GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto VIII. — Štev. 43.
Murska Sobota, 1. novembra 1956
Cena din 10.—
OB KONCU RAZGOVORA O ORGANIZACIJI OBLASTI IN UPRAVE V POMURJU:
Bliže k delovnemu človeku -
važen smoter naše ljudske samouprave
Osnovni zaključek zapažanj je ta, da je v Pomurju velika pozitivna sprememba v odnosu prebivalstva do ljudske oblasti. Pred nekaj leti je bilo čutiti pomanjkanje sproščenosti, ki so se je ljudje zdaj že iznebili. Mnogo je prispevala krepitev zakonitosti. Vse to se opaža v sodelovanju prebivalstva z ljudsko oblastjo pri reševanju raznih problemov, najbolj pa komunalnih. Posebno zadovoljiv izraz tega je v delovanju krajevnih odborov, predvsem v občini Beltinci, ki je dokaj dolgo veljala prav v tem smislu za slabo.
V občini Grad so ugotovili, da ustvarja težave v vključevanju prebivalstva v upravljanje predvsem odhajanje poljskih delavcev na sezonska dela. To se pozna predvsem v delovanju zborov volivcev. Problem ni samo v mejah občine Grad, temveč tudi v vsem Goričkem, pa
tudi drugod v Pomurju. S tem je vezan problem vključevanja sezonskih delavcev v upravljanju podjetij, kjer so zaposleni, in deleža njihovega dobička v prispevku, ki ga podjetja odvajajo okrajem. Vprašanje sezonskih poljskih delavcev pa je še bolj gospodarski problem, ki ga je nujno sistematično in najširše reševati. Sem spada tudi pomanjkanje delavskega doma, ki je uporabljan v druge namene, tako da delavci nimajo potrebnih delavskih prenočišč ob potovanjih z dela ali na delo.
Narodna banka ima strokovno dobre uslužbence, toda to se odraža v ozkosti in strokovnosti delovanja banke. V upravnem odboru so prav tako izraziti strokovnjaki, zaradi česar ni opaziti širših koncepcij. Družbenik problemov, ki bi jih banka lahko reševala, ne rešujejo. Primanjkuje jim ustreznih analiz, ki bi utegnile na razvoj gospodarjenja v Pomurju koristijo vplivati. Pomanjkljiva je tudi po-
vezava z okrajno finančno inšpekcijo. Pri Narodni banki menijo, da bi bilo prav, če bi imeli svojo finančno inšpekcijo. Upravljanje v soboški bolnišnici izraža prav takšno strokovnjaško smer delovanja. Zavod za socialno zavarovanje pa je v težkem položaju zaradi sorazmerno majhnega števila zavarovancev.
Sedež okraja: Murska Sobota
NAŠ KOMENTAR
Premiranje v kmetijstvu
Kljub, sicer sorazmerno majhnim letošnjim investicijam v družbenem sektorju kmetijstva, proizvodnja v tej gospodarski panogi se vedno ne dosega zadovoljivega povprečja. To potrjuje tudi letošnji družbeni načrt o katerem je predvidena vrednost proizvodnje v kmetijstvu enaka lanski.
Glavni vzroki počasnega večanja proizvodnje po določenih enotah, temeljijo predvsem v slabi organizačiji dela, pomanjkljivi mehanizaciji in klasifikaciji posameznih zemljišč. Slaba organizacija dela pa vpliva negativno na sam sistem nagrajevanja, ker daje premalo trden kriterij za ustalitev najbolj primernega plačnega sistema. 
Proizvodni proces v kmetijstvu je bolj kot v katerikoli drugi gospodarski panogi odvisen od delovanja vrste elementov; proizvodnja je dolgotrajnejša, pri čemer sta človek in njegov odnos do proizvodnje še posebno važna faktorja. Zaradi tega je nujno, da sistem nagrajevanja vzpodbuja k doseganju predvsem teh kvalitet: ohranitev rodnosti zemlje, uporaba dobrih gnojil in semen, pravočasno opravljena dela in nizka lastna cena.
Letos so že uvedla nekatera naša  kmetijska in vinogradniška posestva nagrajevanje po proizvodnji: (proizvodni akord): Beltinci, Ljutomer itd.
Novi način nagrajevanja, ki temelji predvsem na delovni samoiniciativi kolektiva je dal doslej že dokaj dobre, rezultate. Posamezna posestva so prigospodarila na ta način precej več sredstev kot prejšnja leta, saj je vsaka delovna skupina kot posameznik, nagrajena po svojem delovnem učinku pri čemer pride do izraza povečana delovna storilnost.
Je pa naletel novi plačni sistem kljub dobrim rezultatom v praksi tudi na nekatere težave. Te težave se odražajo predvsem v samem določanju posameznih normativov, ki so izhodišče za objektivno oceno spravljenega dela.
Kot nedorasla — predvsem zaradi pomanjkanja strokovnega kadra \ — se je pokazala v tem oziru tehnična služba, ki bi naj določila čimbolj objektivne kriterije za posamezne postavke nagrajevanja po proizvodnem akordu. Kot težava se vključuje tudi že omenjena klasifikacija zemljišča in razdrobljenost posestev.
Primerjava pov prečka plač v družbenem sektorju kmetijstva v murskosoboškem okraju z ostalimi — včasih celo manj kmetijskimi predeli — kaže, da je potrebno v našem kmetijstvu tudi doslej neurejen plačni sistem smatrati kot problem, ki v vseh mogočih oblikah, predvsem pa, kar se tiče proizvodnosti, določa še vedno preskromen delež pri ustvarjanju materialnih pogojev za realizacijo družbenega načrta. (Letos je prispevek kmetijstva k povečanju družbenega proizvoda odstotno najnižji, 14 %).
(Nadaljevanje na 3. strani)
V soboto je v Murski Soboti končala z delom skupina članov odbora za organizacijo oblasti in uprave Ljudske skupščine LR Slovenije, ki  se je mudila v Pomurju od 24. t. m. Ta skupina je proučevala organizacijo ljudske oblasti in upravnih organov ter vsebino njihovega poslovanja od ustanovitve novih okrajev in občinskih ljudskih odborov do danes. Člani odbora so razpravljali s komisijo za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru Socialistične zveze, sestali so se s pravosodnimi organi, javnim tožilcem, sodnikom za prekrške, načelnikom tajništva za notranje zadeve in člani sveta za notranje zadeve.
Po teh razgovorih so bili razgovori s predstavniki OZZ, vseh zbornic, upravnimi organi OLO, upravnim odborom Narodne banke, predstavniki socialnega zavarovanja in posredovalnice za delo. Člani odbora so obiskali tudi občino Grad, kjer so proučili delo njenih organov in svetov. Na kmetijskem posestvu Apače in Rakičan so se menili s predstavniki delavskega svetu o problemih upravljanja. Obiskali so tudi občinska ljudska odbora Lendava in Radgona. Manj so se zadržali pri stanovanjskem upravljanju v M. Soboti. V Beltincih’ so se sestali s predstavniki krajevnih odborov in kmetijske zadruge. Poleg tega so se menili z upravnimi odbori bolnišnice, zdravstvenega doma in nekaterih drugih zdravstvenih ustanov. Ogledali so si tudi podjetje Nafta.
V
Še vedno: prevelike kmetijske zadruge
Prvo polletje delovanja kmetijskih zadrug je izkazalo v Pomurju 16 milijonov din zgube. Okrajna zadružna zveza je proti temu preveč optimistična, čeprav ta zguba ne pomeni nekaj preveč resnega, ker jo bo, mogoče kriti v drugem polletju. Eden izmed vzrokov je nepravilno izkoriščanje strojnega parka. Pomembni so, tudi odnosi med zadružniki in nezadružniki, ki jih zadruge ne določajo. Ker ni nobenih razlik med člani in nečlani, je nastala šibkost združevanja. Vse
to otežkoča smiselno upravljanje zadrug z družbenega gledišča. Najbolj neprijetno pa je zapažanje profitarstva za vsako ceno.
Drugi vzrok šibkosti v upravljanju pa je dejstvo, da so zadruge, prevelike. V eni zadrugi je čez 3000 volivcev. Zadrugi Murska Sobota in Lendava pa sta v tem smislu še bolj izraziti.Označeni sta kot »veletrgovini z reprodukcijskim blagom iz kmetijstva«. Tudi vpliv zadružne zveze na razvoj zadrug je pomanjkljiv.
Inšpekcije so pomanjkljivo delovale na pobudo nekaterih družbenih organov. Marsikateri prekršek, ki spada v kompetenco inšpekcij, je ostal zaradi tega nekaznovan v arhivih inšpekcije. Trgovinska zbornica je edina med zbornicami uve-
Bavila družbeno vlogo upravljanja, Gostinska zbornica pa je zadostila • le formalnosti. Hišni sveti pa so zaživeli in se uveljavlja jo.
Vsa ta zapažanja so kritična in rezultat kratkega bivanja članov odbora za organizacijo oblasti in uprave Ljudske skupščine LR Slovenije. Popolnega študija razmer v organizaciji ljudske oblasti in upravljanju ni mogoče izvesti v tako kratkem času in z obiskom le nekaterih občin, podjetij, zadrug in podobno, osnovno stanje razvoja v Pomurju v tem smislu pa je le zabeleženo.	V.Š.
Slabosti nekaterih občin in nesamostojnost inšpekcij
Nasproti občinam Grad in Beltinci, ki kažeta veliko prizadevnost in dobro pot v družbenem upravljanju kljub sorazmerno slabemu kadru, sta občini Lendava in Sobota najslabši v Pomurju. Sem bi bilo mogoče prišteti tudi Radgono. V Lendavi so sveti občinskega ljudskega odbora povsem uradniške mentalitete. V odnosu do krajevnih odborov je podobno v občini Radgona. Stanovanjski svet v Lendavi pa sploh ni uzakonjen z odlokom. Izraženo je bilo mnenje, da so morda občine premajhne; uslužbencev je v njih veliko, strokovnjakov pa premalo. Občinski odbori so bili sestavljeni iz najboljših odbornikov
bivših občin, kar jim daje enostransko strukturo. Največ je v njih kmetov in uslužbencev, odločno premalo pa delavcev. Tudi mladih ljudi je premalo.
Iz okrajnega investicijskega sklada:
Izdatna pomoč tudi kmetijstvu
V okrajnem investicijskem skladu za pospeševanje kmetijstva se je zbralo do konca septembra 41 milijonov 721 tisoč dinarjev, kar je v primerjavi z letno planiranimi sredstvi sklada več kot polovico. Od teh sredstev so dobili socialistični kmetijski obrati 22 milijonov dinarjev za obnovo vinogradov in zidavo, gospodarskih objektov. 21 milijonov dinarjev je namenjenih
za ureditev središča za umetno osemenjevanje goveje živine. To središče bo v Murski Soboti.
Iz sredstev okrajnega sklada za gospodarske investicije — do konca septembra še je nabralo 31,5 milijona — so določili 2 milijona za garancije, 11 milijonov za elektrifikacijo krajev ob levem bregu Mure, 118 milijonov pa za ostale najnujnejše investicije v gospodarstvu. Nekaj, sredstev iz okrajnega investicijskega sklada so dobile opekarne za mehanizacijo obratov. Radgonska opekarna je dobila za ureditev krožne peci 6 milijonov, lendavska pa 6 milijonov 880 tisoč dinarjev. Precej problematično je stanje glede investicij v Tovarnic mesnih izdelkov, kjer bi bilo potrebnih okrog 60 milijonov, iz okrajnih investicijskih sredstev pa so določili komaj 1 milijon 796 tisoč dinarjev.
Iz sredstev okrajnega investicijskega sklada — do konca leta je predvidenih še 32 milijonov — je določena modernizacija ljutomerske tovarne usnja in mlinskega podjetja v Murski Soboti.
Vsa, doslej porabljena sredstva iz okrajnega investicijskega sklada predstavljajo najnujnejše investicije, od katerih lahko že v kratkem pričakujemo povečanje proizvodnje v posameznih podjetjih določenih gospodarskih panog.
Stanovanjski problemi Murske Sobote:
Namesto hišic - gradnja blokov
V Murski Soboti je že zgrajen lep stanovanjski blok na Lendavski cesti, drugi bo kmalu zgrajen v Kolodvorski ulici. Mesto pa bo dobilo še dva stanovanjska bloka. Enega za delavce podjetij, enega pa za uslužbenke ustanov. V prihodnjem letu se bo začela gradnja komunalne in zadružne banke in okrajne zadružne zveze. Morda se bo pridružila že v prihodnjem letu gradnja poslovne  in stanovanjske zgradbe kakšnega podjetja ali ustanove, ki še ni predvidena. Vsekakor pa je potrebno natančno določiti gradbišča najpomembnejših javnih zgradb, ki jih bo nujno treba zgraditi v prihodnjih letih. Sem je upoštevati gradnjo gledališča, mestne občine, trgovske hiše in še kaj. Vse navedeno spada v središče mesta, ki je doslej še vedno neugledno zaradi propadajočih pritličnih zgradb, ki jih bo treba v najkrajšem času (v nekaj letih) dokončno odstraniti. V središču mesta je tudi nekaj neuporabnih stanovanj, ki jih pa ljudje še vedno uporabljajo za stanovanja. Tem ljudem je treba v prvi vrsti zagotoviti vsaj najskromnejša stanovanja in preživele zgradbe porušiti.
Sredstva, ki jih rabi M. Sobota za izgradnjo stanovanj in poslovnih prostorov, so neznatna, Stanovanjski sklad ne more učinkovito reševati stanovanjskega problema. Potrebno je sodelovanje podjetij; čim več sredstev vsako leto za izgradnjo stanovanj. O tem naj bi sindikat čim ostreje razpravljali Hkrati je važno vprašanje gradenj, ki jih začenjajo zasebniki. Zaradi tega, ker je mesto že itak na preveliki površini; ki ima še mnogo neizkoriščenih gradbenih parcel, je nujna usmeritev v gradnje stanovanjskih
blokov — združeno. Važno je vprašanje stanovanj za strokovnjake, ki koristijo vsemu Pomurju in so vezani na okrajne ustanove in podjetja, kot so zdravniki, profesorji, inženirji in razni tehniki. Gradnja stanovanj za strokovnjake je v interesu vseh občin Pomurja, zato bi naj takšno gradnjo finansirale vse
občine in ne samo občina Murska Sobota.
Občinski komite ZKS Murska Sobota je že razpravljal o prodaji hiš splošnega ljudskega premoženja, ki so bile prodane pa obroke za dobo čez deset let. Občinski ljudski odbor naj bi ponovno proučil vprašanje prodaje teh hiš, ki so po posebnem členu ustreznega zakona nezakonito prodane. Na ta način je izjemno mogoče hiše iz splošnega ljudskega premoženja prodati le borcem NOB. Hkrati je problema-
tično vprašanje odplačevanja, odnosno sredstev, zbranih iz prodaje hiš. Kje se ta sredstva stekajo in za kaj so uporabljena? Obenem je potrebno pospešiti prodajo hiš splošnega ljudskega premoženja po vaseh, kar omogoča nove prepotrebne gradnje. Pospešiti pa je potrebno tudi proces razlastitve oziroma spo-
razumevanja z lastniki parcel na mestih, kjer to zahteva ustrezna ureditev mesta. V tem delu se je izkazala mestna občina zelo popustljivo in nedosledno.
O vsem tem so razpravljali v petek popoldne predstav, občine, Socialistične zveze in okraja v Murski Soboti. Odločili so  se, da bodo na prihodnje tovrstne seje povabili še predstavnike sindikalnih podružnic.
VŠ
V krajevnih odborih prihaja iniciativa naših ljudi najbolj do izraza. V beltinski občini so krajerni odbori zelo aktivni, saj so na njihovo pobudo v nekaterih vaseh navozili na ceste tudi po 400 prost. metrov gramoza. Je še kje tako?
V bodoče predvsem električne lokomotive
Generalna direkcija jugoslovanskih železnic je sklenila, da v prihodnje ne bomo več kupovali parnih lokomotiv, marveč bomo sčasoma preusmerili vso vleko na železnicah na električne in diesellokomotive. Domače tovarne bodo za zdaj  izdelovale samo en tip električne lokomotive z zmogljivostjo 2000 KM. Nova lokomotiva bo dosegla hitrost 120 kilometrov na uro. Nove lokomotive bodo pričeli izdelovati že prihodnje leto. Med drugimi tovarnami jih bodo izdelovali tudi v »Litostroju«.
Z modernizacijo železnic na ta način bomo dosegli večjo hitrost in udobnejše potovanje. Postopna modernizacija železnic bo trajala dotlej, da bomo izrabili sedanji park parnih lokomotiv.
OB DOGODKIH NA MADŽARSKEM
Temeljit
in žrtev poln, vendar koristen
obračun s preteklostjo
Čim smo slišali, da so se velike demonstracije krožka Petöfi in ostalega prebivalstva Budimpešte spremenile v oborožen upor zoper razmere na Madžarskem, smo zaslutili, da gre za sile, ki ne morejo imeti kontrarevolucionarnih namenov. Prva poročila radia Kossuth so sicer govorila o fašističnih bandah, ki so izkoristile demonstracije demokratične mladine, toda takšnih trditev ni bilo slišati iz ust Imre Nagya in drugih, ki jih je upor dvignil skoraj naravnost iz zapora na najvišje državne položaje. Razrešitev prvega sekretarja Ernöja Geroja je bila samo ena izmed uveljavljenih zahtev ljudstva, ki je bilo nezadovoljno z njegovim stališčem do razpoloženja ljudstva, naperjenega zoper stalinistično politiko njegovega vodstva. Prav tako je bila uveljavljena zahteva ljudstva naj bo Imre Nagy vodja države in naj nadaljuje pospešeno z demokratizacijo, ki jo je nekoč že začel na Madžarskem, naj odpravi grobe gospodarske in politične napake, ki so jih storili drugi v preteklosti. Tudi večino drugih zahtev prebivalstva, kot je delavsko upravijanje v podjetjih in odhod sovjetskih enot iz Madžarske je nova vlada sprejela, toda do teh odločitev je prišlo šele po dolgotrajnem prelivanju krvi. po usodnem vmešavanju varnostnih sil v potek demonstracije, proti katerim je bil izrečen
pomislek že pred začetkom, ko je bila izdana prepoved, ki je bila sicer potem preklicana.
Pozivi za mir in red, obljubljeni in večkrat časovno podaljšani roki amnestije niso mnogo zalegli. Boji so se nadaljevali in šele v soboto zvečer je dokončno potekla amnestija. Kljub temu mir še ni bil dosežen. Szabad Nep, ki dva dni ni izšel redno, je ob svojem izidu med drugim zapisal tudi tole: »Govorili bomo o težki krivdi zločinske vodilne klike, ki se je odtujila ljudstvu in je zato ni mogoče istovetiti s Partijo... Objavili bomo, da pri vstaji niso sodelovali samo tisti, ki so se spustili v oborožen boj, ker so bili ogorčeni zaradi položaja v državi... Govoriti bomo morali tudi o tem, da je bil ogenj boja, čeprav je pustil za seboj pogorišče, dovolj močan, da je uničil nešteto ovir na poti našega razvoja.«
Nacionalna vlada na najširši osnovi
Toda zakaj so morale privesti do tega priznanja ruševine, razdejanja, mrtvi? To je vprašanje, ki bo v zgodovini ostalo kot očitek mladih rodov.
V istem času, ko je Szabad Nep pisal o tem, da je treba zadostiti zahtevam demokratičnih množic, je radio Budimpešta poročal, da je CK madžarske delavske Partije izdal deklaracijo, v kateri je izjavil, da od dveh svetovnih vojn Madžarska še ni preživela težjih dni od tedanjih v glavnem mestu, ko se je bila v Budimpešti bratomorna borba, v katerih je število mrtvih presegalo tisoče in ranjenih stotine. Šele v soboto, torej po petih dnevih prelivanja krvi, v katerem so sodelovale tudi sovjetske enote, je predlagal CK sestavo nove nacionalne vlade na na širši nacionalni podlagi pod vodstvom Imre Nagya. Ta vlada da bo zadostila vsem željam prebivalstva z izmenjavo mnenj z vsem ljudstvom. Tako torej uresničiti veliki nacionalni program demokratične, socialistične, samostojne in neodvisne Madžarske.
Na zahtevo delavcev: prvi delavski sveti
Policijska ura in vse ostalo kar je nastalo skupaj z vstajo pa je ostalo. Naslednjega dne je bila izvoljena nova vlada ljudske republike Madžarske na predlog CK MDP in. predsedstva državnega sveta patriotične ljudske fronte. Izvolil jo je prezidij LR Madžarske. Predsednik ministrskega sveta je ostal Imre Nagy, njegovi namestniki so postali Antal Apro, Joszef Bognar in Ferencz Erdei. Nekoliko pozneje je radio Budimpešta poročal, da je bil odpor v Budimpešti v glavnem strt. Zveza sindikatov je sporočila, da bodo podjetja izročena v upravo delavcem. S to željo je bilo pri Nagyu
že več delegacij delavcev, tudi delegacija delavcev kombinata aluminija iz Inote in tovarne »7 november«. Delegacije delavcev iz raznih krajev so prihajale z zahtevo po delavskem upravljanju. Po radiu je bilo sporočeno delavcem naj začno ustanavljati delavske svete. Priporočeno jim je bilo naj bodo ti sveti iz pet do deset članov z direktorjem na čelu in naj jim bo zdaj glavna naloga zagotovitev reda, discipline in proizvodnje.
Raje borbo kot pa suženjstvo
Franclja je izgubila zaupanje severne Afrike
Se nedavno je generalni rezident v Alžiru, Lacoste, prepričeval francosko vlado in javnost, da je dogajanje v Alžiru primerno za politično rešitev, da je mogoče izvesti predvideno agrarno reformo in sploh vse njegove izjave v Zvezi z Alžirom so bile sila optimistične. Hkrati je bila javnost obveščena o nameri posredovanja maroškega sultana Ben Jusufa in predsednika tunizijske vlade Burgiba v alžirskem vprašanju. Bili so predvideni razgovori z voditelji alžirskega osvobodilnega gibanja. Na posvetovanje so se napotili začasni predsednik alžirske nacionalne osvobodilne fronte Ben Bela in štirje njegovi najtesnejši sodelavci. Potovali so z letalom v Tunis, toda na poti so jih prestregla francoska reaktivna letala, ki so prisilila potniško, neoboroženo letalo na pristanek v Alžiru. Tamkaj so Francozi
aretirali voditelje alžirskega osvobodilnega gibanja in jih predali posebni skupini pariške policije, ki jih je odvedla v Pariz.
 Že lani so v odsotnosti teh alžirskih vaditeljev izrekli obsodbo Ben Beli in ostalim voditeljem osvobodilnega gibanja. Obsojeni so bili na pet do dvajset let zapora, Ben Bela pa na smrt. S tem utemeljujejo Francozi svoje dejanje kot zakonito aretacija krivcev upora in ne kot politično jetništvo. Arabsko pojmovanje gostoljubja pa je s tem ranjeno, kajti bilo je storjeno nekaj, kar arabski svet ne bo mogel pozabiti. Vsa severna Afrika je vzplamtela. V Maroku in Tuniziji je  prišlo do spopadov s  francoskim prebivalstvom in francoskimi četami. V Tuniziji je bilo napadeno francosko veleposlaništvo in konzulat. Diplomatski stiki so bili prekinjeni. V Alžiru je sledila velika ofenziva nacionalnih sil. Alžir je odgovoril z maščevanjem proti Francozom. V Franciji so opazili, da ta zadnji podvig Lacoste ni bil koristen. Francoska vlada se je večkrat sestala. Arabska liga je zahtevala od vseh arabskih držav, naj protestirajo pri francoski vladi. Politični odbor Arabske lige pa je poslal Hammerskjöldu brzojavko o okoliščinah aretacije, delegaciji arabskih držav v OZN pa brzojavko z naročilom, naj zahtevajo zaščito življenj alžirskih vaditeljev nacionalne osvoboditve.
V Maroku in Tuniziji še trajajo demonstracije in spopadi s francosko vojsko, ki je je v obeh bivših protektoratih čez tisoč. Francoska vlada, ki je v začetku prekinila razgovore o tehnični in gospodarski pomoči Maroku, je pozneje predlagala nadaljevanje razgovorov. Pogoj Maroka pa je, da se najprej francoske enote umaknejo iz Maroka. Maroški veleposlanik, ki se je vrnil iz Pariza v Casablanco, pa je napadel Molleta, »da menja izjave po razpoloženju«, ker  se je francoska vlada najprej zavzela za stike med Marokom in alžirskimi nacionalisti, nato pa uradno sporočila, da ni, nikoli dala pristanka. Tako so se nameravani razgovori za pomiritev in izboljšanje odnosov s Francijo spremenili v razgovore o vojni.
Ni izključeno, da bo Arabska liga zahtevala razpravo v Varnostnem svetu, a Francija je že uradno zahtevala, naj Varnostni svet na enem izmed prihodnjih sestankov obravnava. »vojaško pomoč Egipta alžirskim upornikom«, češ da je »neposredna odgovornost egiptovske vlade — vmešavanje v tuje notranje zadeve — v alžirskemuporu očitna«.
PARIZ — V Alžiru, kjer traja oborožen odpor proti Franciji že dve leti je izbruhnila v znak protesta proti ugrabitvi alžirskih narodnih voditeljev splošna stavka vsega prebivalstva. Vojaški odredi nacionalistov pa so okrepili svojo dejavnost skoraj po vseh krajih dežele. Po uradnih podatkih je padlo zadnji dve leti v Alžiru na obeh straneh kakih 20.000 vojakov in upornikov, gmotna škoda pa je neprecenljiva. Za vojaške operacije je porabila Francija blizu 800 milijard frankov, v bojih pa je sodelovalo nad pol milijona vojakov.
Tudi Szentgodhard — Monošter — ni miroval v zadnjih dogodkih
VARNOSTNI SVET
pred težkimi nalogami
Najnovejši dogodki v Alžiru "so zaostrili tudi odnose med Egiptom in Francijo. Ker je za Francijo položaj v Severni Afriki skrajno neugoden, in ji dela gospodarske preglavice, je sueško vprašanje nekoliko v ozadju. Varnostni svet je temu vprašanju dal svoj prispevek, ni pa ga rešil. Šest načel za mirno rešitev sueškega problema omogoča nadaljevanje razgovorov med prizadetimi. O teh načelih bodo razpravljali med zasedanjem generalne skupščine v New Yorku. Pri uvodnih razgovorih bodo sodelovali, ministri za zunanje zadeve Francije, Egipta, in Velike Britanije. V razgovorih bodo upoštevali mnenja Krišne Menona, ki je pokazal, kot vselej, kadar gre za prispevek miru, veliko pripravljenost in hitrost.
Komaj pa je Varnostni svet končal razpravo o Sueškem prekopu; že je stopil v ospredje političnega dogajanja izraelsko-jordanski spor. Ni dolgo tega, kar sta sprti vladi obljubili generalnemu sekretar ju OZN strpnost in miri že so se ponovili incidenti, ki so zavzeli obseg majhnih vojn. Izrael je izjavil, da je napadal samo zato, da se maščuje, kar je za Združene narode  nesprejemljivo. V ozadju tega spora pa je seveda — petrolej. Jordan sam sicer nima petroleja, toda je v središču področja, ki je postalo znano zaradi petroleja. Torej gre tu prav toliko kot za obe državi, ki sta v sporu, tudi za Britanijo, arabske države; na Egipt in Sirijo. Položaj je znatno bolj zamršen; kot pa izgleda na
prišlo do spopada med Arabci in Izraelom, bi bilo tako, kot je zapisal neki komentator: »Kot zaveznik Jordana ga bo morala Britanija braniti od Izraela, ki ga je ob nastajanju hrabrila. Ker pa je Jordan član Arabske lige, bi sodeloval v operacijah tudi Egipt in Britanija bi se znašla v družbi polkovnika Naserja proti edini državi na svetu katere ladjam ni dovoljena plovba skozi Sueški prekop, a za katere svobodo je Eden mobiliziral angleško floto! Če bo Forreing office uspel razvozlati ta zapleten vozel, da se pri tem ne zadavi, bo zelo srečen.«
Izraelski napadi so pripravili jordansko vlado na misel, da bi dovolila iraškim četam vstop v državo. Sicer do tega ni prišlo, toda to bi bilo slabljenje vpliva arabskega sveta, ki je neprijazno razpoložen napram zahodnim silam in okupacijo Jordana. Namesto te pomoči so se sporazumeli Egipt, Sirija in Jordan za arabsko pomoč, ki bo zamenjala britansko pomoč. To pa pomen izgubljanje privilegijev, ki jih ima tukaj Britanija in jih lahko ima jutri Washington. to pomeni moralno moč tistim Arabcem, ki so v sporu s Francijo in njeno severnoafriško posestjo. Vsi ti so glasno ali tiše proti krepitvi Naserja, ki postaja simbol borbe za neodvisnost tudi v tem primeru.
Toda za palestinskim problemom je na vrsti že obtožba Francije proti Egiptu in zahteva Velike Britanije, Francije in ZDA, naj Varnostni svet nujno prouči položaj na Madžarskem. »položaj, ki ga je povzročila akcija tujih vojaških sil na Madžarskem in dušitev pravic madžarskega ljudstva«.
Iz vseh predelov države: zahteve po demokraciji
Obrambni minister pa je sporočil, da je kretanje še vedno dovoljeno le v določenem času do desete ure predpoldne in da bodo čete streljale na vse skupine večje od treh ljudi. To je bilo v soboto. Prav tako v soboto pa so se po vesteh iz Avstrije , pojavile večje uporniške enote na avstrijski meji med madžarskim Altenburgom in Hegyvesalom. Na mejo so se pripeljali sanitetni avtomobili ob spremstvu madžarskih vojakov z rdeče belo zelenimi trakovi nacionalnimi zastavami — na rokah in zaprosili za medikamente, sanitetni material in krvne konserve. Avstrijski Rdeči križ »sprejema krvodajalce za pomoč madžarskim ranjencem. Pomoč Rdečega križa Madžarski je tudi drugod že organizirana. Radiosta-nice upornikov pa So poročale o
ustanavljanju delavskih svetov med drugim tudi v večjem industrijskem središču ob, slovaški meji Miskolcz. Oddajnik iz tega kraja je zahteval sestavo vlade v duhu Bele Kuna in Laszla Raika in med drugim jamstvo pravice stavkanja, amnestijo za vse, ki so sodelovali v vstaji, ustavitev bojev in višje plače. Seveda tudi umik sovjetskih čet iz dežele in odstranitev stalinistov ... Delegaciji, ki so jo poslali iz tega kraja k Nagyu z istimi zahtevami je Nagy obljubil izpolnitev zahtev.
Prav tako v soboto pa je sprejel  svet iz New Yorka vest, da so Velika Britanija, Francija in ZDA zahtevale nujen sestanek Varnostnega sveta zaradi proučitve položaja, ki ga je povzročila akcija tujih vojaških sil na Madžarskem z dušitvijo pravic madžarskega ljudstva.
Poljska trga okove stalinizma
Čeprav so dogodki na Madžarskem zasenčili razvoj na Poljskem, je osmi plenum Centralnega komiteja združenih delavskih partij Poljske svojevrstno doživetje. V kakšnem vzdušju je potekal ta plenum, nam pojasnjuje spomin na poznanjske dogodke.
Vsa Poljska je z nemirno nestrpnostjo pričakovala prvih rezultatov, komentatorji iz tujine pa so imeli preobilo snovi za ugiba-
nja. Ogorčenje nad skrajno slabim gospodarjenjem, nad prisotnostjo enot Sovjetske zveze, odvisnost in pomanjkanje človeškega dostojanstva, je zahtevalo zaključek, tega težkega obdobja in primeren napotek za prihodnost Poljske.
V takšnem razpoloženju so prirejali delavci, mladina in inteligenca že med trajanjem plenuma zborovanja, na katerih so
zahtevali pospešen razvoj demokratičnosti, pravične odnose med Poljsko in Sovjetsko zvezo, boljšo rešitev kmečkega vprašanja, delavsko upravljanje tovarn, sodelovanje z drugimi državami. . . Resolucij je prispelo na plenum preobilo. Vse resolucije pa so bile enega duha: Poljska se mora znebiti stalinistične more.
V Varšavi so na plenumu rehabilitirali Vladislava Gomulko, nekdanjega prvega sekretarja Partije, člana politbiroja in namestnika poljske vlade — po petih letih, ki jih je prebil v ječi — in še več tovarišev, ki so po nekaj let prebili v ječah. Gomulka je skoraj tri ure govoril na plenumu o gospodarskih in političnih problemih Poljske in s svojimi izjavami potrdil zaupanje, ki mu ga je izkazovalo prebivalstvo. Gomulka je smelo in ostro obsodil neodgovorno delovanje dotedanjega vodstva Partije, ki si ni upalo povedati delavcem resnice in je s tem povzročilo poznanjske krvave dogodke.
Gomulka je bil na tem plenumu izvoljen za prvega sekretarja poljske delavsko partije.
Do vsega, kar je pripravljal osmi plenum na Poljskem, partijsko vodstvo Sovjetske zveze ni bilo ravnodušno. Iz Moskva so povabili delegacijo poljske Partije na razgovor, toda Poljaki so bili doma preveč zaposleni, da bi se utegnili vabilu odzvati. Kmalu po tem so plenum presenetili v Varšavo prispeli delegati iz Moskve — na čelu s Hruščevom. Zaradi tega je bil plenum prekinjen. Voditelji obeh partij so se razgovarjali celih sedem ur. Drugo presenečenja zn Poljake je bilo pisanje moskovske Pravde o poročilih in komentarjih poljskih novinarjev. Pravda je očitala poljskim novinarjem protisovjetske izpade in jih je naravnost zmerjala z »revizionisti«, »kapitulanti« in še hujšimi izrazi. Odgovori poljskih časopisov so bili zelo ostri.
Osmi plenum CK združenih delavskih partij Poljske je že končan. Plenumu že sledijo dejanja. V poljskih tovarnah uvajajo delavsko upravljanje, od Sovjetske zveze zahtevajo umik sovjetskih vojaških enot, pripravljeni so na gospodarsko sodelovanje z Zapadom in začenjajo urejevati odnose s Sovjetsko zvezo. Poljsko združenje dalavskih Partij je z odločnostjo in pogumnim nastopom doseglo to, kar je zahtevala na Madžarskem že tisoče žrtev.
OD TEDNA
DO TEDNA
 NEW YORK.	Na konferenci 92 dežel
so soglasno sprejeli besedilo statuta o delovanja nove mednarodne agencije za miroljubno uporabo atomske energije. Statut bo začel veljati, ko ga bo potrdilo 18 dežel, med katerimi morajo biti obvezno tri od petih atomskih velesil: ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza, Francija in Kanada.
PARIZ. — Francija je prekinila diplomatske odnose z Egiptom. Predsednik francoske vlade Guy Mollet je v francoski zbornici sporočil, da se je vlada odločila za odpoklic svojega veleposlanika v Kairu.
BEOGRAD. —Semka je prispela izraelska parlamentarna delegacija, ki je obiskala našo deželo na povabilo Zvezne ljudske skupščine. Delegacijo vodi izraelski minister za delo Mordehai Namir in je ostala več dni v Jugoslaviji; obiskala je tudi ljudski republiki Hrvatsko in Slovenijo ter bila sprejeta pri tov. Titu. — Oba obiska — že uresničen obisk naše parlamentarne delegacije v Izraelu in sedanji obisk parlamentarne delegacije Izraela pri  nas—bosta prav gotovo mnogo prispevala k zbliževanja obeh dežel na vseh področjih delovanja, prijateljstvu in mirnemu sožitju držav z različnimi notranjimi družbenimi sistemi.
AMAN. — Kralj Husein je pred novinarji napovedal možnost, da bo Jordanija zahtevala revizijo anglo-jordanske pogodbe o vojaškem in gospodarskem sodelovanju. Po njegovem mnenju je potrebno urediti palestinsko vprašanje tako, da se bodo ravnale velesile po načelu pravičnosti in podprle ureditev, ki bo vrnila jordanskemu narodu vse njegove pravice in izgubljene domove. Zavzel se je tudi za enotnost arabskega sveta.
LJUBLJANA. — Delegacija romunske delavske partije in vlade, ki jo vodita prvi
sekretar  CK partije Gheorghi Dej in predsednik ministrskega sveta Chivu Stojka je obiskala Slovenijo. Romunski gostje so si ogledali moderno tovarno Litostroj, muzej NOB, spomenik padlim žrtvam na Urhu in Postojnsko jamo, v kateri so njim ha čast priredili koncert.
Po obisku Slovenije je romunska delegacija odpotovala na Brione, kjer je bila v gosteh pri tov. Titu. V deklaraciji o zaključenih državniško-političnih razgovorih je poudarjena zlasti potreba po tesnejšem sodelovanju med obema sosednjima deželama na vseh področjih, izmenjavi medsebojnih izkušenj in skupnem prizadevanju za mir v svetu — vse na podlagi popolne enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve druge države.
NEW DELHI. — Na tiskovni konferenci je indijski predsednik Nehru dejal, da je namen indijskega predloga za mirno rešitev sueškega spora, da bi po  izčrpnih razgovorih z vsemi prizadetimi državami zadovoljili raznim zahtevam. Načrt je bil pripravljen že pred koncem zasedanja Varnostnega sveta in izročen vsem prizadetim državam, in krogom Organizacije združenih narodov.
Zanimiva je tudi izjava Nehruja o dogodkih v državah Vzhodne Evrope, »ki so notranja zadeva teh držav«. Izjava kaže na pomirljivo stališče indijske vlade v vseh vprašanjih, ki jih je treba pravilno urejevati v korist svetovnega miru.
TEL AVIV. — Izraelska vlada je sklenila mobilizirati pod orožje rezerviste raznih kategorij. Ta sklep so sprejeli »zaradi varnostnih ukrepov« in zaradi položaja na izraelskih mejah.
Znano je, da je' prišlo pred dobrim tednom na jordansko-izraelski meji do težkega
spopada, ki je terjal več žrtev na obeh straneh,
NEW YORK. —Velika Britanija, ZDA in Francija so zahtevale nujen sestanek Varnostnega sveta zaradi proučitve položaja na Madžarskem. Predstavnik madžarske vlade v OZN pa je izročil temu mednarodnemu forumu noto, v kateri je izraženo mnenje, da so dogodki izključno notranja stvar Madžarske in da zategadelj ne predstavljajo nevarnosti za svetovni mir.
BEOGRAD. — Predstavnik Državnega tajništva za zunanje zadeve je v zvezi z dogodki na Madžarskem dejal na tiskovni konferenci: »Izjave in govori predsednika Imre Nagyja in prvega sekretarja Centralnega komiteja partije madžarskih delavcev Janoša Kadarja dajejo sliko dogodkov v Budimpešti in osnovnih razlogov, ki so povzročili omenjene dogodke .. .« Na vprašanje: »Kako  gleda Jugoslavija na intervencijo sovjetskih čet na Madžarskem?« pa je odgovoril: »Če bi bili pravočasno upoštevali razloge, ki so pripeljali do tragičnih dogodkov v Budimpešti, smo prepričani, da do teh dogodkov niti ne bi prišlo.«
PARIZ — Maroški premier Si Bekaj je v soboto sestavil novo vlado, iz katere so izključili vse predstavnike stranke Demokratske neodvisnosti. Ta umerjena stranka je namreč naklonjena Francozom. Vodilne položaje v novi vladi ima stranka Istiklal.
Nova vlada je takoj po prisegi zahtevala umik vseh tujih čet z maroškega ozemlja.
VARŠAVA — V številnih poljskih tovarnah pripravljajo delovni kolektivi načrte za delavsko samoupravljanje in ustanovitev delavskih svetov. Delavci ladjedelnice v Gdansku in tovarne strojev v Slibnici so že sestavili delavske svete.
POMURSKI VESTNIK, 1. nov. 1956
2
(Nadaljevanje s 1. strani) Utrditev novega plačnega sistema v družbenem sektorju kmetijstva ne pomeni samo težnje po večji proizvodnji, temveč prav tako tudi utrditev odnosov članov kolektivov posestev do družbenih proizvodnih sredstev, uveljavitev socialističnih posestev pred drobnim in zaostalim privatnim kmetijstvom, in kar je prav tako važno: novi plačni sistem v kmetijstvu mora dati delavcu samemu možnost, da si s svojim prizadevanjem pri delu zagotovi s plačo življenjski obstoj, kar je predstavljalo ob prejšnjem plačnem sistemu enega izmed razlogov za nizko proizvodnjo.
Najnovejše:
Bistvene spremembe
na MADŽARSKEM
Budimpeštanski radio je sporočil, da so na osnovi sporazuma, doseženega med uporniki in predstavniki vladnih sil, uporniki pričeli predajati orožje. Sporočeno je tudi, da bodo sovjetske enote začele zapuščati Madžarsko 24 ur po tem, ko bodo uporniki položili orožje. V posebnem razglasu obrambnega ministrstva je poziv vojski in policiji, naj brez ugovora izvajajo naloge in navodila narodne vlade. Uradno naslavljanje v armadi in policiji je od včeraj — lmjtars (tovariš po orožju). Znake na čepicah začasno zamenjujejo trakovi z nacionalno zastavo. Izdan je bil tudi ukaz o naglem organiziranju in oborožitvi enot, sestavljenih iz domovinskih borcev, miličnikov, delavcev in mladincev. Razglas je zaključen z besedami: »Slava herojem, ki so padli v borbah! Z ljudstvom za neodvisno, demokratično, socialistično Madžarsko!«
Budimpeštanska policija je objavila poziv delavcem budimpeštanskih tovarn, naj se po svojih delavskih svetih prijavljajo v nacionalno gardo, ki bo skupno s člani policije, ljudske armade in študentske mladine zagotovila red in varnost v glavnem mestu. Delavski sveti naj bi — na poziv Predsedstva državnega sindikalnega svetal— začeli obračunavati izgubljene delovne dneve, vsi ranjeni delavci pa naj ne javijo državnemu sindikalnemu svetu za naknadno pomoč. Poseben poziv je naslovljen »vsakemn uporniku, vsaki oboroženi skupini, delavski in kmečki mladini, študentom In članom »Kluba Petöfi« od odbora Zveze budimpeštanskih intelektualcev, naj sodelujejo v nacionalni gardi.
Moskovska Pravda je objavila članek »Zlom protiljudske avanture na Madžarskem«. »Szabad Nep« odgovarja, da to, kar se je zgodilo v Budimpešti, ni bilo niti protiljudsko niti avanturistično. »Revolucionarno ljudstvo Budimpešte si želi svobode, resnične ljudske svobode,« piše Szabad Nep, »Hoče živeti brez vlastodržcev, brez nasilja, brez strahu!« Pravdino trditev, da je vstaja prebivalstva Budimpešte posledica podtalnega delovanja angloameriskih imperialistov, Szabad Nep odločno in ogorčeno zavrača z izjavo, 4a ta trditev globoko žali poldrag milijon prebivalcev madžarskega glavnega mesta, ki, so z  dušo in telesom sodelovali v demonstracijah, sočustvovali z borci in odobravali rodoljubne in demokratične smotre tega velikega gibanja. Szabad Nep piše, da je treba kaznovati vse tiste, ki so iz strahu za svoje življenje in da bi obdržali oblast, povzročili te boje. Kaznovati je treba tiste, ki so pred poslopjem parlamenta ukazali streljati. Kaznovati je treba zločince, ki so zbežali iz zaporov in se pomešali med demonstrante. Boja madžarskega ljudstva — tako zastavlja to vprašanje Szabad Nep — pa nihče ni mogel in ne bo mogel likvidirati. Ta boj pa bo prinesel tudi mirno in ustvarjalno delo,..
Na zahtevo zahodnih držav je bil •klican nepripravljen sestanek Varnostnega sveta. Razpravljali naj bi o »položaju na Madžarskem«. Sestanek se je hitro končal. Razprava je bila preložena, brez dogovora za naslednji sestanek o tem vprašanja. Ob glasovanju za postavitev »položaja Madžarske na dnevni red Varnostnega sveta« se je Jugoslavija vzdržala glasovanja, edino Sovjetska zveza je glasovala proti. Mnenje naše delegacije je bilo, da se nastali položaj ne sme izkoriščati v politične namene, temveč da je treba dati madžarski vladi časa in možnosti, da uredi svoje notranje zadeve. Zaradi tega bi Jugoslavija glasovala proti postavitvi tega problema na dnevni red zasedanja, toda dejstvo, da je naša vlada v načelu proti udeležbi tujih čet, je napotilo našo delegacijo do tega. da se je glasovanja vzdržala. Ta sklep je bil usvojen in je s tem narejena najbolj koristna stvar, ki jo je mogel storiti Varnostni svet v tem trenutku.
Davi je generalni sekretar ZKJ J. B. Tito poslal v imenu CK ZKJ pismo predsedstvu partije madžarskih delovnih ljudi .V tem pismu izraža obžalovanje, da je moralo priti do tako resnih in tragičnih razmer na Madžarskem, toda opozarja, da tamkajšnji dogodki daleč presegajo meje Madžarske, ker zadevajo interese mednarodnega socialističnega gibanja nasploh. Iz občutka solidarnosti z naprednimi socialističnimi prizadevanji in interesi madžarskega delovnega ljudstva, apelira CK ZKJ na madžarsko 1judstvo, naj stori vse za prenehanje nadaljnjega prelivanja krvi. Jugoslovanska javnost soglasno pozdravlja upostavitev državnega in političnega vodstva ter deklaracijo vlade Ljudske republike Madžarske, ker deklaracija dokazuje, da so se politika sedanjega državnega in političnega vodstva in resnično socialistična demokratična prizadevanja madžarskih ljudi zlili v eno.
Ta teden je bilo... Geslo tega tedna naj vedno velja:
»Obvarujmo otroke pred tuberkulozo«
PRVA SEJA KOMISIJE ZA DRUŠTVENE ORGANIZACIJE, ki je bila imenovana pred kratkim, je bila v M. Soboti pretekli petek. Namen komisije je predvsem v proučevanju življenja v naših društvih.
V soboto je bil v M. Soboti SESTANEK VSEH SINDIKALNIH FUNKCIONARJEV. članov Zveze komunistov. Razpravljali so o vlogi komunistov v sindikalnih organizacijah.
SEJA SVETA ZA GOSPODARSTVO IN SVETA ZA DRUŽBENI NAČRT TER FINANCE pri ObLO M. Sobota je bila v ponedeljek. Na dnevnem redu so bili predlogi za bližnjo sejo občinskega ljudskega odbora.
O AKCIJI FLUOROGRAFIRANJA so se pogovorili na ObLO v M. Soboti na krajši seji upravnih uslužbencev, ki je bila v soboto. Določili so natančnejši program fluoro-grafiranja v soboški občini.
DANES JE BILA V M. SOBOTI SEJA UPRAVNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE. Na dnevnem redu so bili sklepi tretje seje, realizacija sklepov občnega zbora in pregled izpolnitve blagovnega prometa v prvih tromesečjih letos.
Z geslom: »Obvarujmo otroke pred tuberkulozo!« se je. začel, 28. oktobra Teden borbe proti tuberkulozi in bo trajal do 4. novembra. Posvečen je predvsem zaščiti otrok pred tuberkulozo. Organizacija RK je že doslej vedno aktivno sodelovala v borbi proti tej zavratni nalezljivi bolezni, za katero često zbolijo otroci, ki živijo skupaj z odraslimi bolniki. Ne smemo pozabiti na izrek Behringa, da je tuberkuloza odraslega konec pesmi, ki se poje otroku v zibelki.
Borba proti tuberkulozi je dolgotrajna in težavna; trajala bo še leta in leta. Če pa hočemo doseči, da bo naša borba uspešna, moramo povabiti k sodelovanju ne samo zdravstvene delavce, Rdeči križ in našo oblast, temveč prav vse ljudi, zdrave in bolne. Tudi moramo zlo zagrabiti že zgodaj, da ne bi pogna-
lo preglobokih korenin. Začeti moramo že pri zibelki, nadaljevati pri malčkih, vso skrb pa zopet posvetiti šolskim otrokom in doraščajoči mladini, predvsem pa našim vajencem. kajti pri nas se, žal, često dogaja nasprotno. Za dojenčke skrbimo, na šolske otroke pazimo, manj, še manj skrbi pa posvečamo doraščajoči mladini, zlasti pa radi zanemarjamo vajence, kar ima prečesto prav žalostne posledice. Če bomo poskrbeli za zaščito naše mladine, če bomo gledali, na njen zdravstveni razvoj, če bomo imeli odporen naraščaj, se bo čez leta tudi pokazal uspeh našega dela. Upa-
dati bo začelo število tuberkuloznih obolenj. To pa je tisto, kar želimo in kar moramo doseči.
Naj omenim pri tem fluorogralsko akcijo, eno važnih oblik borbe pro-
ti tuberkulozi, ki bo res povečala število TBC bolnih, vendar nas ta ne sme strašiti. S tem ni rečeno, da se: bolezen zdaj bolj naglo širi, le število odkritih obolenj bo naraslo. To pa je velika sreča za bolnike same in za vso našo skupnost, kajti je tam, kjer sovraga poznamo, ga bomo lahko tudi premagali.
Seveda se bomo v tem tedna spomnili tudi na ostale probleme v borbi proti tuberkulozi, pomagali bomo tam, kjer se pomagati da, in nudili pomoč tuberkuloznim bolnikom, predvsem tistim, ki žive v slabih gmotnih razmerah.
Zaščiti otrok je organizacija RK
že doslej posvečala veliko pozornost. Odpirala je mlečne in šolske kuhinje, pošiljala otroke na morje in na planine, nudila gmotno pomoč bolnikom, ki živijo v slabih socialnih razmerah, skratka: organizacija RK se je resno lotila dela na pravem koncu in začela z borbo pri mladini in otrocih. Tudi letos naj bo ta teden opomin prebivalstvu, da nadaljuje borbo proti tej zavratni socialni bolezni. Začnimo resno z delom pri zaščiti otrok in mladine, pomagajmo po svojih močeh, da se bodo vse akcije pri zaščiti otrok posrečile in obrodile sad: zdrave mladino, ki bo odporna in bo lahke kljubovala okužbi s tuberkulozo.
V	našem okraju je najvažnejša akcija RK v tem tednu organizacija mlečnih in šolskih kuhinj. Dolžnost vseh poštenih ljudi je, da sodelujejo pri tej akciji in pomagajo, da naše mlečne in šolske kuhinje začnejo z delom, kajti zavedati se moramo, da je dobra hrana osnova za zdravje naših otrok in njihovega razvoja. V tem tednu pa bo Rdeči križ opravil še drage naloge. Dal bo n. pr. gmotno pomoč TBC bolnikom, ki so te pomoči najbolj potrebni, vodil bo akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov itd.
Naša želja v tem tednu pa je; ne samo sedaj, za vedno naj ostane med nami geslo: »Obvarujmo otroke pred tuberkulozo«. In še ena želja: naj se naše delo in naša borba proti tuberkulozi ne končata s tem tednom, temveč se naj nadaljujeta tako dolgo, dokler ne bomo premagali te zahrbtne bolezni.
-A.-
NON STOP TRGOVINA
v Murski Soboti
Priprave za non stop trgovino , v M. Soboti, o kateri smo že nekaj pisali, so v polnem teku. Samega lokala ne bodo premenjavali dotlej, dokler ne bodo narejena vsa ključavničarska in mizarska dela. Predvideno je, da bo nova trgovina pričela poslovati kmalu po Novem letu.
Gospodarski drobiž od vsepovsod
Pred nekaj dnevi je bil dokončan prvi del železniške proge Savski Marof—Kumrovec. Do praznika ustanovitve Jugoslavije pa bodo dokončali tudi ostali del proge.
V	Bački Topoli so pred dnevi spustili v pogon prvo doma izdelano sušilnico hibridne koruze. Sušilnica je stala okrog 40 milijonov dinarjev in je dobro prestala enotedensko preizkušnjo.
V	ladjedelnici »Split« je že nekaj časa zasidrana naša prekooceanska ladja Jugoslavija. Te dni so opravil na njej nekaj manjših popravil. Ladja bo prvega novembra prvikrat odplula čez Atlantik. To ladjo bo naša država posodila za 6 mesecev nekemu večjemu  trgovskemu podjetju v Floridi (Srednja Amerika).
Zlate so naše vasi od poznih jesenskih barv in svetlob. Prekmurska ravnina, polna mira in spokoja v teh dneh, pestnje dolga, vzdolž ceste prostrta naselja. Tako je tudi v Satahovcih. 
Fluorografiranje v Veliki Polani
Fluorografiranje je zelo koristna stvar, ki omogoča ljudem, da se lahko prepričajo o zdravju svojih pljuč. Skupine zdravstvenih delavcev vneto delujejo po vaseh in mestih. Pomagajo jim krajevni uradi, domače zdravstvene ustanove in vaške babice. Toda po vaseh je to samo eno veliko čakanje.
Pred kratkim je ekipa delovala v Vel. Polani. Pred občinsko pisarno so se vaščani množično prerivali po stopnicah. Čakali so in spraševali, koliko je ura, pa spet gledali na pozivnice, na katerih je bil označen Čas. Največkrat je bila razlika za eno ali dve uri. Čakati so morali še dalje. Že površen gledalec pa je lahko opazil,
da so pod okni stale manjše skupine ljudi, od katerih so pobirali pozivnice, jim prilagali potrebne papirje za fluorografiranje — kar pavšalno, pač po obrazu, ne glede na označen čas, iz prijateljstva in s tolažbo: vsaj ne boste čakali! Pri tem pa se ni nihče spomnil množice na stopnišču, dasiravno je bila določena ura na pozivnicah že precej daleč za mnogimi čakajočimi.
S fotoaparatom pa bi lahko posnel še prepričljivejše dogodke pri občinski zgrad bi. Ljudje so viseli po oknih in si iskali poznanstva. Ne bi radi čakali. A starčki, ki so potrpežljivo stali na stopnišču. Oni so morali čakati, čakati. . .
-flik
Presenečenje iz Amerike
 V 197. številki »Prosvete«, glasila Slovenske narodne podporne jednote, ki ga izdajajo slovenski izseljenci v Čikagu, je bila objavljena črtica „Očka, vrni se“, ki jo je napisal naš urednik Jože Makovec.
Črtica je bila objavljena v zadnji številki naše književne
priloge „Topoli“. Za naše uredništvo je bilo to prijetno presenečenje.
Pred uvedbo socialnega zavarovanja privatnih obrtnikov v Pomurju
Doslej se je prijavilo čez 200 obrtnikov
Pred kratkim je organizirala Okrajna obrtna zbornica v Murski Soboti veliko akcijo za ustanovitev sklada vzajemne pomoči, z drugo besedo povedano: akcijo za uvedbo socialnega zavarovanja privatnih obrtnikov. Konference so bile v vseh sedežih občin.
Novi zakon predvideva precej
ugodnosti za privatnega obrtnika. Predvsem glede davčnih obveznosti, ki so bile prej pogostokrat precejšnje. Privatni obrtnik po novem za-
konu ne bo zavarovan sam, temveč bo zavarovana tudi vsa njegova družina. Večina privatnih obrtnikov novi zakon v celoti odobrava.
Udeležba na teh konferencah ni bila stoodstotna, kar je delno razumljivo zaradi tega, ker se dosedanji poskusi uvedbe socialnega zavarovanja obrtnikov niso posrečili in so zato nekateri obrtniki sprejeli tudi ta zakon le kot poskus.
Zbornica je razdelila vsem obrtnikom pristopnice, ki jih naj obrtniki pošljejo zbornici do 15. novembra. Vsi obrtniki, ki se bodo prijavili do tega roka, bodo uživali nekaj ugodnosti (za pet let aktivnega zavarovanja jim bo priznanih 10 let), kar je razumljivo, saj bodo s svojimi deleži v sklad omogočili funkcioniranje sklada.
Doslej se je prijavilo čez 200 obrtnikov, za ustanovitev sklada pa je potrebno najmanj 300 prijav. Iniciativni odbor za ustanovitev sklada, ki ga vodi Edvard Ditrich, prav tako pa tudi zbornica sama. sta vse konference prav dobro organizirala.
Ko bodo zbrane prijave, bo ustanovni občni zbor sklada, na katerem bodo izvolili obrtniki iz svoje srede upraviči odbor sklada.             -j 
Novo poslopje želeniške postaje v Hrastja Moti je uresničenje dolgoletnih želja prebivalstva tamkajšnje okolice
Zapiski iz zadruge pri Gradu
„Uslužbenci so prikrivali resnico“
Zadružni tovorni avto je imel v prvem polletja skoraj 100.000 din izgube in kino je prav tako izkazal izgubo. Kino je podjetje bolj kultnrno-prosvetnega značaja na vasi, zato vprašanje rentabilnosti ne more biti osnovno vprašanje njegovega obstoja. Kamion pa je nabavljen predvsem zaradi prevozništva. Kljub vsem izgovorom je izguba neraznmljiva. Povzemamo samo šoferjevo izjavo: »Če mi da zadruga kamion v svobodno razpolago, plačam amortizacijo in vse stroške vzdrževanja skupaj z eventualnimi popravili in dam zadrugi petstotisoč din najemnine.« To izjavo je dal takoj v začetku leta.	
Na polletnem občnem zboru so zadružniki vprašali, zakaj kamion nima instrumenta za kontrolo opravljene kilometraže. Od komercialista, ki je bil nekoč tudi poslovodja v poslovalnici št. 2, so zvedeli, da je tak instrument uvozna roba in da ga ni mogoče dobiti. Pozneje so ustrezni instrument našli nekje v garaži. To je bilo vsekakor v zvezi z nekontrolirano vožnjo, ki je šoferju že dokazana. Neke noči je prevažal deske. Za to ni imel ustreznega potnega naloga. Popravil ga je sam. Bil je to potni nalog št. 133856. Ko so ga v  prekršku ujeli, je priznal najprej 35 km prevoza, pozneje pa še 22 km. Izjavil je, da je vozil svoje deske (ki jih pa ni imel).
Pod mojim vodstvom bo zadruga izkazala uspeh
Tako je izjavil tovariš, ki ga pri Gradu poznajo pod imenom »komercialni«. Bil je to poslovodja, upravnik in menda je imel še kakšno funkcijo v zadrugi. Kot tak bi moral vedeti za vse slabosti in možnosti razvoja zadruge. Kljub toliko obetajoči obljubi se ni zavzemal za napredek zadruge. Dovoljeval je, da so zaloge ležale v skladišču, ko so jih ljudje najbolj iskali. S tem je odvračal zadružnike od nakupovanja v zadrugi in jih usmerjal v M. Soboto. Nabavljal ja neprimerno, celo nekurantna
blago, ki ga je bilo treba po daljšem času odpisati ali vsaj znatno znižati ceno. Ker je zidal hišo, si je vzel potreben material iz zadruge (morda ga je prav zaradi tega v večjih količinah nabavljal), kar pomeni brezobrestni kredit brez odobrenja upravnega odbora. To kreditiranje je trajalo zanj najmanj pol leta. Zadruga se je medtem borila s težavami in iskala izhod. Zadružniki medtem često niso dobili izplačanih odkupljenih pridelkov, »ker ni bilo denarja«.
Tega tovariša obtožujejo prebivalci Vidoneč in Motovilec za ukinitev poslovalnic. Trdijo, da je njihovim poslovalnicam dostavljal neidoče blago, medtem ko je poslovalnicam pri Gradu omogočal večjo izbiro. Baje je zaradi tega dobival poslovodja poslovalnice pri  Vidoncih nekaj let za četrtino in več manjšo plačo. Deleži pa so se povečevali z leti od 150 do 1000 din.
Zase znajo vedno odlično gospodariti
Tako pravijo ljudje: »Zase vedo odlično gospodariti, saj si gradijo krasne hiše,« pri tem mislijo na uslužbence zadruge, »za zadrugo pa ne vedo gospodariti.« Za zadrugo? Za zadružnike ne vedo gospodariti! Nekoliko grenkega humorja je v dovtipu: »Kmalu bomo imeli ulico zadružnih uslužbencev pri Gradu.« In kdo ve, če ni bilo zaradi tega izgube, ker so ves svoj trud posvetili gradnjam hiš? Gradnje zahtevajo mnogo časa in vsega človeka. Ob tem so umestne misli zadružnika, ki nam je te dni pisal: »Ali uslužbenci res toliko pridelalo zadrugi, kolikor jih zadruga plača, ali jim je plača odmerjena po delovnih mestih ali samo po obrazih? Tudi plače uslužbencev so čista režija, v kolikor pa so večje, kot njihovo delovno mesto to dopušča, pa so plače že takoj izguba, ki se tekom leta nabira po stotakih in tisočakih, kar je v enem letu že stotisočak.« Zrno k zrnu — pogača!
Predsednik občina Grad, tov. Flegar je
med drugim povedal tudi to, da zadružni uslužbenci niso hiti v osnovi obveščali upravnega odbora ali pa še koga drugega o stanju v zadrugi, »kljub temu, da je upravni odbor večkrat zahteval analize«. Še več: »Uslužbenci so se vtikali v vsakem primeru v poslovanje, vsiljevali so svoje odločitve, ko pa je bilo vprašanje izvajanja sklepov, so se skrivali za svoj službeni položaj.« Sploh niso hoteli imeti opravka s sklepi, kajti bili so »samo« in vedno le knjigovodja, nabavljač, upravnik ali kar že ...
Sklepi,  kolikor jih je bilo na sejah upravnih odborov, pa so bili dokaj revni. Govora je bilo zgolj o poslovalnicah, vajencih, posojilih zadružnikom, odkupu, sadja in podobno. O širšem programn zadruge in pospeševanja kmetijstva ni niti besede v zapisnikih. Dobički od trgovanja seveda. Menda zato, ker so se tudi sami člani upravnega odbora ukvarjali s trgovanjem in imeli od tega dobičke. Nastavljena odkupovalca sadja sta namreč delala z roko v roki z dvema članoma upravnega odbora in si zaslužek z njima delila. Tako člana upravnega odbora formalno nista prejemala provizije od nakupovalnega dela.
Kam je šel dobiček
prejšnjih let?
Zadruga je kupila desettonsko tehtnico. Nabavila je še kamion. Prevozništvo in trgovina. »Zakaj niso za ta denar (to so milijoni) kupili traktor, morda prikolico, lahko mlatilnico za hribovite kraje, pa krožno žago in še kaj. kar bi lahko poganjal traktor, ki bi ga bilo mogoče uporabiti tudi za prevoze?« Tako menijo zadružniki. Pa še več. Goričko je najprimernejše za sadjarstvo. Ali ne bi bilo bolje začeti s poskusnimi nasadi? Vsaj to.
Zadruga pri Gradu utegne postati močno središče naprednih kmetovalcev. Vse je odvisno od upravljanja zadruge. O tem seveda naj odloči letni zbor zadružnikov.
POMURSKI VESTNIK, 1. nor. 1956
3
Naše knjige — Naše revije
Josip Jurčič: DESETI BRAT
Zanimivo je, da doživljajo naši klasiki vedno ponovne izdaje, kljub temu, da izdaja Državna založba Slovenije Zbrana dela vseh slovenskih pesnikov in pisateljev. Posamezne založbe se odločujejo za nekatere ponatise brez dvoma zato, ker je povpraševanje na knjižnem trgu za njih še vedno veliko. Razen tega je razumljivo, da si pretežen del slovenskih bralcev ne nabavlja Zbranih del iz preprostega razloga, ker za vsa dela ni zainteresiran, bodisi da je njegova kupna moč manjša. Zato je treba pozdraviti tako stališče slovenskih založb, saj s tem popularizirajo in
omogočajo povprečnemu slovenskemu človeku, nabavo tako imenovanih standardnih del slovenske klasične književnosti.
Med taka dela je treba brez dvoma šteti tudi Jurčičevega »Desetega brata«. Če gre kdo v naše ljudske knjižnice in povpraša, kateri od starejših slovenskih pisateljev so danes najbolj brani, bo dobil odgovor: Josip Jurčič. To ni niti tako presenetljivo. Jurčič pomeni za slovensko. književnost toliko, kakor Walter Scott za angleško. (Mimogrede povedano: Jurčič se je od tega  angleškega epika tudi mnogo naučil.) Čeprav je doba, v kateri sta usjtvarjala oba pisatelja, tako imenovana doba romantike in če-
prav živimo danes tudi v tako imenovanem atomskem času, vendar ljudje še vedno segajo po teh delih. Iz tega bi se dalo sklepati dvoje: ali je naš povprečni bralec še toliko »nekultiviran« da mu sodobna dela niso všeč, ali pa da je že toliko prenasičen z dobo, v kateri živi in ki ni preveč romantična, da se mu prav zaradi tega zahoče prav take dobe, prav takega čtiva, ki je za to dobo značilno. (To je doba sentimentalne ljubezni, raznih ljudskih posebnežev, iki že izumirajo, spomini na turške boje, janičarje itd.)
Na gornje tu ne bi dajali odgovora. Vprašanje samo zastavimo in ga prepuščamo bralcu v presojo. Pač pa bi dodali -še nekaj: morda je Jurčič tako bran še danes tudi zato, ker je to gotovo eden od najbolj slovenskih pisateljev, če se tako izrazimo. Njegovo poznavanje preprostega ljudstva je izredno tenko in prodorno; Opazil je, kakor malokateri pred njim in še za njim, kako čuti in diha slovenski človek, človek iz ljudstva. Spoznal je njegove težave in tegobe, njegove slabe in dobre strani. Približal se mu je s tenkočutnim posluhom umetnika (čeprav mogoče njegovo pero ni tako oblikovno spretno, kar mu vedno znova očitajo). Mogoče je prav tu vzrok, da ljudje še danes tako radi segajo po njem in da je pred nedavnim njegov »Deseti brat« doživel ponovno izdajo.
Tokrat je založba »Kmečka knjiga« založila to njegovo delo. Izdano je na lepem, finem belem papirju in "bogatimi ilustracijami Gvida Birolle. Knjiga je skoraj razkošno opremljena, saj nahajamo ilustracije pred, vsakim poglavjem, vmes so tudi inicialke, med tekstom pa slik skorajda mrgoli. Seveda je stvar osebnega okusa, kako te ilustracije komu ugajajo. Morda bodo koga motili kretenski obrazi, ki jih Birolla skoraj striktno uporablja pri upodabljanju. Nekomu pa bodo morda prav ti obrazi všeč, Sodbo o tem prepustimo, recimo, strokovnjakom. 
Na sploh pa je treba reči, da se nova izdaja »Desetega brata« lepo dopolnjuje z izdajo iste knjige, ki jo je pred leti izdal Slovenski knjižni zavod, ilustriral pa jo je Maksim Gaspari. Ker je ta izdaja že davno pošla, je prav, da se je založba Kmečka knjiga odločila za ponatis, poskrbela pa tudi za nove ilustracije.
Franc Šrimpf
Krjavelj — eden izmed likov dramatiziranega Desetega brata, ki ga je v M. Soboti igral Slavko Razdevšek.
Po otvoritvi muzeja v Murski Soboti
V okviru soboškega občinskega praznika je bil' v M. Soboti odprt prejšnjo sredo pokrajinski muzej. Otvoritvi so prisostvovali nekateri politični in kulturni delavci Pomor ja. Nekaj besed o pomenu muzeja je spregovoril prof. Franc Zadravec, predsednik OLO tovariš Frane Rogl pa je po krajšem nagovoru otvoril muzej, nakar je upravnica muzeja Vlasta Koren-Beranova orisala nastanek in razvoj pokrajinskega muzeja v Murski Soboti Muzejske zbirke so tako pristopne javnosti vsako nedeljo in četrtek od 10. do 11. ure.
Že dokaj let pred drugo svetovno vojno se je pojavila med našim izobraženstvom ideja o ustanovitvi muzejskih zbirk. Do sistematično zbranih muzejskih zbirk pa je prišlo šele leta 1955, ko je izdal okrajni svet za prosveto in kulturo odločbo o ustanovitvi muzeja. Imenovan je bil tudi 5-članski muzejski odbor, v muzeju pa nastavljena prva strokovna moč.
Lani novembra je dobil muzej nove prostore v murskosoboškem gradu, ki je že zaradi svoje arhitektonike za muzej najbolj primeren.
Za tem je bilo treba urediti razstavne prostore. Restavracija posameznih prostorov je bila končana letos julija.
»Zaradi adaptacije prostorov je bilo od julija lani težišče vsega dela na zbiranju muzealij. Večina predmetov je bilo zbranih letos. Etnografska zbirka šteje okrog 200 predmetov, ki so bili zbrani predvsem na Dolinskem in Ravenskem. Numizmatična zbirka šteje okrog 1000 primerkov. Zbirka NOV ima 30 kosov lahkega orožja in 500 arhivalij. Pri zbirki je treba posebej omeniti tov. M. Štubla, vnetega zbiralca dokumentov in Zvezo borcev, ki je prispevala materialna sredstva. Arheološka zbirka je bila dopolnjena s priložnostnimi najdbami. Arheološko gradivo, ki ga je jzkopal lani tov. Pahič v Dobrovniku, je trenutno v Mariboru, ko pa bo dokončno nrejen tudi naš arheološki oddelek, nam bodo te zbirke vrnili. Arheološka zbirka je danes res še zelo skromna, vendar bodo predvidena izkopavanja izpolnila naše obete in tako omogočila samostojno zbirko, ki bo osvetlila
tudi najstarejšo, doslej najbolj temno zgodovino- Pomurja.
Ker trenutno ni nobenih možnosti za ureditev dodatnih prostorov — sedaj ima muzej le tri sobe in baročno poslikan grajski salon — je precej zanimivega gradiva nerazstavljenega.
Pokrajinski muzej V Murski Soboti bi
bilo mogoče uvrstiti zaradi bogatega narodopisnega gradiva med prve pokrajinske muzeje v Sloveniji.«
Tako nekako mi je dejala upravnica muzeja Vlasta Koren-Beranova, ko sem jo obiskal nekaj dni pa otvoritvi muzeja.    J. Makovec
Pogovor o šolah v Križevcih
V Križevcih pri Ljutomeru že dolgo niso imeli tako obiskanega zbora volivcev, kot je bil zadnji. Morda so prišli ljudje v tako velikem številu zato, ker so bila na dnevnem redu poročila šolskih odborov osnovne šole, gimnazije, obrtne šole in pred kratkim ustanov1jenega šolskega vrtca.
Na splošno so zelo kritično ocenili dosedanje delovanje šolskih odborov. še posebno temeljito je bilo poročilo šol. odbora nižje gimnazije. Šolski odbori so se v glavnem zanimali bolj za materialne stvari, učiteljem so preskrbeli stanovanja in pomagali Šolskim kuhinjam, premalo pa so se zanimali za otroke brez staršev in pastirčke.
Volivci so zaželeli, da bi šolski
odbori vsaj dvakrat na leto poročati na njihovih zborih o svojem delovanju in šolskih problemih, izrazih pa so tudi pripravljenost, da bodo po svojih močeh pomagali pri gradnji novega šolskega poslopja. 
Občina je zelo naklonjena gradnji nove šole, vendar pa dela ne bo mogla izpeljati kljub veliki pomoči domačinov zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Križevčani bodo potrebovali nekaj pomoči tudi od drugod.	-jm
Jesen je in vsa dela so že opravljena, samo hišo je treba urediti . . .
KOLINE
Po naših vaseh skorajda ni družine, ki se ne bi sama oskrbela z maščobo za vse leto, a s svinjskim mesom in .mesnimi izdelki pa tja do jeseni. Zato klanje prašičev in pripravljanje mesnin in maščobe ni-
komur ne beli las. Žal pa se kljub temu pogosto dogaja, da se začne posušeno meso zaradi nehigieničnega ravnanja pri samem klanju in kasneje pri predelavi kvariti ali pa postane neokusno in suho kot polenovka. Neredko se tudi zgodi, da postane mast žaltava in začno ocvirki greniti.
Da bi se kaj podobnega ne dogajalo več, je Centralni zavod za napredek gospodinjstva pripravil posebno brošuro o klanju prašičev ter predelavi mesa in maščobe. V prvem delu te knjižice so objavljeni nasveti znanega strokovnjaka o ravnanju s prašiči pred zakolom, o samem klanja, garanju, trebljenju, razkosavanja in razsoljevanju mesa, avtor pa opozarja tudi na vse potrebne pripomočke. Drugi, obširnejši del, po vsebuje vrsto praktičnih nasvetov za predelavo mesnin, ki bodo verjetno marsikomu nekaj povsem novega. Med drugim opozarjajo na gospodarno in mnogostransko uporabo drobovine in na najrazličnejše mesne izdelke, za katere so navedeni tndi recepti. Natančno je opisano še razsoljevanje, sušenje in shranjevanje mesa ter priprava in shranjevanje masti. Posebej naj opozorimo na poglavje o konserviranjn mesa, v katerem so zbrapi recepti za vlaganje pečenke in klobas v mast in raznih mesnih jedi v konservne kozarce. To delo ne zahteva mnogo časa niti mnogo denarja, zato se bo verjetno sleherna gospodinja navdušila za domače konserviranje mesa in tako razveselila svojo družino z doslej neznanimi kuharskimi dobrotami.
Knjižica »Koline« bo stala 150 dinarjev in bo izšla letos decembra. Če želite, se lahko takoj naročite na njo pri Centralnem znvodu za napredek gospodinjstva, v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6/II. nadstropje.
Razen klopotcev radi poslušamo vriskanje harmonike v teh prijaznih dneh. Mladenič, ki jo je slišal najprej na veselicah, ko je vzpodbujala, mlade pevce k popevki »Sladko vince piti ...« ob veselih in bogatih trgatvah, se je odločil za harmoniko in Glasbeno šolo v Radgoni hkrati. Prve težave so že mimo, toda ne tudi poslednje. Treba, je vedeti, da igrati in igrati ni vseeno. Veščine pa se ne naučiš kar tako mimogrede.
Prehrana nosečnice
Vsakdo bo priznal, da se naše nosečnice res pridno pripravljajo na porod in oskrbo bodočega družinskega člana z vsem, kar je v njihovih močeh, da bo malček čim varneje in čim lepše začel pot v življenje. Pri tem pa kaj rade pozabijo, kako važen je način prehrane v času nosečnosti za njegov razvoj in njegovo zdravje.
Na to opozarja knjižica »Prehrana nosečnice«, ki jo bo v kratkem izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Poleg obširnih splošnih napotkov glede prehrane v tej dobi, iz katerih izvemo, kako važna je predvsem sestava hrane, ne pa njena količina, in kakšnih živil mora nosečnica največ zaužiti, ker vsebujejo snovi, ki so potrebne za razvoj otrokovega telesa in za ohranitev materinega zdravja, je v brošuri 10 jedilnikov za nosečnice. Jedilniki naj služijo za zgled, kako naj si bodoče matere pripravljajo hrano. Poleg receptov, ki so zajeti v jedilnikih, prinaša brošura še več drugih receptov za jedila (mlečna, zelenjavna, mesna in za razne namaze iz skute), ki so primerna za nosečnice.
Slabo obiskan roditeljski sestanek v Kančevcih
Zadnjega roditeljskega sestanka v Kančevcih se je udeležilo samo 19 staršev in 3 člani šolskega odbora, kar dokazuje, da še vedno ni prave povezave med šolo in domom. Mnogi starši se namreč zelo slabo zanimajo za učni napredek: svojih otrok. Koliko manj očitkov bi bilo ob koncu šolskega leta, če bi se starši redno posvetovali s poklicnimi vzgojitelji otroki
Na sestanku so starši dobili koristne napotke, kako naj pomagajo otrokom pri učenju, predvsem , pa da naj jih redno pošiljajo v šolo.
I K.
PRECEJ NEUPRAVIČENIH ZAMUD V KRIŽEVCIH
Roditeljskega sestanka, ki je bil pred nedavnim v Križevcih, se je udeležilo 80 staršev. Najprej so poslušali predavanje dr. Bezjaka iz Ljutomera o otroški paralizi, potem pa so se pogovorili o šolskih problemih. Predvsem se je pokazalo, da so staršem potrebna ta vzgojna predavanja. Velik problem pa je obremenjevanje šolske mladine z delom na kmetijah. Spričo tega je bilo v zadnjem času precej neupravičenih zamud, kar ne koristi niti staršem, ne šoli, najmanj pa seveda učencem.	M.
12. NOVEMBRA BODO ZACELI POUČEVATI NA KGŠ Na sestanku šolskih upraviteljev KGŠ je bilo sklenjeno, da bodo 12. novembra pričeli redno poučevati na vseh kmetijskorgospodarskih šolah. Delovanje teh šol bodo skušali letos povezati s smotri splošnega izobraževalnega dela, ki ga bodo vodile na pobudo SZDL ustanovljene izobraževalne komisije, ki ponekod že delujejo. Predvsem bb-do skrbeli za to, da bodo posredovali kmečki mladini čimveč praktičnega in koristnega znanja za poznejše življenje, zato se nadejajo, da jim bodo pri tem pomembnem poslanstvu pomagali tudi starši in druge družbene organizacije.
SPORED
PREDAVANJ KMEČKE UNIVERZI RADIA LJUBLJANA
V	soboto, 3. nov.:
Prof. ing. Jože Levstik: Pomen kmečke univerze za strokovno izobrazbo v kmetijstvu.
V	torek, 6. nov.:
Dr. Marijan Pavšič: Stanje in bodoče naloge zboljšanja živinoreje.
V	četrtek, 8. nov.:
Ing. Jože Furlan: Vpliv kislosti tal na kmetijske rastline. 
Začetek radijske oddaje vselej ob 12.30 uri.
Pismo našega dopisnika iz vojske
Ali je kurir že prinesel
Pomurca?
Minilo je že nekaj mesecev, odkar sem odšel k vojakom. Skrajni čas je že, da se vsaj malo oglasim, kar sem vam ob. odhoda tudi obljubil. Ta obljuba pa mi je posebno draga, ko dobim Pomurski vestnik.
Vsak teden, ko mi  izročijo list; se s spomini vračam v lepe domače kraje, v rojstno vas, k domačim, prijateljem in znancem. Vsak članek v tedniku mi je dragocen, še zlasti zato, ker je posredovalec uspehov in pridobitev na družbenem, gospodarskem in kulturnem področje naše pokrajine.
S prijatelji iz Pomurja, ki smo skupaj pri vojakih, nestrpno čakamo vsak petek, ko prejmemo Pomurski vestnik. Že predpoldne gre od ust do ust: »Kaj, ali je kurir že prinesel Pomurca?«
Ko mi kurir izroči PV. nastane prava borba za sleherni list. Vsak bi hotel imeti svoj list. Temu sledita tišina in mir;  vsak se pač poglobi v svojo stvar, njegove misli pa poletijo nekam daleč čez hribe in jelene gozdove, tja k tiho šepetajoči Mari — morda pa tudi h kakemu dekletu, ki je zaenkrat še daleč od svojega fanta.
Zvečer, ko se zberemo v našem kluba, radi pregledajo naš list tudi fantje z Gorenjske, Dolenjske in lepe Istre. Z veseljem prebirajo našo slovensko besedo in se skušajo  pogovarjati v našem narečju. Naša govorica jim je namreč zelo všeč.
S temi  vrsticami pošiljam prav lepe pozdrave vsem v uredništvu Pomurskega vestnika in delovnim ljudem v pokrajini.
Lojze Veberič,
V. P. 9406/2 — Zagreb.
Zbor prosvet. delavcev
v Ljutomeru
Poročila na občnem zboru  prosvetnih delavcev občine Ljutomer so dobro osvetlila delovanje učiteljske stanovske organizacije. Šolska reforma, družbeno upravljanje v šolstvu, strokovno izpopolnjevanje, skrb za čimboljše učne uspehe in še marsikaj drugega so zapisali v letno bilanco. Pri vzgojnem delu pa so jim pomagali razgledani predavatelji prof. Šilih, dr. Šegulova, prof. Kopriva in tov. Baukart.
Prosvetni delavec naj bo politično nepristranski in naj deluje na pozicijah Socialistične zveze, kajti le tako bo lahko največ prispeval k splošni izobrazbi ljudi v svojem okolišu, je bilo še posebej, poudarjeno na občnem zboru. J.
Drobtine izpred
N isem imel namena, pa je vseeno naneslo, da sem se znašel pred častljivim poslopjem okrajnega sodišča kjer je uradni dan in stranke dobesedno oblegajo sodnikova vrata. Nekateri so jo primahali že ob šestih, da bi prišli prej na vrsto. Na dnevnem redu so Vse mogoče stvari. Razžaljenje časti, telesna poškodba, ugotovitev očetovstva, preživnina, motenje posesti, kupne pogodbe, z eno besedo povedano: vse, kar se da registrirati v kazenskem, civilnem in izvensodnem postopku. »Vsak petek je tako,« me je poučil prijazen uslužbenec.
Na tihem sem si priznal, da imajo sodni uslužbenci, posebno pa sodniki, res dobre živce. Ni šala, vzdržati celo poplavo tegob in križev, ki jih premore človeška pamet; poučevati in dajati nasvete, pojasnila, pa zopet poslušati, razmišljati in vsklajevati z zakonskimi predpisi. Težko in naporno delo ob tolikih strankah! Človek nehote pomisli, da je skoraj polovica prebivalcev v stalnih sodnih sporih. — Zakaj?
Če vas mika in želite vsaj približno točen odgovor na gornje vprašanje, žrtvujte nekaj časa in pridite ob uradnem dnevu med stranke pred sodiščem. Pridite k najbolj glasni skupini, zavzemite mimogrede svoje stališče in povejte kakšno opazko (samo pazite, da si pri tem ne nakopljete
tožbe!) in takoj vam bo marsikaj jasno. Meni, na primer, se je zgodilo, da me je nič hudega sluteč možakar J. iz Vasi H. takoj začel na žive in mrtve prepričevati, da sem v strašanski zmoti, če ne mislim po njegovem, namreč, da je vrba iz njegovega jarka cela njegova, da mu je torej sosed storil nepopisno krivico, ker je to vrbo brez njegove vednosti posekal, si jo na ta način brezpravno prilastil itd. On
si je najel advokata in sedaj bo dokazal, da je po vseh božjih in sodnih predpisih lastnik blagopokojne in zavratno »umorjene« vrbe, ki je bila vredna, — reci in piši petsto dinarjev, kar je dokazano s cenilnim zapisnikom, ki je stal šesto, ponavljam: šesto dinarjev. Hotel sem k njegovi pravdi za »resnico in lastnino« le nekaj pripomniti, pa me je možakar brez razmišljanja »zabil«, da še, hvala bogu, ima nekaj v hleva, če bo potrebno .. . Ne bo odveč pripomniti, da je »pravicoljubnež« skoraj redni davčni zaostankar!
Podobnih primerov je precej in vsi so po svoje zanimivi. Naj povem samo enega. Tovarišica C. iz vasi P. v lendavski občini
se je s svojo sosedo skregala in to prav pošteno. V jezi in razburjenju je privrelo vse na dan, mogoče in nemogoče. C. je očitala svoji sosedi, da ji je izmaknila kokoš, in zagrozila s sodiščem. Pa je šla. Komaj pred vrati sodišča pa se je spomnila, da jo sporno kokoš v resnici pred tedni prodala in soseda ni nič kriva . . . Kako sta se s sosedo pobotali, mi ni znano.
Uničil me bo,« je pravil in hodit tako dolgo, da je nazadnje le priklical komisijo krajevnega odbora, ki naj bi ugotovila nesramnost njegovega, soseda, da leto za letom orje zemljo od njegove njive k svoji. Člani komisije so zmajevali z glavami in sknpaj s prizadetima sosedoma hodili okrog sporne meje. Toda po daljšem obotavljanju, ugotavljanju, prepiranja in prerekanja so se razšli brez dokončnega sklepa.
Toda H. ne bi bil H., če bi šel samo tako daleč. »Zakaj pa imamo potem sodišča?« je dejal. Pa je prišel geometer s sodnikom na »kraj zločina«. Glej ga zlomka, ta dva sta pa verodostojno ugotovila, da je »oško-
POMURSKI VESTNIK, 1. nov. 1956
4
sodnega poslopja
dovanec« odjedel svojemu sosedu celih 30 cm zemljišča vzdolž meje. H. je moral s krvavečim srcem plačati stroške razprave in meritve, pa še odrezati sosedu prisvojeni kos njive. Vsaka šola nekaj stane, trdijo ljudje, in to je tudi H. krepko občutil. Upajmo, da so mu skomine po pravdanja vsaj malo minile, čeprav je po tem dogodku nekaj govoričil o »enostranskem postopanju«, toda tako, bolj za sebe.
Da, da! Na sodišču je že tako, da vsaka stranka išče krivico pri nasprotniku. Toda marsikaj bi se dalo narediti izven sodnega poslopja, toda takrat bi bila prizadeta osebni ponos in dostojanstvo, pravijo nekateri.
Niso pa vse stranke na sodišču enake. Nekatere upravičeno potrkajo na Sodnikova vrata in zaprosijo pojasnilo. Pogosto je to pri ugotovitvah očetovstva, pri plačevanju preživnine in pri tožbah za izstavitev listin, da drugih kazenskih stvari ne omenjam. Pri tem pa se nam včasih prikažejo kaj čudni in obsojanja vredni dogodki.
M. B. iz vasi G. v lendavski občini je
že pred leti tožila svojega sina za izstavitev listine, ker ni izpolnjeval pogojev, določenih v pogodbi, s katero mu je izročila vse svoje premoženje, sebi pa obdržala dosmrtno uživanje in oskrbo. V pravdi se M. B. ni popolnoma posrečilo in sin je bil obsojen samo na plačevanje vzdrževalnine po 1.300 din mesečno. Starka je životarita v leseni bajtici, ki si jo je nekoč postavila sama na občinskem svetu. Delati
več ni mogla. Hranila se je s tem, kar je dobita od dobrih ljudi, saj ji sin še prisojenih 1.300 din ni hotel pravočasno izročevati in je včasih bil v zaostanku tudi po leto dni ali več. Zopet je bil potreben predlog za izvršbo in čakanje. — Osemdesetletna starka pa je sinu podarila dokaj lepo posestvo in novo zidano hišo. V dom onemoglih ni hotela, zaradi predsodkov.
 Stvar se je vlekla, vse dokler ni M. B. popolnoma obnemogla in se ni mogla ganiti iz hiše, da bi si oskrbela hrano in pripravita drva za zimo, ki je začeta pritiskati in je starko silila v posteljo, med gore onesnaženih cunj, med miši, podgane, uši in
drugo golazen, kjer je počasi gnila. — Sin se ni spomnil matere, ki ga je rodila, kot svinjska dekla služila kruh sebi in njemu, kruh, ki ga sinova lačna usta nikdar niso imela zadosti. Ko si je nekaj prihranila, nekaj podedovala in izročita njemu, je »zaradi predolgega jezika« morala od doma, med tuje ljudi — v siromaštvo in stradanje. Sedaj ni bita več mlada, polna moči, da bi lahko delata in, si oskrbela za življenje najnujnejše stvari.
V nepopisnih razmerah so starko našli skrbstveni organi in jo spravili k sinu, ki se je malone razjokal — ne od veselja — temveč »od težav«, ki so ga poiskale s staro in onemoglo materjo.
In sedaj se je začeta gonja. Pojavili so se mogoči in nemogoči lastniki bajte, v kateri je starka bivala, češ da je njihova last iz teh ali drugih razlogov. No, sin je nazadnje dosegel, da je bajto podrl in les zvozil k sebi. Brez sodišča pa le ni šlo.
Ta primer ni edini. Po naših vaseh najdete dosti podobnih, vsega obsojanja vrednih odnosov. Ne bo odveč, če se z njimi spoprimejo tudi množične organizacije, kajti posebno ob zimskem času so življenjski pogoji takih samotarjev naravnost obupni.
Ivan Kramar
DELO
tišinske mladine vzbuja spoštovanje odraslih
Tišinska mladina je zelo aktivna. Sodeluje v pevskem zboru, ki je imel pred meseci samostojen celovečerni program. Pripravili so več iger in z njimi gostovali tudi drugod. Mladi ljudje se izživljajo tudi v Partizanu in vadijo predvsem odbojko in nogomet.
Da pa niso spali niti v zadnjih mesecih, najbolje dokazuje njihovo delo, ki so ga opravili, bližjemu v večernih urah.
Na Tišini je nekega kmeta doletela huda nesreča. Spomladi mu je zbolela žena in pustila 6 nepreskrbljenih otrok. Žena je še sedaj trdno priklenjena na posteljo. Kmet se je letos, večinoma mučil sam in najemal težake le ob važnejših opravilih. Pred kratkim je z vso težavo spravil pet voz koruze z njive. Zvečer so mu jo sicer vaščani okožuhali, toda latovje je bilo treba spraviti v shrambe. Za ta posel ni mogel dobiti nikogar. Mož se je zasmilil mladini, ki je takoj sklenila, da mu bo pomagala. In res: zvečer so s pesmijo stopili na kmetovo dvorišče in mu zaupali svojo namero,
Možakarju so prišle solze v oči. Pripravil je vse potrebno in mladi vaščani so v dobri uri pospravili njegovo gumno.
Sicer skromno dejanje, ki pa vzbuja pri starejših spoštovanje do mladine. Pred dnevi sem vprašala enega izmed mladincev, ki so pomagali, zakaj so storili uslugo kmetu, pa mi je takoj dejal: »Veš; Tone je tudi pri pevskem zboru in brez nje-
ga je tenor zelo slab. Če pa je on tako pošten, da kljub napornemu delu pride vsakokrat redno na vaje in nam pridno pomaga, potem smo tudi mi dolžni, da mu v stiski priskočimo na pomoč.«
In še to je dodal: »Pevski zbor bo kmalu pričel vaditi in spet nas boš lahko prišita, poslušat, ko bomo priredili samostojen koncert!«
L. M.
V Radencih posvetovanje z mladimi učitelji
V Radencih je bil v zdraviliški restavraciji posvet z mladimi učitelji novinci. Posveta se je udeležilo okrog 25 mladih učiteljev in učiteljic iz občin Ljutomer, Videm ob Ščavnici in Gornja Radgona. Glavni namen tega posveta je bil, da se mladim učiteljem prikaže potreba po izvenšolskem delu v naši družbi in še prav posebej potreba po sodelovanju mladih prosvetnih delavcev v mladinskih organizacijah. Sekretarji občinskih mladinskih komi-
tejev so dali pregled stanja v mladinskih organizacijah, ki prav zaradi nesposobnih voditeljev ni najboljše. Na koncu je spregovoril še sekretar okrajnega mladinskega komiteja o oblikah in o načinu dela, ki se naj ga oprimejo mladi učitelji pri delu z mladino na svojih področjih. Učitelji so pokazali za stvar veliko zanimanje. Čeprav so šele dober mesec na šolah, sfe vendar ponekod že kažejo uspešni posegi mladih učiteljev v mladinsko organizacijo. Mnogo vzpodbud za uspešno šolsko in izvenšolsko delo sta dala na posvetu tudi okrajni šolski inšpektor tovariš Horvat ter predsednik sveta za šolstvo radgonske občine tov. Bezjak.
Ika
Radgonski Partizan gradi novo dvorano
Prizadevno telesnovzgojno društvo Partizan iz G. Radgone gradi poleg telovadnice še eno, manjšo dvorano, G. Radgona pogreša že nekaj časa še večji prostor, saj ni mogla razvijati družabnega življenja, ki je tudi potrebno delovnemu človeku. Razne veselice so bile le na prostem in to samo ob primernem vremenu. Sedaj pa se bodo lahko Radgončani poveselili tudi v zimskih mesecih. Dvorana pa bo namenjena vsem večjim zborovanjem in sestankom, saj je dosedanja kinodvorana prevelika, dvorana Svobode pa premajhna za take namene.
Nova dvorana bo precej obsežna. Merila bo skoraj; 200 kvadratnih, metrov. Stroški za zgraditev bodo znašali poldrugi milijon dinarjev, kar dokazuje, dal bo dvorana opremljena s sodobnimi napravami, kot so luči, inventar in podobno. Posebnost nove dvorane pa bo kurjava. Dvorano bo namreč ogrevala posebna peč na nafto, ki je baje zelo ekonomična in ji ni še enake v Pomurju. Za novo dvorano se trudi največ tov. Stranjšak, za kar mu gre, vse priznanje.	-rko
Letos 284 obrtnih vajencev več v Pomurju
Ustanavljanje novih obratov
bo pripomoglo k še večji zaposlitvi mladine
Pomurski obrtniki so v letošnjem šol. letu zaposlili 284 vajencev. Vsa prosta učna mesta so zasedena. Tudi učne pogodbe so že sklenjene in registrirane.
Največ mladih ljudi se je zaposlilo v lesni stroki. Mizarskih učencev je 40 in so se večinoma zaposlili pri zasebnih mojstrih. Dobro bodočnost ima tudi kovaštvo, zato
Se je v to stroko vključilo 22 mladincev, kar  pa še vedno ne zadošča za potrebe v okraju. V zadnjem času je namreč nekaj kovaških mojstrov odpovedalo obrt, predvsem zaradi tega, ker niso naklonjeni rednemu izpolnjevanju davčnih obveznosti. Sicer pa je dela v kovačijah več kot v izobilju! Z ustanovitvijo krojaško-konfekcijskega podjetja »Kroj« v M. Soboti se je povečalo pri mladini tudi zanimanje za krojaštvo. Za ta poklic se je odločijo 19 fantov in 3 dekleta. V trgovini pa je sklenilo učne pogodbe 24 fantov in 17 deklet, Zato ni bojazni, da bi nam v bodoče primanjkovalo strokovnega kadra. Tudi mlinarski poklic je vabljivi. Število, vajencev se je letos povečalo za 14. V ostale poklice (kolarstvo, sadarstvo pleskarstvo itd.) se je vključilo od 2 do 5 mladincev. Dekleta, prednjačijo zlasti v trgovini. Za mlade šivilje se jim je posrečilo dobiti 15 učnih mest, 5 deklet pa se uči v frizerski stroki.
Prijav za uk v posameznih obrtnih strokah pa je bilo zdaleč več: za šivilje se jih je prijavilo 165, za trgovino 51. frizerke 21. natakarice 3 in kuharice 9. Prijavljenci bi se takoj zaposlili, vendar za sedaj ni na razpolago zadosti učnih mest. Dekleta se v zadnjem času zanimajo tudi za optično obrt in urarstvo, toda v teh poklicih ni prostega no-
benega učnega mesta.
Veliko zanimanje mladih ljudi za obrtne poklice in potreba po nekaterih obrtniških storitvah v pokrajini terjajo, da se bo potrebno veliko bolj resno zavzemati za ustanavljanje socialističnih obrtnih obratov. Občinski ljudski odbori bodo morali biti veliko bolj dosledni tudi na tem važnem področju, F.
Glejte ga, bodočega vajenca, pomočnika,. mojstra . . .
Iz Lendave
Taborniško lutkovno gledališče, pripravlja tri igrice, s katerimi bo nastopilo še ta mesec; V nedeljo, 14. oktobra pa so lendavski taborniki, priredili propagandni taborni ogenj s krajšim programom. Poleg tabornikov se je okrog ognja zbralo, lepo število Lendavčanov.
Pred kratkim je bil v lendavskem otroškem vrtca ploden roditeljski sestanek, na katerem je bilo  navzočih čez sto ljudi.
Tečaj esperanta tudi v M. Soboti
Ludovik Zamenhoi - ustanovitelj esperanta
»Dro Esperanto« je bil psevdonim, pod katerim je izdal dr. Ludvik Zamenhof leta 1887 svoje prvo delo »Mednarodni jezik«. To delo je bilo plod dolgoletnega študija evropskih in dragih jezikov, rezultat vztrajnih naporov genialnega duha, ki je hotel dati narodom vsega sveta praktično sredstvo za sporazumevanje in zbliževanje. Latinščina, ki je bita dolgo mednarodni jezik, ni imela bodočnosti, ker je bila mrtev jezik, Zamenhof pa je čutil, da je ljudem potreben sodoben, živ jezik, ki bi se lahko čisto naravno razvijal in ki bi bil predvsem preprost in dosegljiv tudi ljudem, ki ‘ se nimajo časa ukvarjati z učenjem jezikov.
Zamenhof je naredil sintezo najpreprostejših elementov posameznih jezikov in tako ustvaril neodvisni mednarodni jezik.
Iz romanskih jezikov je vzel večino korenov za nove besede, v sami zgradbi stavka pa je slutiti vpliv slovanskih jezikov.
Ludvik. Zamenhof se je rodil v Bialystoku, v tedaj ruskem delu razkosane Poljske. To je bilo leta 1839, umrl pa je leta 1917. Leta 1887 je izdal že omenjeno knjigo. Kmalu nato je bil v pismenih stikih z večimi somišljeniki. Med znanimi osebnostmi, ki so se tedaj navduševale za esperanto, je bil tudi znanstvenik Einstein. Tudi Tolstoj je bil istih misli o esperantu.
Največjega pomena za esperantsko gibanje pa je bil kongres esperantistov, ki je bil leta 1903. v Franciji. Tu so se zbrali prvič v zgodovini esperanta delegati iz različnih dežel sveta. Od tega leta naprej so imeli esperantisti kongrese vsako leto.
Naše knjige — Naše revije
SVET OB MIRI - številka 3
Izšla je tretja številka revije »Svet ob Muri«, po obsegu drobnejša, a po vsebini ne slabša. Mislim, da ne zaostaja za ostalimi našimi revijami in to ji daje precejšnje zagotovilo, da se bo uveljavila, s čimer bo tudi dokazala nujnost svojega obstoja.
Leposlovni del je šibkejši, zato pa je znanstveni del tako pomemben, da odtehta šibkost prvega.
Malo povedo uvodne pesmi Marice Škorjančeve in Branka Šemena, zato bi kazalo na njihovo mesto postaviti Jugovo in Kamnarjevo, ki sta boljši. Je le dobro, ako že prva stran pritegne bralca nase; z večjim zaupanjem bo odpiral naslednje.
Prozo sta prispevala Franc Šrimpf in Marjan Kolar. Šrimpfova »Junijska noč v Alzaciji« se prijetno bere, posebno še, ker gre za domačega človeka. Zaradi obilice vojnih motivov nam ni vseeno, ali gre za domačina ali tujca. Konec je sicer malo dvomljiv, po drugi strani pa precej verna slika mladega pre-
malo resnega človeka, ki zbeži iz nemška vojske čez mejo v Francijo, ne da bi si poiskal j izkušenega spremljevalca ali natančno poizvedel za pot.
Kot sem že omenil, so v reviji najboljša dela razprave in ocene. Na prvem mestu je Šebjaničeva razprava. »Dr. Avgust Pavel in njegovo delo«. Razprava je napisana na podlagi osebnega poznanstva in dobrega poznavanja vseh del pok. dr. Pavla. Pisana  je objektivno, in za služi pozornost vsakega slovenskega literarnega in tudi političnega zgodovinarja, ker ne bo mogel nobeden mimo nje.  Zasluži pa tudi, da bi jo prebral vsak slovenski izobraženec, saj je bil dr. Pavel edini, ki je posredoval naše literarne vrednote Madžarom in nas z njimi seznanil.
Drugo važno delo je ocena prof. Zadravca Kranjčevega Tomana »Zemlja se z nami premika«. O tem romanu je bilo napisanih že precej razprav, pohvalnih in odklonilnih, toda nobena se ni delu tako približala in ga tako verno prikazala, kakor ga prikazuje Zadravčeva, ki sloni na temeljitem poznavanju
Kranjčeve ustvarjalne umetnosti, na poznavanju pisateljevega razvoja in na poznavanju prekmurskega življenja. Prof. Zadravec tudi osvetljuje probleme, ki jih pisatelj v svojem romanu rešuje ali samo nakazuje. Prav ti problemi so marsikateremu bralcu nerazumljivi in jih celo kritiki napačno rešujejo, oziroma so spravili kritike na napačno pot. Ti problemi so toliko težji, ker se porajajo pred našimi očmi in so v zvezi z vsem slovenskim življenjem, ne pa omejeni samo na Prekmurje. Kdor bo prebral Zadravčevo oceno, bo dobil ključ do Kranjčeve umetnosti in do reševanja vseh vprašanj, ki so v romanu. Zdi se mi škoda, da ni ta ocena izšla v kakem drugem, bolj razširjenem časopisu, da bi je bil deležen širši krog bralcev, kot ga ima »Svet ob Muri«. Vsakdo, ki se zanima za Kranjčevo umetnost in za kulturni ter gospodarski oziroma socialni razvoj Prekmurja, bo moral te stvari poznati, ako jih bo hotel razumeti in pravilno oceniti.
Žal se je v razpravo vrinilo več tiskovnih napak, ki bistveno spremenijo pomen. n. pr. »umetniški« namesto »imetniški« ali »metafizi-
čen« namesto »metaforičen«. Je pa Zadravčev jezik za povprečnega bralca malo težak.
Pripomnim naj še, da Zadravčeva ocena najbrž ni zadnja in da se bo o tem romanu še pisala, predno bo prišlo do končne odločitve, ali je ta roman kamen, ki se bo blestel v zgradbi slovenske literature ali bo kot nedodelan kvader obležal nekje ob poti.
Tretje važno delo je prav tako Zadravčeva razprava »Nekateri prekmurski problemi trideset let med vojnama«. V tem delu obravnava prof. Zadravec dobo, v kateri je nastal Kranjčev roman Zalesje se prebuja. Razprava je važna za politični razvoj Prekmurja v letih 1935—1937.
Dr. Marjan Zadnikar je napisal »Umetnostni delež Prekmurja v slovenski preteklosti«, Franc Gumilar pa »Prekmursko šolstvo skozi stoletja«.
Franc Šrimpf ocenjuje Kreftovo knjigo »Portreti«, v kateri pa je nekaj trditev, ki se ne bodo vzdržale. Nanašajo se na Trubarja.
Revija bi zaradi širje analiziranih člankov zaslužila, da bi se krog njenih bralcev povečal vsaj v Prekmurju, ker povečava delež, ki ga je ta del naše zemlje dajal celoti in ga še daje.
Polde Resnik
NAŠA SODOBNOST
Uvodni članek desete številke »Naše sodobnosti« je napisal Stane Mikuž pod naslovom »De profundis« in ga posveča 350-letnici rojstva slikarja Rembrandta Van Rijna: Priloženih je sedem reprodukcij. Presenečenje je proza »Ivanec Karnel«, ki je odlomek iz romana »Veter nima cest« Šaše Vuge. Pesmi so prispevali Anton Vodnik, (Zlata vrata, Nasmeh). Peter Levec (Puščava, Zamujene ure, Na bregu tišine, Brezvetrni  mlin) in Asta Žnideršič (Umetnost, Utrinek, Plesalka Lepa Vida). Boris Ziherl nadaljuje razmišljanje »Umetnost in miselnost«; Marjan Zadnikar je objavil članek »Umetnost predgotske dobe
v	Sloveniji«.
Vlado Novak ocenjuje peto knjigo Levstikovih zbranih del, Branko Rudolf drugo knjigo Molierovih zbranih del, Niko Košir pa Vittorinijeve »Ljudi in neljudi«. France Brenk je natisnil referat »O jugoslovanski filmski teoriji in praksi«. V »Refleksijah« je Matej Bor objavil prispevek k razmišljanju o etičnem poslanstvu literature. Pavle Merklin piše o petdesetletnici skladatelja  Dimitrija D. Šoštakoviča, Lojze Ude pa o vprašanjih koroškega dvojezičnega šolstva. Za zaključek je glosa »Kriterij in resničnost« Draga Šege.
SODOBNA POTA
V osmi številki te revije je vreden posebne pozornosti članek Romana Albrehta »Za človeka gre«. Literarni del izpolnjujejo Minattije-
vi	prevodi pesmi Ace Šopova in Ko-
larjev prevod črtice Danila Nikoliča »Namesto cvetja«. O jubileju delavske knjižnice v Ljubljani piše Avgust Vižintin, o problemih upokojitve Saša Cvahte, o repertoarju naših društev v lanskem letu Vinko Trinkaus, o dramski družini v Črni Peter Dornik ih še niz člankov je objavljenih v dokaj pestri številki.
Letošnjo gledališko sezono v M. Soboti je začela dramska skupina Kluba prekmurskih akademikov z dramo A. Salacrona »Življenje ni resno«.
ČAPK0VA „MATI” V KRIŽEVCIH
Predzadnjo nedeljo so ljubitelji odrske umetnosti z velikim užitkom gledali na svojem odru ansambel ptujskega gledališča, ki je gostoval v Križevcih s Čapkovo dramo »Mati«. Glavno vlogo je igrala prvakinja ljubljanske Drame Jelka Šaričeva, katere navzočnost je bila za križevsko gledališko občinstvo izreden dogodek. Njena igra je bila prepričljiva, naravna in zelo čustvena. Tudi ostali igralci so zelo dobro podali svoje vloge.
To je bilo letošnje prvo gostovanje Ptujčanov pri nas, v tej sezoni pa jih bomo deležni še nekaj. Občinstvo je, Čeprav ne v preveč polni dvorani, nagradilo goste z burnim aplavzom, Šaričevi pa so poklonili šopek, jesenskih vrtnic.
POMURSKI VESTNIK, 1. nov. 1956
5
Iz društva „Partizan“ v Apačah
Volja in vztrajnost - pot do uspeha
V tekmovanju za pokal Ljudske pravice je TVD Partizan v Apačah zelo resen kandidat za prvo mesto med 26 društvi v Pomurju.
Društvo je močno pognalo korenine med ljudmi svojega okoliša; letos združuje že 500 prebivalcev Apaške kotline, medtem ko je lani imelo nekaj manj kot 400 članov.
Društvena uprava — v njej zlasti aktivno delujejo Jože Srpčič, dr. Lojze Toplak, ravnatelj gimnazije Slomšek in upravitelj osn. šole Haf-
ner — zna vedno ubrati pravo pot do ostalih krajevnih činiteljev in se dokopati tudi do uspehov. Je pravi delovni kolektiv, ki se poleg vsestranske aktivnosti v svojem društvu zanima tudi za delovanje ostalih organizacij in društev v kraju.
Aktivno vadi 12 oddelkov ali
412 članov Partizana.
Vodniki so v glavnem učitelji, ki jih je društvo pripravilo za to poslanstvo na posebnih tečajih. Vzgojili pa so že tudi nekaj domačih vodnikov. Med oddelki zaslužijo največje priznanje starejši člani, ki jih je čez 20 ter redno nastopajo tu tekmujejo. Med njimi so tudi Hani društvene uprave.
Dom in telovadnica uresničen je večletni sen.
Volja in vztrajnost sta premagali vse težave. Začeli so iz nič in vendar je zrasel nov društveni dom. V njem bodo 29. novembra priredili otvoritveno akademijo. Partizanovci in vaščani bodo tako proslavili, še eno veliko delovno zmago: dom, ža katerega so člani prispevali okrog 2.000 prostovoljnih delovnih ur, bo odslej koristil šolam in vsem domačim.
In uspehi pri dosedanjem delovanju v telesni vzgoji?
Društveni letni nastop se je že udomačil in je letos še posebno dobro uspel. Poleg članov so sodelovala tudi druga društva. Na okrajnem telovadnem zletu v M. Soboti je nastopilo v raznih točkah 246 članov, prav tako pa tudi na meddruštvenem nastopu v Gor. Radgoni.
Najbolj resno pa so se pripravljali z osmimi vrstami za tekmovanje v ljudskem mnogoboju. Prve tri vrste so se plasirale za republiško tekmovanje v Mariboru. Prirejali so tudi nogometne, odbojkarske in namiznoteniške tekme, atletske igre in krose. Priredili so še društveno akademijo in sodelovali
na vseh krajevnih proslavah, katerih je bilo sedem. Za pionirje pa so organizirali različna tekmovanja.
In njihovi bodoči načrti?
Dom bodo uredili do kraja. Po manjkanje denarnih sredstev jim precej ovira to prizadevanje. Zadnji milijon jim je posodila radgonska občina, vendar tudi z njim ne bodo mogli poravnati vseh stroškov. Zato prosijo za pomoč.
Tudi v bodoče bodo vztrajno nadaljevali s pionirskim poslanstvom na področju telesne vzgoje, obdržali vse oddelke, odpravili težave in popeljali svoje društvo do zglednosti, ki bo mikavna ne samo za telovadce ožjega okoliša, marveč vse pokrajine.
Tone Žnidarič
»Zdrav duh v zdravem telesa« je geslo, ki ga osvaja v praksi vedno več društev »Partizan« v Pomurju. Na sliki: Soboške telovadke pri prostih vajah.
Vsega po malem iz lendavske občine
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora, ki je bila v začetku oktobra, je sodnik za prekrške poročal o svojem enoletnem delu. V razdobju enega leta je bilo vloženo pri njem 524 pritožb. Večina od teh je bila pravomočna in so bili kršilci predpisov tudi kaznovani.
V minulem letu je bilo največ kaznovanih oseb zaradi kršenja cestno-prometnih predpisov in nerednega pošiljanja otrok v šoio. Tudi letos odpade največ (76) na kršilce cestno-prometnih predpisov. Med ostalimi je bilo 26 oseb kaznovanih zaradi šušmarstva, 38 ni pošiljalo otrok redno v šolo, 32 oseb ni spoštovalo odlokov ObLO, 21 pa jih je bilo kaznovanih zaradi osebnih izkaznic in neprijavljanja spremembe bivališča.
Omenjene številke nam govore o tem, da bi se občani mnogim kaznim lahko izognili, če bi upoštevali predpise naših oblasti.
Sekcije DPD Svoboda so zopet oživele. Z vajami sta začela pevski zbor in dramska skupina madžarske narodne manjšine. Slednja je že, nastopila 20. oktobra z dvournim
zabavnim programom. Pridno vadijo tudi člani godbe na pihala, ki je že javno nastopila v Mestnem parku.
Ustanovljeno je numizmatične društvo Slovenije
Avgusta t. 1. je bilo ustanovljeno v Ljubljani »Numizmatično društvo Slovenije«. Beseda numizmatika izvira iz latinske besede »numizma«, kar pomeni denar, novčič. Z besedo numizmatika označujemo nauk o denarja in medaljah kot spomenikih kulturne zgodovine. V dejavnost numizmatika sodi razen zbiranja in proučevanja novcev in medalj tudi zbiranje njim sorodnih predmetov, n. pr. plaket, žetonov, značk, papirnatih bankovcev, zasilnega denarja in drobnih starinskih predmetov, predvsem etnografskega in folklornega značaja.
Društvo povezuje posamezne numizmatike v Sloveniji, sodeluje z muzeji in sorodnimi društvi v Jugoslaviji, znanstveno raziskuje kovnice na slovenskem ozemlju in denar, ki je krožil na njem.
Društvo si prizadeva popularizirati numizmatiko med mladino, ki naj bi že v šoli širila osnovno znanje s področja drobnih starinskih predmetov etnografskega in folklornega značaja in o razvoju in kroženju denarja na slovenskem ozemlja. S tem bo okrepljen čut za našo narodno zgodovino.
Tudi Pomurje je bogato na zgodovinskih najdbah, po vseh je raztresenih mnogo starinskih predmetov, denarja itd. Vse to čaka zbiratelja, ki jih bo z ljubeznijo zbiral, proučeval, jih hranil ali pa oddajal muzeja.
To delo čaka našo mladino, ki ima največjo možnost, da se med počitnicami na
svojih domovih posveti zanimivi in plemeniti dejavnosti numizmatika.
Numizmatično društvo Slovenije vabi vse, ki se zanimajo ali pa imajo veselje z numizmatiko, da postanejo njeni člani. Člani društva imajo redne sestanke vsako prvo in tretjo sredo v meseca ob 20. uri v lovski sobi restavracije »Pod Lipo«, Ljubljana, Borštnikov trg 3. Na te sestanke vljudno vabimo vse člane, dobrodošli pa so tudi nečlani, ki se zanimajo za numizmatiko.
Prijave za pristop v društvo pošiljajte na naslov: Numizmatično društvo Slovenije, Ljubljana, Pražakova ni. 8/II, v roke tajnika Efremu Peganu.
Vabljenil!	R.
Vrč gre samo enkrat po vodo
ČEZ MEJO IN — V ZAPOR
Menda je bil precej presenečen Stefan Perša iz Velike Polane, star šele 24 let, ko je letos 21. maja ponoči prekoračil državno mejo brez dovoljenja in se avstrijskim oblastem javil, misleč, da ga bodo s odprtimi rokami sprejeli in mu takoj dali lepo službo, a so ga vtaknili v zapor, kjer so ga držali cel mesec, nato pa vrnili našim oblastem. Okrajno sodišče v M. Soboti ga je takrat obsodilo na 5 mesecev zapora, a ga pustilo še na svobodi. Perša pa se je hotel tej kazni izogniti in je 4. avgusta ponovno pobegnil čez, mejo. Ni pa imel sreče. Zopet so ga vtaknili v zapor, kjer je ostal koraj tri tedne in ga nato drugič vrnili. Sodišče ga je obsodilo sedaj na 8 mesecev zapora, odsedeti pa bo še moral tudi prejšnjo kazen.
Enako se je godilo tudi 24-letnemu Hermana Šalamonu iz Nuskove. Prvič je odšel brez dovoljenja čez mejo v Avstrijo 12. junija. Tam je bil zaprt do 28. junija, nato pa vrnjen našim oblastem. Tu je bil obsojen zaradi nedovoljenega prekoračenja državne meje na 6 mesecev zapora. Drugič je odšel čez mejo 20. avgusta, bil v Avstriji v zapora nad teden dni, nakar so ga poslali nazaj. Sedaj je bil obsojen na skupno kazen 10 mesecev zapora.
Divjaško razgrajanje in pretep
na Stari gori
Ni še dolgo tega, ko je PGD Stara gora priredilo tombolo z veselico, da bi tako prišlo do denarja za nakup gasilskih potrebščin. Kot običajno, je tudi ta tombola bila dobro obiskana. Vse je bilo dobro razpoloženo; po napornem delu med tednom je tndi marljivim Starogorčanom bilo malo razvedrila kar potrebno.
Tokrat pa je prišlo na prireditev tudi nekaj znanih pretepačev in razgrajačev iz ptujskega okraja, ki so po končani tomboli začeli izzivati mirne ljudi in razgrajati. Kaj kmalu je prišlo do pretepa in divjaškega razgrajanja, kakršnega še ni bilo v zadnjih 40 letih. Podivjani pretepači so z odprtimi noži grozili ljudem, kričali, razgrajali, se pretepali -in razbijali mize stole, steklenice in kozarce. Nad 400 ljudi se s svojim divjanjem pregnali z veseličnega prostora. Končno so še vlomili v kuhinjo, tam pojedli, kar so našli, in končno odšli. Dve osebi težko, a ena lažje ranjena in opustošen veselični prostor — to je bilanca divjaškega pretepa in razgrajanja.
Za svoje, vsega obsojanja vredno divjanje se bo moralo pred sodiščem zagovarjati 11 fantov. Med njimi je celo nekaj mladoletnikov. Dva glavna razgrajača, Franc Car iz Botkovec in Franc Kamp s Senčaka, sta že v zaporih. Ljudstvo zahteva za vse pravično, a strogo kazen.
NEPOBOLJŠLJIVA MAZAČKA
Že dvakrat je bila kaznovana 65 let stara V. K., kmetica z Goričkega, ker je odpravljala raznim ženskam nezaželen telesni plod. Kazni pa je niso izučile niti poboljšale. Pohlep po denarja jo je kaj kmalu zopet privedel do tega, da se je skrivaj in strogo zaupno še naprej bavila z odpravljanjem, seveda za dobro plačilo.
Organi tajništva za notranje zadeve so jo pred kratkim zaprli, ker so menda kar vse njene pacientke iskale pomoč v bolnišnici, kajti njihovo življenje je bilo zaradi neveščih posegov v nevarnosti in bi lahko prišlo do najhujšega, kar se je že večkrat zgodilo.
Nepoboljšljiva mazačka bo prišla pred sodišče, ki ji bo za njeno početje odmerilo pravično kazen.
Kosa in strogi zapor
Letos v začetku julija so pripeljali v soboško bolnišnico Vendela Petkoviča iz Kamovec, katerega je v prepiru, s koso težko ranil njegov svak Florijan Šoš. Rana je bila zelo huda, dolga 32 cm. Poškodovana so bila jetra, pljuča in črevesje, ki je celo izstopilo. Le spretnosti kirurgov se ima Petkovič zahvaliti, da še živi.
Prepir s svakom na travniku začel Petkovič sam, ker  mu ni bilo prav da je njegova mati dala košnjo svojemu zetu Šošu.
Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo Šoša na eno leto strogega zapora in plačilo za zdravljenje v bolnišnici in prevoz. Upoštevalo je, da je Petkovič izzval prepir, sicer bi bila kazen strožja.
Pri Satahovcih:	Brv
čez vaški potok.
Otroci so povzročili dva požara
V Veliki Polani je 10. oktobra opoldne pri posestniku Ivanu Petku nenadoma začela goreti kopica slame. Od kopice se je ogenj kaj kmalu razširil na bližnje gospodarsko poslopje, ki je popolnoma zgorelo, in na ostrešje hiše. Zgorelo je tudi seno, slama, gospodarsko orodje in razni poljski pridelki, ki so bili shranjeni na hišnem podstrešju. Škoda je ocenjena na 200.000 din.
Požar je zanetil domači 6-letni deček, ki je bil sam doma in se je igral z vžigalicami. Za kopico je v buči prižigal svečo, pa se je vžgala slama. Domačim gasilcem se je z velikim naporom in požrtvovalnostjo posrečilo, da se ogenj ni razširil še na draga poslopja. Petek ni zavaroval gospodarskega poslopja in ne hiše.
V Sodišincih je tudi 10 oktobra opoldne zgorela kopica slame pri kmetu Matiji Hariju. Njegov 5-letni vnuk se je igral z vžigalicami poleg slame, škoda znaša okrog 20.000 din.
Domačim gasilcem, ki so bili takoj pri požara, se je posrečilo, da so z velikim tru-
dom obvarovali pred ognjem dva metra od gorčee kopice oddaljeno gospodasko poslopje, polno sena in slame. Pa tudi hiša bi bila lahko zgorela.
V Trnju je 13. oktobra dopoldne začela goreti hiša kmeta Martina Vinčeca. Ogenj je takoj zajel tudi gospodarsko poslopje. Hiša in gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in kmetijskim orodjem sta bili hitro žrtev požrešnih plamenov. Obe zgradbi sta bili leseni in s slamo kriti. Rešili so pa živino in vozove.
Ogenj je nastal zaradi tega, ker v kuhinji ni bilo dimnika, 'marveč se je dim vlekel kar skozi odprtino v stropu na podstrešje. V neposredni bližini te odprtine so bile suhe pleve, ki so se vžgale, ko je padla iskra na nje škoda znaša okrog 200.000 din. Poslopje ni bilo zavarovano.
Tudi v tem primeru se je treba zahvaliti požrtvovalnim domačim gasilcem, da so z neumornim delom obvarovali pred ognjem sosednja poslopja, ki so tudi povečini lesena in s slamo krita.
MOTVARJEVCANI POTREBUJEJO TALEN NASIP
Motvarjevčani so lani do polovice izkopali jarek v dolžini 204 metrov v katerem so želeli preusmeriti vodo, da ne bi s stare struge ogrožala ceste in jo izpodjedala. Letos poleti je priskočila na pomoč tudi cestna uprava s štirimi cestarji in nekaj materiala.
Napravljeni nasip pa je samo za silen, kajti za dokončanje dela je, potrebnih še najmanj 100 prostor, metrov zemlje. Ker pa je med starim in novim potokom komaj 2-metrska plast zemlje, je še vedno nevarnosti da jo bo voda popolnoma izpodjedla. Potem bo prepozno.
Neurejena cesta s potokom je tudi zrcalo neaktivnosti vaških odbornikov, ki bi se morali veliko bolj zavzeti tudi za obnovo ali temeljito popravilo mostu, ki čez ta potok povezuje kraj z Dobrovnikom. Tudi ta most je v zelo slabem stanju.
To in ono iz naših krajev
Preteklo nedeljo so proslavljali gasilci pri Jurju tridesetletnico obstoja gasilskega društva. Razen vaščanov so se udeležili proslave tudi gasilci iz sosednjih krajev. Po proslavi so uprizorili mladi igralci igra »Kje je meja«.
Pred dnevi so pričeli v lendavski občini s fluorografiranjem. Prva je bila na vrsti Velika Polana. Obisk je bil zelo dober. Fluorografiranih je bilo 99 odstotkov prebivalcev.
Pionirski odred »Ignac Kranjec« v Veliki Polani je pričel delati. V tednu otroka so izvolili štab odreda in ustanovili nekaj krožkov: telovadnega, šahovskega, dramatskega. lutkovnega, pevskega, folklornega in krožek za ročna dela.
Tudi mali podmladkarji so pridni. Za šolarje na Kobilju so nabrali okrog 250 kg jabolk.
V	Rogaševcih je bil pred kratkim roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo 100 staršev. Zbranim je predaval šolski upravitelj tov. Marjan Gorjup o vzgoji otrok, tov. Šiftarjeva pa o šolskem delu otrok.
Kmetijska zadruga v Rogaševcih dobro napreduje. Nabavili so traktor, trier, dva sejalnika, škropilnice in še nekaj drugega orodja. Kmetijska zadruga je prispevala nekaj sredstev tudi za urejevanje odvodnega kanala pri Nuskovi.
V	Nuskovi je izbruhnil pred kratkim požar. Gorelo je pri posestniku L. Kuzmiču. Gasilci in vaščani iz G. Založ so požar omejili, tako da je zgorelo samo koruzinje. ki je bilo zloženo samo 2 metra vstran od gospodarskega poslopja.
PISMA NAJ SE ZBIRAJO V NABIRALNIKU!
Poštni nabiralnik o Motvarjevcih je neki »vrli« šofer že pozimi zmečkal s svojim kamionom. Sedaj zbirajo pisma v poslovalnici KZ, kjer jih seveda vidi več oči, ni pa izključeno, da kdo ne pobrska tudi v notranjost, čeprav prihaja pismonoša vsak dan v kraj.
Vodstvo okrajne pošte naprošamo, da namesti o našem kraju nov zbiralnik, na pošti v Prosenjakovcih pa naj se bolj zanimajo za svoj okoliš. Novi pismonoša namreč misli, da je bolje, pisma zbirati v trg. poslovalnici kot pa v zbiralniku. Prejemniki poštnih pošiljk pa seveda niso njegovih misli.
JAVNO VPRAŠANJE Prebivalci novega stanovanjskega bloka na soboški Lendavski cesti javno vprašujejo merodajne činite-Ije, kdaj bodo poslali strokovno, komisijo, ki bo že enkrat »pognala« letos marca dogotovljeno dvigalo. Tudi potrpežljivost ima namreč svojo mejo...
Prizadeti!
TOVORNI AVTO V JARKU Iz Serdice proti Nuskovi je 19. oktobra z veliko brzino vozil tovorni avto, last KZ Grad, ki ga je vodil šofer Friderik Kočar. Na ostrem ovinku je zavozil na skrajni desni rob ceste. Da ne bi prišel čez rob v jarek, je sunkovito zaokrenil na levo in že je bil v levem jarku, kjer se je avto prevrnil. Na srečo se šoferju ni nič zgodilo in tudi okvare na avtu so ocenjene samo na 20.000 din. Nesreča se je zgodila verjetno zaradi tega, ker je bil šofer v vinjenem stanju.
Spet o požarnovarnostni službi
Preventivna služba nas uči, kako preprečujemo požare. Prebivalstvo moramo seznaniti s tem, kako preprečujemo požare. Pregledati moramo vse stanovanjske zgradbe, gospodarska poslopja,  tovarne in druge gradbene objekte. Največkrat je vzrok požara neprevidnost in malomarnost, kot n. pr.: nenrejene knrilne naprave, dimniki, električna napeljava, nepravilno ravnanje z odprtimi svetilkami ali ognjem in ostale gradbene pomanjkljivosti. Tudi otroška igra
z ognjem je mnogokrat vzrok požara in to zaradi tega, ker starši posvečajo premalo skrbi otrokom.
To se največkrat dogaja na podeželja. Zato bodimo previdni in ne zanemarjajmo našega imetja. Vse bomo dosegli, če se v čim večjem številu vključimo v gasilske vrste, ker le na ta način bomo zmožni izpolniti vse naloge in odstraniti vse pomanjkljivosti ter nepravilnosti v zvezi s preprečevanjem požarov.
„Kako preprečimo požar doma v hiši“
Predvsem naj bodo dimniki kar najbolj solidno zidani. Vse razpoke je treba takoj zazidati, dvojna dimniška vratca naj se tesno zapirajo. Okoli dimnika ne smemo razmetati kakih gorljivih snovi, predvsem velja to za seno in slamo. Skrbimo za redno ometanje dimnikov in kurilnih naprav.
Na podstrešja ne odlagajmo razne navlake. Podstrešje naj bo vedno čisto in prehodno. Vselej naj bo pripravljeno vedro vode, pesek, kramp in lopata za primer gašenja požara. Prav tako naj bo prehodno in ne založeno stopnišče na podstrešje. Če stopnic ni, naj bo v vsakem primera pri roki močna lestev.
Sušilnica za meso na podstrešja je stalna požarna nevarnost. Zidana naj bo iz negorljivega materiala in zgrajena tako, da ne bo niti posredno, niti neposredno ogrožala sosednjih stavb.
Peči postavljamo vedno na zidane ali pločevinaste podstavke ter najmanj 50 cm odmaknjena od morebitnih lesenih sten. Za-
dostuje ogorek, ki pade na lesena tla, da nastane nesreča. Zlasti preti velika nevarnost požara, ko pričnemo kuriti peči v jeseni in pozimi. Peč mora postavljati le pečar. V primera če tega ni, pa mora biti navzoč vsaj dimnikar. Železna pečica in dimovodna cev morata biti odmaknjeni od lesenih sten najmanj 50 cm. Pločevinasto dimovodno cev, ki vodi skozi leseno streho, izoliramo z azbestom. Cev, ki je izpeljana na prosto, mora segati nad streho in naj bo opremljena z iskrolovcem.
Nikoli ne sušimo perila nad železno pečjo in ne nalagajmo ob njej drv. 
Če zapustimo prostor, v katerem kurimo peč, vselej ogenj prej pogasimo in vratca dobro zaprimo.
Odprte priključke zn peči v dimnika, ki jih ne rabimo, vselej zazidamo ali pa jih zadelamo z nevnetljivimi vložki. Nikoli ne smemo odprtine mašiti s krpami ali papirjem.
POMURSKI VESTNIK, 1. nov. 1956
6
Kmetijsko posestvo pri Gradu
Začetek je težak
 Kmetijsko posestvo, drevesnica Grad. To je uradni naslov. Pred enim letom je bilo to delovišče posestva Rakičan. Do osvoboditve je bila to imovina veleposestnika Hartnerja. Velika drevesnica ima 16 tisoč visokodebelnih in srednjedebelih sadnih dreves. Prekmurje bo v glavnem oskrbovano od tod. Toda drevesnica, čeprav je glavna, ni vse, kar zaposluje tamkajšnje ljudi. Posrečili so se jim poskusi s semenskim fižolom. Na 60 arih so imeli dve sorti: konzerva in aurija.
Prvega je bilo 460 kg, drugega 805. Za ta fižol je že podpisana pogodba s semenarno: 90 din kg.
Poskusov bo še več. Plantažni nasad je že na vrsti na vidonskem pobočju. Gnojilni poskus pri dveh sortah pšenice: bankuti ih V-l. Tudi to je korak naprej.
Toda kredit? Posestvo ima samo stara poslopja, ki so ostala še od grofovske posesti. Graščina pa se je že skoraj podrla. Seveda se bodo tudi hlevi, ki jih ima posestvo, v nekaj letih pričeli rušiti. Goveji hlev bi bilo potrebno še dobro raz-
kužiti. Tukaj je imelo posestvo Rakičan namreč protituberkulozni center. Konjski hlev pa ima slab strop. Treba, ga je podpreti. Za to pa so. potrebni hlodi in tramovi, da bi z njimi podprli strop. Strop, se je že pod težo sena upogibal.
Gozdna uprava bi lahko pomagala. Potrebno je le sečno dovoljenje. Toda ... Stvari pač trajajo, preden jih kdo reši (ali rešuje). Posestvu pa je potrebna še osnovna goveja čreda in ... Se marsikaj bi bilo mogoče našteti. Počasi, toda si gurno!
V Andrejcih napredujejo
Sredi Andrejec na Goričkem stoji prostoren gasilski dom, na katerega so vaščani ponosni, toda aktivnost domačih gasilcev je precej popustila v zadnjem času.
Andrejčani pa so se spomnili tudi na svoje ceste. Posipali so jih z gramozom, razširili in očistili vse jarke. Za delo se je zavzel vaški odbor.
Pridno tudi pomagajo pri elek-trifikacijških delih, saj pričakujejo, da jim bo za Praznik republike prvič zasvetila električna luč. Na nevidno pomočnico čakajo že tri leta, pri tem pa so imeli in še imajo težave s tistimi, ki se ne morejo odreči petrolejkam. Zato bo, ko bodo pozimi luščili bučno seme, veselo samo pri štiridesetih kmetovalcih.	 I. K.
Društvo avto-moto v Radgoni
Od vseh panog Ljudske tehnike deluje v Radgoni le Društvo Avto-moto, zato pa je to tako marljivo, da se more meriti z najboljšimi v Pomurju. Celotna radgonska občina šteje skoraj 200 članov tega društva. V sami Radgoni je 42 članov. Društvo vodita tov. Milan Klemenčič in tov. Tone Toplak. V začetku decembra bo praznovalo to društvo že 10-letnico svojega delovanja, na kar se pripravljajo člani že sedaj zelo marljivo. Pred nedavnim je opravilo 27 članov šoferske izpite. Radgončani so se pri izpitih dobro odrezali. V celoti je opravilo izpit 21 kandidatov. Med tečajniki so bili večinoma delavci in zadružniki, kar je še posebno razveseljivo.	-rko
ŠPORTNE VESTI
REZULTATI V. KOLA  POMURSKE LIGE
Turnišče—Figovec neodigrana  Sobota II.—Ljutomer 7:1 Ledava—Rakičan 0:6  Nafta II— prosta
Tekma v Turnišču ni bila odigrana, ker je moštvo Trgovca prispelo v Turnišče z majhno zamudo zaradi okvare na avtomobilu. Kljub temu, da bi tekmo morali odigrati, čeprav malo pozneje, to niso hoteli igralci Turnišča. O tem bo razpravljal odbor Pomurske lige.
 Sobota II. je na svojem igrišču visoko premagala oslabljeno moštvo iz Ljutomera.
Moštvo Rakičana je prav tako slavilo prepričljivo zmago proti Ledavi. Rezultat te tekme pa je vsekakor previsok in ne odgovarja poteku igre. Če bi bili igralci Ledave malo prisebnejši pred golom, bi bila razlika v golih manjša. Pri Rakičanu se je izkazal Humer, pri Ledavi pa Nemec. Slednji je igral zelo požrtvovalno in če bi vsi igralci Ledave igrali tako za svojo barvo, bi verjetno marsikateremu moštvu zmešali račune.
TABELA
Sobota II.	5	3	2	0	21:8	8
Rakičan	5	3	1	1	23:7	7
Turnišče	4	3	0	1	11:5	4
Nafta II.	4	2	11	17:6	5
Ljutomer	4	1	0	3	5:16	2
Ledava	5	1	0	4	8:2?	2
Trgovec	3	0	0	3	2:18	0
SLUŽBENE OBJAVE
„POMURSKE NOGOMETNE LIGE“
VI. kolo — 4. XI. 1956 Ljutomer — Ledava
Pričetek ob 15.30, sodi Flisar, službujoči Kovač.
Nafta II.—Turnišče
Pričetek ob 14. uri, sodi Gerenčer, službujoči Šiftar.
Trgovec—Sobota II.
Pričetek ob 13. uri, sodi Kološa, službujoči Činč.
Rakičan — prost.
MLADINA SOBOTA—MLADINA RUDAR (Trbovlje) 1:1
šahovska simultanka
V LENDAVI
Pred nedavnim je v Lendavi gostoval znani mariborski šahist Leo Guzel, šahovski mojstrski kandidat. Odigral je simultanko na 21 deskah in po zanimivih partijah zmagal z rezultatom 16,5:4,5. Domači so dosegli dve zmagi po Flegarju in Vorošu. Remizirali so: Kramar, Varga, Bed rnjak, Malatinski in Hajoševa.
Omembe vredno je, da je nastopilo na simultanki tudi lepo število gimnazijcev.
Še o srečanjih šahistov
v Murski Soboti
Soboško šahovsko društvo je v počastitev občinskega praznika razpisalo moštveni brzoturnir in povabilo k sodelovanju vsa šahovska društva Pomurja. Prvo mesto je je zasedlo moštvo Lipe in prejelo prehodni pokal. Drugo mesto je pripadlo Soboti, tretje Krogu in četrto Gimnaziji. Slednji so dobili knjižne nagrade. 
Na brzoturnir ju posameznikov pa so zasedli prva mesta mladi šahisti. Okrožni mladinski prvak Štefan Režonja prvo, pionirski prvak Pomurja Danilo Hari drugo in Bogdan Hari tretje mesto.- Dobili so nagrade od ObK LMS.
Mladinci iz M. Sobote pa so odigrali redni turnir. Sodelovalo je 14 mladih šahistov, večinoma vajenci in trg. pomočniki. Prvo mesto je pripadlo mladincu Brunu Rituperju, drugo mesto Ludviku Gumilarju in tretje mesto Nikolaju Bačiču; Deležni so bili. denarnih nagrad. •
Tudi pionirji so tekmovali. Na moštve nem brzoturnirju so pionirji Gimnazije iz M. Sobote zasedli prvo pionirji iz Bakovec drugo in pionirji iz Kroga tretje mesto. Zmagovalce je nagradilo DPM.
Razen tega je Šahovsko društvo priredilo tudi tekmovanje za prvepstvo sindikalnih podružnic. 
Za zaključek pa so predzadnjo nedeljo igrali v M. Soboti šahisti iz Trbovelj. Odigrano je bilo I. kolo moštvenega tekmovanja za prvenstvo LRS med Radarjem (Trbovlje) in Soboto. Rezultat: 5:3 za Rudarja.
Turnirje sta organizacijsko vodila predsednik in tajnik SD Sobota D. Beloglavec in V. Andrejek, društvo samo pa je lahko za vzgled ostalim vrstnikom v pokrajini — kako se je moči uspešno vključiti v praznovanje občinskega praznika ali podobne krajevne prireditve.
POZDRAVI NAŠIH VOJAKOV Prekmurski fantje, na odsluženju vojaškega roka t Slavonski Požegi, pozdravljajo svoje prijatelje, dekleta in. sorodnike. — Jože Meglič iz Bakovec, Ernest Mešič iz Dolenec in Jože Lovonjak iz Berkovec.
Kup pozdravov  pošilja vojak Milan Vidonja, V. P. 3446/1, Gorazde, Bosna, svojemu očetu in materi, bratu, kmetovalcem in delavcem KZ Pertoča, NM Rogaševci, Farteku iz Serdice in drugim. Svojega bivšega vojaškega kolego Kolera iz Sotine pa sprašuje, kako da mu nič ne piše iz domačih krajev.
Sindikalne podružnice v Lendavi:
Občni zbor in skrb zaradi kurjave
Na seji občinskega sindikalnega sveta v Lendavi, ki je bil pred nekaj dnevi, so se pogovorili predsedniki, tajniki in blagajniki posameznih sindikalnih podružnic o občnih zborih sindikalnih podružnic.
Govorili so tudi o preskrbi z gorivom članov sindikata ter vsega prebivalstva Lendave. Zaradi nezadovoljivih naprav pri plinovodu se lahko' zgodi, da bodo te naprave odpovedale v najhujši zimi, kar se je zgodilo tudi lani. Sindikalni funkcionarji so predlagali, da je treba omogočiti prebivalstvu Lendave oskrbo s kurivom še pravočasno, prav tako pa je potrebno, da o tem problemu razpravijajo tudi na širšem sestanku SZDL.
SOBOŠKA KRONIKA
ROJSTVA IN SMRTI od 20. do 2?. oktobra 1956:
Rodile so: Marija Horvat iz Nunske grabe, deklico; Rozalija Gabor iz Starega Mostja, deklico; Francka Kšela iz Žihlave, dečka; Katica Karoli iz. Rakičana, dečka; Terezija Kozar iz Prosenjakovce, dečka; Majda Talič-Ferjan iz Murske Sobote, dečka; Jovanka Dragosavac iz M. Sobote, deklico; Terezija Skledar iz Turnišča, dečka; Frida Peček iz Beltinec, dečka in Anica Kozlovič iz Radgone, deklico. Rodile so v soboški porodnišnici.
Umrli so: Jože Horvat jz Kančevec, star 60 let; Stanko Smodiš: iz Bakovec, star 8 mesecev in Pavel Duh  iz Veščice, star 69 let.
GORELO JE
V četrtek, 25. oktobra je v Petanjcih nenadoma izbruhnil požar v zgradbi, ki jo je do sedaj uporabljala KZ Petanjci. Ta se je pred kratkim izselila, a novi stanovalci so stanovanjski prostor očistili in prebelili.
Da bi se stene hitreje posušile, je žena Simona Somasa, novega stanovalca, zakurila železno peč. Dimne cevi pa niso imele zveze z dimnikom. V stropu, do koder so vodile cevi, je sicer bila odprtina, nad njo pa nakopičena slama, ki se je seveda hitro vnela. Škoda znaša 40.000 din.
STARŠI PAZITE NA OTROKE . . .!  Neprevidnost staršev je zopet terjala življenje dvo-letnega Rudolfa Kovačiča iz Dolgovaških goric pri Lendavi. Mali Rudolf je 9; oktobra padel v dvoriščno mlako, v kateri so ga našli mrtvega.
PROMETNA NESREČA V Starinovi vasi je nedeljo, (21, oktobra prišlo do manjše prometne nesreče, ko je avstrijski avtobus z izletniki, ki je proti vsem predpisom rezal oster ovinek, zavozil v soboški rešilni avto, ki pa je pravilno vozil po svoji desni strani. K sreči nihče izmed potnikov ni bil poškodovan.
škoda na obeh vozilih je ocenjena na 80.000 din.
KOLESAR SE JE UBIL
Po strmem klancu Kotnikovega brega na cesti Ljutomer—Ormož se je v nedeljo, 21. t. m.-peljal s kolesom 71-letni Janez Vrbnjak, kmečki delavec iz Noršinec pri Ljutomera. Zaradi prevelike brzine po strmini je zavozil v obcestni jarek, z glavo pa je tako nesrečno udaril, ob panj posekanega drevesa, da si je prebil lobanjo in je bil na mestu mrtev.
Nagla Smrt
Franc Lebar iz Gaberja, star 65 let, se je v soboto, 20. oktobra vračal proti domu po stezi ob potoku Črnec. Pri novem mostu je ob potoku počival, menda zaradi tega, ker je bil malo vinjen. Drugo jutro so ga našli mrtvega v potoka.
Komisija je drugi dan ugotovila, da ni umrl zaradi utopitve, marveč ga je zadela kap in se je šele nato zvalil v potok.
Okrajna zveza TVD „PARTIZAN“
OBVEŠČA:
Nekatera društva še vedno vračajo časopis Pomurski vestnik. List je naročila Okrajna zveza, ker v njem objavlja svoja obvestila in navodila, ki jih smatrajte kot službene objave.
Razen društva Črenšovci, ki je zavarovalo svoje člane pri poškodbenem skladu, še nismo sprejeli odgovora na naše okrožnice v zvezi z zavarovanjem telovadcev pri po-
škodbenem skladn. Drnštva, ki so prijave direktno poslala republiški zvezi, morajo tudi Okrajno zvezo o tem obvestiti. Ostala društva naj odgovorijo na naša navodila do 10. XI. 1956. (tudi v negativnem primera).
Seja Okrajne zveze TVD »Partizan« M. Sobota bo 14. XI. 1956. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani doma TD »Partizan« M. Sobota.
Iz tajništva
DRAŽBENI OKLIC
Dne 20. dec. letos, ob 9. uri bo pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti, v sobi št. 21 dražba nepremičnine zavezanca Štefana Novaka, uslužbenca Obč. LO Litija in sicer ½ vl. št. 1990 k. o. Murska Sobota s parc. št. 1027, stavbišče s polovico hiše. Cenilna vrednost 1,189.600 din, najmanjši ponudek 793.000, varščina 118.960 din.
Okrajno sodišče M. Sobota
RAZPIS
Po odločbi OLO in sklepu upravnega odbora Kmetijske zadruge v Križevcih v Prekmurju, razpisujemo mesto
UPRAVNIKA
Pogoji : popolna srednja šola in najmanj 2 leti prakse na vodilnem mestu v KZ, ali pa nižja strokovna izobrazba in 6-letna praksa v trgovini ter strokovni izpit najmanj za gospodarskega poslovodjo.
Kmetijska zadruga Križevci
NATEČAJ
Komisija za volitve in imenovanja pri ObLO M. Sobota razpisuje natečaj za delovno mesto
ŠEFA ODDELKA ZA GOSPODARSTVO
Pogoji:	diplomiran ekonomist z
z vsaj dvoletno prakso. Kolekovane prošnje in življenjepis je poslati ObLO Murska Sobota.
ZAHVALA
Iskrena zahvala sorodnikom, prijateljem, znancem in domačim zdravnikom, ki so kakorkoli lajšali trpljenje naši dragi sestri in mami
IVANI PINTARIČ
Prisrčna zahvala č. duhovščini in vsem, ki so darovali vence in cvetje ter jo spremljali 1 na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Ivan, brat Jakob, sestra Marija, Fani in Alojzija Pintarič.
Boračeva, 26. okt. 1956.
PREKLICUJEM govorice, ki sem jih slišala od drugih in sem jih govorila o Berke Evgenu iz Križevec kot neresnične in se zahvaljujem imenovanemu, da je odstopil od tožbe.
PISALNI STROJ, starejšega tipa, v dobrem  stanju, za 20.000 din, proda Drnštvo upokojencev, podružnica Ljutomer, Ormoška cesta 15.
Kmetijska zadruga Murska Sobota sklicuje
PONOVNI POLETNI OBČNI ZBOR
ki bo 4. nov. ob 8. uri v dvorani hotela »Zvezda«.
Vsi zadružniki vabljeni!
VREMENSKA NAPOVED od 2. do 11. novembra
V teku druge polovice tekočega tedna obilne padavine z ohladitvijo in snegom do nižin. Ob zaključku tekočega tedna, ali v prvih dneh prihodnjega tedna bo nastopilo suho, deloma jasno, toda zelo hladno vreme, z mrazom ponoči. Proti koncu prihodnjega tedna otoplitev in padavine, deloma sneg.
Tedenski koledar
Nedelja 4. nov. — Karel Ponedeljek, 5. nov. — Savina Torek, 6. nov. —Lenart Sreda, 7. nov. — Zdenka Četrtek, 8. nov. — Bogomir Petek, 9. nov. — Teodor Sobota, 10. nov.—Andrej
KINO
MURSKA SOBOTA,— od 21 do 4. nov. ameriški barvni film »Sneg v Kilimandžaru«, od 6. do 8. nov. nemški film »Letati razred«.
GRAD —j 4. nov. angleški film »Trenutek obupa«.
VELIKA POLANA — 4. nov. angleški film »Berlinska zgodba«.'
LENDAVA — 6. in 7. nov. ameriški barvni film »Meč in roža«.
SLATINA RADENCI — 8. nov. ameriški film »Visoka Barbaree«.
ČEPINCI — 4. nov. belgijski film »Banket tihotapcev«.
RADGONA 3. in ,4. nov. francoski film »Afera Mericius«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 3. in 4. nov. ameriški film »Strah«. 7. nov. argentinski film »Vojna gaučev«.
MALI OGLASI
REALITETNA AGENCIJA MARIBOR, poslovalnica Murska Sobota Titova ul. 11 — posreduje PRODAJO IN NAKUP VSEH PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN hitro in solidno. vsepovsod v FLRJ. Svojim strankam dela pogodbe ter prenos lastništva
—	VSE BREZPLAČNO.
Kupimo tudi KLAVIRJE, HARMONIJE IN HARMONIKE — Realitetna agencija Maribor.
LEPO POSESTVO, 8 ha raznih kultur, vse okrog obnovljene hiše, 10 minut od glavne ceste in avtobusne postaje, prodam zaradi starosti .Vprašati: Leopold Mashold, Partinje 194, p. Lenart v Slov. goricah.
POSESTVO, (3 ha njiv, travnik, gozd, sadovnjak), s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju, ter novo kovačnico, primerno za vsako obrt, tik ob glavni cesti Lenart — Trojica, prodam, električna razsvetljava in voda pri hiši. Poizvedbe: Vinko Breznik, Radehova 8, p. Lenart v Slov. goricah.
POSNEMALNIK »Alfa« in SMREKOVE ROŽENICE, proda — Anton Štuhec, Logarovci 55 p. Križevci pri Ljutomera.
POSESTVO, hišo z gospodarskim poslopjem z 1,80 ha zemlje, takoj prodam — K moteč, Vnzmetinci 27 p. Miklavž pri Ormoža.
GOZD pri Radgoni in GOZD v Turjanskem vrhu pri Radencih,skupno, okrog 3,7 ha
—	prodam. Marija Volovšek, Radgona.
10 HEKTARJEV POSESTVA, vseh kultur, v najboljšem stanja v Pacinju pri Ptuju, prodam: Janez Cimerman, Pacinje št. 22. p. Moškanjci.
ENOLETNE JABOLČNE, HRUŠKOVE, ČEŠNJEVE SADNE DIVJAKE, tudi vegetativne EMA podlage, priznano brajdno trsje, s posredovanjem pri, KZ tudi eno in dvoletno vinogradniško cepljeno troje, uslnžno posreduje in nudi v prodajo znana »Holčeva drevesnica in trsnica pri Gomili, pošta Jnršinci v Prlekiji.«
DRAŽBENI OKLIC
Dne 20. dec. letos, ob 8. uri bo na Okrajnem sodišču v Murski Soboti soba št. 21 dražba nepremičnin zavezanca Čontala Franca, pletilca iz Pertoče št. 34, in sicer vl. št. 459 pare št. 391/2 stavbišče, dvorišče in vrt z enostanovanjsko hišo št. 33 in drvarnico v k. o. Pertoča. Cenilna vrednost je 313.100 din, najmanjši ponudek  208.732 din in varščina 31.310 din.
Okrajno sodišče M. Sobota
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetja »Pomurski tisk« v Morski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T -608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti.
KMETIJSKE ZADREGE, KMETOVALCI!
Za obilnejši pridelek krme v prihodnjem letu pognojite svoje travnike že v jeseni s
TH0MAS0V0 ŽLINDRO in KALIJEVO SOLJO
Gnojila dobite v vaši zadrugi ali pa v naši trgovini!	ACROMERKUR
VELIKO ZNIŽANE CENE ČEVLJEV !!!
»PLANIK A« Murska Sobota
POMURSKI VESTNIK, 1. nov. 1956
7
Podzemni biseri Slovenije
POSTOJNSKA JAMA. — PREDJAMSKI GRAD. — ŠKOCJANSKE JAME. — RAKOVA DOLINA. — TABORSKA JAMA. — HUDA LUKNJA.
Slovensko ozemlje je, čeprav majhno, vendar tako pestro in bogato na posebnostih kot malokatera draga dežela na sveta. Krasni sta Gorenjska in Koroška z gorami in jezeri, mehki sta Štajerska in Dolenjska z vinogradi in sadovnjaki, razsežni sta pokrajini klopotcev, vitkih topolov in štorkelj — Prlekija in Prekmurje, privlačni so gozdovi Kočevske, čudoviti in tajinstveni sta Primorska in Notranjska s sinjim Jadranom in s pravljičnimi podzemeljskimi lepotami. Med skalami leže mnogoštevilne vrtače in globoke ndorae doline, vmes pa se vidijo črne odprtine globokih brezen in žrela tajinstvenih jam. V notranjosti jam pa je kraški svet še bolj čudovit. V večni tihoti in hladu ustvarja narava milijone bisernih kapniških tvorb. Tu pa tam buče po podzemeljskih strugah skrivnostne reke, katere sem in tja oživlja tudi tajinstvena človeška ribica. Lep je kraški svet, čudovito in polno pravljičnih krasot pa je njegovo podzemlje, ki si ga je vredno ogledati.
Med največje krasote spada Postojnska jama, ki je znana po vsem svetu po svoji razsežnosti in lepoti. Že iz 13. stoletja so dobro ohranjeni napisi na jamskih stenah. Lepe s peskom posute poti vodijo po raznih prostorih jame, v kateri si obiskovalec z lahkoto ogleda ta pravljični svet, velike dvorane, nepozabne tvorbe kapnikov in zastorov ki se blešče v tisočerih biserih. Po
ravnem delu vodi podzemeljska železnica v dolžini 1700 m. Vsa dolžina, ki je turistu dostopna, da vidi te podzemeljske čudeže, pa meri 5.200 m. Vso to lepoto pa še poveča nevidna električna razsvetljava, ki je napeljana tako, da vidi obiskovalec vse krasote, katere sta napravila voda in apnenec v svojem tisočletnem delovanju.
Devet kilometrov od vhoda v Postojnsko jamo je Predjamski (Jamski) grad, do katerega je speljana avtomobilska cesta. Predjamski grad leži v duplini, sredi navpične, sto metrov visoke skalne stene. Poznan je po romantični pripovedki o Erazmu Predjamskem.
Tudi ta grad nudi obiskovalcem rasne zanimivosti. Grad ima le prednjo steno, a zadnja stena mu je naravna skala. V gradu je lepa zbirka izkopanin iz predzgodovinske in iz zgodovinskih dob do srednjega veka. Izkopanine so bile najdene v niže ležeči jami, po kateri je tekel nekdaj potok Lokva,. ki dandanes ponika pod skalo 60 m niže. Iz starega Erazmovega gradu vodi jama, ki je imela izhod na brežinah Nanosa, a je sedaj zasuta. V teh kotlinah, v katere pridemo samo po lestvah, so se med NOB skrivali partizani in aktivisti. Ta je bilo tudi partizansko sodišče za Primorsko.
Škocjanske jame so poleg Postojnske jame največja znamenitost našega Krasa. Lep je pogled na kraj, kjer teče v globini 160 m Reka z veličastnim slapom in izgine pod zemljo. Tu je tudi začetek izrazito vodnih jam. Veličastni prostori, ki vzbujajo grozo, a obenem tudi občudovanje, so nepozabni. V nasprotju s Postojnsko jamo, ki
učinkuje z bogastvom kapnikov, je Škocjanska jama divje romantična po skalnih soteskah, ogromnih stenah, divjih prepadih in mogočnih podzemnih prostorih, skozi katere bobni divja Reka.
Rakova dolina leži v gozdovih pod Javornikom. To idilično kotlino, ki sliči prekrasnemu naravnemu parku, obdajajo temni gozdovi in pokrivajo zelene košenice. Po kotlini se vije Rak, ki priteče iz Cerkniškega jezera. Dva lepa naravna mosta in ponori Raka nudijo obiskovalcem prelepe prizore reke ponikalnice s soteskami in s Škocjansko jamo, v katero tudi ponikne.
Taborska jama pri Grosupljem se deli v jamb Ledenico, ki jo krasijo do pozne pomladi ledene sveče in ledeni parobki,
in v pravo jamo, ki slovi po lepoti kapniških tvorb in zvenečih zastorov.
Huda luknja pri Doliču je tipično aktivna vodna jama, ki jo je ustvarilo razkrajajoče delo vode. Ta jama je lep primer, kako nastanejo podzemeljske votline tam, kjer najde voda svojo pot med apnenčevimi skladi. Lep je tudi slap v notranjosti jame.
Vse te jame, Rakova dolina in Jamski grad so obiskovalcu vedno odprte in, razen v Rakovi dolini, so povsod vodniki, ki spremljajo turiste po lepih zavarovanih poteh.
Od večjih jam, prepadov in brezen, ki so na našem Krasu, moramo omeniti še Križno jamo pri Ložu, Divaško jamo pri Divači, Velenico pri Lokvi in Dimnice pri Slivijah. Vse te jame pa so dostopne samo izkušenim jamarjem.	Vir
Postojnska
jama
1893. leta — nogometna žoga prvič v Jugoslaviji
Nogomet prav gotovo vsi poznate; žogo brcamo z nogo. Žoganje je bilo znano že pri zelo starih narodih: Kitajcih, Grkih in Rimljanih, v srednjem veku pa v Franciji in Italiji. Tekmovali sta dve stranki. Zmagala je pač tista, ki je prva spravila žogo skozi vrata ali obroč. Število igralcev ni bilo določeno; lahko je bilo tudi sto ali celo več igralcev na eni strani..
V Angliji so igrali neke vrste nogomet že v 12. stoletju. Podobno kot v Italiji in Franciji so tudi tam igrali ponavadi ob
cerkvenih praznikih. Moderen nogomet, ki ga igrajo dandanes, je doživel svoje rojstvo v Angliji (sredina preteklega stoletja). Najstarejši nogometni klub je bil ustanovljen v Angliji 1855. leta in se imenuje »Sheffield«.
V naše kraje je prinesel nogometno žogo prof. Franjo Bučar, ko se je leta 1893 vrnil iz Švedske v Zagreb. Prvi nogometni klub pa je bil ustanovljen leta 1901 v Subotici. Slovenci smo dobili leta 1911 ljubljansko »Ilirijo«.
Jugoslovanska nogometna zveza je bila ustanovljena leta 1919 v Zagrebu. Jugoslovanska reprezentanca pa je prvič nastopila leta 1920 na Olimpiadi v Antwerpnu. 
Sophia
Loren
videli jo bomo v filmu o Atili; pravzaprav samo njo, ponosno na svoje boke in obline, saj želi od gledalca, da vidi predvsem to. Slišali smo o njej in njenem sporu z Italijanko enakih mikov in lepot, Gino Lollobrigido. Pravijo, da je Gina nekoliko bolj igralka od Sophie, toda slednja trdi nasprotno in to tudi dokazuje s tem, da voljno pozira fotografom in izziva gledalce k sodbi. Morda pa je spor in prepir le smisel za reklamo in trgovino — nekdo pač žanje slavo s talentom, drugi le s svojo vnanjostjo. Naposled ima tudi lepota dvoje obličij — minljivo in trajno.
Praznoverje še vedno terja težke milijarde
Po podatkih, ki jih je objavila francoska revija »Science et Vie«, še je zadnje čaše v Franciji močno razvilo praznoverje. Ljudje s francoskega statističnega urada so ugotovili, da se zateče vsak dan okrog 100.000 Parižanov k eni izmed 6.000 vedeževalk ali vedeževalcev. Francozi plačajo tem sleparjem, ki jih je v deželi okrog 34.000, skoraj 30 milijard frankov na leto.
Eno najbolj znanih francoskih astroloških »podjetij« (astrologija:
dandanes razumemo pod tem pojmom lažno znanost o usodi človeka in o prihodnjih dogodkih po položaju zvezd) prejme dnevno nad 5.000 pisem. Več dnevnikov in skoraj vsi, tedniki imajo redne astrološke rubrike.
Še bolj priljubljena pa je astrologija v ZDA. Nad 20.000 astrologov živi od tega praznoverja. V ameriških kioskih prodajajo 20 revij, ki sp posvečene, izključno astrologiji. Ena izmed njih ima pol . milijona naklade. Po statističnih podatkih iz leta 1954 se 5 milijonov Američank in Američanov odloči za kako pomembnejše dejanje šele po
posvetovanju, z vedeževalko ali astrologom. Američani plačajo letno okrog 200 milijonov dolarjev, da bi »izvedeli« za svojo bodočnost.
Torej: tudi v deželi, v kateri je znanost zavidljivo napredovala in prinesla pravo revolucijo v gospodarstvo cela armada vedeževalcev in še več ljudi ki nasedajo njihovim čarovnijam in prozornim prerokbam;
Lovci, ne zamerite,
da povemo, kako je bilo . . .
O pojavu divjih svinj v beltinskem okolišu smo že poročali, zdaj pa še nekaj zanimivih drobcev »z lova« na te ščetinarje.
Tokrat se je izkazal tudi traktor »Unimog« kot vsedel, s katerega je »junaško« nameril, ustrelil in tudi zadel ing. Pejnovič in tako ustrelil prvo svinjo svinjo v Prekmurju. Mar ni to dogodek?
Bilo je 21. oktobra proti poldnevu.
Med Beltinci in Ižakovci so ščetinarji pobegnili pred traktorjem v bližnji gozd. Lovci so jih kmalu obkolili. Padlo je več strelov, toda nobeden od ščetinarjev ni klecnil. Šele ing. Pejnovič je prvemu posvetil kot se to spodobi. Drugi je padel pri Odrancih. Komandir LM mu je moral pogledati naravnost v oči. Zdaj pa se rad pošali, da je menda od samega strahu dobro zadel. Pri nekem kmetu v Gor. Bistrici se je ranjena svinja zaletela v plot in gospodar jo je kar s sekiro primoral, da je nehala teptati prekmurska tla. Pri Ižakovcih pa je lovec Peterka srečal divjo svinjo. »Pošteno sem drgetal,« pra-
vi, »vendar pa sem se opogumil, snel z ramena puško in sprožil. Dva strela sta bila potrebna, da je mrcina obležala mrtva.«
Sicer pa so tudi ostale divje svinje, ki so odjadrale neznanokam, morale odnesti s seboj precej svinca pod kožo.	-jiv .
Zanimivi kraji v Pomurju:
Jezero pri Negovi
Pri Negovi v Prlekiji je umetno jezero, ki združuje več nekdanjih manjših jezer. V jezerskih plitvinah raste trst. Daleč naokrog pa ga prekrivajo tudi listi lokvanja, med katerimi bleste snežnobeli cvetovi. V jezeru so našli tudi vodni orešek, ki je bil najbolj razširjen v stoječih vodah v času mostiščarjev, pa so ga pozneje popolnoma iztrebili. Na jezeru in daleč okrog njega veje spokojni mir. Mešani gozd ob levem bregu pa vabi z mehkim mahom turiste v svojo senco.
Blizu Negove je tudi mogočna utrdba iz časa Matije Korvina, ki je poleg jezera prava turistična zna-
menitost. Skoda le, da je ta košček zemlje z edinstveno naravno lepoto še vse premalo znan našim ljudem.
Med zanimive kraje Pomurja sodi tudi Negova s svojo zgodovino in prirodnimi lepotami.
Za  dobro voljo
RADOVEDEN FANTIČ Lojzek je nekje našel poročno fotografijo svojih staršev. Slika mu je zelo ugajala in ni bilo konca njegovi radovednosti.
»Jej, kako je naša mama lepa. Pa tudi ti si prav imeniten, ata. Kdaj sta se pa slikala?«
»Takrat, ko sva se poročila!«
»Aha, to je bilo takrat, ko - si najel mamo, da za nas dela?«
ZBADLJIVKE IZ RUSKIH VRTOV Znaki jeseni: dnevi so vedno krajši. ptice selivke so odletele, listje je odpadlo in šolsko poslopje ‘so začeli obnavljati. 
Lahko je vinogradnikom, je vzdihoval konstruktov strojev, čim bolj zastareli so njihovi proizvodi, tem bolj so cenjeni.
Če poslušamo nogometaše, potem je zgodovina  človeštva zgodovina borbe za svetovno prvenstvo v nogometu.
Ali si že naročil
»SVET OB MURI«
Fadil Hadžič:
Budha me je lepo sprejel
9	Potopis slučajnega pomorščaka
Črnih, kinkajočih fijakarjev na velikih kolesih je v Bombayu prav toliko kot taksijev. Ko indijski fijakar prepozna tujca v vas, vas takoj spremlja ob robu pločnika. Odmahnili mu boste z roko, vendar vas ne bo zapustil. V kratkih razmakih vam ponuja, ko pa stopite čez cesto, da bi mu pobegnili izpred oči, vam prepreči pot ali vas enostavno še pol ure spremlja. Ko se nad bombayskimi ulicami zmrači, pridrvijo črni, škripajoči vozovi iz zasede kot lačni tigri in obupano iščejo odjemalca, po večini edinega na dan. Mršavi konj in lesena skrinja žalostno in neopazno ječita pokrita za noč, edino bela brada se sveti in še lasje izglasovanega starca —fijakarja.
Prvega takega starca, ki sem ga nekega večera srečal v Bombayu, sem zamenjal po bradi, laseh in učenem obrazu za znamenitega pisatelja Rabindranatha Tagora. Pozneje sem srečal še sto in sto prav takšnih fijakarjev. Vsi so imeli lepe, bele brade in dolge sive lase. Obraze jim je spil glad, vendar so dostojanstveno mahali z bičem na visokih sedežih.
Zaprosil sem takega fijakarja, da me popelje skozi Bombay. Sedel sem mu za hrbet, v kolena so se mi zarezala koščena, izbočena pleča, pokrita s sivimi lasmi. Starec je pokal z bičem in me vozil poleg cestnih mazačev, ki so ob karbidovkah prodajali stekleničke z zdravili za vse bolezni. Starec je ustavil in opazoval sem Indijca s črno. brado, kako pojasnjuje mimoidočim čudodelne lastnosti svoje zdravilne vode. Nagli mazač je imel sugestiven govorniški talent in skupinica, ki se je zbrala okrog njega, ga je brez diha poslušala. V neki veliki skledi je bilo sesekljano in zmešano raznovrstno sadje, skozi odprtino pa je tekel sok.
V deželi, kjer je revščina bogato zastopana v milijonskem merilu, zavzemajo tudi bolniki impozantno milijonsko večino. Sto in sto bolezni medicinsko še sploh ne raziskanih, mori po deželi in ljudje, polni življenjske grenkobe, obupa in predsodkov so pripravljeni, da vsakega cestnega mazača smatrajo za čudodelnika. Na ogalih bivši krotitelji kač, prodajalci ur in črnoborzijanci z alkoholom ponoči precejajo iz trav temne sokove in pobarvano vodo prodajajo lahkovernemu bolniku za pitje ali masažo. Tisti večer sem opazoval iz izvoščka nekega
takega šarlatana, ki je zrasel v specialista, ker je imel poleg sebe celo anatomsko risbe? človeških organov, in v strogi drži Univerzitetnega profesorja je s paličico tolmačil učinkovito delovanje svojih lažnih zdravil.
Niti moj sivi kočijaž ni sprejemal tega s porogljivostjo. Poglobljeno se je predajal mazačevim besedam in vedno sem ga moral prositi, naj požene rahitičnega konja.
Tako sem zaspan in utrujen od kupa vtisov izginil v usnjenem naslonu, kočijaž pa je vozil po temnih predelih, odkoder so v čudovitih oblikah sijale bele kupole in krošnje palm. Vse je bilo tiho in vplivalo je, kakor da ste nekje blizu v mraku boga Šiva in Višna in šepetata. Ob pomoči domišljije in sladke utrujenosti sem zaslišal celo daljni zbor šestnajst tisoč Šivovih ljubic, kako pojejo pobožni napev, ki ga spremlja neprijetno škripanje fijakarskega kolesa. Te bombayske četrti mraka in tišine so podobne oazam, v katerih poželjivo dihaš in dremlješ po bučnih in bleščečih bazarskih predelih, kjer tekmujejo v hrupu bolj iz navade kot iz potrebe, samo zato, da kakšen prodajalec (s štirimi pomarančami, ki jih prodaja na pločniku) pritegne pozornost.
V prepletenem bombayskem labirintu hiš dobiš vtis, da stanovanja niso ločena, ampak da hiše in celi mestni predeli živijo skupaj. Okna in lesene verande v nadstropjih so odprte, hišni propelerji pa hladijo tesne izbe. V čast tega ali onega praznika gori na vsaki deseti hiši sto pisanih žarnic. Ko pogledaš na stopnišča teh hiš, se ti odpre še zaupnejši prizor. Bombayski »podnajemniki« izkoristijo skoraj vsako priložnost in ponoči zasedejo stopnice, ki jim služijo za prenočišče. To si potem zapomnijo in vsak večer najdejo bom-
bayski »podnajemniki« po predpisu in hišnem redu. ki ni nikjer natisnjen, kamnito posteljo nezasedeno.
Tako je tukaj, v spodnjem Bombayu.
V	gornjem Bombayu, na hribčku Malabar živijo nekoliko drugače.
Tu so hiše bombayskih gospodarjev in direktorjev, tu so viseči vrtovi in restavracije in stolpi molka, kjer sto tisoč bogatih Parsov, ki so še preživeli, sežiga svoje mrliče. Od tukaj lahko prelepo opazuješ Bombay. Od tukaj ne vidiš ne mazačev ne fijakarjev ne bombavskih cestnih »podnajemnikov«. Zato je Bombay, če ga gledaš s te vzpetine, veliko lepši in nenavadnejši.
V	gluhi noči sem se sprehajal po visočem vrtu na Malabar Hillu, zgrajenem na betonski plošči. Iz mraka so mi kazali zobe levi in tigri. Plašno sem se izogibal velikim črnini obrisom slona in kamele. Bela prodnata pot je osvetljena s srebrno mesečino, s strani, iz vrtnarskega zelenja pa gledam, kako živali preskakujejo zelene plotove — pa jih nikoli ne preskočijo. Lev pa tiger pa slon pa kamela — vse to je napravil vrtnarski umetnik s škarjami med rastočim bršljanom. Vsako jutro vrtnar reže in odstranjuje listje, ki je odveč, zato je lev vedno gibčen in se premika. Na skrivaj sem utrgal, nekolike vejic in si napravil šopek iz visečega vrta. V njem je bila levja griva in kamelina grba, od slona pa sem izbral kar cel zob. Tigru sem hotel odtrgati kos repa, v mraku pa je bil tako strašen, da si nisem upal.
Od tukaj, iz te zelene idile sem se poslavljal od Bombaya. Čutil sem potrebo, da opravim to simbolično in bilo mi je žal, da nimam pri sebi »Noči v Bambayu« pisatelja Bromfielda ali kakšnega Kiplingovega dela. Bromfielda bi postavil na eno, Kiplinga pa na drugo stran. Fijakarja, ki je bil podoben Tagoru, bi zaprosil, da nam prebere enega izmed dve sto tisoč verzov iz epa Mahabharata, potem pa naj nam pove kaj o Indiji. To bi koristilo nam vsem, ker čutim, da vsi trije opazujemo Indijo kot deželo, v kateri sta divji slon in strupena kača neusahljiv izvor zanimivih legend.
POMURSKI VESTNIK. 1. nov. 1956
8