen, pa čeprav je bil edini, ki se ni vpisal med strelce. Dobro je delovala tudi naveza Celin - Formigli. Danes: Servolana B - Jadran ZKB (21.00 v Trstu, Istrska ulica). Danes še vrsta tekem Under 21 moški: Kontovel - Virtus UD (21.00 pri Bri-ščikih). Under 17 moški: Santos - Jadran ZKB (19.15, v Trstu, ul. Caprin). Under 17 ženske: Ginnastica TS - Polet (20.00 v Trstu, ul. Calvola). SMUČANJE - Začetek tekmovalne sezone Gadov Tekmo krojilo sneženje Veronica Tence 4., potem ko je prvi spust zaključila na 16. mestu - Med mladinci dober nastop Gorana Kerpana - Meri Perti spet med koli Smučarji ŠD Mladine in SK Devina, ki trenirajo v sklopu projekta Ski pool Gadi, so minuli teden nastopili na prvi letošnji tekmi. Na Kreuzbergpassu (Passo Monte Cro-ce) so Gadi tekmovali na tekmi FIS (National Junior race). V soboto sta VETERANI Število masterjev se veča Tekmovalno dejavnost bodo začeli tudi smučarji v starejših kategorijah. Pri SK De vin je skupina masterjev vedno številnejša. Trenutno pili kondicijo pod vodstvom Aleša Severja 14 tekmovalcev, ki bodo prisotni na tekmah Primorskega pokala, zamejskega prvenstva in tekmah FISI. Treninge vodi trener iz Trbiža Sandro Sandrin, včasih pa trenirajo tudi pod vodstvom Aleša Severja, sicer trenerja mladincev pri projektu Gadi. Tudi Mladini in SK Brdini je nekaj tekmovalcev, ki se bodo udeležili tekem, ki jih organizirajo naša društva, tržaškega prvenstva in nekaterih tekem FISI. bila na vrsti moški in ženski slalom, v nedeljo pa je tekma v veleslalomu odpadla zaradi obilnega sneženja. Tudi v soboto je sneženje krojilo potek tekmovanja, a so organizatorji kljub temu uspeli pripraviti progo. Na končne uvrstitve pa je vplivala predvsem slaba vidljivost. Med ženskami so nastopile Veronica Tence, Lara Purič in Meri Perti (vse Mladina), ki se je po lanskemu hudemu padcu prvič preizkusila na uradni tekmi. Najboljši rezultat je dosegla Veronica Tence, ki je osvojila končno 4. mesto (1:42.71). V prvem teku je bila šele 16., v drugem spustu pa je zaostanek delno nadoknadila: »Kot je dokazala v drugem teku, bi lahko bila končna uvrstitev boljša,« je povedal trener Aleš Sever, ki s predstavo svoje varovanke ni bil povsem zadovoljen. Veronica je za prvo uvrščeno Italijanko Clelio Ceccato zaostala približno sedem sekund (1:35.07). Ostali dve tekmovalki, ki trenirata v trbiški šoli Bachmann, sta se uvrstili v drugo polovico lestvice: Lara Pu-rič je bila 15. (1:47.74), Meri Perti pa 17. (1:47.78). Nastopilo je 30 tekmovalk. Pri mladincih je bila konkurenca ostra in številčna. Nastopilo je 109 smučarjev, tekmo pa jih je zaključilo le 69. Med našimi tekmovalci se je najbolje odrezal Goran Kerpan (Mladina), ki je kljub povišani temperaturi osvojil 42. mesto Smučarka Meri Perti (Mladina) je že v lanskem šolskem letu prestopila v trbiško športno gimnazijo Bachmann. Lani v začetku januarja je na treningu na Trbižu padla in se hudo poškodovala. Mladinina smučarka je deset dni ležala v umetni komi. Poškodba pa je sedaj le bled spomin. Marca je že začela trenirati, v soboto pa je nastopila na prvi uradni tekmi po poškodbi (1:42.03). Tekmo je zaključil le še Danijel Simonettig (Devin), ki je bil 52. (1:45.54), ostali člani naših klubov, Matej Škerk, Matija Rožič (Devin) in Aleksander Cossutta (mla- dina) pa so odstopili. Zmagal je Avstrijec Leitinger (1:29.86). Naslednja tekma bo 19. decembra v Sappadi, kjer bodo Gadi opravili tudi nekaj treningov. / ITALIJA Sreda, 3. decembra 2008 21 NAMIZNI TENIS - V 6. krogu A1 -lige Pomembna točka za Kras ZKB, čeprav ... so igralke zgoniškega kluba celo upale v zmago - Eva Carli junakinja tekme ••• Kras ZKB - Coccaglio 3:3 Yuan - Merenda 3:0 (11:3, 11:3, 11:5); Milič - Wang 0:3 (7:11, 6:11, 3:11); Carli - Tomazini 0:3 (7:11, 6:11, 3:11); Yuan - Wang 3:2 (5:11, 12:10, 11:9, 9:11, 13:11); Carli - Merenda 3:2 (8:11, 6:11, 11:6, 12:10, 11:8); Milič - Tomazini 0:3 (10:12, 5:11, 5:11). Kras Zadružna kraška banka je v 6. krogu ženske namiznoteniške A1-li-ge zbral pomembno točko v boju za obstanek. Neugodna novica pa je prišla z drugega igrišča. Riposto, Krasov konkurent v boju za obstanek, je nepričakovano iztrgal neodločen izid proti Molfetti. Ekipa Coccaglio iz okolice Brescie se je v Zgoniku predstavila z dvema tujkama, Kitajko Wangovo (pri Krasu je igrala osem let) in Slovenko Tomazini-jevo, ki sta bili za domače igralke zelo trd oreh. Junak sinočnjega srečanja pa je nedvomno bila Bazovka Eva Carli, ki je v petem dvoboju premagala boljše rangirano Merendovo. Ista igralka Coc-caglia je na uvodnem dvoboju gladko izgubila proti Kitajki Yuanovi. Na drugem dvoboju je Martina Milič prav tako po hitrem postopku izgubila proti Wango-vi. Tudi tretje srečanje med Evo Carli in skoraj 1,90 metra visoko Koprčanko Jano Tomazini ni trajalo dolgo, saj je igralka Coccaglia s slovenskim potnim listom gladko slavila zmago s 3:0. Pred zeleno mizo sta nato stopili Kitajki, levičarka Wangova in desničarka Yuanova. Prvi set je pripadal igralki Coccaglia. V naslednjih dveh, prav tako zelo izenačenih, je zmagala Krasova igralka. Wangova se ni predala in izenačila. V petem in odločilnem setu se Yuanova ni pustila presenetiti in zmagala s 13:11. Še posebno »vrhunska« je bila predzadnja točka Krasove Kitajke. Prava poslastica pa je bil tudi predzadnji dvoboj med Carlije-vo in Merendo. Igralka gostujočega kluba je že povedla z 2:0, zatem pa se je Eva le koncentrirala in odigrala kot je treba. Najprej ji je uspelo izenačiti in nato še zmagati peti in odločilni set. Car- Evi Carli je prvič v karieri uspelo premagati Michelo Merendo. Kras ZKB bo v prihodnjem krogu (13.12.) gostoval v Molfetti kroma lijeva reakcija je bila odločilna in je prav gotovo med najzaslužnejšimi za sinoč-njo osvojeno točko. Mnogi so nato upali v presenečenje. Martina Milič, ki je pravkar prebolela gripo, pa ni uspela postaviti pike na i. Tomazinijevi se je enakovredno upirala le v prvem setu (10:12). Sledil je padec koncentracije in Koprčanka je brez večjih težav osvojila še zadnjo razpoložljivo točko. IZJAVI PO TEKMI: Eva Carli, Kras ZKB: »Točka je prav gotovo dobrodošla. Ciljale smo na neodločen izid, čeprav smo po tihem upale tudi na zmago. Če bi gostje nastopili z nekoliko drugačno postavo in bi se Yuanova pomerila z obema tujkama, bi mogoče tudi zmagali. Vsekakor neodločen izid je zelo pozitiven. Moj nastop? Začela sem zelo slabo, nato pa sem reagirala in uspelo mi je zmagati. Sem kar zadovoljna.« Wang Xue Lan, Coccaglio: »Ciljale smo na zmago, tako da nas je Kras, ki nastopa le z eno tujko, kar presenetil. Sama sem dobro vedela, da bodo kra-sovke nudile odpor, ampak ne v taki meri. Zelo pozitivno me je presenetila Eva Carli, ki je pokazala izjemen napredek.« (jng) Ali lahko naše ekipe vodijo trenerji, ki obvladajo samo italijanski jezik? Glasuj in komentiraj na sport@primorski.it Da Da, ampak samo v članskih ekipah Ne Ne vem ŠOLSKI ŠPORT - Nagrajevanje v goriškem slovenskem šolskem centru Nagrade in trijezična himna Dijaki nižje srednje šole iz Foljana peli tudi v slovenščini in nemščini - Priznanje tudi odbojkarjem Trinka - Orientacijski tek: 1. Mateja Petejan V avditoriju slovenskega šolskega centra v Gorici je bil včeraj »Praznik športa«, na katerem so ob prisotnosti oblasti in gostov nagradili najuspešnejše dijake-športnike z zadnje izvedbe Dijaškega prvenstva. Na odru so se zvrstile številne ekipe, ki so se lani izkazale na pokrajinski, deželni in državni fazi, med nagrajenimi ekipami pa so bili tudi odbojkarji nižje srednje šole Ivana Trinka s profesorjem Aleksandrom Kodričem, ki je bil tudi drugače med protagonisti prireditve, saj so predvajali zanimiv in umetniško izdelan film o igrah, ki ga je sam posnel. Kulturni spored so s petjem in glasbo izoblikovali dijaki nižje srednje šole iz Folja-na, presenetili pa so nas s trijezično himno - v italijanščini, slovenščini in nemščini. V šolskem centru je bilo tudi nagrajevanje čezmejnega orientacijskega teka, ki je potekal ob odprti meji s centrom na trgu pri Severni postaji. O prireditvi smo pred časom že poročali na goriški strani, zdaj pa so znani tudi rezultate tekmovanja. Tako se je dijakinja slovenske goriške višje srednje šole Simona Gegorčiča Mateja Petejan uveljavila med sedemnajstimi naraščajnicami (prva dva razreda), k dobremu ekipnemu drugemu mestu šole Gregorčič pa so prispevale še Laura Doljak z 10., Gaja Tomsič z 11. in Katja Križaj s 13. mestom. Povabljene so bile tudi dijakinje višjih razredov OŠ Dobravlje, med njimi pa se je z 9. mestom najbolj izkazala Sarah Podgornik, Tina Vodopivec pa je bila 12. Naraščajnikov je bilo 29., več kot polovica pa jih je predstavljalo šoli Gregoriči in Vega. Najboljša sta bila Daniel Hlede na 6. in Riccardo Fonio (oba (Gregorčič) na 7. mestu. Mladi v slovenskem šolskem centru Kadetov je bilo kar 84., odličen četrti pa je bil dijak nižje srednje šole Ivana Trinka Martin Novak (sicer tudi uspešen na šolskem tekmovanju v krosu), ki se je uvrstil na 4. mesto., medtem ko so bili med boljšimi še Stefano Zio (Doberdob) 23., Ivan Maniacco 37., Peter Cej (oba Trinko) pa 49. Tudi tu so nastopili učenci OŠ Dobravlje. Nejc Kodrič se je uvrstil na 7., Jan Likar pa na 14. mesto. Med kadetinjami (86 nastopajočih) je bila odlična 9. Tamara Lupin, Anthea Custrin (obe Trinko) pa se je uvrstila na 27. mesto. Ana Cufer in Ema Marc (obe OŠ Dobravlje) sta bili 5. oz. 23. Od učenk večstopenjske šole Doberdob je bila najboljša Lucrezia Bonora bumbaca Mateja Petejan 1. v orientaciji SŠI: razstava na Fakulteti za šport v Ljubljani nato se bo preselila k ŠK Kras v Zgonik Združenje slovenskih športnih društev Italiji je pripeljalo potujočo razstavo ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na Fakulteto za šport v Ljubljani. Panoji razstave so bili postavljeni na enem izmed glavnih hodnikov fakultete, mnogi mimoidoči pa so zanimanje za eksponate pokazali že med njihovim obešanjem na zidove. Lahko zato upamo, da bo marsikateri študent lahko pobliže spoznal korenine slovenskega športa v Italiji. Zahvala za pobudo gre Tomažu Pavlinu, docentu zgodovine športa in nosilcu predmeta Zgodovina športa na ljubljanski Fakulteti za šport, ki je bil tudi sam prisoten na proslavi, ki je potekala v Trstu novembra meseca. Na fakulteti bo razstava ostala do 9. decembra, ko se bo nato preselila v Zgonik, kjer jo bo gostilo domače društvo AŠK Kras. Ostali izidi: Libertas Siena - Ca-stelgoffredo 0:4, Riposto - Molfetta 3:3, Zeus - Sandonatese n.p. Vrstni red: Castelgoffredo* 10, Sandonatese** 8, Molfetta 7, Zeus Ca-gliari* 6, Riposto 4, Siena, Coccaglio in Kras ZKB 3 (* s tekmo manj, ** z dvema tekmama manj). ODBOJKA - Under 18 spet premočen za Slogo Barich Skupina A Libertas - Sloga Dvigala Barich 3:0 (25:12, 25:14, 25:12) SLOGA DVIGALA BARICH: Spangaro 7, Milcovich 4, Cernich 2, Slavec 4, Malalan 2, Pertot 1, Valič 2, Porro 1, Barbieri (L). Trener: Martin Maver Združena ekipa Sloge, Brega in Bora je bila tudi v povratnem delu proti prvouvrščenemu Libertasu brez moči. Naše odbojkarice so tokrat igrale brez obeh standardnih centrov, tako da je bila njihova naloga še težja. Prvi set so igrale zelo slabo, nato pa se je trener Maver odločil za igro z enim samim centrom, podajalka pa je v prvi liniji igrala v coni 3. Poteza je bila posrečena, točke so sicer igralke Sloge Barich osvajale z veliko težavo, akcije pa so bile v glavnem zelo dolge, saj so Malala-nova in soigralke igrale zelo požrtvovalno v obrambi. Ostala izida: Killjoy - Virtus 0:3, Triestina Volley - Volley 3000 3:1. Vrstni red: Libertas 21, Virtus 18, Triestina Volley 9, Sloga 6, Killjoy 5, Volley 3000 4. Skupina B Kljub temu, da ta teden niso igrale, so Kontovelke ohranile prvo mesto na lestvici. Altura je namreč šele po tie-breaku premagala Omo in tako naše ekipe ni dohitela. Balzanova in soigralke, ki doslej še niso izgubile niti seta, si lahko zdaj v boju za prvo mesto v skupini privoščijo tudi gladek poraz na povratnem srečanju z Alturo, ki bo na sporedu v soboto. Izida: Altura - Oma 3:2, Poggi Oma - S. Andrea 3:2, Kontovel ni igral. Vrstni red: Kontovel 15, Altura 14, Oma 6, S. Andrea 5, Poggi Oma 2 (Oma in Kontovel s tekmo manj). (T.G.) UNDER 16 ŽENSKE Prva zmaga Sokola Kontovela Sokol-Kontovel - Ricreatorio Brunner 3:2 (17:25; 25:22; 25:19; 21:25; 15;12) SOKOL/KONTOVEL: Budin, Devetak, Doz, Fragiacomo, Franceschini, Gridelli, Paoli, Skerk, Skerl, Vi-doni, Villatora. Trenerja: Lajris Žerjal in Ivana Gantar. Mlade igralke združene ekipe so proti sebi enakovradni ekipi prišle po petih setih do prve letošnje zmage. Domačinke so sicer pred številno publiko, ki se je zbrala v nabrežinski telovadnici, začele zelo slabo, predvsem na servisu. V drugem setu so se končno le zbrale in z boljšim prvim dotikom ter igro v polju osvojile bodisi drugi kot tretji set, čeprav sta trenerja v vsakem se-tu stalno spreminjala postavo na igrišču, tako da so priložnost za igro dobile prav vse igralke. V četrtem setu je prišlo do padca koncentracije, tako da so igralke Brunnerja zasluženo osvojile set in tako izsilile igranje skrajšanega petega niza, v katerem so bile naše predstavnice spet uspešne, tako da so se lahko zasluženo veselile prve zmage in prvih točk. Vse igralke zaslužijo pohvalo za prikazano igro, le servis bo treba nujno izboljšati, zmaga pa naj bo spodbuda za nadaljevanje dobrega dela v telovadnici. (pera) UNDER14 ŽENSKE Požrtvovalne Sočanke Soča - Staranzano 3:2 (23:25, 23:25, 25:17, 25:11, 15:9) SOČA: I. Cotič, S. Devetak, Mo-setti, M. Devetak, Braini, Malič. Trener: Štefan Cotič. Kljub temu, da so nastopile v zelo okrnjeni postavi (nekatere igralke so bile s šolo na zelenem tednu) so So-čanke s požrtvovalno igro osvojile drugo prvenstveno zmago. Vsa šesterka zasluži pohvalo, da se po prvih dveh izgubljenih setih ni potrla, še posebej, če vemo, da so v obeh teh setih tudi skoraj ves čas vodile in popustile šele v končnici, ko jim je hrbet obrnila tudi športna sreča. 2 2 Sreda, 3. decembra 2008 PRIREDITVE / TRST - V petek v Kulturnem domu Večer srbske folklore V okviru niza Okna Mediterana bo nastopila skupina iz Požarevca Društvo Mediterráneo Folk Club v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem organizira v petek, 5. decembra drugo srečanje niza koncertov etno glasbe Okna Mediterana. Po koncertu okcitanske glasbe s skupino Gai Saber bodo tokrat na sporedu folklorne tradicije Srbije, plesi in glasba v izvedbi folklorne skupine mesta Požarevac. Skupina je nastala leta 1958 v okviru krajevnega, večnamenskega kulturnega središča za vrednotenje in ohranitev krajevnega in narodnega folklornega za- klada. Folklorna skupina je uspešno gostovala po celotnem območju bivše Jugoslavije in v številnih evropskih državah. Na odru tržaškega Kulturnega doma bo nastopilo skoraj petdeset plesalcev in glasbenikov. Pričetek ob 21.uri. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V sredo, 10. decembra, ob 21.00 / Fabrizio De Giovanni, Maria Chiara Di Marco: »H2Oro - Voda, pravica člov-štva« - produkcija gledališča Comagnia Teatrale Itineraria. V petek, 12. decembra, ob 20.30 / Jacques Brel, Branko Završan: »Senca tvojega psa«. Predstava izven abonmaja. Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Cosi è (se vi pare) / režija Massimo Castri. Danes, 3. decembra, ob 20.30, jutri, 4. decembra, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 5. in v soboto, 6. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 7. decembra, ob 16.00. Reginald Rose: »La parola ai giurati« / v režiji Alessandra Gassmana in produkciji gledališča Teatro Stabile d'Abruzzo - Società per Attori. V torek, 9. decembra, ob 20.30, v sredo, 10. decembra, ob 16.00, od četrtka, 11., do sobote, 13. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 14. decembra, ob 16.00. Giuseppe Manfridi: »Marlene« / v režiji Maurizia Panicija in produkciji gledališča Associazione Teatrale Pistoie-se Argot Prodizioni; igrajo Pamela Villoresi, David Sebasti, Silvia Budri in Cristina Sebastianelli ter z nastopom Orsa Marie Gurrinija. V torek, 16. in v sredo, 17. decembra, ob 20.30. Dvorana Bartoli Renata Ciaravino: »Alexandria«. Režija: Franco Pero. Nastopajo: Elisabet-ta Pozzi, Laura Bussani, Michela Mocc-hiutti in Marzia Postogna. Danes, 3. decembra, ob 21.00, jutri, 4. decembra, ob 19.00, v petek, 5. in v soboto, 6. decembra, ob 21.00 ter v nedeljo, 7. decembra, ob 17.00.. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada Somerset Maugham, Guy Bolton, Marc Gilbert Sauvajon in M. Goldin: »Adorabile Giulia« / režija Silvio Giordani, igrata Paola Quattrini in Pie-tro Longhi. V petek, 12. in v soboto, 13. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 14. in v torek, 16. decembra, ob 16.30, od srede, 17, do sobote, 20. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 21. decembra, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Eduardo De Filippo: »Il sindaco del rione sanità«. Režija: Carlo Giuffrè. Igrajo: Carlo Giuffrè, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. V ponedeljek, 15. in v torek, 16. decembra, ob 20.45. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V torek, 9. decembra, ob 20.30 / Matej Bor: »Raztrganci«. Produkcija Mestnega gledališča Ptuj. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Eduardo De Filippo: »Il sindaco del rione sanità«. Režija: Carlo Giuffrè. Igrajo: Carlo Giuffrè, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. Od srede, 17. do sobote, 20. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 3. decembra, ob 19.30 in ob 21.20 / Jean-Baptiste Molière: »Tartuffe«. Jutri, 4., in v soboto, 6. decembra, ob 21.30 / William Shakespeare: »Tit An-dronik«. Drago Jačar: »Niha ura tiha« / v petek, 12. decembra, ob 19.30, v torek, 13. decembra, ob 20.00, v ponedeljek, 15. decembra, ob 19.30 in v torek, 16. decembra, ob18.00. V sredo, 17. decembra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 18. decembra, ob 17.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V petek, 19. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V soboto, 20. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 3. decembra, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V petek, 5. decembra, ob 20.00 / Dušan Jovanovič: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V soboto, 6. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 9. decembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 10. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«. V ponedeljek, 15. decembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V četrtek, 18. decembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 19. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V soboto, 20. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče« / danes, 3. decembra, ob 19.30, jutri, 4. decembra, ob 20.00, v soboto, 6. decembra, ob 15.30 in ob 19.30. V petek, 5. decembra, ob 19.30 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V nedeljo, 7. decembra, ob 19.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V četrtek, 11. decembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V petek, 12. decembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Sheldon Har-nick: »Kabaret«. V soboto, 13. decembra, ob 19.30 in v nedeljo, 14. decembra, ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. Mala scena Branko Završan in solisti: »Solistika« / jutri, 4., v petek, 5. in v soboto, 6. decembra, ob 20.00. V ponedeljek, 8. in v torek, 9. decembra, ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V petek, 12. decembra, ob 20.00 / avtorski projekt Gregorja Čušina: »Ha- V ponedeljek, 15. decembra, ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. Šentjakobsko gledališče Danes, 3. decembra, ob 19.30 / J. Au- sten/J. Jory: »Prevzetnost in pristranost« (romantična komedija) režija Zvone Šedlbauer. S. Makarovič: »Mali Kakadu« / otroški muzikal v režiji Andreja Jusa. V soboto, 6. decembra, ob 10.00 in 18.00, v ponedeljek, 8. decembra, ob 9.00, 11.00 in 17.00, v torek, 9. decembra, ob 9.00, 11.00 in 18.00, v sredo, 10. decembra, ob 9.00 in ob 11.00. W. Allen: »Bog« / režija Gašper Tič. V sredo, 10. decembra, ob 18.00, v petek, 12. decembra, ob 19.30. V četrtek, 11. decembra, ob 17.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetnost in pristranost« (romantična komedija) režija Zvone Šedlbauer. orkestra Alpe Adria pod vodstvom Lui-gina Pistora. V soboto, 6. decembra, ob 18.00 / revija otroških in mladinskih pevskih zborov Mala Ceciljanka. V nedeljo, 7. decembra, ob 15.00 / revija otroških in mladinskih pevskih zborov Mala Ceciljanka. V petek, 12. decembra, ob 20.30 / Božični koncert v okviru Koncertne sezone 2008/2009. Nastopil bo Zbor pravoslavnega patriarhata iz Moskve, zborovodja Anatolij Grindenko. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 4. decembra, ob 20.00 / Gallusova dvorana / »Fantazija 2«. Nastopa Simfonični orkester RTV Slovenije. Dirigent: En Shao, solistka Evelyn Glennie - tolkala. V soboto, 6., in v ponedeljek, 8. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / koncert Vlada Kreslina. V torek, 9. decembra, ob 20.00 / Gallusova dvorana / koncert Kraljeve Flamske filharmonije. V soboto, 6., v nedeljo,7 in v ponedeljek, 8. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / tradicionalni decem-berski koncert. Nastopa: Vlado Kreslin. V sredo, 10. decembra, ob 20.00 / Linhartova dvorana / koncert tamburaške skupine Prifarski muzikanti. V četrtek, 11. in v petek, 12. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Ivo Lipanovic. Solisti: Branko Ro-binšak - tenor, Andrej Žust - rog, Mirjam Kalin - alt. V nedeljo, 14. decembra, ob 18.00 / Dvorana Slovenske filharmonije / ad-ventni koncert Zbora St. John's Colle-gea iz Cambridgea. Hala Tivoli V torek, 16. decembra, ob 20.00 / koncert skupine RBD MARIBOR ŠTUK V sredo, 10. decembra, ob 19.00 / koncert Metalfest, nastopajo: Morbid Angel, Kataklysm, Marduk in Keep Of Ka-lessin. STIČNA Stična točka - bar Jama V petek, 5. decembra, ob 21.00 / Etno rock koncert Kraški ovčarji FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 5. decembra, ob 21.00 / v okviru festivala Mediterraneo Folk Club bodo na sporedu koncert in balkanski plesi skupine The Town Ensemble iz Požarevca. V soboto, 6. decembra, ob 19.00 / Box Two - otvoritvena predstava Festivala Danceproject. V petek, 12. decembra, ob 20.30 / koncert Iztoka Mlakarja. Gledališče Verdi Giuseppe Verdi: »La Traviata« / v petek, 19. decembra, ob 20.30 in v soboto, 20. decembra, ob 17. 00. Nastopa Metropolitan Opera Company iz Seu-la. Dvorana de Banfield-Tripcovich Giampaolo Coral: »Mr.Hyde?« / (v okviru festivala Trieste Prima 2008) danes, 3. decembra, ob 20.30. Nastopajo solisti, zbor in orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Paola Longa. Danes, 3. decembra, ob 20.30 / Trieste Prima 2008 - »Mr. Hyde?«, Gian-paola Corala. TRŽIČ Tržiško občinsko gledališče Jutri, 4. decembra, ob 20.45 bo v okviru niza »900&oltre« koncert Adama Nimana (klavir). GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 4. decembra, ob 18. uri / koncert FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna: do 14. decembra bo na ogled razstava ilustratorke Alenke Sottler. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. Galleria Il Coriandolo (Ul. Udine 55): do 6. decembra, razstavljata slikarja Maria in Eugenio Pancrazi. Urnik: od 16.00 do 19.30. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). Sedež društva Igo Gruden: do 8. decembra, bo na ogled razstava kamnitih izdelkov in skulptur »Govorica kamna«. Urniki: ob delavnikih od 17.00 do 20.00 in ob praznikih od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. Za info: Mariza Skerk 335-6553150 GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Bras-su; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. SEŽANA Kosovelov dom, Mala galerija Mira Kranjca: na ogled je razstava instalacij Marka A. Kovačiča. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Rutundi SNG Nova Gorica bo do 12. decembra na ogled razstava »60 let vračanja primorskih izseljencev iz latinske Amerike«. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 »Italia Contemporary« / Jakopičeva galerija Ljubljana še danes, 3.12. »Sestanek« / Hotel Mons Ljubljana do 13.12. »Portrait: Berlin« / Mestni muzej Ljubljana do 6.12. »DK, Prehajanja k sodobnim skrbem« / Mestna galerija Ljubljana do 7.12. Lado Jakša »Dialogbrezdialoga« / Ga-relija-Atelje Mikado Ljubljana do 5.12. Bojan Salaj »Interiors« / Galerija Photon Ljubljana do 10.12. Robo Blaško »The Lost Project« / Galerija Alkatraz Ljubljana do 14.12. Stojan Kerbler »Pregledna razstava« / Gorenjski muzej Kranj do 20.12. Viljem Cigoj »Fotografije« / Galerija Stolp Maribor do 10.12. Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (2. 12. 2008) Vodoravno: Kont, Sepp, otor, kura, slvaterlj, Popovle, V. A., Lev, SAK, KAC, protest, vat, raj, LA, Peoria, Enza, nravnost, dlkasterij, t.l., anortozit, Ike, H. A., Eos, S. A., mat; na sliki: Lojzko Popovle. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 3. decembra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Otroško Martinovanje 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale (v. V. Maya) 11.00 Aktualno. Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Milan - Lazio 23.00 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Porta a porta V^ Rai Due ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 13.05 14.00 14.50 15.15 17.00 19.00 20.00 20.10 20.35 21.10 Nan.: Un caso per due 23.15 Variete: Parla con me Rete 4 7.05 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Charlie's Angels 8.30 Nan.: Hunter 9.30 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 12.40 Nad.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino 15.55 Nad.: Sentieri 16.15 Film: Yoccoletti Olandesi (dram., ZDA, '37, r. A. Dwan, i. S. temple) 18.40 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: The guilty - Il colpevole (tril., ZDA/Kanada, '99, r. A. Waller, i. D. Sawa) 23.35 Film: Desert Vampires (groz., ZDA, '01, r. J.S. Cardone, i. K. Smith) Canale 5 6.25 19.00 Resničnostni show: X Factor, sledi Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy e Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa', sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Julia 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.35 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager - Ai confini della co- noscenza 23.05 Dnevnik - Punto di vista, 23.20 Dok.: La storia siamo noi 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Resničnostni šov: Amici Aktualno: Pomerigginocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nan.: Amiche mie Aktualno: Matrix (vodi E. Menta-na) v Italia 1 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik, sledi Rai News 24 Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Agrodolce Nan.: Un posto al sole 6.05 6.35 9.05 10.10 12.15 12.25 14.30 15.00 15.55 16.50 18.30 19.05 19.35 20.05 20.30 21.10 23.35 Nan.: Prima o poi divorzio! 13.40 Risanke Nan: Starsky e Hutch Nan.: Supercar Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Risanke: Simpsonovi Nan.: Paso adelante Nan.: Wildfire Risanke 23.45 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Don Luca c'e Nan.: Medici miei Camera café ristretto, sledi Camera café (i. P. Kessisoglu, L. Bizzar-ri) Kviz: La ruota della fortuna Film: Rush Hour - Due mine va-ganti (akc., ZDA, '98, r. B. Ratner, i. K. Leung) Aktualno: Quello che le donne non dicono 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 8.50 Klasična glasba 9.30 Talh show: Formato famiglia 10.35 Nan.: Don Matteo 5 11.05 Nan.: Lassie 12.00 Tg Flash 12.50 Aktualno: La Provincia ti informa 13.10 Aktualno: Visti da vicino 13.55 Inf. odd.: ...Attualita' 14.30 Aktualno: Lavoro e solidarieta' 15.45 Klasična glasba 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.05 Qui Tolmezzo 20.10 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Crimini sul fiume Hudson 22.40 Inf. odd.: A casa del musicista 23.35 Nogomet: Triestina - Treviso LA 7.00 9.15 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 23.05 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Obiettivo Brass (krim., ZDA, '78, r. J. Hough, i. S. Loren) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Nogomet: Standard Liegi - Samp-doria Film: Il colpo del reato (tril., ZDA, '90, r. M. Crichton, i. B. Reynold) |r Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risana nan.: Moby Dick in skrivnost dežele 9.35 Risana nan.: Pajkolina in prijatelji 10.00 Zlatko Zakladko 10.20 Nan.: Berlin, Berlin 10.45 Knjiga mene briga: Malcom Glad-well 11.05 Z glavo na zabavo 11.35 Dok. serija: Budiyem na slovenskem 12.00 Dok. odd.: Velikani Himalaje - K2 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tarča (pon.) 14.35 Dok. oddaja: Ptički z gnezdom 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Nils Holgerson 16.10 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Hum. nad.: Fina gospa (i. Patricia Routledge) 20.05 22.00 23.05 Žrebanje lota Risanka Nad.: Strasti Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Vino Moderndorfer: vaja zbora Odmevi, kultura, šport, vreme Omizje ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik {T Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otr. Infokanal 11.30 Z glasbo in s plesom (pon.) 12.00 Impromptu, oddaja o umetnosti glasbe in plesa 12.15 Vrhunci angleške nogometne lige 13.10 Hri-bar (pon.) 14.10 50 let televizije 14.35 Prava ideja! 15.00 Črno beli časi 15.15 Koktajl 16.30 Dok. serija: National Geographic 17.25 Mostovi-Hidak (pon.) 18.00 Pogled na ... prešernov spomenik v Lj (pon.) 18.30 Rokomet: tekma lige Mik: Celje pivovarna Laško - Cimos Koper 20.00 Izobraž. oddaja: Turbulenca 20.55 glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 21.45 Matjaž Kmecelj: Andrej Smole - Znameniti Slovenec 22.30 Slovenska jazz scena 23.15 Nad.: Deset božjih zapovedi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 0.25 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, sledi Globus 15.00 Film: Vrnitev Robin Hooda (pust., ZDA, i. R. Greene, D. Pleasence) 16.30 Biker explorer 17.00 Dok. odd.: Spoznavajmo Agrigen-to 17.30 Avtomobilizem 17.45 Vsedanes: vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Dok. odd.: Yaoaran vrt 20.00 Pogovorimo se o... 20.40 City folk 21.10 Folkest 2008 22.15 Rokomet: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 23.25 Iz arhiva po vaših željah Tv Primorka 10.30 12.00, 23.30 Videostrani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Če me spomin ne vara 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 19.55 EPP 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Odprta tema 22.00 Polka in majolka RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Ko se stikajo kulture; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posvetovalnica s psihologom; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan il pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.0014.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Najlepša viža; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.40 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.00 Novice; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.00 Ar-sove spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Nočni postludij; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 3. decembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika o GRADEC 1/4 CELOVEC O 1/3 TRBIŽ O -2/4 O -2/2 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O 2/12 1/13 O TRŽIČ 2/3 O KRANJ o 2/4 S. GRADEC CELJE 3/5 O MARIBOR O 3/6 PTUJ O M. SOBOTA O 3/5 ,¿5 LJUBLJANA 4/°3ICA im™" ^OJNA 3/5 re¿VJE N. MESTO 3/5 O ___ ZAGREB 3/5 O (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Ob morju bo pihala šibka burja. V spodnjem nižinskem pasu in v kotlinah se bo ponoči lahko pojavljala megla. Sprva bo pretežno oblačno, padavine bodo najpozneje dopoldne povsod ponehale. Popoldne se bo predvsem na zahodu delno razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, ob morju 6, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem okoli 11 stopinj C. J Nad srednjo in zahodno Evropo vztraja obširna dolina nizkega zračnega pritiska.Nad našo deželo pritekajo vlažni jugozahodni vetrovi,v sredo in četrtek bodo ti tokovi postali bolj suhi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.54 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.30 in zatone ob 21.35 Nad večjim delom Evrope je še vedno območje nizkega zračnega pritiska, ki se bo nad osrednjim Sredozemljem še poglobilo. V višinah priteka k nam prehodno nekoliko manj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenska obremenitev prehodno oslabela in večina ljudi ne bo imela opaznih težav, izjema bodo le najbolj občutljivi. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 12,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.09 najvišje 19 cm, ob 7.02 najnižje 6 cm, ob 11.16 najvišje 16 cm, ob 19.42 najnižje -32 cm. Jutri: ob 3.22 najvišje 22 cm, ob 8.58 najnižje 5 cm, ob 11.48 najvišje 7 cm, ob 20.53 najnižje -28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............5 2000 m ...........-3 1000 m............2 2500 m ...........-6 1500 m............0 2864 m ...........-7 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. O GRADEC -1/3 CELOVEC O -1/2 TOLMEČ O -5/5 Sr-i?\ VIDEM O O PORDENON -2/10 TRBIŽ O -6/4 O -5/2 KRANJSKA G. O-1/2 S. GRADEC ČEDAD O -2/10 O TRŽIČ ^ -1/3 O KRANJ /\ LJUBLJANA 1/3 POSTOJNA O-3/1 KOČEVJE CELJE 1/3 O N. MESTO 1/3 o - MARIBOR O 1/3 PTUJ O M. SOBOTA O 0/3 ZAGREB 1/3 O NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo jasno do zmerno oblačno vreme; zjutraj bo verjetno na širšem območju lahko zmrzovalo, tudi v nižavju. Ponoči se lahko pojavlja megla. Zvečer bo oblačnost naraščala. V petek pa pričakujemo oblačno vreme s padavinami. Na vzhodnem pasu bodo lahko tudi močne. Jutri bo na zahodu delno jasno, drugod se bo pooblačilo. Predvsem v vzhodni polovici Slovenije bo občasno deževalo, nad okoli 600 metrov pa snežilo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka burja. YAHOO - Med uporabniki pórtala Britney Spears najbolj iskana HUGH GRANT Za večerjo z Gorbačovom 300.000 evrov MOSKVA - Britanski filmski igralec in producent Hugh Grant, ki je med drugim zaslovel s filmom Notting Hill, je za udeležbo na dobrodelni večerji voditelja nekdanje Sovjetske zveze, 77-letnega Mihaila Gorba-čova odštel 300.000 evrov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Denar bodo namenili ruski dobrodelni organizaciji, ki se ukvarja z raziskavami raka. Ustanova je poimenovana po Gorbačovovi soprogi Raisi, ki je za posledicami levkemije umrla leta 1999 v Nemčiji. Tokratna večerja pa ni bila prva, za katero je bil Grant pripravljen res globoko seči v žep. Pred petimi leti je za večerjo s 61-letnim britanskim glasbenikom Eltonom Johnom odštel 290.000 evrov. Denar so takrat namenili pevčevi ustanovi za boj proti aidsu. Hugh Grant je star 48 let, rodil pa se je v Londonu. (STA) KOKTAJL - Izum francoskega barmana Bloody Mary praznuje 75. rojstni dan LOS ANGELES - Ameriški pop zvezdnici Britney Spears je tokrat že četrto leto zapored, poleg tega pa sedmič v karieri, uspel prav poseben podvig. Tokrat ne gre za glasbeno lovoriko, pač pa je bilo ime "Britney Spears" največkrat iskano geslo na spletnem portalu Yahoo. Spearsova je glede priljubljenosti med uporabniki porazila tako spletni portal World Wrestling Entertainment, novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obamo, kot tudi pevko in igralko Miley Cyrus in spletno igro RuneScape. To je bilo po poročanju portala Yahoo pet najbolj iskanih gesel v iztekajočem se letu. Zanimivo je, da je Yahoo novico objavil v ponedeljek, le dan pred izidom najnovejšega albuma Spearsove z naslovom Circus, ki ga je na prodajnih polic moč najti od včeraj dalje. Prvo deseterico na portalu Yahoo nato nadaljujejo igralka Jessica Alba, risana serija Naruto, pevka, manekenka in igralka Lindsay Lohan, hollywoodska zvezdnica Angelina Jolie in televizijski šov American Idol. Spearsova ne navdušuje le Yahoo-jevih uporabnikov. Pretekli konec tedna se je namreč pojavila v epizodi britanskega šova "The X Factor", ki je pred male televizijske zaslone privabila kar 12,6 milijona gledalcev, kar je največje število gledalcev te oddaje doslej. (STA)( V. BRITANIJA - Državna skretarka ZDA Riceova kraljici Elizabeti II. pripravila klavirski recital LONDON - Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je v ponedeljek v Buckinghamski palači britanski kraljici Elizabeti II. pripravila klavirski recital. Skladbe skladatelja Johannesa Brahmsa je odigrala sama, na violini jo je spremljala žena britanskega zunanjega ministra Louise Miliband, poleg nje pa tudi trije člani londonskega simfoničnega orkestra. Riceova je željo, da bi zaigrala v Buckinghamski palači, izrazila sama. Ameriška državna sekretarka je šolana pianistka. Po po- nedeljkovem nastopu je od britanske kraljice prejela tudi prav posebno darilo. Klavirski recital so namreč posneli, kraljica pa je Riceovi podarila nosilec zvoka s posnetkom nastopa. Riceova se je v Londonu mudila na zadnjem obisku, preden bo administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obame prihodnji mesec prevzela vajeti vodenja ZDA v svoje roke. Pot je Riceovo iz Londona včeraj vodila še v belgijski Bruselj, nato pa v Indijo. (STA) NEW YORK - Koktajl Bloody Mary, ki je bil nekdaj znan tudi pod imenom Red Sanpper, v teh dneh praznuje svoj 75. rojstni dan. Ob tej priložnosti je na newyorškem Times Squareu v ponedeljek potekalo posebno praznovanje. Napitek, ki ga navadno pripravijo iz vodke, paradižnikovega soka in ta-basca, naj bi leta 1933 prvič pripravil francoski barman v New Yorku. Kok-tajl je postal posebej priljubljen kakih 30 let pozneje, v 60. letnih prejšnjega stoletja, ko so ga začeli servirati s steblom zelene. Bari po vsem New Yorku bodo tako v teh dneh pripravili posebne akcije in ponujali ta zdaj že častitljivo stari napitek. Nekatere restavracije celo načrtujejo, da bodo zavrtele čas nazaj in Bloody Mary ponujale po isti ceni, kot ga je koktajl imel ob svojem "rojstvu" leta 1933. (STA)