Poštnina plačana v gotovini.
DEMOKRACIJA
Leto III. - Štev. 34
Trst - Gorica 5. avgusta 1949
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel.C2-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, kiva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Izhaja vsak petek
Kmalu bodo začeli!
Konec druge svetovne vojne je za nas tržaške Slovence pomenil tudi konec vsiljenega kulturnega molka, ki je skozi petindvajsetletno italijansko nasilno vladavino nad našim narodom pomenjal za nas vse trdo občuteno izgubo kulturnih irt prosvetnih osnov pri našem narodnostnem izživljanju.
S koncem druge svetovne vojne in s prihodom zmagovitih zavezniških vojaških sil na naše ozemlje, smo si postavili tržaški Slovenci zopet na. noge svojo narodno šolsko stavbo. Ne bomo tu oživljali težav, na katere smo pri tem svo jem dolžnem narodnem prizadevanju stalno naletavali: nasprotovali so nam pri tem prerodnem naletu ideologi rdeče politikantske bratovščine, ki jim ni hodilo v pasivni račun, da bi na& ljudstvo brez njihovega varuštva odpiralo zasenčene oči in končno spregledalo; nasprotovali so nam, toda v začetku le v podrejeni vlogi iz razumljivih obzirov do svojih rdečih aktivističnih vzornikov, tudi naši zakleti narodni sovražiki, ki so jira, naše narodne šole pomenjale konec njihove nazadnjaške potujčevalne politike.
Pod silo naših združenih narodnih sil je bil rdeči odpor pro£i našemu narodnostnemu demokratičnemu vstajanju strt. Opažali pa smo pri padanju rdeče zagrizenosti zanimiv pojav stopnjevane nacionalistične nestrpnosti med tržaškimi Italijani v pogledu slovenskega narodnega dviga.
Zaletavali so se najprej previdno, nato vedno bolj silovito ravno proti našemu šolstvu, o katerem vedo, da predstavlja za naš narod je-4-ro,. ak&i katei^nu. se^z0-ja, m*, naše novo demokratično življenje. .Izkustva iz fašistične dobe jim dokazujejo, da morejo uspešno zavirati razvoj naše narodnostne rasti ravno na polju šolstva. Ne bomo odkrivali nekaj novega, če ugotovimo, da je bila za naše do Slovencev in njihove omike nestrpne someščane italijanska šola najuspešnejše sredstvo narodnostnega zatiranja in potujčevanja.
»La grande assimilatrice«, velika potujčevalnica je bila italijanska šola v Trstu v davni in bližnji preteklosti; velika potujčevalnica mora biti vse tržaško mesto po nastopni napovedi novega tržaškega demokrščanskega župana.
Zato je borba novopečenih demokratov proti našemu narodnostnemu šolstvu nujna posledica njihovih potujčevalnih in zatiralnih namenov do slovenskega življa na Tržaškem.
Na to borbo smo pripravljeni in skoro pričakujemo njenega začetka. Res je, da je nVoce Libera« izdihnila svojo pobožno dušo, a so še pri življenju drugi njeni dnevni in tedenski sotrobentači, ki si bodo precej prizadevali, da ne bomo prav nič prikrajšani na solidnem polemičnem užitku... Se precej skromno so pred nekaj dnevi nakazali smer pripravljajoče se borbe, ko so prišli na dan z očitki, da se na naših šolah o priliki izpitov dela precej po domače. Res je, na naših šolah se dela po domače, p n slovensko, v velikem, v največjem redu, v spoštovanju vseh pravic in dolžnosti; skratka: dela se enostavno v duhu prave slovenske omikane domačnosti. Sproženi napad je bil zares plah, da ne rečemo naiven... Toda prezgodaj je še za odprto borbo. Smo komaj sredi počitnic in do šolskega leta je še precej časa na razpolago! Glavni aduti izpadov proti slovenskemu šolstvu bodo torej izstreljeni v doglednem času z minevanjem počitnic in bližanjem začetka šolskega leta, po vzoru predlanskoletne in lanskoletne gonje.
Neljubo nas je presenetila gonja v preteklih letih proti našim šojam, ker smo od svojih someščanov
pričakovali večje državljanske dozorelosti in demokratske zmogljivosti. »Ultra posse nemo tenetur!« Nihče ni dolžan storiti več nego zmore! Naši domači demokratje in celo demokrščani so še daleč proč od demokracije, kot jo mi pojmujemo v skladu z demokratičnimi načeli zapadnega sveta; zato si od njih zaenkrat še nič dobrega ne obetajmo in pripravimo se raje na zlo nego na dobro! Morda jih bo pamet kdaj kasneje srečala; le da ne bo prepozno...
Neljubo nas bo presenetila tudi letos gonja proti našim šolam, čeprav smo nanjo vsestransko pripravljeni. Z največjim pomilovanjem bomo premišljali o toliko zatrjevani in opevani zmagi demokratičnih političnih načel na Svobodnem tržaškem ozemlju in se bomo verjetno celo zgražali nad tem, da se nihče od poklicanih varuhov tržaške demokracije ne bo niti za ped zganil, da nas' bi v duhu demokratskih načel varoval pred izpadi in napadi raznih nestrpnežev in nedemokratskih demokratov. A vse bo ostalo pri tem kot lani, kot predlanskim... Bogatejši pa bomo na izkustvih!
Iz leta v leto se ostrina sovražnikovega meča vedno bolj krha ob žilavem odporu tržaškega slovenstva in prave tržaške demokracije, ki jo mi v našem javnem življenju zastopamo.
Na vse očitke, natolcevanja in laži bodo naši nasprotniki dobili kot vedno dostojen in utemeljen odgovor.
Priznamo, da je težko boriti se z nepoštenim nasprotnikom, ki se rad spušča na spolzka tla laži in klevete. Mi smo vajeni poštene borbe, brez zahrbtnosti! Toda tudi proti nepoštenemu sovražniku smo se vedno znašli in se tudi topot boja ne plašimo. Gre za pravično stvar, ki jo bomo do skrajnosti branili proti vsakomur. Saj gre za naš narodni obstoj in bi ne vložili v borbo vseh razpoložljivih sil? Kdo bi kaj takega od nas sploh mogel pričakovati?
Z veliko potrtostjo pa opažamo nekaj, kar nas resnično zaskrbljuje, ker nam prikazuje v pravi luči smisel italijanske borbe proti slovenskim šolam na Tržaškem. Gre enostavno za prekupčevanje s prosvetnimi vrednotami; gre za kulturno izsiljevanje popolnoma v duhu dvatisočletne omike naših sodobnih kulturnih kramarjev, ki bi radi prišli na naš račun ali po naši zaslugi ceneje do krožnika leče, vreče cementa in vagona premoga ali lesa...
Žalostno, toda resnično, da ne rečemo neverjetno! Vrhu vsega pa še popolnoma v skladu s tržaško demokracijo, ki nas je osrečila.
„Vera je vera v nevidnost,
spoznanje je vera v otipljivost!“
Od srede  do srede.
Titova Jugoslavija kot najzahod-nejša predstraža svetovne boljše-viške revolucije, je pred očmi vsega svobodnega sveta, kljub hermetični zapori, v popolni svetlobi pokazala, kako izgleda država, ki jo z leninizmom-stalinizmom osrečijo boljševiški agenti Moskve. Državo, ki se je v pičlih 25. letih povzpela na zavidno stopnjo blagostanja in splošnega napredka, so njeni mejaši upravičeno zavidali. Zaslužki kmeta in delavca so bili za razmere v iSrednji Evropi in na Balkanu sicer skromni, vendar so v splošnem vsakemu delavnemu državljanu jamčili življenje in obstanek.
Kmetski sloj, ki predstavlja v Jugoslaviji 80 odstotkov prebivalstva, se je postopoma moderniziral in stalno dvigal presežke svoje proizvodnje za izvoz. Notranja tržišča so bila prenapolnjena vseh vrst živil, in industrijskih izdelkov ni primanjkovalo nikjer. Razlike v cenah med poljedelskimi pridelki in industrijskem blagu so bile sicer tudi še pred drugo svetovno vojno v očitno škodo poljedelstva, vendar je bila Jugoslavija na najboljši poti, da tudi tu doseže normalizacijo. Industrializacija države je napredovala po stvarnih potrebah in s premišljenim upoštevanjem njenih pogojev za razvoj.
Nacifašistični* pohlepi so zanetili drugo svetovno vojno, do katere bi gotovo ne prišlo brez aktivnega sodelovanja Mussolinijeve Italije in brez podpore Moskve. Hitlerju je lebdel pred očmi 1000 letni rajh, Italija je obnavljala rimsko cesarstvo, Jože Stalin pa je v drugi svetovni vojni naslutil uresničenje svetovne revolucije.
Vojna je pričela in tudi končala. Nacifašistični napuh se je zdrobil v prah. Stalina je Hitler nagnal v nasprotni tabor in tako vsaj deloma jzpolnil svojo; obljubo, da bq zboljševiziral Evropo. Med boljše-viškim vojnim plenom druge svetovne vojne je bila tudi Jugoslavija. Peščica boljševišških agentov, ki jih je vodilo neizmerno sovraštvo do človeštva, neomejena zavist, moralna pokvarjenost in do skrajnosti razbičana prepotenca, vse to pa povezano z bolezensko zavestjo manjvrednosti, je pod krinko osvobodilne vojne za račun svetovne revolucije, zanetila zaroto proti jugoslovanskim narodom.
Razkrojene množice, oropane svojih ne vedno vestnih in odgovornosti se zavedajočih voditeljev, so bile pod udarci nacifašističnega terorja v zasedenih deželah kaj lahek plen zvijačnih in hinavskih boljševiških prevarantov. Z gesli o svobodi, enakopravnosti, medsebojni ljubezni, socialni pravičnosti, napredku, kulturi in civilizaciji, pa tudi z limanicami nacionalizma in slovanske solidarnosti, je postala vaba dovolj privlačna za ugriz, in Jugoslavija se je kaj hitro znašla v boljševiškem objemu.
Novi komunistični samodržci pa so hitro spoznali, da bo njihove slave hitro konec, če se z dušo in telesom ne zapišejo v varstvo ruskih bajonet. V zunanji politiki je postala Titova Jugoslavija že takoj ob samem njenem rojstvu navadna moskovska gubernija. Na medna-
Nemški napadi na zaveznike
Voditelj nemške socialno - demokratske stranke v Zahodni Nemčiji, dr. Schumacher, je zadnjič govoril na volivnem shodu v Hamburgu, katerega se je udeležilo 30 tisoč oseb.
Dotaknil se je tudi odnošajev med Nemci in zasedbenimi silami in poudaril, da so le-te teoretično prijateljsko razpoložene do Nemčije, v dejanjih pa so njene sovražnice.
»Nemški narod« — je nadaljeval Schumacher — »je sit besedi o prijateljstvu in poravnavi, ker prejema istočasno po drugi strani vsak dan dokaze o neprijateljstvu. Zasedbena politika vseh velesil brez izjeme teče v znamenju slepote, ki je zasedbene sile pripravila tako daleč, da si domišljajo, da lahko vsako stvar izvedejo bolje od Nemcev Alogična posledica tega je, da so se odnošaji med Nemčijo in zavezniki poslabšali.
»Najprej so nam dali porursko ustavo, ki nas je udarila, nato pa so nam dali zasedbeno ustavo in nato celo ustavo Zahodne Nemčije.
Takoj nato pa so se vrgli na rušenje nemških industrijskih naprav. Uničevanje nemških tvornic predstavlja protidemokratsko in proti-evropsko politiko in ni v prav nobeni zvezi z varnostjo.«
Schumacher je zagrenjeno zaključil z izjavo, da po vojni še ni slišal tako trdih govorov, kot so bili zadnji trije, ki jih je imel britanski zunanji minister Bevin.
Trst in Marshallov načrt
Ameriški senat je te dni sklenil znižati nakazila Marshallovemu načrtu za celih 10 odstotkov. To zmanjšanje ameriške pomoči za evropsko obnovo bo zadelo vse države Marshallovega načrta, razen Trsta.
Agencija ATI poroča iz zanesljivega vira, da bo STO v drugem letu ne le dobilo prav toliko pomoči po Evropskem obnovitvenem načrtu, kakor je je uživalo prvo leto, marveč da bodo podporo Trstu še celo povečali.
rodnih konferencah, kjer so kovali povojno usodo sveta, so bili jugoslovanski zastopniki samo osebni lakaji tov. Molotova. V notranji politiki so ob varnem naslonu na moskovskega gospodarja v gigantskih skokih ponavljali vse strahote ruske revolucije in se trudili, da z vso vnemo še prekosijo svoje učitelje.
Tako je že po razmeroma kratki življenjski dobi Titov komunizem temeljito izpremenil lice države. Jugoslovani so bili v resnici izenačeni — na beraško palico. Država, ki se je pred vojno kopala v pšenici, masti in mesu, je postala eno samo koncentracijsko taborišče lakote in pomanjkanja.
Taka Jugoslavija pač ni mogla na skrajni zahodni meji vzbujati poželjenja po boljševiškem raju, iz katerega dan in noč bežijo - -ob največji življenjski nevarnosti
—	ne stari zakrknjeni nazadnjači, pač pa cvet jugoslovanske mladine. Dan in noč regljajo strojnice na meji in svirajo pogrebne koračnice tistim, ki so dovzetni za bolno sa-njarenje.
„Vera je uera»nevidnost, spoznčrnje je uera v otipljivost!"
Ta filozofski izrek! gospodarjev v Moskvi ni ostal prikrit. Prav posebno je Togliattiju zmešal račune ob zadnjih parlamentarnih volitvah. Titova Jugoslavija je vse preveč očitna razstava boljševiške a-narhije. V okviru boljševiškega začaranega kroga, njene usode ni bilo mogoče spreminjati, ker bi tak poskus samo pohujšal ostale satelite", zato jo je bilo treba prokleti in izobčiti. Ni važno, ali se je to zgodilo dogovorno kot priljubljen Stalinov trik, ali diktatorsko brez Titove besede.
Togliatti in Thorez sta se po lanskem 28. juniju oddahnila. Se globlje pa je zadihal v Trstu Vidali. Predvsem je bila s tem odstranjena Babičeva neljuba konkurenca. Raztrgano komunistično mrežo, iz katere so uhajali ogoljufani pripadniki in sopotniki, je mislil zakrpati tako, da na ves glas in z vsemi sredstvi dokaže majavim vernikom Titovo Jugoslavijo kot čisto
potvorbo boljševiškega raja. Računal je s kratkovidnostjo in lahkovernostjo tržaških delavnih množic, ki vse preveč rade vtikajo nosove tja, kamor je njemu najmanj prijetno. Na drugi strani dokazuje Titova Jugoslavija na svoj način, da ni prav nobene bistvene razlike med jugoslovanskim in sovjetskim komunizmom.
Upravne volitve na Tržaškem so tudi Vidalija zelo razočarale. Od 80000 vpisanih članov KP in njenih priveskov, je komaj polovica volila za internacionalni komunizem. Vidalijeve celice pridno razgrinjajo račune in kalkulacije. Bilance so močno pasivne. Aktivisti trdijo, da bi KP ne dobila niti 15000 glasov, če bi ne bilo razkola med indipendentisti in če bi si slovenska narodna zavest zopet osvojila stare pozicije, kar se bo v pri-hodnjosti gotovo zgodilo.
Vidalijev bes je več ko razumljiv. Cas beži in (a gotovo ni Vidalijev zaveznik. Cim prej je treba priklicati guvernerja, Jeaj bi bilo njegovo ustoličenje Vidalijeva zasluga, ki bi zopet privabila ubežnike, in pod guvernerjevo marelo bi se že na kak način dal ponoviti češki primer in z njim priključitev Trsta k Italiji, kar bi mogočno o-krepilo Togliattija in vrglo Italijo v popolno oblast komunizma.
Ob takih načrtih seveda Vidali ne more biti ravnodušen. Vsi revolucionarji so brez humorja, posebno pa v teh dneh kislih kumaric. Se bo besnel Vidali, in njegovi o-pričniki bodo še nadalje krvavo pljuvali, ali zavesa boljševiškega raja se je pretrgala in množice nevernih Tomažev naraščajo iz dneva v dan. Zadnje tržaške volitve še niso tudi poslednje. Tržaški boljševizem je že davno udaril ob strop. Šentjakobski Stalingrad je močno pobledel; pamet je bila vedno doma pri Sv. Jakobu in ni več daleč čas, ko bo Sv. Jakob zopet našel samega sebe — podobo 1. 1914. Središče tržaškega komunizma je pomaknjeno v Milje — na precej nezanesljiva tla. Saj vemo, kako je bilo tam pred desetimi leti...
General čas je prestopil v Trstu v antikomunistični tabor, Vidali je res lahko besen.
Tito in Italija -
ali mahanje po vodi
V	dobrem tednu dni se je pokazalo, da je gromovita italijanska odpoved trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo bila udarec po vodi. Po začetnih napovedih italijanskega tiska, kako bo to vplivalo na reševanje tržaškega vprašanja, se je začel splošni umik.
Kar se tiče Trsta, je nove utvare razbil sam zunanji minister Sforza, ki je 29. julija v rimskem senatu povedal tole:
»Izjaviti moramo naslednje: naj nam bo Trst še tako drag, vendar hočemo, da se vrne k Italiji v o-zračju miru. Ce bi za njegovo pridobitev morali storiti tudi najmanjši vojni korak, bi v takem primeru to junaško mesto prosili, naj še počaka.«
30.	julija se je pri Titu oglasil italijanski poslanik v Beogradu. Z njim in z namestnikom zunanjega ministra Beblerjem je imel dolg razgovor. Po njem so izdali uradno sporočilo, ki pravi, da je glavni namen posvetovanja bila preučitev sedanjega stanja trgovinskih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo. Razpravljali so pa seveda tudi o drugih vprašanjih, ki zanimajo o-be državi. Tito je poudaril, da je treba vpostaviti dobre odnošaje med njima zlasti na gospodarskem področju.
Takoj nato je spremenil svoje bojevito pisanje tudi italijanski tisk.
Poluradna agencija »ANSA« je objavila poročilo, v katerem poudarja potrebo po rednih gospodarskih odnošajah med Italijo in Jugoslavijo. V njej pravi:
»Med prvo in drugo svetovno vojno si je italijanski izvoz zagotovil tržišča na Balkanu. Med balkanskimi državami je Jugoslavija bila prvi odjemalec italijanskega blaga, če se podonavska in balkanska tržišča zapro, bo to zelo ogrozilo italijansko gospodarstvo. Zlasti bi se to zgodilo, če bi Jugoslavija
prenehala kupovati italijansko blago. Ne glede na kakršna koli politična in ozemeljska vprašanja, je treba priznati — da se jugoslovansko ter italijansko gospodarstvo dopolnjujeta. Ce ne bi prišlo do trgovske pogodbe med obema državama, bi to škodovalo Jugoslaviji, za Italijo pa bi pomenilo izgubo enega njenih najboljših tržišč. Po drugi strani bi se pa Italiji zaprli važni viri surovin, ki jih potrebuje njena industrija.«
Napovedi o nekaki novi »odločni« italijanski politiki do Tita, o izstradanju in zastraševanju so se torej naglo razblinile...
Italijansko zunanje ministrstvo je potem 2. avgusta na lepem sporočilo, da so se spet začela pogajanja za trgovinsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. 4. avgusta pa so pogodbo podpisali v Rimu! To je toliko zanimivejše, ker pred desetimi dnevi, ko so Italijani razgovore nenadno odpovedali, ni nič kazalo na kako bližnjo poravnavo spora, ,ki je nastal zaradi zamenjave denarja na jugoslovanskem področju Svobodnega tržaškega ozemlja.
Podpisana pogodba je zelo dale-kosežna, ker predvideva blagovno izmenjavo v vrednosti 55 milijard lir.
»Trst ne more živeti"
V	mesecu juliju je dosegel promet v tržaških Glavnih skladiščih 118 tisoč ton uvoza in 40 tisoč ton izvoza v pomorskem prometu. Promet je za 10 tisoč ton višji kot v istem razdobju meseca julija 1948. Večino uvoza predstavlja blago, ki ga je poslala. Amerika podonavskim državam. Poleg tega je prišla tudi precejšnja količina železne rude iz Maroka za Avstrijo.
28. JULIJA: Truman je uradno ^povabil predsednika Filipinske republike, naj obišče Združene države. — Hrvatska komunistična partija dolži Sovjetsko zvezo, da ni izdala samo Jugoslavije, marveč vse male države na svetu. — Sestanek zahodnih civilnih komisarjev za zasedeno Nemčijo v Bonnu.
— Britanska poslanska zbornica je kljub odporu konservativne opozicije sprejela zakon o podržavljenju jeklarske industrije.
29. JULIJA: Konec posveta britanskih diplomatskih zastopnikov s Srednjega vzhoda, na katerem so določali novo britansko vojaško in gospodarsko politiko na teh področjih. —- Moskovski radio grozi, da bodo Sovjeti Tita spravili s poti tako, kakor so Trockega, Buha-rina in Tuhačevskega. — Sovjeti so na svojem področju v Nemčiji prepovedali objaviti vatikanski odlok o izobčenju komunistov iz katoliške Cerkve. — Italijanska vlada je uradno zavrnila sovjetske obtožbe, da je s pristopom k atlantski obrambni zvezi kršila določila mirovne pogodbe. — Finsko vlado so izpopolnili z dvema vodilnima protikomunistoma iz delavskih vrst.
30. JULIJA:	Ameriški	tisk	na
splošno graja gospodarsko politiko sedanje britanske vlade ter ji očita, da ona zadržuje evropsko obnovo. — Na Češkem so vzeli iz prometa vse znamke s slikami pokojnih predsednikov Masaryka in Be-neša. — Grški veleposlanik v Wa-shingtonu napoveduje, da bo državljanske vojne v Grčiji še letos konec. — V Tangerju so začeli postavljati velikansko radijsko postajo, ki bo širila »Glas Amerike« v južno in vzhodno Evropo. — Pripravljalni odbor za ustanovitev nove, nekomunistične mednarodne sindikalne zveze je končal delo za sklicanje prvega občnega zbora v novembru letos. — Italijanski senat je po hudih pretepih z majhno večino. potrdil atlantsko obrambno pogodbo. — Jugoslovanska vlada uradno zavrača sovjetske obtožbe, da bi bila po nedolžnem zaprla mnogo sovjetskih državljanov.
31. JULIJA: Britanska vojna ladja »Amethist«, ki so jo kitajski komunisti obstrelili na reki Jang-tse aprila meseca, je zdaj srečno ušla iz pasti ter se rešila. — Diplomatski spor med Jugoslavijo in Češkoslovaško zaradi napadov češkega kominformističnega tiska na Tita.
1. AVGUSTA: Češka komunistična partija napoveduje novo neusmiljeno čistko med svojimi člani. — Uradno glasilo Titove partije, »Borba«, napada Vatikan zaradi nedavnega ukrepa o izobčenju komunistov iz katoliške Cerkve. — Bivši predsednik belgijske vlade, socialist Spaak, se s kraljem Leopoldom II. v Švici razgovjirja o morebitni njegovi vrnitvi na prestol.
— Britanci delajo Jugoslaviji hude preglavice pri izvajanju trgovskega sporazuma, največ zaradi tega, ker je titovski les zaradi nestrokovnega sekanja po raznih udarnikih v veliki meri neraben. — Spor med nemškimi katoliškimi škofi in socialdemokratsko stranko zaradi pastirskega pisma, v katerem cerkveni knezi priporočajo katoličanom, naj volijo tiste kandidate, ki bodo spoštovali kršščanska načela.
— Senator Douglas je govoril ameriškim Slovakom ter napovedal, da bo sedanji komunistični režim v domovini šel prav tako po gobe, kakor so šli nacisti. — Ameriški odbor za atomsko silo poroča, da izdelujejo v Združenih državah zdaj take atomske bombe, proti katerim so prejšnje kakor igrače.
2. AVGUSTA: Bivši ameriški zunanji minister, general Marshall, sodi, da bo samo čimprejšnja a-meriška vojaška pomoč Evropi lahko preprečila tretjo svetovno vojno. — V Bruslju se je začel občni zbor protikomunistične svetovne mladinske zveze, ki se ga udeležujejo zastopniki 32. držav. — Glasilo češke komunistične partije, »Rude pravo«, napada newyorške-ga nadškofa, kardinala Spellmana, da organizira protidržavne zarote v ljudskih demokracijah. — Sovjetska zveza je odpovedala udeležbo na velesejmu v Zagrebu zaradi Titove protisovjetske politike.
— Ameriški veleposlanik Stuart je z večino sodelavcev zapustil Nanking, predstolnico komunistične Kitajske, ter odpotoval v Washing-ton. — Britanska in ameriška vla-
"Od srede
do srede
da' znova zahtevata od Madžarske, Bolgarije in Romunije, da morajo sodelovati pri preiskavi o kršitvah mirovne pogodbe, ki so jih zagrešile same. — Kitajska nacionalna zbornica je povabila vse države v jugovzhodni Aziji, naj pi-istopijo k tihomorski protikomunistični obrambni zvezi. — Amerika, Anglija in Francija so uradno zavrnile sovjetsko pritožbo, da je Italija s pristopom k atlantski obrambni zvezi kršila mirovno pogodbo.
3. AVGUSTA:	.Britanska vlada
sporoča, da bo storila odslej vse, da bo rusko ljudstvo zvedelo resnico o zunanjem svetu, zlasti o Veliki Britaniji. — Francosko poslaništvo v Beogradu je odklonilo vizum skupini titovskih športnikov, ki so Moteli iti na tekme v Francijo, Belgijo in Luksemburg. ■— Britanske zasedbene oblasti napovedujejo kazenske ukrepe proti nemškim politikom, ki so si drznili obsojati uničenje nemške industrije. — Amerikanci so sklenili ustaviti vse nadaljnje razdiranje japonskih industrijskih naprav.
Nove zahteve glede Koroške
Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra, Mateš, je zastopnikom velesil, ki sestavljajo mirovno pogodbo z Avstrijo, izročil spomenico glede Koroške in drugih vprašanj.
Jugoslavija v spomenici ponavlja znane zahteve po popravilu meje z Avstrijo. Dalje zahteva, naj namestniki štirih zunanjih ministrov znova preuče svoje sklepe glede avstrijske mirovne pogodbe, zlasti v kolikor se tičejo meje med Avstrijo in Jugoslavijo.
Spomenica potem navaja zgodovino zatiranja in ponemčevanja koroških Slovencev med prvo in drugo svetovno vojno. Na koncu zahteva, naj mirovna pogodba prisili Avstrijo, da bo z ustavo zajamčila naslednje:
1. upravno razdelitev po narodnosti prebivalstva;
2. uporabo slovenščine in hrvaščine kot uradnega jezika;
3. ustanavljanje docela slovenskih in hrvatskih šol in
4. pravico, da se Slovenci in Hrvatje v Avstriji lahko združujejo v lastnih političnih, gospodarskih, kulturnih in športnih organizacijah.
„Plan“ v znamenju bnja prati Sovjetom
Titova politika
A
Zadnji dogodki v jugoslovanski politiki so vzbudili pozornost ameriškega tiska. Poglejmo kaj piše »Washington Post« o beograjski politiki pod naslovom:	»Trgovinski
odnosa ji s Titom«:
»Čeprav se Tito opira na Zahod in na Vzhod, vendar se postopoma oddaljuje od Kremlja. Temu pa ni vzrok morda njegova sovražnost do komunizma, ' nasprotno skuša Tito ob vsaki priliki dokazati, da je beograjski komunizem mnogo čistejši ter mnogo boljši po vsebini in kakovosti kakor pa moskovski komunizem. Njegovo zadržanje tune ne odkriva nobene večje naklonjenosti do Zahoda, pač pa je iz vsega jasno razvidno, da hoče Tito s temi ukrepi rešiti le svoj režim in lastno kožo. To naše mnenje potrjuje nedvomno tudi nedavna Titova izjava, da bo zaprl jugoslov. -grško mejo, kar v resnici tudi že izvajajo. Grški uporniki, ki jih je Tito obsodil in jim odrekel vsako pomoč, tajno dobivajo ukaze iz Sovjetske zveze ter podporo iz Bolgarije in Albanije. Njihova zmaga 'oi za Tita pomenila prav tolikšno nevarnost, če ne še večjo, kot zmaga grške vlade. Neprimeren grški kapitalistični režim bi po Titovem mnenju lahko še naprej nadaljeval s svojo reakcionarno politiko, vendar pa bi pri vsem tem prav gotovo ne pomenil tako napadalne jronte in mu ne bi bil tako sovra-
V Jugoslaviji so te dni praznovali izpolnitev prve polovice Titovega petletnega gospodarskega načrta. Radio, tisk in razni govorniki so pri tem poudarjali, kako je ravno Sovetska zveza skušala z gospodarskim pritiskom preprečiti izvedbo petletke. V tem se je posebno odlikoval minister za nabave, Jakov Blaževič, član centralnega komiteta komunistične partije Jugoslavije. Ta je sovjetske prvake imenoval lažnjivce in obrekovalce. Poudaril je, da so pa izpodleteli vsi poizkusi Sovjetske zveze in njenih podložnic, da bi zbegale in potlačile jugoslovansko ljudstvo. Prav tako so pogorela vsa prizadevanja, da bi Sovjeti Jugoslavijo za-
dušili z gospodarsko blokado in s sabotažo.
Tajnik beograjskega mestnega ljudskega odbora, Rado Dugonjič, je tudi ostro napadel Sovjetsko zvezo, da uganja tajno diplomacijo. Skliceval se je na spomine bivšega ameriškega zunanjega ministra Hulla, ki govori, kako 'sta si Velika Britanija in Sovjetska zveza na skrivaj razdelili vplivnostna področja na Balkanu. Domenili sta se že med vojno, da naj bi Jugoslavija bila prav .toliko pod sovjetskim kakor pod britanskim vplivom. Dugonjič je Sovjetom potem očital tudi, da hočejo na enak način likvidirati tudi tako imenovano ljudsko ustajo v Grčiji.
Tito hujska k vstajam na Balkanu
žen, kot bi bila Grčija, če bi postala sovjetska podložniška država. Grška vlada prav gotovo tudi ne bi načenjala nerodnega vprašanja tako imenovane neodvisne makedonske države, ki bi nastala predvsem na račun Jugoslavije.
V svojem zadnjem govoru je Tito priznal, ha spretno igra z Združenimi državami za posojilo. Hkrati je zagotovil, da ne bi tako posojilo prineslo Jugoslaviji nobenih političnih in ideoloških obveznosti. Pokazal pa se je popolnoma neuklonljivega glede jugoslovanskih zahtev po slovenski Koroški in glede tega, da bi Svobodno tržaško ozemlje vrnili Italiji.
Ce upoštevamo, da je Tito pravoveren komunist in zagrizen sovražnik tako imenovanih tmperia-lističnih kapitalistov, kakor trdi, potem lahko govorimo o povečanih trgovskih odnošajih z Jugoslavijo le znasmehom na ustih. Tito potrebuje stroje, ki jih ne more dobiti iz vzhodne Evrope in jih ne bi mogel dobiti, tudi če bi bil v dobrih odnošajih s Stalinom. Zahodna Evropa pa po drugi strani potrebuje blago, ki ga Jugoslavija lahko nudi. Trgovski odnošaji bodo torej sami po sebi koristili obema strankama in kar je še važnejše, pokazali bodo na zelo razburkanem področju zahodne Evrope, kakšne koristi prinaša pomirljivo zadržanje do Zahoda.«
Na obletnico makedonske vstaje je v Skoplju govoril tudi Tito, ki so ga spremljali vsi njegovi najzvestejši sodelavci in pa njegov a-meriški opevalec Louis Adamič.
V slavnostnem govoru je med drugim napovedal, da bo Jugoslavija z vsemi silami podpirala sleherno ljudsko vstajo v Bolgariji ali Albaniji, s katero bi nameravali vreči sedanje tamošnje kominfor-mistične vlade.
Med drugim je dejal:
»Prepričan sem, da bo prišel dan, ko nam bo bolgarsko ljudstvo, ki ne mara nič slišati o podlih ter nesramnih obrekovanjih, moglo spet bratsko podati roko. Mi mu bomo tedaj pomagali odstraniti tiste ljudi, ki so doslej preprečevali vzpostavitev ter ohranitev bratskih odnošajev med nami. Prav isto lahko povem tudi za Albanijo.«
Po drugi strani prihajajo iz Albanije poročila, da se voditelji albanske komunistične partije boje, da bo v njihovih vrstah prišlo do nepopravljivega razdora. Velik del albanskih komunistov se je namreč opredelil za Tita. To je delno po-
sledica vztrajnega dela Titovih propagandistov in agentov. Jugoslovanska propaganda se je zlasti v obmejnih albanskih predelih zadnje čase zelo ojačila. Albanska komin-formistična vlada skuša titovsko delovanje preprečevati in pobijati z najostrejšimi ukrepi. Iz Tirane so poslali v »okužena« področja številne oddelke nalašč za to izurjenih kominformističnih aktivistov. Ti bodo poizkušali zlepa ali zgrda onemogočiti nadaljnje delo ti-tovcev v Albaniji.
Načelnost frontašev breznačelnost vidalijevcev o priliki županskih volitev na Repentabru
O priliki županskih volitev v Nabrežini smo imeli priliko citati marsikatero modrost v glasilih domače ljudske fronte in tuje kom-partije o načelnosti njihove politične borbe in breznačelnosti naše »dolarske« politične igre. Tem novim političnim modrijanom in sramežljivim borcem za uveljavljenje politične morale v našem domačem političnem izživljanju postrežemo s tehtnim odgovorom, podprtim z dokaznim gradivom, na drugem mestu v današnji številki našega lista.
Tu pa naj nam bo dovoljeno, da brez vsakršne sramežljivosti razgalimo politično načelnost naših bolj ali manj učenih politikantov, ki so namah ob skledi vrele kaše pozabili na vse pljunke, s katerimi so se doslej obmetavali in na vse očitke izdajstva ljudskih koristi, s katerimi so se skušali daviti pred zadivljenimi pogledi cirkuško navdahnjenih agitpropovskih in aktivističnih gledalcev tako zvanih bolj ali manj masovnih organizacij iz obeh rdečih (taborov.
Kako bosta obe bolj ali manj masovno podprti ljudski organizaciji prikazali svoji javnosti ogabno repentaborsko politično igro in tako nenaravno sklenjeno politično zvezo? Frontaši so v svojem poročilu o izvolitvi repentaborskega župana previdno zamolčali način, s katerim so se dokopali do tega
Zapadna Evropa se mora organizirati po vzorcu ZDA
Newyorški guverner Dewey je izrazil svoje prepričanje, da bo zapadna Evropa gospodarsko enotno organizirana po vzorcu ZDA s pomočjo Marshallovega evropskega obnovitvenega načrta. Zato morajo biti vsa sredstva, ki so na razpolago za izvedbo tega načrta, v glavnem posvečena gospodarskemu zedinjenju zapadne Evrope.
Ameriški list »Baltimore Sun“ o Titovem govoru v Pulju
Ameriški vojaški poveljniki na obisku v Evropi
svojega edinega in s krvavim potom doseženega volivnega uspeha...
Kje so vsa tako dosledno opevana načela? Ob skledi vrele kaše je bilo konec vsaki doslednosti in načelnosti... Zgražali so se nad takim početjem celo navzoči kominfor-mistični novinarji, kar ne gre preveč v časten račun navzočim fron-taškim političnim aktivistom! Le da si niso i eni i drugi preveč opekli sikavi jezik ob pogrešnem srebanju iz razbeljene sklede...
Nas je ta nepričakovani dogodek opravičeno osupnil, ker smo le še nekoliko verovali v politično poštenost svojih nasprotnikov in upali, da bodo vsaj nekateri pravočasno spregledali, čeprav so v svojem kameleontstvu zaradi bližine meje in gospodarskega oportunizma še vedno islepi za stvarno gledanje na razvijanje domače repentaborske politike.
Novi župan je tako nepričakovano postal Bizjak Jože, ki je bil izvoljen z osmimi glasovi štirih frontašev in štirih kominformistov proti sedmim, ki jih je dobil sedanji župan Guštin Emil (lista »grozda«) in ki bo v novem občinskem odboru županov namestnik in prvi svetovalec. Za drugega svetovalca je bil izvoljen kominformist Lazar Jože. Za namestnika sta pa bila izvoljena frontaš Škabar Silvester in pristaš liste »grozda« Škabar Karel.
Govor, ki ga je imel Tito ob jadranski obali je v glavnem v skladu s politiko, ki jo je pričel izvajati letos do zahodnih držav, to se pravi politiko zbližanja. Sicer ne misli prodati jugoslovanskega komunizma in svojega petletnega načrta nikomur — niti Sovjetski zvezi, niti zahodnim zaveznikom. A rad bi dobil posojilo.
Jugoslovani, ki so člani mednarodne banke za obnovo in napredek, so v decembru 1947 vložili prošnjo za posojilo. Hoteli so dobiti 500 milijonov dolarjev. Ker pa je bila zahteva previsoka, je banka prošnjo odbila. Nato ni bilo o tej stvari nič več slišati. Medtem pa je lansko leto prišlo do spora med Titom in Kominformom. Vzhodnoevropske države so pričele Jugoslavijo gospodarsko vedno bolj stiskati prav tam, kjer jo je čevelj najbolj žulil. Tito je mislil, da se bo vsem tem neprijetnostim izognil, če sklene mnogostranske trgovinske pogodbe z Anglijo in Švedsko. Toda kljub temu potrebuje obširne denarne kredite, če si hoče preskrbeti v kratkem potrebne opreme za rudnike, stroje za predelovanje jekla, strojno orodje, naprave za vrtanje petroleja, Ud., vse, kar potrebuje za petletni načrt in industrializacijo svoje države.
Zaradi tega so Jugoslovani pred nekaj tedni zaprosili svetovno banko za posojilo. To pot Jugoslovani niso določili višine posojila, kot napačno poročajo nekateri časopisi. Toda banka ne more enostavno ugoditi prošnji, dokler ne izpolni svojih predpisov. Zato bo banka sedaj poslala v Jugoslavijo štiri ali petčlansko komisijo, ki bo preučila položaj. Odposlanstvo je sestavljeno iz finančnih in gospodarskih strokovnjakov ter bo preučilo zaposlitev, proizvodnjo in stanje surovin ter bo pregledalo jugoslovanski načrt za uporabo kreditov. Predvsem bo komisija skušala u-
gotoviti ali obstojajo v Jugoslaviji dejanski izgledi, da bo posojilo povrnjeno. Nato bo odposlanstvo o vsem poročalo banki. Ves ta postopek zahtevajo pravila tega denarnega zavoda. Ce bo banka odobrila zaprošeni kredit, ne bo Jugoslavija dobila vse vsote hkrati, temveč ji bodo nakazovali postopoma, kot bodo zahtevale potrebe. Posebni opazovalci bodo stalno nadzirali, če Jugoslavija res uporablja stroje, ki jih bo kupila za izposojeni denar v tujini, izključno le za obnovo in napredek in da z njimi ne izdeluje vojaškega materiala. Pod takimi pogoji bi bilo posojilo strogo gospodarski in denarni posel. Vendar pa bi bilo smešno, če bi pri tem pustili ob strani vse politične ozire. Ameriško zunanje ministrstvo bo glede tega odločilo čisto po lastnem preudarku, bodisi zaradi Titovega položaja ali pa kljub temu. In ker Imajo Združene države odločilen glas pri svetovni banki, bo verjetno ameriško zunanje ministrstvo odločilo, če Tito dobi posojilo ali ne. V vsakem primeru bo ta odločitev padla najprej s političnega stališča, in dejstvo, da je banka že sklenila poslati poizvedovalno komisijo v Jugoslavijo, je precejšen znak, da sedaj na tem resno delajo.
V zvezi s sedanjo razpravo v ameriški zbornici in senatu, ki obravnavata Trumanov načrt o vojaški pomoči državam atlantske zveze, so preteklo soboto nenadno odpotovali v Evropo načelniki vrhovnih poveljstev ameriške vojske, mornarice in letalstva. Hočejo se v razgovorih z evropskimi vojaškimi voditelji poučiti o obrambnih potrebah in nalogah atlantske zveze.
General Bradley, admiral Den-feld in general Vandenberg so o-biskali najprej Frankfurt. Tam so se posvetovali z načelniki luksemburških in italijanskih vojaških sil. Potem so se udeležili v Grafen-woehru velike parade ameriške vojske v Nemčiji. V Heidelbergu so imeli važno sejo s poveljniki ameriških sil v Nemčiji. Po'njej so izjavili, da števila ameriških čet v Nemčiji ne bodo zmanjšali, marveč jih bodo še izpopolnili, zlasti letalstvo, da bo lahko kos vsakemu presenečenju.
V torek popoldne so odpotovali v London. Tam so se dva dni raz-govarjali z britanskimi, norveškimi in danskimi vojaškimi prvaki. V četrtek so odrinili v Pariz, kjer so se sešli s poveljniki francoske vojske. Obiskali so tudi sedež vrhovnega poveljstva zahodno evropske zveze v Fontainebleauju in imeli važen posvet z njegovim
predsednikom, britanskim maršalom Montgomeryjem. Ii Pariza pojdejo še na Dunaj.
V tem obisku ameriških vojaških poveljnikov vidi svetovna javnost dokaz, da mislijo Amerikanci s svojim načrtom o vojaški pomoči za Evropo resno in da to pot ne bo ostalo samo pri besedah.
Nova Titova politika do Sovjetov
Glasilo jugoslovanske komuni-
Volitev župana odbora v
V četrtek dne 28. p. m. ob 15. uri se je ponovno sestal občinski svet občine Devin - Nabrežina v svrho izvolitve župana in občinskega odbora.
Ozračje za uspešno izvolitev tudi takrat ni bilo preveč ugodno, ker so vse štiri politične skupine preveč trdovratno vztrajale na svojih pozicijah. Ker ni bilo mogoče z nobeno skupino doseči zadovoljivega sporazuma, so zastopniki SNL predlagali, da se od vsake skupine sporazumno izvoli po enega člana v odbor in da se prepusti župansko mesto dosedanjemu županu g. Kralju. Za ta predlog so se že prej izrazile ostale skupine, le glede župana so bila mnenja deljena. Zadnje dneve pa je skupina SIAU spremenila svoje mnenje; hotela je zase župana z izključitvijo italijanske skupine iz odbora; mesta v odboru pa naj bi se razdelila med ostale skupine. Razume se, da naša skupina te rešitve, ki bi izročila občinsko upravo v popolnoma komunistične roke, ni mogla odobriti. Volitve so se torej začele v tem težkem ozračju in izid prvega glasovanja je bil naslednji: Kralj
stične partije »Borba« poroča o iz- j (SNL) 9, Slavec gonu sovjetskega državljana Ku- j (LF) 1 glas in 3 zmičeva, ki je bil uslužben pri Po- I stale prazne. Ker
Konec OF na KoroSkem
Glasilo avstrijske socialistične stranke, »Arbeiter Zeltung« poroča, da se je koroška Osvobodilna fronta razšla. Del njenih kominformističnih pristašev je vstopil v avstrijsko partijo, ostali pa so se pridružili demokratični in nekomunistični »Narodni zvezi koroških Slovencev«. Edino majhna skupina zagrizenih titovcev je ustanovila novo organizacijo, tako Imenovano »Demokratično fronto delovnega ljudstva«, ki bo delovala na proti-kominformistlčni komunistični podlagi.
donavski paraplovni družbi. To družbo so kmalu po vojni ustanovili s sovjetskim in jugoslovanskim kapitalom. Vodilna mesta imajo v rokah izključno sovjetski državljani.
Politični opazovalci v Beogradu imajo ta ukrep jugoslovanske vlade za dokaz novega stališča Jugoslavije do Sovjetske zveze.
Beograjski večernik »Glas« je v zvezi s tem izgonom pisal: »Doslej Jugoslavija ni hotela napadati Sovjetske zveze, da bi ne škodovala mednarodni delavski fronti. Zdaj pa je sklenila, da bo spremenila svoje ravnanje in povedala vsakomur, kar mu gre, čeprav resnica v oči bode«.
(SIAU) 7, Fuks glasovnice so o-ni nihče dobil absolutne večine se je pričelo drugo in zadnje glasovanje za župana, za katero je sedaj dovoljna tudi navadna večina. Izid je bil naslednji: Kralj 10 glasov, Slavec 9 glasov, ena glasovnica prazna. Iz tega
in občinskega Nabrežini
voljen; sledilo je tretje ožje glasovanje s sledečim rezultatom: Radovič 11, Fuks 9 glasov; izvoljen Radovič. Tudi tu je italijanska skupina oddala svoje galsove soglasno za kominformističnega kandidata.
Po razglašenem izidu je predstavnik italijanske skupine g. Bandini želel novemu odboru obilo uspeha pri težavnem in odgovornem delu za dobrobit občine, ter pozval novi odbor, naj bi .si vzel za zgled delovanje dosedanjega občinskega odbora, v katerem je bila italijanska skupina zastopana z dvema odbornikoma. Kljub temu, da je italijanska skupina v novem občinskem odboru izločena, bo vse predloge v občinskem svetu, ki bodo v korist skupnosti, podpirala.
Po tej izjavi se je razdelilo vsem političnim skupinam kakor tudi časnikarjem obširno poročilo o delovanju dosedanjega občinskega odbora. Tajnik g. dr. Gherbini je le v izlečkih in v italijanščini to obširno poročilo prečital. Poročilo samo pa je pripravljeno v slovenskem in italijanskem jeziku. Toda na to se povrnemo pozneje.
Končno se je oglasil še g. Ma-rizza (SIAU) k besedi, ter priporočal novemu odboru, naj bi posvetil posebno pažnjo naši kameni industriji. Novi odbor bi moral povsod odločno zahtevati, da se pri javnih delih porabi čim več našega kamna, mesto umetnega kamna iz cementa.
Sejo je cel čas vodil predstavnik
je razvidno, da je italijanska sku- j SIAU, g. Slavec Ado, kateri je po pina podpi-la Kralja, a SIAU in LF j predlogu g. Marizze zaključil drugo
Pogoji za ameriško posojilo
Ameriška Mednarodna banka sporoča uradno, da bo drugi teden meseca avgusta poslala v Jugoslavijo posebno komisijo svojih strokovnjakov. Ti bodo na kraju samem preučili vse načrte, za izvedbo katerih prosi Jugoslavija banko za posojilo. Z njim bi Titova vlada rada pospešila mehanizacijo kmetijstva, namakanje in osuševanje zemlje, razvoj v rudarski ter kovinski industriji, izboljšanje prevoznega sistema, ustanavljanje novih industrij ter povečanje izdelave v tistih, ki že poslujejo.
V beograjskih diplomatskih krogih govore, da se je jugoslovanski veleposlanik Kosanovič vrnil v Washington s točnimi navodili, kako naj bi pospešil podelitev ameriškega posojila Titu. Kosanovič bi moral posebno zunanjemu ministru Achesonu pojasniti težki gospodarski položaj Jugoslavije.
V titovskih političnih krogih so zaskrbljeni, da ne bi bilo posojilo prenizko. V tem primeru bi se sedanji kočljivi gospodarski položaj vlekel v nedogled. Po drugi strani pa se boje tudi morebitnih ameriških političnih pogojev. O teh po-
gojih si Anglija in Amerika nista edini. Američani so za odločno politiko, Angleži pa za zdaj ne bi hoteli s kakimi pogoji ovirati približevanja Jugoslavije proti Zahodu. Menijo namreč, da bi bilo najbolje, če bi v primeru vojne med Vzhodom in Zahodom Tito ostal nevtralen.
Koristno delo protikomunističnih beguncev
Švedski tisk piše, da je na Švedskem vedno manj komunistov, kar je posebna zasluga baltskih beguncev. Ugled komunistov propada tudi pri sindikalnih organizacijah in v javnem življenju sploh, kar so posebno pokazale zadnje volitve v švedsko zbornico.
Baltski begunci pripovedujejo po tovarnah, trgovinah, delavnicah in povsod drugod, kaj pomeni komunizem takrat, ko pride na obast. Izobraženci iz begunskih krogov pa opisujejo komunistični raj v raznih člankih, knjigah in brošurah, za katere je zanimanje vedno večje.
sta skupno glasovali za Slavca. Nekdo od teh dveh skupin je pa oddal prazno glasovnico. Po izvolitvi se je novi župan g. Kralj v slovenščini in italijanščini zahvalil za zaupanje, obljubil, da bo nepristransko vodil županske posle, ter prosil vse svetovalce za njihovo pomoč pri svoji težki nalogi.
Takoj nato se je začelo glasovanje za odbor štirih članov. Prvo glasovanje je izpadlo naslednje: Slavec 19, Gratton 9, Marizza 7 (vsi SIAU), Terčon (SNL) 12, Skerk 10, Fuks 9 (oba LF) ter Bandini (it. skup.) 10 glasov. Pri prvem glasovanju sta bila izvoljena le Slavec in Terčon; od drugih ni nihče dobil absolutne večine. Ker sta SNL in ital. skupina volila »vsakemu enega« je bil g. Slavec Ado od SIAU izvoljen z glasovi vseh štirih skupin, nasprotno je Terčon prejel le dva glasa komunističnih skupin. Sledilo je drugo glasovanje za ostala dva odbornika. Izid je sledeči: Gratton 11, Marizza 2 (oba SIAU), Skerk 12, Fuks 5 (oba LF), ter Bandini (it. sk.) 10 glasov. Izvoljena sta bila Gratton in Skerk. Zanimivo je pri tem glasovanju to, kako je g. Gratton prišel do 11 glasov. Verjetno je zanj glasoval en član ital. skupine, kateri je s tem glasom zaprl vrata svoji skupini do mesta v odboru. Tako so po zaslugi Italijanske skupine kominformist! dobili dva odbornika. Sledila je volitev dveh namestnikov. Rezultatt je bil sledeči: Legiša (SNL) 6, Fuks 3, Per-tot Slavko 3 (oba LF), Bandini 6, Blason 11. Rukin 4, Radovič 7 glasov (vsi od SIAU). Izvoljen je bil z glasovi SIAU ter z vsemi glasovi ital. skupine Blason Mario. Drugo glasovanje za namestnike je bilo sledeče: Legiša 4, Fuks 10, Radovič 4, Bandini 2. Nihče ni bil te-
šejo občinskega sveta.
H koncu bi še nekaj odgovorili našemu staremu znancu »Prim. dnevniku«, na članek z dne 29. p. m. in sicer: Prva seja, kakor tudi druga, je jasno pokazala, da med SNL in italijansko skupino ni bilo nobene veze. Saj na prvi seji pri tretjem glasovanju ni naš kandidat prejel niti enega italijanskega glasu, medtem ko je prejel razen naših še enega in to najbrže iz vašega tabora. Pri drugi seji pa smo mi ponovno postavili našega kandidata za župana in logično je, da je zanj glasovala tudi italijanska skupina, ker je bila izbira dovolj jasna. Ali komunist Ado ali Slovenec Kralj. Gotovo bi bilo bolje za vas, da bi Italijani sploh ne glasovali, ker bi v tem primeru bil izvoljen vidalijevec g. Ado in to z vašo pomočjo, čeravno povsod vpijete proti njim. Povemo vam pa le to, da je več:r>a pristašev v svojem srcu bolj zadovoljna z g. Kraljem, kakor pa da bi župansko mesto zasedel Vidalijev prvi zaupnik g. Slavec Ado. Da ni biio zveze je pač dokaz tudi to, da bi v primeru obstoja take zveze ne mogli priti v občinski odbor kar trije komin-formisti. Ako bi tak sporazum dosledno izvajali, bi s temi desetimi glasovi preprečili vsako Vidalijevo, a tudi Babičevo izvolitev. V tem primeru tudi vaš tovariš g. Skerk ne bi bil izvoljen!
Narod bo sodil, a te sodbe se ml prav nič ne bojimo! Vas je pa že sodil, tako sodil, da se v javnost sploh ne upate. Najboljši dokaz naj vam bo to, da pri vaših redkih prireditvah lahko že v začetku zaprete svojo »botego«, ako pristaši tako zasovražene »dolarske zveze« ne pridejo zraven. Sicer pa, pika. Vam se ne izplača več odgovarjati.
N abrežinec
V tretjem letu »petletnega plana“ v Jugoslaviji
Zdaj, v tretjem letu načrtnega gospodarstva v Jugoslaviji, se še lahko čisto objektivno reče, da je »petletni plan«, s katerim je Titov režim hotel preustvariti Jugoslavijo iz agrarne in gospodarsko nerazvite države v industrijsko, v nevarnem zastoju. Jugoslovansko gospodarstvo je zašlo v hudo krizo, iz katere se bo morda lahko rešilo le s pomočjo zahodnih sil.
S tem seveda še ni ovržena smiselnost načrtnega gospodarstva, pač pa dokazana nerealnost jugoslovanskega »petletnega plana«, ki ne odgovarja dejanskim možnostim jugoslovanskega gospodarstva, temveč le patološkim zunanjepolitičnim ambicijam maršala Tita in njegove klike iz Centralnega komiteja komunistične partije, ki se je že zelo daleč odtujila življenju in ljudstvu. S petletnim gospodarskim načrtom hočejo ustvariti temelje težki industriji, ki naj bi dala njihovi visokoleteči politiki potrebna materialna sredstva, zlasti orožje njihovi armadi. Čeprav so vse politično in gospodarsko, pa tudi kulturno in duhovno življenje sploh podredili potrebam petletnega načrta, si danes vendar ne morejo več prikrivati njegove nerealnosti, o kateri so bili prepričani drugi ljudje, ki ne zapirajo oči pred resničnostjo, že od vsega začetka.
Glavni vzrok krize, v katero je zašel »petletni plan«, pa je njegova nehumanost. Ko so ga fiastavljali, se niso ozirali na to, da je dežela zaradi vojne strašno obubožala, da je pretrpela velike človeške izgube, saj je izgubila več kakor desetino svojega prebivalstva, in da je ljudstvo po prestanih vojnih grozotah fizično in živčno izčrpano. Hoteli so izsesati iz njega še poslednje sile in zgraditi z novimi ljudskimi žrtvami še kar na kadečih se razvalinah svoj babilonski stolp. Toda ljudstvu, ki so ga v začetku omamili z mavričnimi »perspektivami, ki jih nudi petletni plan«, vedno bolj primanjkuje tal in vedno bolj jasno mu postaja, da ga ob koncu petletke ne čakata mir in blagostanje, ampak — druga.petletka, in potem tretja, četrta in tako naprej v nedogled. Sele tretja ali četrta generacija bi morda uživala sadove žrtev, ki jih doprina-ša naša generacija, in nam bo morda hvaležna. Toda ali je pravično, žrtvovati eno celo generacijo, ali celo dve, tri, za večje materialno blagostanje generacij v nam dokaj daljni bodočnosti? Pri tem pa se človek še nehote sprašuje, če nam bodo ti daljni potomci sploh hvaležni in če so naše žrtve res v njihovo dobro, — če nas ne bodo morda preklinjali, ker smo jim za skledo hipotetične leče tako lahkoverno in brez odpora zapravili dragoceno duhovno dediščino pred nami, namesto da bi jo povečano in vsebinsko obogateno izročili v dediščino zanamcem? Morda nas bodo pbsojali, ker smo za malo večje udobje, ki so nam ga obljubljali v »daljnih perspektivah«, prodali svobodo duha in jo zastavili celo na bodoča polcolenja ter jih tako pohabili in mogoče za dolgo dobo o-brnili v njihovem človeškem dostojanstvu in njihovi človeški vrednosti. Povrh vsega pa se javlja v človeku nemiren dvom, ali bo sploh kakšna od bodočih generacij deležna blagostanja, ki ga mi tako drago in po tako oderuških cenah
plačujemo. Ali bo komunizem sploh dosegel kdaj tisto stopnjo v svojem razvoju, ko se bo pomiril v svoji večni »borbi«, ko se bo ustavil za trenutek v svojem hlastanju po vedno novih uspehih, ko se bo vsaj začasno zadovoljil z doseženim in dovolil vsaj eni generaciji malo oddiha? Ali pa ni morda celo tak začasen in relativen »mir« v nasprotju s samim bistvom komunizma, ki bi »degeneriral«, če bi se le za hip ustavil v svojem nemiru? Ce bi mu lepega dne zmanjkalo nasprotnika, s katerim se mora večno »boriti«, bi izgubil svoj smisel in zmanjkalo bi tudi njega, kakor je konec veselja za otroka, ki se »vaga« s tovarišem na deski preko debelega debla, če se tovariš naveliča igre in odide domov. Od zabavne igre ostane spet le navadna deska, mrtvo naslonjena na deblo.
Komunizem si ne more privoščiti tega, ne more razjahati deske in ne more prenehati z »borbo«, ne more biti brez nasprotnika, ki se »vaga« na drugem koncu deske. V tej »borbi« je njegov smisel in za-
to bi se ne mogel umiriti in privoščiti izmučenemu človeštvu miru niti takrat, če bi bili uresničeni vsi njegovi cilji na zemlji. Potem bi se moral lotiti osvajanja lune in napravil bi nov »petletni načrt« vsemirskega obsega.
Vedno bolj spoznava to tudi preprosti človek. Spričo tako »daljnih in svetlih perspektiv, ki jih odpira pred njim petletni načrt«, se ga polaščata obup in apatija. So še drugi vzroki, ki so povzročili krizo petletnega načrta v Jugoslaviji: pomanjkanje strojev in bencina, nizka storilnost in slaba organizacija dela, birokracija in slaba preskrba delavstva, neznanje in sabotaže, toda ti materialni vzroki so le drugotnega pomena spričo utrujenosti in duhovnega odpora ljudstva, ki se ne more več žrtvovati za blazne privide nasilnikov, ki je o-topelo in obupuje spričo nesmiselnosti vedno novih in vedno večjih žrtev, ki jih zahtevajo od njega, in katerega človeško dostojanstvo se vedno bolj upira temu, da predstavlja v načrtnem komunističnem gospodarskem procesu samo pasiven gospodarski faktor »delovne sile«, podvržen prisilnemu »rekrutiranju«, »planiranju«, »reguliranju« in »kanaliziranju« in ki je v bistvu izenačen z materialnimi gospodarskimi faktorji:	s	surovinami,	s
stroji in z neživo pogonsko silo.
Se do lanskega Vidovega dne sta nam obe tržaški komunistični trobili ob jutranjih in popoldanskih dvojezičnih koncertih agit-propov-ske novinarske umetelnosti iz dneva v dan svirali od prve do zadnje vrstice same slavospeve in epopeje o tržaških komunističnih apostolih, da se nam je od samega čednostne-
hovniki baviti s strankarstvom in se politično udejstvovati? Ali nismo vsi verniki ene Cerkve, državljani ene republike, ki je dala vsem e-nako ustavo? Kaj pravi člen G. ustave? Manjšinam so pravice zajamčene! Kaj pravi člen 3. ustave?
Vsi državljani uživajo enako socialno čast in so enaki pred. zakonom, ne glede na raso, spol itd., itd. Mar misli »Lunedi«, da ne znamo čitati, tolmačiti in zahtevati?
Pa naj »Lunedi« ne trdi, da ne bi člen 15. mirovne pogodbe ne veljal tudi za nadižke Slovence, češ, | ga kolomaza teh velikih rdečih i-da oni tega (uživanja vseh jezi- j dealistov, kremenitih značajev in kovnih in drugih manjšinskih pra- ; narodnih (ali ljudskih) herojev ves vic), ne zahtevajo!, saj smo pred 1 ostali svet zdel pravi Dantejev pe-nekaj tedni prinesli v celoti spo- j kel. Po tern nesrečnem dnevu pa
.so nas kar čez noč razsvetlili z razodetjem, da so ti rdeči svetniki v resnici najhujši pokvarjenci in za-vrženci, za katere bi 'bile kazni Dantejeve • fantazije pravcate otroške pravljice. Najbolj presenetljivo pa je to, da so bili ti nekdanji rdeči idoli prav za prav kot spački že rojeni, saj so v teku svojega daljšega ali krdjšega življenja njihove komunistične karakteristike narastle za debele bukve.
Zagrljena trobenta „11 Lavoratore"
„£unedi“ besni nad Slovenci, ki jih ni...
Vsako toliko se znani tednik »Lunedi«, ki po svoje pojmuje in tolmači demokracijo in manjšinske pravice, oglasi z vsem svojim šovinističnim besom proti slovenski manjšini v Italiji in v svoji podivjanosti meče nas in titovce vse v en koš ter nas prikazuje kot največje sovražnike Italije samo zato, ker terjamo svoje pravice.
Tako tudi v svoji izdaji od ponedeljka 1. t. m. prinaša dolg članek, v katerem pravi, da titovci nekako kradejo slovenske dijake v nadižki dolini in jih vzgajajo v komunističnem duhu v Gorici. Gre namreč za nekaj slovenskih dijakov iz te doline, ki obiskujejo slovenske šole v Gorici, ker jih »demokratična« Italija noče odpreti v nadižki dolini. Ne vemo zakaj ne bi modri »Lunedi« ne trdil, da tudi italijanski zavodi nekako kradejo (prelevano) italijanske dijake iz notranjosti države, ki zahajajo v Italijanske šole v Gorici. Čudna pa se nam le zdi trditev tega tednika, ki vedno poudarja, da Slovencev v nadižki dolini ni, potem pa jih sam najde povsod. In če so, kakor je res, da jih živi tam najmanj štirideset tisoč, ki že od leta 1863 čakajo na slovenske šole, ki jim jih je Italija obljubila, zakaj ne bi tudi oni imeli pravico do svojih slovenskih osnovnih šol? Saj ravno »Lunedi« in njegovi bratci »Mes-saggero« in drugi kaj radi trdijo, da so to zvesti Italijani, ki so se vedno hrabro borili in dali velike žrtve v raznih vojnah. Zvestim in hrabrim je treba priznati vse pravice,' ki jim jih je Bog dal! Res čudna demokracija in še bolj čudna logika! Nezvestim in nehra-brim nič šol in nobenih pravic, niti najbolj naravnih in človečanskih; zvestim in hrabrim ter junaškim tudi ne!
Niti najmodrejši modrijan ne bi mogel skovati take logike! Ali pa »Lunedi« ne čita »Demokracije« in ne opazi dokumentov, ki so jih iz-
dali razni dr. Candolini? V teh dokumentih, uradnih okrožnicah od oktobra 1945, trdi vladni zastopnik, prefekt Candolini, da je zajamčena raba slovenskega jezika tudi v smislu vladne izjave od avgusta (julija, op. ur.) 1945. V tisti izjavi, ki smo jo mi že večkrat ponatisnili, zagotavlja vlada vsem manjšinam v Italiji popolno jezikovno svobodo in sploh vse najširše jezikovne, upravne in politične svoboščine vsem manjšinam v Italiji, brez izjeme. Mar misli »Lunedi«, da ima opraviti s kakimi beduinskimi plemeni, ko pljuje na Slovence v Italiji, ki si ne želijo drugega kot le mirno sožitje z italijanskim narodom ob medsebojnem spoštovanju popolne enakopravnosti?
Mar res misli ta šovinistični tednik, da bo s svojim besom in strupom ustavil mogočno silo narodnih zahtev po spoštovanju vseh naših pravic? Ne, nikoli! Slovenci smo pokazali, da znamo trpeti in čakati, a tudi odločno zahtevati, pa naj nas borba stane še tako velike muke in žrtve.
»Slovencev ob Nadiži ni...“
»Lunedi« gre iz protislovja v protislovje. »Slovencev v iiadižki dolini ni«, si slepo in hripavo zatrjuje samsebi. Na drugi strani pa govori celo o pripravah za nastop pri bodočih deželnih volitvah in se znaša nad nekim duhovnikom, katerega obdolžuje take zločinske namere. Zakaj pa? Ali nimajo tudi slovenski duhovniki pravice zanimati se za usodo in čast svojega ljudstva? Slovenski duhovniki ne raznarodujejo italijanskih otrok in vernikov. Zakaj pa smejo italijanski duhovniki raznarodovati naše ljudstvo? Učiti katekizem in pridigati ljudstvu v ne rodnem, torej tujem jeziku, pomeni ljudstvo raznarodovati. Kaj ne da, »Lunedi«? Zakaj pa se smejo italijanski du-
menico, ki so jo njihovi zastopniki predložili mirovni 'komisiji meseca marca 1946. Zgrozil se bo »Lunedi« nad nami, ker mu kličemo v spomin mirovno pogodbo, to je »diktat«. Toda gluhemu je treba trobiti na vsa pihala in mirovne pogodbe so po svoji usodi koncem koncev vse »diktat«, sicer bi zmagal napadalec, ne pa žrtev napada...
Sicer pa o kakih pripravah v nadižki dolini za bodoče volitve mi ničesar ne vemo in nas vest, ki jo prinaša »Lunedi«, prav veselo preseneča. Bog daj bratom Slovencem v nadižki dolini vso srečo!
Poleg tega pa trdi »Lunedi«, da so nadižki Slovenci »ubogo ljudstvo«. To »Lunedijevo« priznanje je resnično. Tisti naši bratje so u-bogi, ker jim italijanska država ne nudi prav nobene pomoči. Skrajno jih zanemarja, čeravno vsi trdijo, da so to najzvestejši vojaki v vsaki vojni. Južnim Italijanom, o katerih ni moči tega trditi, pa nudi vlada prav v teh časih vso pomoč. Toda južnjaki imajo poslance in ministre, ki se brigajo zanje. Nadižke Slovence pa italijanski poslanci in senatorji ter ministri poznajo samo, kadar lovijo njihove glasove z obljubami, ki trajajo že od leta 1866 in se nikoli ne izpolnijo!
»Slovenci v Furlaniji so sami begunci..."
»V Furlaniji — trdi »Lunedi» — se je naselilo deset tisoč slovenskih beguncev, ki so pribežali iz Jugoslavije pred divjanjem komunizma«. Take laži vpijejo v nebo. Slovenskih beguncev ni nikoli bilo več kot par tisoč in jih ni danes niti tisoč. Saj jih je Italija prisilila, da so šli v Argentinijo in drugam. In še danes izganja Slovence, ki niso državljani, proti vsem predpisom člena 10. ustave, ki »jamči« pravico do azila (zatočišča) političnim beguncem in preganjancem! Toda usoda se maščuje, dragi »Lunedi«, in tako morajo tudi begunci italijanske narodnosti s trebuhom za kruhom v Avstralijo in drugam preko morja, ker tukaj. kamor jih je pretežno politični italijanski šovinizem prignal, ne morejo dobiti kruha. Ali ne bi bilo i bolje, da bi Italija nudila sloven-j skim beguncem resnično zatočišče | in vsaj trohico pomoči? Saj bi ti naši reveži stotero, tisočero povr-j nili, ko se bodo razmere v domo-; vini enkrat gotovo spremenile. Ta-i ko pa je nevarno, da ne bodo oni | pozabili te dvojne Kalvarije in ob spominu na težke dneve in na ta j krvavi pot, zavračali vsakega itali-' janskega begunca, ki bi se hotel ! vrniti nazaj v Jugoslavijo. Saj se vsaka lastovka rada vrne v lastno i gnezdo! Morda pa tega Slovenci ne j bodo storili, ker so bolj plemeniti kot razni pridigarji okoli. »Lune-! dl-ja«. Po tolikem trpljenju bi si ! vsakdo mislil* da bodo Slovenci [ gluhi in slepi pred nevarnostjo, v i kateri so se znašli italijanski vo-
Ampak, dokler so skupno plesali georgijansko kolo pod taktirko ba-tjuške Stalina, so karakteristike spančkale v rejenih arhivih, skrbno pokrite z žametasto plastjo najfinejšega prahu pozabljenja, kajti prah je v rdečih arhivih najmanj tako dragocen, kakor razsežni fo-lijanti, bogato dekorirani z rdečimi pripombami. Te karakteristike, posebno pa z rdečilom nališpane opazke so naravnost čudovite.
Ko jih krivonogo vdani rdeči jazbečar z okorno pastirsko ročico po diktatu beleži, se zdijo nedolžne kot pomarančev čaj za uspavanje. Jazbečar jih niti ne povoha; kot zarjavela devica poveša veke in jih skrbno odlaga.
Ampak na Vidov dan 1948 so vitke doge z dolgim smrčkom in še daljšimi skoki dvignile prah, da se je pošteno zakadilo po vsem rdečem svetu. Prah je duhovita iznajdba božjega stvarstva: je prav za prav izvirni prednik same a-tomske bombe. In te nedolžne, zgolj po načelih rdeče birokracije, samo zaradi petletk in pestre ornamentike v folijante navržene rdeče
jaki po 8. septembru 1943, ko so jih Nemci lovili in streljali. Pa so se jih Slovenci usmilili, jih skrivali, jih hranili in preoblačili, da so se lahko rešili. To naj si drži nesramni »Lunedi« dobro v spominu!
Tako daleč gre »Lunedi« v svojem besu in sovraštvu proti slovenski manjšini v Italiji, da predlaga nekako zvezo Italijanov in Nemcev proti Slovencem. Večjo nevarnost vidi ta slepec od strani peščice Slovencev, ki terjajo svoje jezikovne pravice, kot pa od strani večnega sovražnika — Nemca. Le Italija je izgubila, dragi »Lunedi«, ko so »štirje veliki« v Parizu prisodili Koroško Avstriji, saj so Nemci tisti, ki težijo na Furlanijo in na severni Jadran z vso silo! Le Nemci so v zgodovini vdrli po tej poti (Trbiž - Kobarid) v Italijo tako, da vzklikajo bolestno ob tem spominu mnogi pametni italijanski učenjaki: »II fatale Caporetto« (ta usodni Kobarid!). Slovenci so le miroljubni sosedje, ki želijo pravično sožitje ob medsebojnem spoštovanju popolne enakopravnosti.
Tako, gospodje okoli »Lunedi-ja«, tukaj smo vam postregli z nekaj gradiva za vaše nadaljnje besnenje, ki nas ne bo prav nikoli ukrotilo! Drugič raje molčite, nikar pa ne trdite, da Slovencev v nadižki dolini ni, ko se vi sami z njimi kregate!...
opazke, to so pravi hokus-pokus uroki, s katerimi se Trdinovi Gorjanci ne morejo meriti.
Nekje ob robu karakteristike pri-viješ cevko zračne sesalke, krepko pritisneš agit-propovsko ročico in s par zamahi imaš balon, ki samega Zeppelina postavlja v senco. Teh par rdečih pripomb na kartotekah komunistične karakteristike spreminja rdeče svetnike v peklenske zavržence.
V	laži in slavospevu se je rdeči petelinček skotil, v laži in slavospevu je raste!, se košatil in kikirikal v zaostali svet in z lažjo na smrčku mu je jazbečar pregrizel vrat.
Na lanski Vidov dan so se tu pri nas rdeči petelinčki srdito skavsa-li. Obojestranski jazbečarji so sicer poskušali na hitro roko pravo
—	in krivovernikom po Tuhačev-skem načinu zavijati vratove, ali tržaško vzdušje za tako ljudsko -demokratično bistritev ideologij ni bilo politično zadosti zgrajeno in tako so se morali rdeči petelinčki pač udarniško pomeriti na areni Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu, na debelo pogrnjeni z vevškim papirjem in ljudskimi bankovci. Več ko leto dni je trajala »Nova pisarija«. Pavovo perje, ki so ga razni CK tako radodarno lepili na hrbte in prsa rdečih petelinov, leži nastlano po vseh tržaških kontra-dah. Oskubljeni petelini, o katerih smo morali verjeti, da so zgolj o-svežujoče rdeče redkvice (nedolžno bele pod kožo kot lilije sv. Alojzija) za bolehavo človeštvo, so se nam razkrili kot posebna pasma. Pod kožo so ti petelini namreč rdeči kot kraški pršut in verni tekmeci čikaškega podzemlja — po njihovih lastnih razkritjih seveda. Taka je pač materialistična dialektika v praksi.
Prva runda petelinjega dvoboja je končana. Pravo — in krivoverna petelina sta oskubljena do kosti. Prvi je izgubil vse privesno perje na zadnjih volitvah, drugemu se je posušila golša, ker je zmanjkalo sremske koruze. Zagrljen kljun nam bo odslej lavoratorsko prepeval samo enkrat na teden. Kaka velika škoda! Vidali se sicer tolaži z novimi zalogami koruze, ampak letina je še daleč, in tudi kakšna bo, se še ne ve.
KULTURA
Kulturni večer na Opčinah
V	petek 29. julija je »Slovensko prosvetno društvo Opčine« priredilo v kinodvorani na Opčinah kulturni večer. Spored je obsegal 10 pesmi, ki jih je izvajal pevski zbor ak. kluba Jadran iz Trsta, ojačen z openskimi pevci ter simbolično igro »Lepa Vida«, ki jo je spisal Bogomir Čokelj.
Pevski zbor. je uvodoma zapel slovensko narodno himno »Naprej zastava slave«, potem pa je v imenu odbora pozdravil občinstvo' in goste prof. Cokelj, ki je v kratkih besedah orisal pomen prosvetnega delovanja. Dejal je: »Preteklo leto smo praznovali stoletnico ustanovitve prvega prosvetnega društva v Trstu. Od takrat dalje je potem slovenska prosveta v Trslu vedno bolj cvetela in niti fašizem ni mogel zatreti njenih stoletnih korenin. Ako je danes opažati mrtvilo na prosvetnem področju je to le zato, ker je bila naloga prosvetnega dela napačno postavljena, ker so jo
Zgodovinski razvoj narodnostnega stanja v Trstu
III. SLOVENCI V TRSTU
O	tem, kako so Slovenci prišli v mesto, nam zgodovinski viri ne poročajo. Z ozirom na položaj mesta pa z gotovostjo lahko sklepamo, da je bilo mesto tisto, ki jih je potrebovalo in ne obratno. Razlog je jasen. Ako je celo pod Rimljani, ki so vedno gledali zviška na podjarmljence, moralo priti do stika med njimi in domačim avtohtonim prebivalstvom zaradi ekonomskih in demografskih potreb naselbine, potem je bila ta smer narodnostnega razvoja mesta še očitnejša v dobi po naselitvi Slovencev, ko se je zaradi rastočega vpliva Benetk Trst vedno trdneje moral oslanjati na slovensko zaledje. Važnejši poleg gospodarskega, ki v oni dobi ni mnogo pomenjal, pa je bil demografski. Kravave vojne in kužne epidemije so prebivalstvo v mestih redčile in odkod naj bi Trst dobival novega prebivalstva, ako ne predvsem iz svoje neposredne mestne okolice? In Slovenci so prišli v mesto. Ker so bili večinoma kmetje, so se uveljavljali kot težaki, dninarji, rokodelci in krčmarji. Zanimivo je pri tem n. pr. dejstvo, da so se ravno
krčmarstva oprijeli zelo na široko. Listine petnajstega stoletja nam kažejo, da je bila večina tržaških krčem in gostišč v rokah Slovencev. Toda že od trinajstega stoletja dalje jih najdemo tudi med vplivnimi in odličnimi meščani. Sicer pa o tem pozenje.
Od početka trinajstega stoletja nam zgodovinski viri že pišejo o Slovencih, ki so tržaški meščani, to je po današnje polnopravni prp-bivalci mesta s stalnim bivališčem in, recimo, državljanstvom male tržaške republike. S tem seveda ni rečeno, da pred to dobo Slovencev v mestu ni bilo, kajti pomniti moramo, da se vzporedno s časovno oddaljenostjo tudi redčijo zgodovinski viri.
V	tej dobi se nam omenja tudi že Lonjer kot slovenska vas, »Lon-gera, villa sclaborum«, iz česar so potem nekateri zgodovinarji napačno sklepali, da je bil Lonjer v oni dobi edina slovenska vas v tržaški okolici, čeprav je jasno, da ga listina označuje kot slovensko vas pač le zato, ker je bil res slovenski.
Seznam najuglednejših tržaških meščanov iz konca trinajstega sto-
I	letja že vsebuje okrog petnajst od-
stotkov Slovencev. Ker so v tem seznamu, kot rečeno, našteti le najuglednejši meščani, je gotovo, da ta odstotek ne more biti dokončno merilo za takratno razmerje med Slovenci in Romani v Trstu, kajti ekonomsko šibkejši Slovenci v Trstu so bili nedvomno še očitneje zastopani med nižjim prebivalstvom, ki zaradi svojega plebej-stva pri sestavljanju seznama sploh ni prišlo v poštev. Zatprej bi bilo treba omenjeni odstotek z ozirom na celotno mestno prebivalstvo občutno zvišati.
Kot bomo pozneje videli, vse kaže, da so Slovenci v razmerju z Romani dosegli že vsaj v trinajstem stoletju ono stabilnost narodnostnega razmerja, ki je dokazana za petnajsto in šestnajsto stoletje v primeri s stanjem pred pričetkom prve svetovne vojne.
Tržaški mestni arhiv hrani mnogo listin, ki se nanašajo na življenje in delovanje Tržačanov v petnajstem stoletju v Trstu. V teh listinah se omenja nekaj tisoč imen. Ako ta imena opredelimo glede na jezikovno poreklo, potem nam ta imena, odnosno priimki precej jasno pokažejo narodnostno lice Trsta pred pet sto leti. In tu naletimo na presenetljivo podobnost z narodnostnim stanjem v Trstu pred tridesetimi leti. Slovencev je okrog 30 odstotkov, Romanov okrog 55, ostalih petnajst odstotkov pa odpade na druge narodnosti, zlasti Nemce, Grke in Jude.
Tem podatkom pa bi se dalo
oporekati, češ da predstavljajo le zunanji kozmopolitski videz mesta, ne pa njegovo dejansko narodnostno strukturo. Toda poglejmo dalje.
Ohranjen nam je spisek tržaških meščanov iz šestnajstega stoletja. To je robotni spisek iz leta 1575. Tu so navedeni vsi tržaški meščani, ki so se morali obvezati, da bodo opravili eno ali več ropot na tržaškem gradu, katerega so takrat širili in utrjevali. A tudi tu nas preseneti čudovita sličnost s podatki za petnajsto stoletje. Odstotek Slovencev tudi topot ostane neizpremenjen, poveča pa se odstotek Romanov na škodo drugih narodnosti. Ako pri tem upoštevamo, da je pri sestavljanju tega spiska prišlo v poštev stalno mestno prebivalstvo, potem vidimo, da so tako imenovani kozmopolitski videz dajali mestu le tujci iz oddaljenih dežel, medtem ko je v bistvu ostala njegova* slovenska in romanska struktura neizpremenje-na: tretjina Slovencev proti dvema tretjinama Romaoov.
Ako je potemtakem narodnostno razmerje v Trstu v petnajstem in šestnajstem stoletju stalno in se tudi ne razlikuje mnogo od približnega stanja v trinajstem stoletju, še manj pa se razlikuje od uradno dokazanega narodnostnega stanja pred tridesetimi leti in ako z druge strani upoštevamo, da sta bila ravno petnajsto in šestnajsto stoletje v Trstu ena najbolj razburkanih dob tržaške preteklosti,
potem pač ni nobenega razloga, ki bi oporekal trditvi, da je razmerje med Slovenci in Italijani v Trstu že najmanj pet sto let stalno, to je ena tretjina Slovencev in dve tretjini Italijanov.
Mogoče ravno to dejstvo najbolj pobija trditve o nesmiselnosti sma-tranja Slovencev kot kompaktne in za tržaški dobrobit in napredek koristne ter konstruktivne narodnostne celote v Trstu. Pozneje bomo videli tudi vzroke te stabilnosti, ki pa so za nas Slovence in naš narodnostni razvoj v Trstu vse kaj drugega kot ugodni. Videli jpa bomo tudi, da ravno ta dejstva in ti razlogi bolj kot vsi politični momenti ne samo opravičujejo, temveč naravnost silijo k zahtevi po slovenski enakopravnosti v Trstu.
Tržaški Slovenci torej niso od včeraj, niti ne od leta 1848, ko so v Trstu nastopili kot narod, ki zahteva svoje sto let teptane pravice. So pomemben del tržaškega prebivalstva, ki je demografsko in v precejšnji meri tudi gospodarsko pripomogel, da se je »ribiško gnezdo«, kot nazivljejo nekateri Trst v dobi pred Marijo Terezijo, ne samo ohranil, temveč razvil v mogočno trgovsko mesto v najsevernejšem delu Sredozemskega morja in postal vrata Srednje Evrope v pomorski svet.
Oglejmo si sedaj vzroke stabilnosti narodnostnega stanja v Trstu.
V	preteklosti je bilo zaradi boljšega označevanja identičnosti oseb, ki so Cesto imele samo Ime, ne pa
tudi priimek, običajno tudi pripisovanje rojstnega kraja. Tako so pozneje nastali številni priimki. Za nas je ta običaj izredne važnosti, ker nam omogoča, da ugotovimo izvor marsikaterega Tržačana.
Pri preučevanju takih imen, s pomočjo katerih moremo ugotoviti poreklo osebe, pa se nam pokaže presenetljivo nasprotje: dočim smo pri preučevanju narodnostnega porekla na podlagi jezikovnega izvora naleteli na razmerje ene tretjine Slovencev in dveh tretjin Romanov, ugotovimo tu ravno obratno: slovenska ali pretežno slovenska ozemlja skupno z nekaj prišleki večji del nemške narodnosti nam dado dve tretjini demografskega dotoka v mesto. Ti podatki se bistveno ne ločijo od podatkov, ki nam jih isti način preučevanja dž za šestnajsto stoletje na podlagi že omenjenega robotnega spiska in ki nam jih dajejo uradne statistike izpred prve svetovne vojne.
Tu tiči nasprotje, ki bi bilo za površnega poznavalca tržaških narodnostnih prilik nerazumljivo, kajti od kod naj si tolmačimo stabilnost narodnostnega razmerja med Slovenci in Romani v Trstu skozi najmanj pet stoletij, ko pa na drugi strani slovenski demografski dotok v mesto odločno prevladuje nad italijanskim?
Odgovor na to nam bo dalo poglavje o narodnostni asimilaciji v Trstu.
(Nadaljevanje sledi)
vpregli v voz politične ideologije in dogme«. Zaključil je z obljubo, da si je novo prosvetno društvo zastavilo en sam cilj: posredovati čisto kulturo in slovensko umetnost brez strankarskih pokroviteljstev in buditi ljubezen do slovenske domovine in jezika.
Sledil je pevski spored, ki je obsegal Ipavčevo »Slovenec sem«, Aljaževo »Oj, Triglav, moj dom«, Adamičevo »Vasovalec«, Aljaževo »Soči«, Vodopivčevo »Ob večerni uri«, Ipavčevo »Vse mine«, Kocijančičevo »Slovo«, venček narodni in h koncu Aljaževo »Slovan na dan«.
Zlasti zadnja pesem je vzbudila med poslušalci buren aplavz in so jo morali na splošno zahtevo ponoviti.
Po krajšem odmoru je sledila »Lepa Vida«. Vlogo lepe Vide je zelo lepo podala gdč. Hreščakova in smo prepričani, da jo bomo kaj
kmalu videli tudi v kakšni večji vlogi. S svojo igro je pokazala, da je znala dojeti tragiko lepe Vide, vesoljno razdvojenost med hrepenenjem po sreči in življenjsko resničnostjo.
V	splošnem je treba priznati, da je prireditev zelo lepo uspela. Pokazala je, da. razpolaga društvo z dobrimi močmi in da imajo vsi njegovi sodelavci najboljšo voljo, da v resnici dvi|nejo opensko prosvetno delovanje do one višine, ki mu pripada. Do zadnjega kotička zasedena dvorana pa je pokazala razumevanje Opencev za pravo slovensko prosvetno delo.
Slovenskemu prosvetnemu društvu na Opčinah želimo čim več uspeha pri njegovem delovanju in smo prepričani, da bo v kratkem stopilo pred javnost z novo prireditvijo in s tem dokazalo, da ima prava slovenska prosveta trdne temelje na naši zemlji.
Izvolitev župana v Zgoniku
' V ponedeljek 25. julija — točno ob šesti obletnici razpada fašizma —, so se izvoljeni možje naše občine zbrali na svojo prvo občinsko sejo, da bi iz svoje srede izvolili župana in nov občinski svet.
Sejo, pri kateri je bil navzoč tudi predsednik cone Palutan in predstavnik ZVU, je vodil g. Cer-njava, kot predstavnik liste SIAU (kominform), ki je pri volitvah odnesla največ glasov. Po enominutnem molku v počastitev spomina padlih protifašističnih borcev, so prešli na verifikacijo mandatov, nakar so pričeli voliti župana. Izvoljen je bil kominformist Pirc Alojzij iz Saleža, ki je dobil osem glasov, medtem ko je pet glasovnic bilo praznih; razen tega sta bila odsotna dva kandidata, Grilanc Ivan za NL in Kocman Jožef za titovsko LF.
Nihče od prisotnih opazovalcev ni prezrl dejstva, kako je novoizvoljeni gospod-tovariš župan < uradno povlekel iz žepa že vnaprej pripravljen govor in ga — kar se da
—	»gladko« prečital navzočim, zaradi česar ga tudi njegovi goreči somišljeniki verjetno niso pozdravili z običajno »spodobnim« ploskanjem.
Pri naslednjih volitvah stalnih in nadomestnih zastopnikov občinskega sveta, je bila kaj značila komin-formistična taktika,' ki je hotela s svojim glasovalnim strojem vsiliti v občinski svet dva kandidata titovske LF: Budin Alojzija - stalnega in Obada Vladimira - namestnika, ki naj. bi v družbi sorodnih tovarišev Vidalijeve KP, Milič Antona - stalnega in Milič Hermana -namestnika, delovala za skupni »blagor« ljudstva.
Toda glej: neke vrste možatost, ki titovščini ni lastna, je kominfor-mistom prekrižala načrte, kajti o-ba tituža sta sodelovanje kar najbolj »reakcionarno« odklonila.
Tako imamo Zgoničani čistokrvno kominformistično občino, ki bo po njihovem zatrjevanju — v doglednem času dosegla čudeže: znamenja na nebu in luni ter prekosila samega »starega zajca«, ki jim še sedaj ni šel iz želodca.
Na splošno smo zgoniški narodnjaki mnenja, da se bo pri bodočih volitvah pokazala nepotvorjena podoba slovensket/a kmeta in delavca, ki bo enkrat za vselej pokazala vrata evangelistom obeh — že itak zahajajočih zvezd.
Vesti s Tržaškega
Volivci Slovenske narodne liste
Slovenska demokratska zveza vabi volivke in volivce Slovenske narodne liste na okrožne sestanke na sedežu SDZ, ulica Machiavelli 22-11, vsakokrat ob 20.30 in sicer po naslednji časovni razporedbi za posamezna okrožja:
Skedenj dne 8. avgusta,
Sv. Ivan dne 10. avgusta,
Sv. Jakob dne 12. avgusta,
Rojan dne 17. avgusta,
Skorklja dne 19. avgusta, Barkovlje dne 22. avgusta,
Sv. Alojzij dne 24. avgusta,
Sv. Sobota dne 26. avgusta, Poncijana dne 29. avgusta,
Trst - središče dne 31. avgusta. Zaradi važnosti trenutnega političnega položaja naše občine, STO in mednarodnega sveta, prosimo vse volivke in volivce SNL, da se sestankov zanesljivo udeležijo.
Slov. demokratska zveza
Narodno romanje h Gospe Sveti
ZAKLJUČUJE se vpisovanje v seznam izletnikov v tajništvu SDZ.
Odhod iz Trsta bo v nedeljo 14. avgusta, točna ura in vozilo se pravočasno objavi.
Prijavljenci izleta bodo pravočasno poučeni o podrobnem programu romanja v »Demokraciji« 12. avg. t. 1.
Uvoz plemenske goveje živine
Področno kmetijsko nadzorništvo bo tudi letos z vsoto, ki jo je stavila na razpolago ZVU uvozilo koncem avgusta - prve dni septembra, gotovo število bikcev, brejih krav, junic in telic sivo-rjave pasme.
Kot navadno bodo bikci dodeljeni javnim plemenskim postajam z obvezo, da jih rejci drže najmanj dve leti. Krave, junice in telice pa bodo dane samo tistim živinorejcem, ki se obvežejo, da bodo držali kupljeno živino za pleme čim daljšo dobo, ter gojili vsa teleta (samice), ki se bodo rodila in morebiti tudi kakšnega bikca, ki ga bo smatralo Nadzorništvo sposobnega za pleme.
Srednja cena franko Trst, ne-uštevši podporo ZVU, bo znašala okoli 120.000 lir za bikce, 180.000 lir za breje krave, 160.000 lir za breje junice in 80.000 lir za telice od 10 do 12 mesecev starosti.
Tisti, ki želi nabaviti eno gori imenovanih glav goveje živine, se mora prijaviti najkasneje do 25. avgusta 1.1. pri Tehničnem oddel-
ku Področnega kmetijskega nadzor-ništva - ulica Ghega štev. 6-1 - tel. 8673 in ob trenutku prenaročbe položiti gori naznačeno vsoto.
Morebitna razlika na ceni (več ali manj) za kupljeno glavo, bo poračunana takoj, ko bo Nadzorništvo v posesti dokončnega obračuna.
Ker pa je vsota, ki jo je stavila na razpolago ZVU omejena, se bodo prednaročbe jemale v poštev le po vrstnem redu in datumu in to dokler ne bo vsota izčrpana.
Ako žele kmetovalci prisostvovati nakupu, se lahko udeleže skupnega izleta z nakupno komisijo.
Barkovlje Matija Škabar, zlatomašnik
V	nedeljo 31. julija je bil v Bar-kovljah o priliki zlate maše priljubljenega duhovnika Matija Škabarja pravi narodni praznik.
Pri slovesni maši se je zbralo številno občinstvo, da počasti svojega vzornega dušnega pastirja, šolnika in narodnega delavca. SDZ je zastopal njen predsednik dr. Josip Agneletto.
Zlatomašnika, ki je vstopil v svečanem sprevodu v cerkev, sta pred lepo okrašenimi vhodnimi vrati pozdravili ljubki dekleti v naši lepi narodni noši in se mu v imenu vseh tržaških Slovencev zahvalili za ves njegov polstoletni trud za dvig verske in narodne zavesti zaupanih mu ovčic. Med cerkvenim opravilom je jubilanta počastil starosta naših narodnih duhovnikov mons. Ukmar, ki je v svojem nagovoru poudaril velike zlatomašni-kove zasluge pred Bogom in svojim narodom.
Po službi božji je zlatomašnik Škabar prišel v ožji stik z vsemi svojimi častilci v prostorih starega barkovljanskega društva. Svečanega obeda so se udeležili ožji slavljenčevi sorodniki, duhovni so-bratje in najožji prijatelji. V imenu tržaških demokratičnih Slovencev je slavljencu-zlatomašniku nazdravil dr. Josip Agneletto.
O priliki slovesnih večernic se je jubilant zahvalil vsem svojim vernikom, prijateljem in znancem za udeležbo pri njegovi slavnosti in za izkazano mu narodno počastitev.
Sv. Križ Jubilej dela
4. avgusta t. 1. je minilo 50 let, odkar je Križan Tence Dominik stopil samostojno na težko življenjsko pot in se posvetil trgovskemu življenju. Kot trgovski nameščenec je deloval najprej v Nabrežini in nato v Trstu. V Kopru je bil nekaj časa za poslovodjo, in sicer
do svoje popolne osamosvojitve, ko je v Rojanu pri Trstu odprl lastno trgovino. Pred 40 leti je svoj trgovski obrat prenesel v Sv. Križ pri Trstu. Med prvo svetovno vojno mu je bila poverjena skrb za prehrano vsega svetokriškega prebivalstva.
Kot zaveden narodnjak se je jubilant stalno udeleževal narodnega življenja in vedno podpiral našo narodno demokratsko misel.
Čestitkam soproge Herminije in sina Oskarja se pridružujeta tudi uredništvo in uprava »Demokracije« z željo, da bi Bog ohranil jubilanta čvrstega in vedrega še mnogo let njegovi ljubljeni družini, našemu demokratskemu gibanju in naši presnavljajoči se tržaški skupnosti.
Opčine
Verjetno še ni vsemu STO-ju znano, da je tudi naš kominformi-stični prvak — tako kakor njegov bivši vzornik in gospodar, Tito -— velik ljubitelj pasjega rodu. Ker pa je naš prvak širokopotezen in rad veže prijetnost s koristnostjo* si je zamislil kar pravo farmo psov. Niso pa to neki krmežljavi cucki tjavendan, pač pa izvirni policijski plemenitniki, od katerih i-majo nekateri za seboj najvišjo oznovsko dresuro. Pa boste vprašali, čemu služi ta kominformistič-na pasja farma? Velevažna funkcija! To so nekaki uradni rdeči funkcionarji ljudskega štetja na Opčinah. Pri vsaki nekominformistični prireditvi ovohajo posetnike od pete do temena, pri tem pa noge ne privzdigujejo, kar moramo resnici na ljubo le povedati. Ali, in kakšno nagrado prejemajo naši openski fermači, ne vemo, pravijo pa, da so prejšnji petek zvečer imeli vse slinaste smrčke od napornega dela. Pravijo, da je fiaš prvak zahteval nove kredite za pojačanje pasje farme, ker jim »nazadnjaški Openci« že spet pripravljajo nova zaposljenja.
Vpisi v seznam stalnega prebivalstva
Z ukazom štev. 156 ZVU se znova spreminjajo predpisi, ki urejujejo vpise v seznam stalnega prebivalstva občin britansko-ameriškega področja STO-ja.
Členu II. Ukaza štev. 64 z dne 19. decembra 1947, spremenjenemu s členom I. Ukaza štev. 222 z dne 9. aprila :948, se doda sledeči paragraf:
»c/) stalnemu osebju javnih u-prav, premeščenemu na službovanje k uradom v coni, ki so še vpisani kot stalno bivajoči v Italijanski republiki«.
Uvoz in izvoz zvočnih filmov, svile, železa in pal-minih semen
Zavezniška vojaška uprava je izdala dva ukaza, ki dovoljujeta izvoz barvnih zvočnih filmov kot tudi uvoz nekaterih vrst surove svile, železa in starega železa in palminih semen.
Ukaz štv. 135 dovoljuje za 6 mesecev uvoz bele ali rumene surove svile in svile »toussah« ter železa in starega železa za predelavo v železne palice ali polizdelke in palminega semenja, ki se rabi pri izdelavi gumbov. 2elezo in staro železo se mora predelati v železne palice ali polizdelke v enem letu od uvoza, drugi proizvodi pa se morajo v enem letu izvoziti.
Ukaz štv. 139 dovoljuje začasen izvoz 8 mm, 16 mm in 35 mm zvočnih barvnih filmov za razvijanje in tiskanje, kot tudi dvostranskih filmov in barvnih fotografskih filmov za razvijanje. Razviti filmi se morajo uvoziti v 6. mesecih po začasnem izvozu.
Ureditev pravnega položaja učnega osebja
Ukaz štev. 130 Zavezniške vojaške uprave, ki je bil pred kratkim podpisan, ureja pravni položaj učnega osebja, ki je vpisano v posebnih seznamih, kateri so bili sestavljeni v skladu z ukazom Stev. 43.
Ta ukaz zadeva tisto učno osebje. ki ima potrebne pogoje za vpis v »Ruoli speciali transitori« italijanske republike.
Promet z gradbenim lesom v tržaškem pristanišču
Luški promet z gradbenim lesom preko tržaškega pristanišča je bil v prvem četrtletju leta 1949 največji v zadnjih petindvajsetih letih. Promet gradbenega lesa znaša v prvem četrtletju 59.164 ton, od katerih je bilo izvoženih 50.843 ton, preostala količina pa predstavlja uvoz. To količino lesa je v vsej zgodovini tržaškega pristanišča presegla trgovina z lesom samo enkrat, in sicer leta 1924.
Po končani drugi svetovni vojni je trgovina z gradbenim lesom stalno naraščala. Spomladi leta 1946 sta Jugoslavija in Češkoslovaška pričeli uporabljati Trst kot tržišče za svoj gradbeni les in tako se je
pričela razvijati koristna trgovina z vzhodnim Sredozemljem. Nekoliko pozneje je pričela pošiljati tudi Avstrija svoj gradbeni les preko tržaškega pristanišča, ki je naravno in tradicionalno izhodišče za avstrijsko trgovino.
Letošnje številke kažejo, da je Trst lahko zaradi svoje zemljepisne lege, ki je brez primere in za-
radi svojih pristaniških naprav, po vojni tekmoval z ostalimi pristanišči.
Zavezniška vojaška uprava ' je pred kratkim dala na razpolago večji prostor za skladišče gradbenega lesa ter je tako povečala že obstoječi prostor za lesna skladišča.
Vesti z Goriškega
Počitniška kolonija
»Slovensko sirotišče« v Gorici priredi počitniško koloni-jo za deklice do 12 - 14 let starosti. Kolonija bo brezplačna in se odpre s 1. avgustom 1.1. Odprta bo podnevi.
V kolonijo se sprejemajo deklice iz Gorice in okolice. Starši, prijavite svoje hčerke v kolonijo in vpišite jih v ta namen takoj pri »Slovenskem sirotišču« ali v pisarni »Dobrodelnega društva« v Gorici, Riva Placuta 18-1.
Seja goriškega občinskega sveta
Goriški občinski svet bo imel prihodnjo sredo 10. t. m. zvečer na goriškem gradu svojo redno sejo. Glavna točka dnevnega reda je proračun.
Brez živilskih nakaznic
Dne 16. sept. 1939 je takratna fašistična vlada vpeljala prve živilske karte in od takrat smo živeli v tako zvanem racionaliziranem režimu, to se pravi, razne živilske in tudi druge potrebšščine so bile potrošnikom uradno dodeljene na podlagi nakaznic. Dne 1. t. m. so bile ukinjene zadnje teh kart, živilske nakaznice za kruh. Izjemo delamo samo mi Goričani, ki imamo še karte za sladkor in kavo po znižani ceni na podlagi prostega pasa.
Sv. birma v Pevmi
V nedeljo 31. julija smo praznovali pri nas vsakoletni shod naše cerkvene zavetnice sv. Ane. Letos smo s tem slavjem združili še sv. birmo. Postavili smo dva slavoloka, enega pred vhodom v vas, drugega s slovenskim pozdravom pred vhodom v cerkev. Med slovesno sv. mašo, katero je med lepim petjem daroval slovenski dekan msgr. Novak, je pridigal prevzvišeni nadškof v našem domačem jeziku. Po sv. daritvi je birmal nad sto birmancev, med katerimi je bilo tudi nekaj bolj odrašenih zamudnikov, ki so pa prav spodobno sprejeli sv. zakrament. Pri svečanem popoldanskem blagoslovu je govoril msgr. Novak, ki je poudaril pomen obeh praznikov, in smo prejeli nad-pastirski blagoslov. Preživeli smo izredni dan v najlepšem božjem
Smrt ugledne matere
V nedeljo 31. avgusta je tu umrla gospa Marta Černe roj. Zorž, mati ugledne Černetove družine iz Vogrskega, ki pa že več let živi v Gorici. Pokojna je bila vzorna gospodinja in mati, ki je znala vzgojiti lepo število otrok v poštenem narodnem in človečanskem duhu. Dobra gospa je zaradi značajnosti vse njene družine morala pretrpeti mnogo gorja. Moža, gospoda Alojza, so fašisti preganjali s procesom pred posebnim sodiščem v Rimu, s konfinacijo in z internacijo. Mlajšega sina so ji komunisti zavratno umorili na Vogerskem med vojno, ker je bil odločen borec za pravice naroda in domovine, hčerko Nado pa odpeljali v Ljubljano v zapore leta 1945, od koder se je vrnila leta 1946. Pogreb je bil ob lepi udeležbi prijateljev in znancev v torek 2. t. m. Vsej vzorni Černetovi družini, katere član je tudi naš prijatelj, diplomirani pravnik g. Dušan, naše iskreno sožalje. Blagi pokojnici pa večni mir in pokoj!
Smrtna kosa
V Solkanu pri Ajdovščini so pokopali 28. julija g. Andreja Slokarja, ki je umrl na operaciji v Ljubljani. Pokojnik je bil znan lesni industrijec in trgovec širom dežele in v tujimi. Prizadetim naše sožalje.
Smrt
Dne 4. avgusta zjutraj se je nenadoma raznesla po Gorici vest, da je nenadoma umrl znani goriški trgovec z lesnimi izdelki na Travniku g. Janko Kozman. Nesrečnega, ki zapušča ženo in 13 letnega sina dijaka, so našli včeraj zjutraj mrtvega pri pokopališču v Pevmi. Našli so pri njem pismouki ga je napisal nekemu svojemu prijatelju. Vzroki nenadne smrti niso znani.
Vrh sv. Mihaela
Toliko čitamo, da se v okviru Marshallovega načrta obnavlja in
gradi mnogo dobrega in koristnega. Zakaj bi tudi nam ne zgradili vodovoda, ki ga nujno potrebujemo, saj smo zares brez vode!! Pomagamo si z zasilnimi studenci, ki pa dajo samo slabo vodo, nevarno za bolezen. Naj bi nam oblastva prišla na pomoč! Tudi mi plačujemo davke in imamo, torej, pravico biti deležni kake dobrote.
Števerjan
Pri nas imamo dve gostilni skoro tik meje in vsako nedeljo pride k nam nekaj gostov iz Gorice. Toda ti gosti se pritožujejo, ker ne najdejo postrežbe, ki jo nudijo gostilne na meji v Gorici in v Jenkovem. Treba je obnoviti prostore in skrbeti za dobra vina, za druge pijače in tudi za nekaj okusne hrane. Ali ni sramotno, da v Ste-verjanu ne prodajajo niti sadja, ko ga vendar pridelamo vseh vrst? Koliko več gostov \bi imeli vsaj ob nedeljah in koliko dobička! Menimo, da bi položaj lahko zboljšali z malenkostnimi stroški, le dobre volje je treba. Tudi za prenočišče bi lahko kdo preskrbel.
Begunci
Beguncev prihaja iz Titovine v Gorico še vedno veliko število. Ta teden je prišlo tudi nekaj Madžarov, med temi en oficir, ki st izjavili, da so zbežali od prisilnega dela, ki so ga opravljali v Kočevskem gozdu.
Trgovske obrtnice
Goriško županstvo opozarja vse prizadete, naj poskrbijo za nujno obnovitev trgovskih obrtnic za leto 1949, ker se bo sicer smatralo, da se ne uporabljajo-več. Neobnov-ljene obrtnice zapadejo in jih ne bo moči več uporabiti.
Krmin
Delegacija brezposelnih iz Krmi-na se je zglasila na goriški prefekturi in se pritožila, ker nimajo s čim živeti. Dela ni in podpore so zelo nizke. Zagotovili so jim, da bodo začeli z delom za pogozdovanje, toda brezposelni menijo, da jim ta dela ne bodo prinesla rešitve iz težkega položaja.
Važno za optante
Jugoslovanska vlada je začela reševati izjave, to je opcije za italijansko državljanstvo in mnogi so že dobili tozadevni odlok, ki jim ga je poslal jugoslovanski konzulat iz Milana. Nekaterim so izjavo rešili ugodno, nekaterim pa ne. Poznamo primere, da so ugodno rešitev dobili pravi Slovenci, neugodno pa optanti mešane narodnosti. Pri tej priliki opozarjamo optante, ki jim je izjava za italijansko državljanstvo zavrnjena, da imajo proti taki odločbi pravico pritožiti se na jugoslovansko vlado v roku štirinajstih dni od prejema odločbe. Pritožbo je treba spisati na koleka prostem papirju. Prepis pritožbe in poštno potrdilo pošiljke, s povratnico, je dobro, da vsakdo nese na županstvo, ki zabeleži, da je zadeva v prizivu.
Vrnili so se
V	zadnjih dveh tednih je prišlo iz Jugoslavije nekaj slovenskih družin, ki so tam izkazale, da so 10. junija 1940 bivale na sedanjem ozemlju italijanske republike in so torej ohranile italijansko državljanstvo. Prišle so s potnim listom, ki jim ga je izdal italijanski konzulat v Zagrebu. Jugoslovanska oblastva jim niso delale nobenih sitnosti.
Nekaj o državljanstvu
Da si bodo vsi na jasnem ponavljamo, da tisti italijanski državljani iz ozemlja, ki je bilo priključeno k Jugoslaviji, ki niso 10. junija 1940 bivali na tem ozemlju, ker so se nahajali v tujini, kakor na primer v stari Jugoslaviji, v Avstriji, v Belgiji, v Argentiniji ali drugod, NISO IZGUBILI ITALIJANSKEGA DRŽAVLJANSTVA. Oni so še vedno italijanski državljani: morajo pa dokazati, da so 10. junija 1940 bivali v inozemstvu. Najboljše je, da si tako potrdilo preskrbijo potom italijanskega konzulata v Zagrebu.
Tisti nekdanji italijanski državljani pa, ki so pridobili že pred drugo vojno prostovoljno tuje državljanstvo, recimo jugoslovansko, zopet pridobijo italijansko državljanstvo PO DVELETNEM BIVA-
NJU V ITALIJI, če jim italijansko Ministrstvo ne prepove pridobitve v roku treh mesecev. Prepoved pa ima Ministrstvo pravico izreči v uradnem listu le v težkih primerih in potem, ko se za prepoved izreče tudi državni svet. Takim osebam ni treba delati nobene prošnje, ker jim državljanstvo vrača zakon sam. Sicer pa bomo o tem pisali še bolj obširno.
Plešivo pri Krminu
Tu je umrl Kristančič Evgen, ki je gotovo pribežal z onstran železne zavese. On je namreč doma iz tistega dela Plešiva, ki je tik onstran meje. Menijo, da je revež pribežal od tam iz obupa nad težkim političnim in gospodarskim položajem. Prav ta obup, trdijo, ga je gnal tudi v smrt.
Glas iz Benečije
Novica, da bo v Črnem vrhu nova maša, je pripeljala v to gorsko beneško vas veliko število ljudi posebno iz nadižke doline. Nekdaj je bila pri nas nova maša vsako leto v eni ali drugi vasi, danes pa so postale nove maše zelo redke.
Crni vrh je visoko v gorah (725 m), stoji blizu državne meje in ima okoli 600 duš. Nekako 50 let nazaj je bil Crni vrh slovit zaradi duhovnih zahtev, saj niso takrat imeli v vasi niti ene kapelice in niti pokopališča-! Potem je postal slovit zaradi delavnosti, odkritosrčnosti, enotnosti in gostoljubnosti svojih ljudi; postal je tudi slovit zaradi živinoreje (saj so imeli v Črnem vrhu do 20 kvintalov mleka dnevno). Na zadnje je postal Crni vrh slaven zaradi novih maš,, ker so v 13. letih imeli v Črnem vrhu štiri nove svete maše. V hiši Cenčevih (po domače »Marnjaci«), smo pozdravili novomašnika g. Emila Cenčiča.
Čeravno je zjutraj deževalo, je kljub temu prišla k novi maši velika množica ljudi. Nismo se mogli načuditi, ko smo slišali lepo in u-brano petje mešanega črnovrskega zbora, ki je pri novomašnikovem vstopu mogočno zapel »Novoma-šnik bod’ pozdravljen«. Med from smo poslušali prelepe slovenske pesmi, ki jih je z zborom pela vsa cerkev. Videli smo p^i oltarju no-vomašnikovega očeta in mater; dva novomašnikova stara očeta in’ dve stari materi (po očetu in po materi), njegove brate z družinami in veliko število povabljenih. Na obrazu vseh Crnovršanov, ki imajo vero trdno kot skala, na kateri prebivajo, se je videlo neizmerno veselje in ponos na to novo mašo priljubljenega domačina.
Po sveti maši so bila »ojceta«, ki so bila res »beneška ojceta«, kakor v časih pred 25. leti, kjer je vladala preprosta beneška domačnost. In na »ojcetah« smo poslušali, kako so črnovrški fantje in možje lepo peli slovenske pesmi.
Novomašniki v Ljubljani
Štirje Primorci, ki študirajo bogoslovje v ljubljanskem semenišču, zaključujejo svoja šolska leta in se pripravljajo na dušnopastir-sko službo. Trije od teh — eden iz Idrije, drugi s Krasa, tretji iz Brd
—	so že bili posvečeni v mašnike, zadnji iz te trojice, g. Milan Sirk iz Dobrovega v Brdih, je v nedeljo 17. julija slovesno pel svojo prvo sv. mašo v domači župni cerkvi v Biljani. Četrti iz skupine, ki ]e doma iz svetolucijske okolice, tedaj iz naših Gor, bo zaradi mladosti posvečen šele v jeseni. Vsem želimo obilo božjega blagoslova.
V	TEJ ŠTEVILKI SMO ZACELI PRILAGATI POSTNE POLOŽNICE ONIM NAROČNIKOM, KI SE NISO PORAVNALI ^ ZAOSTALE NAROČNINE.
OB PRILIKI OPOZARJAMO, DA BOMO BREZ NADALJNJEGA UKINILI POŠILJANJE LISTA VSEM TISTIM, KI NE BODO SE TOKRAT PORAVNALI NAROČNINE.
V DANAŠNJI številki prilagamo
položnice vsem tistim, katerim dostavljamo »Demokracijo« na ogled.
V kolikor žele postati naročniki
jih prosimo, da nam nakažejo naročnino, v nasprotnem bomo nadaljno dostavitev ustavili.
C IT A J T E »DEMOKRACIJO« /
Mizarji I kmetoualci V podjetniki •
Deske smre» kooe, mace» snooe in /r« dih l e s o o, trame, oeza* ne plošče, furnir, parkete in droa nudi najugodneje
0ALEA
TEL. -----------------
90441 TRST
Vialo Sonnino, 2 4
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu