Poštnina platana v gotovini
V Ljubljani, ponedeljek 31. Jull|a 1939
Višek in konec kongresa Kristusa Kralja
Zastopniki 16 narodov manifestirajo za svetovni mir po Kristusu
Pridiga kardinala-legata pri maši na Stadionu - Sklepni govor knexoškofa dr. Rožmana, veličastna popoldanska procesija in pobožnost na Stadionu, pri kateri je sodelovalo in manifestiralo 80.000 ljudi
Stadion, kongresna cerkev, pred začetkom današnje dopoldanske službe božje
krvi, ki brani človečnost proti suženjskemu češčenju človeka, narodnosti, države, bo motna po podpori sr. Duha in poživljena po mistični moči Odrešenikov! ne bo umrla, marveč bo sredi bojev konec koncev posvetovijeni svet spet spravila v vojsko večnega in vesoljnega kraljestva Kristusovega.
Bogoslovje Kristusovega kraljestva *e spoprijema i naukom, ki je s človeškimi pravieami nadomestilo božjo pravico, »lasti v druiabnem življenju.«
Zaradi tega nanka družbe, narodi in države n® priznavajo vsemogočnega Boga, ga ne čas te vež, ne spoštujejo njegove postave in kupčujejo s poslanstvom in pravieami njegove Cerkve. P o (spletenem raivoju poldragega stoletja je ta nauk med drugimi nesrečnimi sistemi rodil tudi sektarski zahodnjaški laici»em, brezbožni vzhodni komuni i e m ter sodobno novo poganstvo.
Bogoslovje službe božje Kristusa Kralja pa , nas spominja nauka Cerkve, da dolžnost pokor-ščine Kristusu in dolžnost dajati Mu javno češče-nje, ni samo »adeva posameznikov, marveč tudi zadeva oblasti in vlad. Kraljevsko dostojanstvo Kristusovo zahteva, da se mora vsa država navdihovati i božjimi zapovedmi in * krščanskimi načeli v svojem vladanju, v svojem sodstvu in v vzgoji mladine... Treba je končati s poraznim načelom, da bodi država brez vsakega verskega značaja. Ta verska zmota se mora umakniti načelu, da mora krščanska država priznati vsemogočno oblast Stvarnikovo, častiti Boga i javnim bogoslužjem, se navdihovati po njegovem večnem zakonu in spoštovati poslanstvo Cerkve.
Poslanstvo našega veka, morda najvišje poslanstvo je v tem, da pokristjanimo soeialni nauk in socialno delo ter politika, ki jih vse teži b r e c bo g t v o in omadežuje izvajanje protiverskih revolucionarnih načel.«
Kardinal legat je svoj govor končal v sloven-S?ini in ob koneu še enkrat poudaril velika na-čela kongresa ter zaključil:
»Končujem i veličastnimi besedami, g katerimi je Pij XL tako vzvišeno razložil temeljno misel shtžbe božje v čast Kristusu Kralju: naj da Bog, da bi duše, ki so ločene od njega, za svoje rešenje hrepenele po Kristusovem jarmu, polnem sladkosti in da bi sprejele njegovo oblast. Naj da Bog, da bi mi vsi, ki smo po njegovi ljubeči odločitvi njegovi sorodniki, nosili svoj jarem ne i nejevoljnim srcem, marveč z dobro voljo,	i
ljubeznijo in i željo, da bi postali svetniki.
Ko bomo svoje življenje tako prilagodili postavam kraljestva, naj bi bili rodovitni v dobrih delih in naj bi kot dobri in zvesti služabniki Kri-Kardinal-lcgat blagoslavlja	verne množice ol pri- stusovi postali v večnem kraljestvu udeleženci
Jiodu na	Stadiott	Njegove večne »reče in njegove slave. — Amen.
v Cerkvi postaja nekam vidnejše. Vpliv svete stolice rase in ugled sv. očeta je vedno pomembnejši. Mi vsi smo zdaj priče, kako se utrjuje kraljestvo Kristusovo v novih življenjskih oblikah, in naša doba postaja zarja ene najfodovitnejših verskih obnovitev, s katerimi se more ponašati zgodovina Cerkve.
Današnji praznik je^ tudi praznik Cerkve, skn-
Sen praznik hierarhije in laikov. Verujemo, da ne o nič ločilo Cerkve od Kristusa, niti Kristusa od Cerkve. Verujemo, da Cerkev navzlic težavam in zatiranju ne bo izgubila možnosti za oznanjanje krščanske resnice in da
plaz časov ne bo požrl te_ skupine, ki se je posvetila Kristusu kot svojemu Bogu 'in svojemu kralju. Cerkev, ki ni taborišče verskega zanikavanja in načelnih kompromisov, ki se bori proti malikovanju tvari in oboževanju
Kaj sodijo Francozi o kongresu
Na5 urednik se je razgovarjal * raznimi voditelji tujih zastopstev, ki so prispela na kongres Kristusa Kralja v Ljubljano. Tako mu je predsednik francoskega zastopstva dr. Andrč Richard izjavil o ljubljanskem kongresu tole:
>Ne morem najti besedi, da bi izrazil tisto, kar me navdaja ob tej veličastni svečanosti. Ta kongres se mi zdi v današnjih razburkanih časih tako, ko tedaj, ko se je človeštvo po vesoljnem potopu rešilo z Noetove barke. Ko je bila tedaj največja nesreča mimo, je Noe iz barke izpustil goloba. Tako se mi zdi, da je zdaj iz te sodobne vihre, iz tega sodobnega trpljenja, priletel golob na zeleno vqjico miru. In ta vejica miru, vsaj tako se mi zdi, je bil ta veličastni in prelepi ljubljanski kongres.«
Voditelj francoske delegacije msgr. Beaus* sard se odpelje nocoj ob 20.30 i* Ljubljane in potuje preko Nemčije naravnost v Strassbourg.
Današnji »Slovenski dom« prinaša:
Na 2. strani s
Izčrpna poročila o veličastnem zaključku kongresa KK
Na 3. strani t
Več lepih fotografij o kongresu
Na 6. strani:
Naš novi, izvirni listek s slikami »Beg iz Tujske legije«
Na 8. strani i
Poročila o teniski zmagi nad Nemčijo — ter začetek vrste posebnih poročil o življenju ? današnji Slovaški
Sklepna pobožnost in mirovna manifestacija narodov
Veličastna procesija zastopstev katoliških organizacij med morjem občudujočih vernih ljudi po vseh ulicah
V mogočen tok bo se danes popoldne zlile nepregledne množice ljudstva, ki so kakor iz tol
ustajale s Krekovega' trga in okoliških zbirališč. Zmagoslayni tok, ki je hitel v morje, spet na širni Stadion, da ga zajame v teh kongresnih dneh še zadnjič v mogočen val navdušenja, ki naj pljuskne radostno po vsej slovenski zemlji do zadnjih vasi, ki so se do dna zganile ob tej nepopisni manifestaciji Kristusu Kralju.
Težko je povedati, kakšen sprevod je šel danes popoldne skozi Ljubljano, vsem tistim, ki ga niso mogli ali hoteli videti, takšnega, kakršen je v resnici bil, zmagoslavnega, kakor ga v resnici more prirediti samo naše trdno, v veri neomajno ljudstvo, ki je bilo, je in bo ostalo hrast, ki ga ni mogoče izkoreniniti.
Že kmalu po 12. uri je v mestu »pet začelo vreti. Množice so se vsllle po ulicah vse v eno smer na kraj, kamor so bile hitele že enoči in davi: na Stadion. Po smotrni razporeditvi so bila v posameznih mestnih predelih odrejena zbirališča, kjer eo «e urejale v skupine za slavnostni sprevod posamezne organizacije, druStva in ustanove.
Kmalu po drugi uri se je začel proti Stadionu, kje^ naj bi bila s slovesnimi litanijami zaključen« velika prireditev, ki ie toliko dni razgibavala duha In M-ce, zastopnikom dvajsetih narodov, katere je bila družila misel Kristusa Kralja, začel pomikati sprevod.
Živi tok je s Krekovega trga zavil mimo stolnice preko trimostja in Uniona, kjer so bili zbrani na balkonu visoki cerkveni in posvetni zastopniki. Na balkonu so gledali to, svoji zemlji in svojemu Bogu udano slovensko ljudstvo papežev legat kardinal Hlond, beneški kardinal msgr. Piazza, slovenska ministra dr. Miha Krek in g. Franc Snoj, minister za telesno vzgojo ljudstva g. Čejovič, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, več škofov, ki se udeležujejo kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani, ter drugih odličnih osebnosti.
Jugoslovanska in papeška zastava sta pričeli
Sprevod sta začeli jugoslovanska In papeSka zastava, ob katerih sta bodro korakala dva slovenska fanta. Sledili so križarji, za njimi kla-rice, nato pa so močni fantje nosili velik rdeč križ s krono in žezlom. V sprevodu je nato korakal zastavonoša, sledila je vrsta članov Marijinih družb, dalje narodne noše, spet Člani in članice Marijinih drufb, za njimi pa je igrala železničarska godba Na čelu močne uniformirane skupine Poljakov je korakal pol jeki zastavonoša, za njim so šle poljske narodne noše z Marijino zastavo, sledile so tri aastave, poštarska godba, močan oddelek vojakov, 87 fantovskih praporov, rakovniška godba, nato spet fantovska zastava, velika skupina fantov, sledila je nova sodba, za njo ©pet fantje.
Godba je dajala takt dekletom, ki so korakala za dekliško zastavo. V celem je bilo v sprevodu 14 godb.
V, .nadaljnjem ie bil razpored naslednji: dekliška zastava, skiipii^^Hifktat, 'jnflSffefike; Mladenke, rudarji, skipina zagrebških Slovencev, VajeiiiSM dom, ■R<*dčiettlS‘8<jteiliilte‘4 *s*ttrw, -družba sv. Rafaela, Pevska zveza, Sedejeva družina, Slomškova družba, Slovensko kat. društvo, Akademska zveza. Slovenska dijaška zveza, Zveza absolventov kmetijskih šol, Kmečka zveza, 14 bander, dekleta, moški, Krščanska dekliška mladina, tri zastave, fantje, dekleta, štiri zastave, Jugoslovanska strokovna zveza, štiri zastave, trije konjeniki s papeško zastavo, katero sta ob levi in desni spremljali jugoslovanski zastavi z napisom »Prosvetna zveza Ljubljana«, fanfare, zastopniki z zastavo, narodne noše s 6 zastavami, spet osem zastav, nato pa s presledki, kjer so korakale in igrale godbe, izredno številna množica narodnih noš, s pelelini, z rdečimi rutami, zaetave narodnih noš, Belokranjke v narodnih nošah * zastavo, sledile so Marijine družbe s posebno zastavo, dalje dve banderi, velika skupina Marijinih družb, moških kongreganietov, velika skupina kongreganistk, tri zastave, dijaška kongregacija z 11 zastavami, spet zastave in bandera, posamezne mestne in podeželske kongregacije, križ z napisom »Naše upanje«, prapori in bandera ter pri kraju tri zastave. V celem je korakalo V sprevodu približno 6000 ljudi. 2e sami na sebi impozantni množici se je pridružilo Še 15.000 do 20.000 gledalcev, ki so se z vseh strani zgrnili na cesto ter uvrstili v sprevod. Po vseh ulicah, koder je korakal ta sprevod, so se po pločnikih zbrale ogromne množice, po uradnih podatkih Jih cenijo na približno 80.000
Tačas na Stadionu
Ze mnogo pred drugo popoldansko uro eo začele ha stadion vreti skozi vse vhode drugo množice, ki so si za zaključno slovesnost hotele ob pravem ča#u preskrbeti mesta. In v kratkem času je bil Stadion spet zaseden kakor snoči in kakor danes dopoldne pri sv. ma&i. Pisan je bil pogled, mogočen in lep na ta živi vrvež, na kon-greeUte, ki eo Iz vseh slovenskih' krajev pribi* teli, da bi danes popoldne napravili lep, Živ venec vere In vdanosti okrog oltarja Kristusa Kralja.
In že so začeli prihajati cerkveni Jn posvetni dostojanstveniki. Prišel je ljubljanski vladika dr. Rožman, reški škof msgr. Camozzo, krški škof Srebrnič, škof dr. Tomažič, subotiški škof •Bu-danovič, belgrajski nadškof dr Ujčič, tržaški Škof Santin, aleksandrijski škof msgr. Nutti, genijsko-modruški škof dr. BuriČ, škof iz Lublina na Poljskem dr. Goral, generalni vikar Ivanji. :z Madžarske, sti*ki opat dr. Kastelec, prišel je dja-kovski škof dr. Akšamovič, zagrebški nadškof dr. Stepinac, zastopnik szombathelyjskega Škofa dr. Rogaš, stolni prošt Nadrah, dubrovniški škof dr. Carevič, navzoč pa je bil tudi zastopnik vojske, podpolkovnik' dr. Apostol Hadži - GligOrijevič, končno se je na tribuni pojavil tudi kitajski škof msgr. Ceng, z njim hkratu pa tudi tajnik kongresov Kristusa Kralja dr. ■ Metzger, dalja prof. Avram, direktor romunske KA, goriški nadškof msgr. Margotti; sofijski škof- msgr. Kurtev. Prisotna pa j6 bila na tribuni še velika množica drugih cerkvenih odličnikov. Na -zgornji tribuni pa so zavzeli častna mesta ministri gg. dri Krek, Snoj in čejovič ter ban dr. Natlačen. Predsednika narodne skupščine je na častnem mesti* zastopal podpreds. Mihelčič, zunanjega ministra svetnik dr. Golias, prisoten pa je bil tudi poljski poslanik g. Dombieki z go#po. Na spodnji tribuni so zavzeli častna mesta župan dr. AdlešiČ z gospo, podban dr. Majcen s eVojo gospo, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, zastopnik rektorja-dr. V. Korošec, ravnatelj Remec, predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, predsednik ZFO in predsednik pripravljalnega odbor« za VI, med-
narodni kongres Kristusa Kraija dr. Žitko ter predsednik zborovanj na tem kongresu dr. L. Pitamic. Prisotna pa je bila še dolga vrsta cerkvenih in posvetnih odličnikov, ki so prihiteli, da bi bili navzoči ob slovesnem zaključku tega veličastnega kongresa.
Prihod kardinala-legata
Vsa ogromna množica jo na glas zapela, ko je na Stadion stopil s svojim sijajnim spremstvom zastopnik 'Kristusovega namestnika na zemlji kardinal-legat Hlond. Z . njim je »el beneški patriarh kardinal Piazza. Dostojanstveno se je sprevod pomikal proti oltarju. Papeški legat je
zavzel visoko mesto, ki mu po dostojanstvu pripada.
Dolgo časa pred njim se je ogromni prostor napolnil spet do zadnjega kotička. Udeleženci sprevoda in množica, ki se jim je bila pridružila, so brez kdnca in kraja vreli kakor živa reka, lili po pobočju ter se v areni ustavljali na mestih, ki so bila zanje določena. Veličasten je bil ta .prizor. Skupina za skupino je prihajala in vsaka je bila deležna posebno toplega pozdrava od kongresistov, ki so stali na pobočjih. Ko je kardinal-legat sedel na svoje vzvišeno mesto, je stopil na tribuni naprej ljubljanski vladika škof dr. Rožman in spregovoril:
Ljubljanski knezoškof dr. Rožman zaključuje s svojo besedo kongres
Z božjo pomočjo končavamo VI. mednarodni kongreeu Krislusa Kralja. V usodepoinem času smo ga pripravljali. Da smo ga pripravili in srečno dovršili, to so dosegle vaše goreče molitve in Bofju ljube žrtve, s katerimi ste podpirali delo tistih, ki 60 kongi*es pripravljali, na kongresu predavali in sklepe predlagali.
Mnogo se je molilo za uspeh kongresa. Z minljivo iskrenostjo in zaupanjem eo molili otroci, ki Jezusa z globoko, v dušo vsajeno ljubeznijo ljubijo. Sam 6em jih v mnogih krajih videl in slišal, kako so z žarečiim očmi in z glasom, ki uslišanje terja, molili: Gospod Jezus, blagoslovi kongresi Marija, pomoč kristjanov, sprejmi ga v svoje varstvo 1
Po veeb cerkvah ste Isto molitev ponavljali nedeljo za nedeljo, da je iz vseh župnih in samostanskih cerkva škofije šel glas molitve h Kralju vseh kraljev, kateremu v slavo naj bi kongres služil.
Molitev so podpirale žrtve bolnikov In skrito trpečih; samo Bog pozna te žrtve, svet jih ne šteje, ne vknjižuje. Pred vsemi vami izražam svoje prepričanje, da je bil kongres, kakršen je bil, mogoč samo zaradi mnoge in pobožne molitve, ki se je za njegov uspeh opravljala.
Zato se bomo zdaj po litanijah Bogu iz vsega srca zahvalili, da je te molitve uslišal in kongres blagoslovil.
Za Bogom pa gre naša zahvala božjemu namestniku na zemlji, sv. očetu Piju iXII. Ni samo s svojim apostolskim blagoslovom podprl delo kongresa, hotel je biti med nami navzoč po svojem posebnem zastopniku in odposlancu Njegovi Eminenci kardinalu Avgustu Hlondu, primasu Poljske. Iz vseh naših src vre k Bonu hvaležna molitev za sv. očeta. Ohrani ga Gospod, poživljaj ga v njegovem težkem delu.
Enako velja hvala in iskren Bog plačaj Nj. Eminenci, ki je tako ljubeznivo in dostojanstveno predstavljal med nami suvereno osebo sv. očeta.
Bog povrni vsem, prevzvišenim cerkvenim knezom, zastopnikom civilnih^n^^^^h^^^sti
katoliški narodi	■	.'.'Žuld
Skoraj me premacfufc ektl&*f#*a, ki ee razprav treh študijskih dni niste mogli udeleževati, ali ki niste jezikov, v katerih se je govorilo, razumeli, začel vse povrati naštevati, ko-liko važnega, tehtnega in za bodočnost pomembnega so predstavniki raznih narodov povedali. Vse svoje življenje bomo morali iz teh smernic črpati, da bomo na sebi in na svojem narodu opravili delo, ki je v sedanjosti, ki je dosti težka, in ki bo v negotovi bodočnosti najnujnejše. Jn to
delo je, da sebe in druge prenovimo v pravem, pristnem in globokem krščanstvu; da enkrat zares vzamemo nase dolžnosti evangelija, breme Jezusovo, ki je lahko, njegov jarem, ki je sladak. Breme je lahko, jarem je sladak za tistega, ki ljubi.
Snoči ob sklepu igre »O kraljestvu božjem«, Igre, kakršne slovenski narod Se ni videl ne
igral, ne po številu igralcev ne po množici gledalcev, smo se z gromkim glasom deset in deset-tisočerih odpovedali satanu in njegovim delom, smo obljubili, da hočemo živeti kot dobri kristjani;
6mo se zavezali, da hočemo vse moči zastaviti, da pripomoremo k zmagi božjim pravicam Cerkve; smo svoje skromne sile in slabotna dela darovali Srcu Jezusovemu —
Danes pa, po litanijah presv. Srca Jezusovega, hočemo skupno z navzočimi zastopniki tolikih naTodov obnoviti posvetitev kraljevskemu Srcu Jezusovemu. Ta posvetitev naj bo res posvetitev, t. j. sveta, da nas posvečuje in da jo mi zvesto držimo kot sveto zaobljubo.
V usodni dobi krščanskih narodov v Evropi se je vršil na naši lepi, miroljubni slovenski zemlji ta kongres, v prvem letu vladanja papeža Pija XII., ki čuti v sebi klic božji, naj ee trudi ohraniti mir med narodi iz duha medsebojne pravičnosti.
Naporom sv. očeta se pridrtižujejo vsl narodi, tudi naš mali narod, ki si ničesar ne želi bolj goreče in odkrito kakor m i r. Zato smo preteklo noč porabili, da smo po vseh ljubljanskih cerkvah molili za mir in Kristusa Kralja prosili, da ohrani vsem narodom dragoceni dar miru.
Naša prošnja, naša želja, naš klic je, da vladajo zakoni Kristusovega kraljestva tudi v zem-skih kraljestvih in državah. Zakoni Kristusovi so resnica, pravica, ljubezen. Resnici nasprotuje laž in prevara; pravici nasprotuje nasilje in krivica; ljubezni nasprotuje sebičnost In pretirano samoljubje — posamezno in narodno. Kristusovo kraljestvo je kraljeatm jJJini. Mir tega kraljestva pridi na zemljo in *vefi razdvojene narode % eno božjo družino.
To nam daj, WfMlM **alj.
Tej naši želji se pridružijo vsi narodi, ki so imeli svoje zastopnike na kongresu, ki naj konča z glasnim klicem vsemu svetu: pamet, ne strast; mir, ne borba do medsebojnega uničevanjaI Ta poziv bodo zastopniki posameznih narodov zdaj vsak v svojem jeziku Izrekli, da se tako vsi v isti misli zedinimi in vzkliknemo:
Živel Kristus Kralji
Mirovni pozdravi zastopnikov 16 narodov
Arena in pobočja so zabučala v navdušenem ploskajiju, ko je ljubljanski vladika dr. Rožman končal svoj prelepi mirovni pozdrav.’	!
Za njim je stopil vihamo pozdravljen kitajski ikof msgr. čeng. GdvOrii je najprej v kitajščini, nato v francoščini, zaključil pa je v latinščini. Dejal je: »Ves svet se zahvaljuje škofu dr. Rožmanu in njegovim sodelavcem, ki so organizirali ta tako lepo uspeli kongres Kristusa Kralja. Kongres, ki je bil najprimernejši, da prinese izboljšanje v te razrvane čase«.
Tretji je izrodi kongresu svoj mirovni pozdrav romunski advokat dr. Popp', ki je poudaril, da tudi romunski katoličani resno in vztrajno širijo Kristusovo kraljestvo ria zemlji.
Kot četrti je pozdravil egiptovski ikof msgr. Nutti, ki je dejal, da je globoko hvaležen za dni, katere je bil preživel na kongresu v prelepi slovenski zemlji. Pozdravil je v imenu krščanskega orienta, posebno pa gostoljubnega Egipta. Izrekel je svojo vročo željo, da bi kmalu tudi v orientu pri vseh in povsod zakraljeval Kristus. Končal je z vzklikom: iChrlgtuS vincit, regnat, imperat«.
Peti je v imenu francoskih katoličanov govoril dr. Richard iz Pariza, ki je poudaril, da Kristus ni Kralj po moči, ne po ljudskem ploskanju, ampak po resnici, časti, dobroti in ljubezni.
Sesti je bil msgr. Vclci, ki je prinesel pozdrav italijanskih katoličanov. Iz zemlje papežev in tolikih svetnikov prihaja. Vesel je, da se je seznanil s tako dobrim in vernim ljudstvom, kakor so Slovenci. Ob kraju je dejal, da se moramo vsi truditi za to, da bo Kristus zavladal vsemu svetu In da bo postal kralj slednjega človeškega sveta.
V imenu poljskih katoličanov je pozdravil z izredno lepim nagovorom Poljak SpiSeir.ski.
V imenu Nemcev je govoril tajnik kongresov Kristusa Kralja dr. Metzger.
■ V .imenu Čehov je imel msgr. Jemclka iz Olomuca globoko zasnovan, iskreno občuten in iz srca prednašan nagovor, ki je ganil vso ogt-omno množico. Dejal je, da smo Slovani dobili blago-vest oq velikih svojih apbstolov Konstantina-Cirila in Metoda In aa bomo veri, ki sta nama jo ta dva naša apostola' posredovala, Ostali zvesti, pa naj- že pridejo nad uas kakršne, koli .reve ih bridkosti. Končal je skoraj premagan po čustvu s trikratnim vzklikom: »Klrle eleison«.
P. Vervimo S. J. je govoril v imenu belgijskih katolikov in končal svoj govor s slovenskim vzklikom: »Kristusu Kralju zvesti do smrti!«
Prelep je bil pozdrav dr. živkoviča, ki je govoril v Imenu Hrvatov.
Kot dvanajsti je pozdravil kongreslste z mirovnim pozdravom msgr. Kiirtcv iz Sofije. V svojem govoru je dejal, da je pravica zakon, na katerem sloni kraljestvo. Pravičnost mora zavladati med narodi, pravičnost in bralska ljubezen'. Uveljaviti se mora reklo, Id pravi, da ne delaj drugemu tega, česar sam sebi ne želiš. Božje kraljestvo je kraljestvo miru. Naj živi Kristus Kralj in z njim naša preljuba nebeška kraljica Marija!
V imenu Švicarjev je nato pozdravil g. Pom,
ki je dejal, da Svilarje žal letos ne spremlja na
tej njihovi poti prejšnji predsednik, ki jih je bil tolikokrat spremljal, pa ga je tik pred kongresom nenadoma življenju in njim iztrgala smrt. Prišel je povedat, da tudi v Švici delajo z navdušenjem za Kristusa Kralja- Končal je z vzklikom: »Delajmo in molimo drug za drugega 1 Naj Živi Kristus Kralj!«
V imenu Slovakov je pozdravil msgr. Richter, ki je svoj pozdrav usmeril v misel, naj si okrog Kristusa Kralja podajo roke vsi narodi.
V imenu Litvancev je izročil mirovni pozdrav p. Leonard Andriekus, ki je dejal, da se moramo vsi zbrati okrog najvišjega kralja v želji, da bi učvrstil naša srca v ljubezni ter bratsko zbližal narode.	,	,	..
Nato je stopil pred mikrofon še zastopnik luksemburških katoličanov dr. Mack. Svoj lepi pozdrav, kjer se je zahvalil za vse lepe dni, katere jo preživel med nami, je zaključil z vzklikom: »Naj živi Kristus Kralj, naj vlada narodom, ki žive v slogi I«
S tem pozdravom je bila zaključena vrsta govorov. Govorili so v celem zastopniki 16 narodov od 20, ki so se bili udeležili kongresa.
Prenos Najsvetejiega na Stadion
Med časom, ko so bili na Stadionu govori različnih zastopnikov cerkve ln narodov, je prihajala od beograjske župne cerkve veličastna procesija, ki so jo tvorili verniki bežigrajske župnije, mnoge cerkvene bratovščine, organizacije In društva. Pogled na to procesijo je bil Impozanten. V krasnih oblačilih je stopala v procesiji tudi nedolžna deca. Deklice in dečki so nosili lepo okrašene in povezane butare. Ob spremstvu številne duhovščine in prepevanjem nabožnih pesmi je bežigrajski župnik p. Kazimir Zakrajšek prenesel Naj svetejše iz cerkve sv. Cirila in Metoda na Stadion. Ljudje, ki so v gostem špalirju na obeh Btraneh Tyrševe ceste, ki je bila za te dni posebno preurejena, da ni bilo prahu, so pokle-kovali in se klanjali Kristusu Kralju.
Slovesne litanije — zaključek kongresa
Nalo je vso ogromno množico nagovoril predsednik pripravljalnega odbora za kongres Kristusa Kralja dr. Žitko. Zaključil je kongres s temile besedami;
»Kot predsednik pripravljalnega odbora Izjavljam v imenu vseh nas navzočih Slovencev vsem govornikom in vsem inozemskim gostom iskreno zahvalo, da so s svojimi vzpodbudnimi besedami in svojo udeležbo tako povečali pomen kongres Kristusa Kralja, ki smo ga organizirali Slovenci. l’ri litanijah In blagoslovu bomo izrekli zadnjo zahvalo Vsemogočnemu za ves blagoslov, ki ga je dal kongresu v toliki meri. Končajmo z enodušnim in mogočnim vzklikom: »Živel Kristus Kralj!«
Sledile so slovesne litanije Presvetega Imena Jezusovega, Odpeva! je .ves ogromni Stadion. S to
Nuncij msgr. Feiici pri dr. Korošcu v Begunjah
Begunje, 30. julija. Po današnjem dnevu . Kongresnih prireditev sta se pripeljala v Be-gU“J? Pravosodni minister dr. Viktor Ružič in apostolski nuncij na našem dvoru prevzvišeni msgr. Felice ter sta obiskala g. predsednika senata dr. Korošca, katerega zdravje še ni dovolj trdno da bi se bil mogel udeleževati kongresnih slavnosti.
Dr. Maček Izjavlja
v i • x .	Zagreb, 30. julija,
hrvn^ L-	j*rie7	ie danes obiskalo voditelja
dJ'.Vladka Mačka in skušalo zvedet., kako napreduje delo za sklenitev spo-razuma. V zvezi s tem so mu zastavili nekaj vprašanj, na katere je dr Maček tudi odgovoril. Med drugim so ga vprašali kako je zdaj s sporazumom. Odgovoril jim je na kratko: »Hvala Bogu' dobro je!« Na vprašanje časnikarjev, če je glede sporazuma kaj novega, je dr. Maček odgovoril: »Ništa ništa, baš ništa! Težko je biti prerok!«
Zagreb,. 30. juli ja, b. Danes je bila v Kupin. cu na veleposestvu dr. Mačka prirejena revija Kmečke sloge v proslavo 60 letnice rojstva dr. Mačka. Ob tej priliki je dr. Maček govoril navzočim o hrvatski kulturi.
Ljubljana od včeraj do danes
Oba dneva, ko je kongres Kristusa Kralja dosegel veličasten vrhunec, sta bila prav vrrtča. Sonce je palilo, da je mnogim prihajalo slabo. Danes, v nedeljo je toplomer v Zvezdi kazal 34 stopinj. Barometer pa je kazal 763 mm. Napovedujejo, da bo vročina, ki povzroča že po mnogih krajih pomanjkanje vode in sušo, trajala še nekaj dni, saj smo v pasjih dnevih in pred Velikim šmarnom. Oba dneva drugače ni bilo kakih hudih dogodkov.
Žeparji so imeli smolo
žeparji so po dosedanjih policijskih poročilih imeli pravcato smolo. Leta 1936 so imeli zelo čedne posle, pobrali so velik plen. Policija je ta-Pr®iela 48 prijav, da so mnogim udeležen-. e'^arističnega kongresa bili ukradni razni ni« t i n®lveS zlatnine, ure in debele denar-škanski cerLi® ,je dogodilo, da je bil v franči-sor Nav?«« Ti	neki	univerzitetni profe-
rnnšl Kolono I 8 sv°ii»' kolegom pri glavni Tura	g?	i0	med	mašo	pobaral, koliko da
n« i«	J\PS°x	?Jei'	Joj	I Ure ni bilo. Pač
lenari! ntinlonil'	zlate	verižice. Takrat so
st?;"'ut *» ‘■»•'i* • "«*"»•
Zloglasni, najdrznejši zagrebški žepar Ivan Belovič je v soboto dopoldne prispel v Ljubliano da bi tu v gnečah opravljal svoje posle Znaj je zapustil glavni kolodvor in stopil na Masa-rykovo cesto, ga je že detektiv in fotograf gospod Novak prijel in povabil na policijsko stražnico. Pridržali so ga in kot gosta povabili na primerno stanovanje in hrano. Po končanem kongresu ga bodo na državne stroške poslali v Zagreb Brezposelni natakar Mat« -Berber, iz Dugoga sela pri Stubicl, je v sobote okoli 22.30 na T"r-šev! cesti pri Stadionu, ko, je bila velika gneča m so se ljudje sem in tja drenjali, segel v hlačni zep mesarja Frana Zalarja, stanujočega v Pln-teršnikovi ulici št. 25. Prijel je Berber že -/.a denarnico, v kateri je bilo 240 din gotovine. Za-lar je čutil, da mu nekdo brska po žepu, hitro je prijel za žep in roko žeparjevo. Ta je zacvilil in se opravičeval, da je po pomoti segel v njegov, namesto v svoj žep po robec. Berber je mesarju naposled priznal, da je segel res v žep, na policiji pa je tajil. Pridržan je bil v zaporu. Pri njem bo našli 162 din denarja.
^ Mariborski drobiž
Rev«ža vsak slepari. Šest kosccv iz Pesnice ia Košakov je poslalo k državnemu pravdništvu v Mariboru viničarja Ivana Dijamanta, da prijavi nelcpda 33 letnega Avgusta Turka od Sv. Florjana pr Rogatcu Omenjeni Turk je prevzel v Pesnici kolnjo na nekem posestvu za 2500 din. V ta namen si je najel šest koscev, ki so zanj travnike pokosili, plačal pa jim za to delo m n,česar. Ko » bilo seno spravljeno, je izginil, koscem pa je ostal dolžan 1082 din.
Iz bolnišnice — y bolnišnico. Na Kralja Petra trgu se * zgrudila včeraj Štefanija Štor ter je oble-
Pok\Ca,ni 50 bi,i reševalci, ki so ,o zapeljali v bolnlfaico. Izkazalo se je, da je bila pravkar odpuščena iz bolnišnice, kjer se je nekaj časa zdravila. Ko se je pa napotila peš domov v Studence, 10 ie ze po n$kaj korakih prevzela slabost ter se je onesvestila.
• S* 7	zaspiš . .. Na stražnico je prišel vče-
raj Karl Roškar iz Delavske ulice ter je prijavil žalostno novico, da mu je nekdo ukradel ves tedenski zaslužek - 150 din. Denar je imel v majhni vrečici] ki jo V držal v roki, ko je sedel v neki gostilni. Prijel pa ga je spanec ter je za mizo kratko zadremal. Ko se je prebudi1, ni bilo nikjer ne vrečice ne denarja.
Kolesa, cevi, denarnice, kante kradejo. Pojavili so se spet tatovi koles. Včeraj so izvršili kar dve taki tatvini Ključavničarskemu pomočniku Antonu Kresalu v Studencih je nekdo odpeljal njegovo kolo iz veže na Melisici cesti 26, kuharici Breznik Josipfcii pa je izginilo njeno kolo v Strosvmajerjevi ulici, kjer ga je prislonila za hip k drevesui ko je kupovala na trgu. — V Tomšičevi ulici je prodajala hruške po hišah neka kmetica. Ko je odšla iz stanovanja Nade Lobnik, leproge veterinarja, je z njo vred zmanjkala tudi denarnica a 70 din gotovine. — Pri dravski črpalki železn. delavnic sta zmanjkali dve železni cevi po 2 m dolgi, vsaka težka okrog 700 kg. Eno so našli na serpentinah, ki vodijo k dravski brvi, drugo pa so tatovi očividno odnesli ter jo bodo prodali kot staro železje. — V Ulici kneza Koclja je nekdo odnesel i voza Ivana Hrasta 8 pločevinastih kant za olje.
Vlomilec, tat koles, vojni begunec. ŠentSjski orožniki so ustavili na državni meji sumljivega moškega« ki, }€ dejal, aa se piSe Ivan Haberšek ter je doma iz Rošpoha. Dokumentov pri 6ebi ni imel, Ojrož-nikj pa eo po svojih spisih ugotovili, da je Haberšek zasledovan od oblasti kot nevaren tat, vlomilec ter vojni begunec. Haberšek je orožnikom priznal, da je izvršil tri tatvine koles. Eno je ukradel v Zagrebu, dve pa v Mariboru, in sicer 15. maja v Smetanovi ulici, drugo pa 10. junija v Melju. Poleg tega pa ga zasleduje mariborska orožniška postaja, ker je osum* ljeo vloma.
prelepo pobožnostjo in z blagoslovom je bil zaključen veličastni Sesti mednarodni kongres Kristusa Kralja in množiee so se začele razhajati na svoje domove, okrepljene v veri in ljubezni, trdno odločene, da bodo proti napadu in temoti pokvarjenega sveta do smrti branile moč, čast ia slavo Kristusovega kraljestva na zemlji.
yte&% ■• *:-v?' ■'
Duhovščina s kardinalom-legatom odhaja 8 Stadion«
Na desni tribuni med službo božjo
y*~
Patrijarh kardinal Piazza
v svoji izjavi za »Slovenca« blagoslavlja kongres in naš narod
Pogled med zastavami proti oltarju in tribuni
Kardlnal-lpgat prihaja pred Stadion
Kardinal Piazza (levo) v spremstvu belgrajskega nadškofa dr. Ujčiča,
Njegova eminenca patrijarh Beneški in kardinal P i a z z a je po sv. maši blagovolil sprejeti uredmika »Slovenca« in mu je dal za naš list naslednjo izjavo:
Blagoslavljam ta prelepi kongres in narod, ki je priredil tako lepe dni v slavo in čast Kristusa Kralja. Vsega me preveva silno navdušenje nad vsemi sijajnimi prireditvami tfeh dni in sem — ponovno izjavljam — poln navdušenih spominov na vse, kar sem videl. Blago-
slavljam tudi vaš list »Slovenec«, ki je tako lepo spremljal vse te dnL
Dva prizora z veličastne »Igre o božjem kraljestvu«. Zaključni nastop »nove krščanske mladine«
Slike s kongresnih svečanosti
	
	
rsm	
Pri legatovi sv. maši pred oltarjem na. Stadionu
Pogled na kongresni oltar in na dal množico r areni
Množice narodnih noš med mašo na stadionskih tribunah
Dvajsetletnica letalstva v Sloveniji
i
Ljubljana, 29. julija.
Ob 20 letnici sistematičnega delovanja za razvoj letalstva v Sloveniji priredi kraljevski jugoslovanski aeroklub, oblastni odbor Ljubljana, prvo krožno tekmo Športnih letal in pilotov po Jugoslaviji.
V dneh 5. in 8. avgusta se bodo naši letalski Športniki borili za prehodni pokal, ki ga je za to prireditev poklonil Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle z ieljo, da da d tem vzpodbudo za še intenzivnejše vežbanje in izpopolnjevanje mladih pilotov, obenem pa, da da najboljšim zadoščenje za njih trud s tem, da si pribore dragoceno nagrado in se za njo v naslednjih letih naprej bore — in ako zmagajo trikrat zaporedoma, jo pridobe v svojo last.
Razpis tekem je v vsej jugoslovanski javnosti vzbudil mnogo zanimanja, saj je ta prireditev prva slične vrste v Jugoslaviji. Do 25. t. m. so morali oblastni odbori aerokluba prijaviti svoje tekmovalce in tako je danes, ko je termin za prijavo zaključen, razpored letal in tekmovalcev naslednji:
Oblastni odbor Sarajevo je priglasil 1 šolsko letalo.
Oblastni odbor aerokluba v Zagrebu je prijavil
3 tekmovalce in 1 tekmovalko.
Oblastni odbor v Ljubljani je priglasil k tej tekmi 2 letala, in sicer znane domače konstrukcije univerzitetnega profesorja inž. dr. Kuhlja, K. S. II b a Praga-motorjem 40 k. s. Letalo je zgradil amater g. Lavrič iz Mengša pri Domžalah in ga prodal ljubljanskemu oblastnemu odboru. Pilotiral bo g. dr. Stanko Rape sam na progi Ljubljana— Belgrad — Niš — Borovo — Banja luka — Maribor — Ljubljana. Letalo nosi številko 5.
Drugo letalo je šolsko letalo tipe Fizir »N« * Walter-motorjem 120 k. s. Pilotiral bo g. Perdan Franc; železniški zvaničnik, spremljal ga bo gosp. Bine Vesel na progi Ljubljana—Zagreb—Banja luka—Osijek—Zagreb—Maribor—Ljubljana.
Osrednja uprava aeroklubov v Belgradu je prijavila 5 tekmovalcev. Vsi bodo leteli na tipah domače konstrukcije.
Tekma bo zanimiva predvsem zaradi tega, ker razpis določa štednjo z materialom na eni strani, a na drugi strani maksimalni napor pilota in njegovega spremljevalca. Prav posebno se ocenjuje ekonomičnost letenja, kar naj bi bilo videti predvsem v tem, da se s čim manjšimi konjskimi silami prenese na celi poti čim več tovora na eni strani, na drugi strani pa, da se ves polet izvede s čim večjo točnostjo. Poleg nagrade, ki jo je dal predsednik kralj, jugoslovanskih aeroklubov, so še nagrade: ministra vojske, komandanta vazduho-plovne vojske, bana dravske banovine, predsednika mestne občine ljubljanske, središnje uprave aeroklubov v Belgradu in oblastnega odbora aerokluba v Ljubljani.
Ob 15. popoldne bodo zmagovalci preleteli cilj na ljubljanskem letališču, kmalu nato pa se bo pričel program. Sodeluje poleg tekmovalcev še cela vrsta civilnih in vojaških letal. Prav posebno pozornost bodo vzbujali naši lovci, ki bodo v Ljubljani prvič izvajali akrobacije v skupinah, in sicer v trojki, zračni borbi trojke ter končno letalske akrobacije poedincev. Za tem bodo iznenadili ljubljansko publiko težki bombarderji z letenjem v skupinah, grupiranjem v razne oblike in končno bombardiranjem. Civilna letala bodo sodelovala z vlekom jadralnih letal, vršenjem akrobacij in končno bo zanimiva točka, ko bodo skakali s pado-brani v grupah iz letal nad ljubljanskim letališčem.
Obeta se nam udeležba jadralnih letalcev-tek-movalcev, ki te dni tekmujejo v Mariboru, tako da bo to pot v Ljubljani zbrana elita motornih in brezmotornih letal in letalcev.
Zaradi spominske prireditve je aeroklub založil namesto vstopnic znake, ki jih mora vaakdo vidno nositi, ki pa bodo vsakomur ostali kot spomin na naše delo tudi po prireditvi. Zato vabimo vso slovensko javnost, da prireditev poseti v čim večjem številu, da kupuje spominske znake, ki stanejo za odrasle 5 din, za otroke pa 2 din, saj bo event. čisti dobiček uporabljen za nabavo novega motornega letala, ki ga posebno Ljubljana s svojimi številnimi piloti res nujno potrebuje.
Novice o rojakih v Parizu in v Franciji
Slovenci na grobu »v. Terezike. Eno zadnjih nedelj so se slovenski izseljenci zbrali v Lisieuxu, v mestu, kjer je živela in umrla vsem Slovencem ljuba svetnica, mala cvetka sv. Terezika.
Čez trideset jih je prišlo. Dopoldne so se zbrali in odšli v karmelsko kapelico, kjer je izseljenski duhovnik g. Ivan Camplin maševal. Popoldne pa so bile pete litanije Matere božje v veliki baziliki. Mnogo je bilo romarjev, ki so prišli od povsod, ne samo iz Francije, nekaj pa tudi iz drugih držav, in so poslušali petje naših romarjev-delavcev. Prvi prihodnji veliki sestanek Slovencev bo 15. avgusta na Gravellu.
Povpraševanje po naiih delavcih. 2e nekaj let ni bilo tolikega povpraševanja po naših delavcih kot je letos. Temu so gotovo krivi mednarodni dogodki, ki so se odigrali konec lanskega leta, ko je Francijo zapustilo veliko število češkoslovaških in poljskih delavcev. Kljub temu, da so njihova mesta nekoliko apopolnili španski delavci, delavskih moči še vedno manjka. Prvotno so naši delavci sem hodili le na sezonsko delo in so delali le na poljih, sedaj pa jih iščejo tudi za različna druga dela. Seveda imajo prednost za ta mesta le tisti delavci, ki imajo v redu francosko industrijalno karto, ker so zadnje čase zakoni o zaposlovanju tujih delavcev precej ostri, in le malokateri delodajalec se zavzame za to, da bi delavcu preskrbel papirje. Vzrok pa, da so francosko ozemlje v zadnjem času lačeli zapuščati naši ljudje, predvsem delavci i* Prekmurja, je novo zaposlenje v Nemčiji. Dan za dnem odhajajo in puščajo za seboj prazna mesta. Francoski delodajalci niso s tem zadovoljni, ker so naši delavci povsod poznani kot izvrstne moči, zato se včasih dogajajo neprijetne afere, da namreč gospodar delavcu noče plačati prisluženega denarja ali mu zadržuje papirje itd. Te zadeve dobi potem
seveda v roke tukajšnji izseljenski komisar, katerega naloga in skrb je, take spore reševati tako, da je za oba, i delavca i delodajalca prav.
Da pa se naši ljudje tudi izseljujejo v domovino, je v veliki meri kriv tudi nov zakon o pošiljanju denarja v Jugoslavijo. Po sedanjih zakonih namreč je prepovedano vsako pošiljanje denarja v domovino. To se lahko zgodi le potoin banke, ki le malo plačajo, tako da naš delavec pri 10 frankih zgubi do 90 dinarjev. Država, ki ima le interes, da pride čim več našega denarja domov, bo morala ta zakon spremeniti, ali pa vsaj za naše izseljence-delavce nekaj drugega ukreniti.
V dopolnilo. V »Slovenskem domu« 17. julija je bil objavljen članek, ki naj bi prikazal, kakšne organizacije delujejo med našimi izseljenci, ter kdo so njihovi vodje. Nekaj vrstic pa smo posebno posvetili »vodji< Črnogorcu Krljeviču, ki je zadnje čase pričel gonjo proti izseljenskemu duhovniku g. Camplinu, ker le-ta podpira akcijo, da bi Slovenci v Parizu dobili svoj dom.
V članku smo tudi citirali odstavek Urlepo-vega lista »Yougopresec, v katerem omenja ,Kr-ljeviča v zvezi z letošnjo vidovdansko proslavo na pokopališču Thias v Parizu. Da pa bomo po-popolnoma korektni, objavljamo pojasnilo o tej manifestaciji v originalu, in ki je izšlo tudi v »Yougopresse<:
»Vest o incidenta, koji se mogao desitl na Vidovdanskoj proslavi na ratničkom groblju u u Tijeu krivo je shvačena, jer incidenta stvarno nije bilo — ometen je — uvidjavnom interven-cijom nadležnih, koji su zabranili g. Krljeviču, da ovoj nacionalnoj komemoraciji prisustvuje, jer njegove kvalitete pretsednika »Jugosl. Zajed-nicec na daleko prelazi zaslužno stečena kvalifikacija vojnog begunca, narodne izdajice i špi-juna, kome nije mesto na patriotskim nacionalnim manifestacijama.«
Ljubljana v znamenju Kristusa Kralja
Kdo dobi delo v Nemčiji
Tetka usoda tistih, ki ta brez dokumentov pretihotapilo 2ez mejo
Maribor, 30. julija.
Nedavno smo obširno poročali o razkrinkanju svojevrstne tihotapske družbe, ki se je pečala z vtihotapljenjem delavcev čez mejo v Nemčijo. V afero, ki jo preiskuje policija * vso energijo, so zapleteni nekateri šoferji avtotaksijev ter razni brezposelni nepridipravi, ki so si znali s tem poslom ustvariti lep zaslužek. Organizirali so agitacijo za beg čez mejo v Nemčijo že celo po Hrvaškem, v Liki in Dalmaciji, v Mariboru pa so nekateri imeli cela zborovanja, na katerih so prikazovali razmere pri naših sosedih v najbolj rožnati luči. Posrečilo se jim je, da so pregovorili za beg čez mejo celo ljudi, ki so imeli pri nas stalne in lepe službe. Ker pa tudi ti policijski ukrepi ne bodo zamogli med ljudmi zatreti želje po boljšem zaslužku in lagodnejšem življenju v Nemčiji, je potrebno, da se objasni javnosti, kdo in na kakScn način se dobi delo v Nemčiji in kakšno ugodnosti zamorejo naši ljudje tam pričakovati.
Nemčija sprejema inozemske delavce na delo na dva načina. Prvi je legalen ter je že nekaj let pogodbeno določen med našo državo in Nemčijo, drugi pa je takorekoč ilegalen ter so ga v Nemčiji po sili razmer neslužbeno upeljali in ga zaenkrat samo tolerirajo. Predvsem pa je treba poudariti, da nakazuje v Nemčiji delo inozemcem edino in samo uradna ustanova »Arbeitsamt« — ki je nekaj takega, kakor naša Borza dela ter ima podružnice v vseh večjih centrih države. Nam naj-bližnja podružnica je v Gradcu. — Na prvi, legalen način se sprejemajo v Nemčiji na delo naši sezonski delavci. Na podlagi posebne pogodbe med našo državo in Nemčijo dobi vsako leto določen kontingent poljskih delavcev v Nemčiji zaposlitev pri sezonskem delu. Kontingent se določi vsako leto posebej. Letos je znašal 10.000 ljudi obojega spola. Pogodba se napravi med našim Izseljeniškim komisariatom v Zagrebu ter centralo nemškega Arbeitsamta v Berlinu. Naš Izseljeniški komisariat razdeli potem število sezonskih delavcev, ki jih bo Nemčija sprejela, na posamezne pasivne okraje v državi. Največji kontingent odpade na naša oba prekmurska okraja. >Arbeitsamt« v Nemčiji pa določi za naše delavce, v katerih krajih t Nemčiji bodo zaposleni. Vsak delavec podpiše pri sprejemu na delo posebno pogodbo, ki mu zajamči določene prejemke ter dovoljuje, da sme gotov delež zaslužka poslati v domovino.
Drug — »nelegalen« način sprejemanja inozemskih delavcev na delo se je v Nemčiji upe-Ijal šele zadnje čase, ko je začelo zaradi mobilizacije, ogromnih utrditveaih in oboroževalnih dei
!primanjkovati delavcev. Tisti delavci, ki dopotu-ejo v Nemčijo s pravilno Izstavljenimi potnimi listi, dobe pri Arbeitsamtu nakazano delo —■ ne v stroki, ki si jo sami želijo, temveč težko ročno delo — na cestah in podobno. Ne dobijo pa ti delavci nobene pogodbe, ki bi jim zajamčila takšne pravice, kakor jih imajo sezonski delavci, nimajo tudi pravice, da bi pošiljali zaslužek domov, sicer pa to kar zaslužijo, itak popolnoma porabijo za življenje.
Na najslabšem pa so tisti, kj se skrivaj, brez dokumentov pretihotapijo čez mejo — in takšnih je v zadnjem času zaradi agitacije brezvestnih elementov v naših mestih čim dalje več. V Nemčiji jim dajo delo samo, če jim naš konzulat naknadno izstavi dokumente, obenem pa se skrbno informirajo o preteklosti vsakega takega beguna. Če je le količkaj sumljiva, ga takoj izženejo nazaj čez mejo, prav tako pa tudi vse tiste, katerim naš konzulat naknadno ne da dokumentov. Če pa le ostane tam ter dobi delo, ga dobi pod najtežjimi pogoji, za minimalen zaslužek, ki ga ne more spraviti čez mejo v našo državo ter je brez vsake socialne in pravne zaščite. Večina teh, ki so dobili na ta način delo, je že sama od sebe pobegnila nazaj v našo državo. Tu ga čaka vsakega brez izjeme 1 mesec dni zapora — toliko namreč znaša kazen za nezakonito prekoračenje meje.
Kakor je iz vsega navedenega razvidno, se našim ljudem nikakor ne izplača, da bi se zanimali v Nemčiji za zaposlitev, razen če se to ne zgodi na služben način, na podlagi pogodbenih določb, ki dajejo interesentom pravico na socialno zaščito ter na spravljanje zaslužka čez mejo.
Ljubljana, 30. julija.
Veliki kongresni dnevi, sončni in vroči, so dvignili ljubljansko življenje in vrvenje do vrhunca. Sobota je bila živahna. Noč nam je prinesla na zunaj mir, vse ie bilo zatopljeno v premišljevanja. Ogromne množice kmečkega naroda, zdravega in klenega, so se zavedale resnosti in važnosti velike svečanosti in odločne manifestacije za Kristusa Kralja. Vsi so si bili svesti, da kongres Kristusa Kralja ni kaka prireditev, kjer se razvija veseljaško življenje in kjer ljudje s pompom nastopajo. Vsi naši ljudje, sivolasi starčki, v delu utrjene žene. krepki in zastavni mladeniči in cvetoče mladenke »o bih globoko prepričani, da je treba te dni ob kongresu resno živeti in se vtopiti v Kristusovo pobožnost. Sobota in nedelja sta potekala mirno, brez hrupnih dogodkov in incidentov.
Nad 40.000 Je bilo obhajancev
Prav polnočnice so vsakemu očitno in jasno dokazale, da je med našim narodom versko življenje globoko ukoreninjeno. To je prav priznalno izjavil tudi reški škof Camozzo, ki je opravil polnočno mašo v trnovski cerkvi sv. Janeza Krstnika. Imel je kratko pridigo v slovenskem jeziku, v kateri je poudarjal globok verski pomen kongresa in izrazil veliko občudovanje nad pobožnostjo slovenskega ljudstva. Vzkliknil je na konec pridige: »Živel Kristus Kralji«
Naša duhovščina in tudi ona z dežele je imela po vseh cerkvah neprestano mnogo posla. Spovedovali 60 od soboto popoldne tja do današnjih prvih jutranjih ur. V nekaterih cerkvah je bil rekorden naval v, spovednice. Sploh so bile vse cerkve o polnočnici do zadnjega kotička nabito polne, ljudje so celo stali zunaj in mimo sledili sveti maši. Davi pa 6o ljudje trumoma pristopali k mizi Gospodovi. Zgodilo se je, da so bili ponekod v cerkvah prisiljeni iskati drugod svete hostije. Brez vsakega pretiranja lahko rečemo, da je bilo davi po vseh ljubljanskih cerkvah obhajanih nad 40.000 ljudi- Kakor nam zatrjujejo, da je bilo n. pr. v stolni cerkvi obhajanih do 5000 oseb, drugod pa od 2000 do 3000. Mnogi verniki so romali tudi k Salezijancem na Rakovnik, drugi pa na Kodeljevo k sv. Tereziki. Tam je o polnoči opravil 6veto daritev ob nabito polni cerkvi ravnatelj dr. Alojzij Tomc. Tam je bilo obhajanih okoli 2000 oseb.
' Ko so se razpršile lahne jutranje meglice, so ljudje začeli romati tja na Stadion Ljudje so noč prebili po cerkvah, kjer so maše trajale od polnoči naprej.
Stan papeževega legata, kardinala Hlonda
V Križankah ni bilo polnočnice. Prve maše pa so 6e začele že ob 5. Mnogi so prihajali do nemškega viteškega reda, da bi tam videli papeškega legata, kardinala Hlonda. Ker je kardinal Illond kot legat zastopal papeža, vladarja miru, mu je divizijska komanda določila tudi častno vojaško stražo. Vsak dan je bila tja poslana 6 mož broječa straža planinskega polka. Vedno zastavni in krepki fantje, oblečeni v novo uniformo. Kardinal Illond je bil gost nemškega viteškega reda že 1. 1035 ob času evharističnega kongresa. V veži palače vitežkgga reda so v spomin na to vzidali marmornato ploščo z besedilom:
»V tej hiši je bivat ob evharističnem kongresu od 28. 6. do 2. 7. 1935 papeški legat Nj. Eminenca Avfjust kardinal Hlond.«
Red ie dostikrat sprejel pod svojo gostoljubno streho mnoge odličnike in dostojanstvenike Tako je	m	t(S.	na 17. marca 1782
papež Pij VI., ko je potoval iz Rima na Dunaj. Tudi Pij VI. ima vzidano tu spominsko ploščo.
Jutri, v ponedeljek, bo ob 7 daroval legat-kardinal Hlond sveto mašo. Po maši bo odpotoval i OE proti Rakeku. Kakor nam zatrjujejo, potuje kardinal v Pariz.
»živela kmečka divizija!«
Ogromen špalir ljudstva v dolžini nad 2 kml Vse mirno in vztrajno. Vročina pripeka, ljudje se ne ganejo. Bilo je včeraj do + 34 stopinj C. Povsod so ponujali ljubljanski podjetni dečki in drugi ljudje, ki radi kaj zaslužijo, malinovec in druga okrepčila. Nekateri so imeli prav čeden zaslužek. Na vse pa je veličasten sprevod napravljal najglobokejši vtis. Ko je reporter stal v bližini nekega nemškega turista, se ta ni mogel na-diviti vzorni organizaciji sprevoda. Z naravnost velikim občudovanjem pa se ni mogel načuditi krepkim postavam naših fantov v krojih. Krepko in trdih korakov so stopali ob sviranju mnogih godb proti Stadionu, Nemec, rodom iz JJonako-vega, je pripomnil in vzkliknil:
»Krepki in lejK) rasli dečki 1 To je izreden materija! za vojskolc
Naši fantje so res jekleno izklesani. Vedrega obraza in jasnega pogleda so stopali mimo velikanskega špalirja. Ljudje so sprejemali sprevod po mnogih krajih z velikimi ovacijami in nazdravljali posamnim skupinam.
Naši trdni in odločni, verni in krepki kmečki možje z narodnim poslancem Strcinoin in drugimi kmečkimi voditelji na čelu so pod Kmečko zvezo tvorili prav lepo skupino. Najprej so kmečki fantje nosili lepa, prav originalna kmečka bandera posameznih organizacij Kmečke zveze, za njimi so šle kmečka dekleta in. nato zastavni kmečki možje, med njimi tudi mnogi starčki nad 70 let, ki so imeli prav občudovanja vreden prožen korak. Tam v bližini Stadiona so se začuli gromki klici:
»Živela kmečka divizija!«
Na Stadionu organizirana samaritanska služba
Samarijanski oddelek Rdečega križa je organizira! na Stadionu posebno 6lužbo, da je bila takoj vsakomur, kdor je kaj obolel, dana prva zdravniška pomoč. Bili sta dve ambulanci, severna in južna. Glavna je bila severna. Samarijanski oddelek je vodil g. Šenk, dodeljene pa so bilo kot voditeljice ga. Prinčičeva, ga. Vorinova, gdč. Prezeljeva, mnogo zaščitnih sester, samarijank in samarijancev. Sodelovali pa so mnogi zdravniki. Ambulanci sla imeli danes v nedeljo mnogo posla. Huda vročina je naravno na udeležence slavnosti hudo uplivala. Nekateri so tožili o hudem glavobolu, drugim pa ie postalo slabo. Nekatere deklice so se celo onesvestile in se niso dolgo časa zavedle. Atnbulančna služba pa je bila organizirana tudi za časa sprevoda na raznih krajih, koder se je pomikal sprevod. Glavni stan zdravniške ambulance je bil za časa sprevoda v palači Vzajemne zavarovalnice. Tu sta dobili prvo pomoč tudi dve ženski, ki sta se onesvestili. Ker ste nevarno * zboleli, so ju prepeljali v splošno bolnišnico.
Odpustki, morska čuda In zanimivosti
Alkoholnih pijač je bilo na Stadionu prav malo prodanih. Pred Stadionom so prodajali na nekaterih stojnicah vino in pivo, drugače pa malinovec in druga brezalkoholna okrepčila. Mnogi so napravili čeden dobiček. Tam pri bežigrajski cerkvi pa so bili postavljeni štanti, kjer si lahko kupil za spomin kak odpustek. Kmečki fantje in kmečka dekleta so rade kupovale odpustke z napisi raznih verzov. Ker je bilo lepo vreme, so ljudje napravili dobre posle. Prišli pa so ljudje, ki eo razkazovali razne raritete in zanimivosti. Ne daleč od bežigrajske cerkve si je postavil majhen šotor v kvadratu Dalmatinec Ilija. Napravil je senzacijonalno reklamo. Sam pa je v soboto in danes na glas klical:
»Gospoda mojal Le notril Pozor, gospoda! Dospela je morska Suna, ki je priplavala iz Oceana v naše Jadransko morje. Tehta 160 kg. Stara je 260 let.« Ljudje so z radovedonsti dajali dinarčke in hodili občudovat morsko šuno! Pravijo, da je podjetni Dalmatinec eo to »šuno« zaslužil prav čedne pare. Tam pri skladišču tvrdke »Ar-borc pa je bila razstava morskih čud. Tam je neki Dalmatinec kazal »morsko žabo«!:, velikansko želvo jn morskega psa. Tu je bil zaslužek slabši. Zraven pod kostanjem pa je postavil svoj zabojček neki znan ljubljanski original. Prodajal je razne korenince zor>er pljučnico. Slabo ie zaslužil. Ob hudi vročini je zadremal in prav krepko vlekel dreto. Okoli vratu pa si je kot star vojaški frontar navezal različna prav visoka avstrijska vojaška odlikovanja. Kazal je tudi nemško odlikovanje »Pour le merita«. Tuintam se ga je kak star vojak usmilil.
Novo zastopstvo »Putnika« v Nemčiji
Zaradi izredno velikega zanimanja za obisk Jugoslavije v Nemčiji, je društvo »Putnik« delegiralo v Milnchen priznanega propagandnega delavca in strokovnjaka g. Ivo Schleicherja, ki je več let zelo uspešno deloval v Celovcu. Gospod Schleicher se bo pečal edino le s propagando in informacijami za Jugoslavijo ter bo vzdrževal osebne zveze z VBeml potovalnimi uradi na Bavarskem. Tujskoprometnl zvezi v Ljubljani in Mariboru prosita vsa zdravilišča, letovišča, uprave hotelov In pensionov, naj pošljejo primerne količine prospektov na naslov: g. Ivo Schleicher, c/o Amt-liches Bayerisches Reisebttro, Mtinchen, Ritter von Epp-Platz 12.
i Prvenstvo Maribora v lahki atletiki
Lepi rezultati tridnevnega tekmovanja: pet novih mariborskih rekordov
Maribor, 30. julija.
V petek, soboto in danes je izvedel mariborski lahkoatletski’ pododbor prvenstvo Maribora za poedince. Vsakoletno tovrstno tekmovanje je nekak praznik mariborske lahke atletike. Vsakokrat se namreč pokaže viden dvig mariborskega lahkoatletskega športa. Tudi letošnje tekmovanje je to pokazalo, saj je bilo popravljenih kar pet mariborskih rekordov, šesti pa je bil izenačen. Posebno dobro so uspeli v tekih na 100, 400, 800, 1500, lio čez zapreke ter v metu kladiva in krogle. Rezultati tekmovanja so:
V teku 800 m je v dramatični borbi premagal Muraus (2elezničar) z rezultatom 2:02,6, ter novim mariborskim rekordom Kramerja (Rapid), ki je imel čas 2:03. Tretji je bil Klampfer (R) 2:10,5.
Na 5000 m je zmagal Zupan (Z) pred Jauni-kom (R) in novincem Šalamenom (Maraton).
V teku na 100 m je bil prvi Musnig, drugi Monrere (oba Rapid), tretji Lončarič (Maraton), vsi za prsa s časom 11,3. Ta tek je bil najlepša točka borbe.
V metu krogle je bil prvi Hlade (2) a 13,06
V Dravski dolini strašijo razbojniki
V zgornji Dravski dolini, na obronkih Pohorja in Kozjaka, se je zadnje dni naselil med ljudmi strah pred razbojniki, ki so naenkrat začeli strašiti v teh krajih. Dogodili so se namreč že trije drzni roparski napadi, pri katerih je sodelovala cela tolpa rokovnjačev. Tak napad je bil izvršen na gostilničarko Pečolar v Legun pri Slovenjgrad-cu, potem na župnišče in v hiši dveh posestnikov pri Sv. Primožu na Pohorju, tretji pa se je dogodil sedaj na Plešivcu na Pohorju. Po opisih, ki so jih prizadeti ljudje podali, pa se vidi, da so vse tri napade izvršili eni in isti razbojniki, ki jih vodi pobegli kaznjenec Pečovnik, pomaga pa mu njegov prav tako nevarni tovariš Zajc. Oba dolžijo, da sta izvršila znana razbojništva In roparske umore v celjski okolici, od koder sta se najbrž zatekla v gozdove zapadiiega Pohorja in Kozjaka. Pečovnik si je med tem zbral in sestavil že celo
tolpo, saj je pri njegovem zadnjem napadu na Plešivcu sodelovalo nič manj kakor pet rokovnjačev. Napad so izvršili na hišo posestnika Franca Zigar-ta na Pleši ven. Dobili so ga samega doma, ko sl je ravno kuhal kosilo ter sekal v kuhinji drva. Naenkrat se je pred prestrašenim možem napolnila kuhinja a tujimi, grozo vzbujajočimi obrazi. Eden je Zigarta zgrabil ter ga vrgel na tla, drugi pa so potegnili dolge nože ter mu z njimi grozili. Na ta način so ga ustrahovali, da jim je pokazal ter izročil vse, kar je imelo kakšno vrednost. Bila je to lovska puška s petimi naboji, zlat poročni prstan, 140 din gotovine ter nekaj obleke. Vse so razbojniki pobasali, Zigarta pa so zvezali z vrvjo, ki so jo napravili iz raztrgane srajce. Zaklenili so nato vežna vrata ter se izgubili v gozd. Zaradi teh napadov se je polastil vsega prebivalstva strah. Orožniki so podvzeli energične korake,
pred Lužnikom (M) 12,05 In Gregoričem (Z) 11.87.
Vitina: Lužnik (M) 170, Gregorič (2) isti rezultat — izenačen mariborski rekord; tretji pa Musnik (R) 165.
Tek 400 m: Odlični Kolarič (M) je zasedel prvo mesto s 53,4 pred Bobertom (R) 53,8 in Murausom (Z) 54.
V triskoku je Lončarič (M) skočil 12.22, Oto (R) 11.96, Kovačič (2) 11.26. Lončarič Je zmagal brez napora s tremi skoki neposredno po teku na 100 m.
Tek 110 m let zapreke: Lončarič in Lužnik (oba Maraton) z razliko prs v času 17.4 (nov mariborski rekord in peto mesto v državi!); tretji Musnik (Rapid) 19.1.
Disk: Lužnik (Maraton) 85.34, Hlade (Zel.) 34.64, Radič (R) 34.51.
Kladivo: Gujznik (2) 42.28 (nov rekord!), Hlade (2) 36.02, Vidic (M) 30.98.
Tek 200 m: Gracijanski (2) in Bardi (R) 24, Robert (R) 24.1.
Skok ob palici: Ob močnem protivetru Smer-del (M) 3.30, Orosy (R) 3.30, Radič (R) 3.10.
Tek 1500 m: Kramer (R) 4:i5,3 (nov mariborski rekord), Muraus (2) 4:29, Klampfer (R) 4:31.4. Izven konkurence je tekmoval Agrež (Celje) ter dosegel čas 4:32.
Met kopja: Pri izrednem protivetru Je bil prvi Gregorovič (Z) 45.76, drugi Lužnik (M) 44.63, tretji Gujznik (2) 43.07.
Tek 10.000 m: Zupan (2) 37:56,2, Šalamon (M) 40:10.
Skoko v daljavo: Lončarič (M) je postavil samo z enim skokom rezultat 6.26, Stranič (Z) 6.22, Musnik (R) 6.06.
štafeta 4 krat 100: Rapid 45.9 (nov mariborski rekord) v postavi Less, Mdhleisen, Musnik, Bard; drugi Maraton 48.1, tretji 2elezničar 48.4.
Tekmovanje se je vsakokrat začelo točno ob napovedani uri ter se je zaradi discipliniranosti tekmovalcev ter zaradi polnoštevilnega sodniškega zbora in sodniških kandidatov razvijalo v izredno naglem tempu, kar je pokazalo dober vpliv tudi na gledalce, ki jih zaradi tega prihaja k Lahkoatletskim tekmovanjem vedno večje števil**.
Kongresna noč
Ljubljana, 30. julija.
Po velikih in pomembnih prireditvah in manifestacijah včerajšnjega prvega glavnega kongresnega dne, od katerih sta bili namenjeni širokim množicam vernikov, ki eo se zgrnili v Ljubljano, dopoldanska mladinska slovesnost in pa večerna >Igra o kraljstvu božjem« na Stadionu, kateri je prisostvovalo okrog 50.000 ljudi, se je spustila nad Ljubljano noč, kakršne Ljubljana še ni doživela od zadnjega evharističnega kongresa pred štirimi leti. Bila je to v resnici kongresna noč, ki je minila v znamenju slavnostnega razpoloženja silnih množic slovenskega vernega ljudstva, pričakujočih in pripravljajočih se na veliki dan, ki je imel napočiti po tej noči.
Snoči po sedmi uri se je Ljubljana nekako izpraznila, kajti vse se je podalo na Stadion, da prisostvuje veličastni igri. Ljubljana je zopet oživela in zavrvela po deseti uri, ko so se vračale množice a Stadiona. Malo jih je bilo, ki so se že tedaj podali v prenočišče, velika večina se je zgrnila po ljubljanskih cerkvah, kjer so bil napovedane polnočnice. Mnogo je cerkva v Ljubljani in nekatere med njimi so velike, toda za takšne priložnosti bi jim moralo biti vsaj še enkrat toliko. Do zadnjega kotička so verniki napolnili vse cerkve, pa še jih Je pred vsakim svetiščem moralo ostati polno zunaj.
Po končanih polnočnicah je del množice od-Sel prenočevat, nekateri na skupna prenočišča, drugi k svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem. Večina množice pa je napravila tako. kakor napravijo ljudje kot romarji na božjih potih: pre-bdeli eo vso noč. Nekateri eo Odtali kar v cerkvah, kjer so se do jutra pri vseh oltarjih druga za drugo vrstile sv. maše, kajti v Ljubljano je prispelo toliko duhovščine, tuje in domače, da je bilo kar težavno vprašanje, preskrbeti vsem tem priložnost opraviti sv. daritev. Verniki so se po cerkvah vedli nadvse spodobno kljub temu, da je bila skušnjava spanca velika in bi bilo prijetno malo zakimati z glavo. Toda ljudje so vzdržali.
Drugi, ki niso mogli najti prostora v cerkvah, so 80 podali v ljubljanske gostilne in kavarne, ki so bile odprte vso noč. Tu so ob skromni merici vina pričakali jutra.
Premnogi, ki jim revščina ne dovoljuje tak-Snih obiskov, pa so ostali kar na ulicah. Nekateri so se stisnili na klop, polegli ob spomenikih ali ob ograjah, po stopnjiščih in ujeli kakšno urico krepčilnega spanja.
Spet drugi so vso noč hodili po ulicah, sl ogledovali prekrasne razsvetljene izložbe ljubljanskih trgovin, tako da je bila Ljubljana vso kongresno noč živahna kakor drugače ob belem dnevu. Razpoloženje romarskih množic je bilo odlično in noč je potekla v najlepšem redu brez vsakih motenj. Vso noč je vozil tudi ljubljanski tramvaj.
Ljubljanska kolodvorska postala je bila vso noč v živahnem vrvežu. Z vsakega vlaka, najsi je pripeljal iz katere koli smeri, so se vsipale eku-rine ljudstva, narodne noše, verske in prosvetne organizacije s prapori ter godbe. Na Masarykovi cesti so prihajajoče sprejemali reditelji, ki so bili vso noč na nogah, jim dajali pojasnila ter jih usmerjali v mesto. Vso noč so na raznih prometnih-točkah in križiščih poslovale na pro-
stem informacijske pisarne, ki so tudi žigosale legitimacije za znižano vožnjo na povratku. Stanovanjski odsek v Vzajemni zavarovalnici je posloval vso noč.
Narod prihaja
Naposled je napočil veliki dan, ki mu je bilo usojeno, da ob sodelovanju desettisočglavih množic vernega slovenskega ljudstva veličastno zaključi VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani Nad Ljpbljano se je razpelo prekrasno sončno jutro in z žarko lučjo razsvetlilo pestro podobo našega mesta. Ceste in ulice, ki vso noč niso izgubile videza nenavadne živahnosti, so se davi razgibala v slikovitem vrvenju. Že so pričele iz bližnje in daljne okolice, od dolenjske, gorenjske, zasavske, in notranjske, prihajati v mesto prve skupine ljudstva, ki so se podale v Ljubljano peš. Skoraj vse skupine so imele Svoje zastave in prapore, med njimi so blestele na-
rodne noše in fantovski ter dekliški kroji. Po cestak, ki vodijo na Dunajsko in Masarykovo cesto, so po obeh pločnikih polzeli potoki ljudstva, ki so se na Dunajski cesti pred rampami strnili v veliko reko. Močne skupine so prispele še davi s posebnimi in rednimi vlaki. Od železniškega prehoda pa do Stadiona je bila danes Dunajska cesta podobna dostojanstvenemu živemu veletoku, ki se je umerjeno valil proti Stadionu, Ta veletok je nudil čudovito sliko: prapori, zastave, skupine narodnih noš, slovenskih fantov in deklet v krojili, gruče krepkih, resnih kmečkih možakov, ponosnih fantov, skupine naših vrlih kmečkih mater in deklet, med njimi pa njihovi vodniki, slovenski duhovniki. Od časa do časa so rampo na železniškem prehodu liki vodne za-tvornice prekinile ta veletok in na južni strani prehoda je prav tako hitro nastala gneča. Bolj kot kdaj koli je ob tej priložnosti stopilo v jarki luči na plan naše nerešeno kolodvorsko vprašanje. Med tem veletokom, ki se je dostojanstveno pomikal proti Stadionu, pa so kakor okretne ribe švigali reditelji in uravnavali njegov veletok. Na stežaj odprtih vrat je Stadion sprejemal ta veletok množic v svoje okrilje.
Ljubljana pri polnočnicah
Verniki so v tisočih pristopali k sv. obhajilu
Ljubljana je bila vso noč po koncu. Oživeli so spomini na nepozabne evharistične dneve pred 4 leti, ko so bili tudi redki tisti, ki so šli počivat. 2e od sinoči so začele prihajati velike množice ljudstva z vseh krajev dežele. Prihajale so v avtobusih, v vlakih, z navadno konjsko vprego. Prihajale so vso noč. Od zelo daleč nekateri. Od hrvatske meje, iz Gorskega Kotarja, iz litijskih hribov, s trojanskih brd so prišli tovorni avtomobili, polni, nagnečeno polni ljudi s križem v gumbnici, da se udeležijo velikega dne. Vlaki so jih privažali iz Štajerske in Dolenjske. Gorenjska je začela pritiskati v jutranjih urah.
Po ljubljanskih ulicah ee je prikazalo drugo ljudstvo, drugi obrazi, druge obleke. To je tjsti slovenski narod, ki živi svoje tiho, skromno življenje zunaj po deželi, dela ,gara, strada, a ki vedno zasede prestolico Slovenije kot svojo lastnino, kadar je praznik slovenskega naroda. To ljudstvo da dnevu pravo vsebino. Mogočno, ponosno stopajo po ulicah, kakor da bi vedeli, da tudi v Ljubljani hodijo po svojem. Tisti, ki so prišli ponoči, so zasedli trge, stopnišča cerkva, cerkve same. Prišli so romarji in okrog cerkve jih je najbolj domače, njim, ki v svojem srcu nosijo živo, nepokvarjeno vero. Niso prišli na zabavo, niso prišli za kratek čas, prodajati radovednost. Prišli so moliti v Ljubljano na praznik, ko slovenski narod moli. Ko bo praznik mimo, bodo spet odšli nazaj na svoje daljne domove, pripravljeni, da se spet vrnejo, kadar bo hotel spregovoriti narod.
Ljubljana in tleti, ki so se mogli že včeraj odtrgati od dela, je sinoči zasedla Stadion do zadnjega kotička. »Igra o kraljestvu božjem« je bila doživetje, ki bo šlo v zgodovino. Teh prizorov ne bo nihče pozabil. Množice, ki so proti polnoči zapustile Stadion, pa se po večini niso vrnile na svoja stanovanja, marveč so se raz-
kropile po ljubljanskih cerkvah, kjer so bile polnočne pobožnosti, molitvene ure, pridige in svete maše, ki so jih brali škofje, ki se kongresa udeležujejo. Na evharističnem kongresu pred 4 leti smo gledali veličastni nočni pohod 30.000 mož, ki so nemo, z baklami v rokah več kot dve uri stopali proti Stadionu. Letos je ta posebnost izpadla, toda mesto nje so bila pripravljena polnočna češčenja, ki so imela tudi svojo posebno privlačno silo in so privezale nase na desettiso-če ljudi v molitvi. Kdor je hodil ponoči okrog ljubljanskih cerkva, sije mogel nabrati neizbrisne vtise ljudskih množic, ki so se trgale iz ulic in mračnih ozadij, v gručah, v trumah, v strnjenih valih, ter so se lile po cerkvah, ki so razsvetljene žarele in vabile.
Od vseh cerkva, kjer so bile nočne pobožnosti, javljajo, da je bila udeležba pri sv. obhajilu naravnost ogromna, kar je dokaz, da je ljudstvo kongres Kristusa Kralja pravilno razumelo kot izključno verski praznik.
Po župnijskih cerkvah v sredini mesta so se po polnočnicah skoraj povsod nadaljevale sv. maše v nepretrganem sporedu do jutra, da so se številni duhovniki, ki so se udeležili kongresa, mogli razvrstiti. V mnogih cerkvah so verniki kar ostali ure in ure, če pa so nekateri odšli, so takoj pritisnili drugi. Lahko rečemo, da se je verska manifestacija kongresa Kristusa Kralja začela opolnoči fh traja nepretrgano dalje.
Ljudske množice se obnašajo temu primerno. Nikjer nobenega nereda, nikjer nobenih prizorov, na katere je Človek navajen pri drugih prireditvah, nikjer niti preglasnega govorjenja. Slovenski narod je prišel na kongres, kakor gre na kakšno priljubljeno romarsko pot, ves goreč, ves v pričakovanju notranjih okrepčil, ki jih potrebuje, da moro vzdržati pri-svojem napornem življenju.
Sveta maša na Stadionu
Občestvo slovenskega naroda pred Kristusom Kraljem
*ijtruljana, 30. julija.
Na§ ponosni Stadion je danes spet bil priča ✓elikemu slavju. Spet je sprejel na svoje sune prostore pisano občestvo slovenskega naroda. Ob najlepšem vremenu, ko je julijsko sonce že začelo dobivati svojo moč, so se polnile brežine tja do glavne tribune. Se preden je prišel v areno sprevod, je bil Stadion tako rekoč že poln. Bogve odkod bo prihajale te množice, ki so več ko eno uro mirno prihajale skozi vhode na Dunajski cesti. Neprestano so se vsipali ljudje skozi široka vrata in se pod obzirnim vodstvom rediteljev stisnili v zgoščeno množico in okrog 9 na nabre-žinah že ni bilo videti drugega kot glava pri glavi. Nastala je lepo pisana slika, ki jo menda more na tako lepo nedeljo ustvariti samo slovenski narod.
Nekaj minut pred 9 je začel teči na Stadion
sprevod. Srednja vrata bo se slovesno odprla in prikorakali so najprej sivi kroji slovenskih fantov. Njihovi prapori so kot bojna znamenja našega rodu šli v krog arene, nabrežine so vzvalovile v navdušenju, vročino nismo več čutili, stadion je oživel. Za njimi, ki jih je bila dolga, že-leznostrnjena vrsta, so prikorakale dekleta, prav tako s svojimi prapori, ki so po drugi strani šle okrog arene in se postavile pod slavnostno tribuno.
Za njimi so ponosno in samozavestno prikorakali zastopniki poljskih mladinskih organizacij, ki so po sredi arene s svojimi prapori krepko rezali proti oltarju. Nato je prišel dekliški na-rašlaj, za njimi pa so se kot poljsko cvetje vsule narodne noše. Nad njimi so plapolale zastave. Navdušenje se vedno stopnjuje, narod je vesel samega sebe.
Na častni tribuni
Na častni tribuni so zavzeli prva mesta:
Zastopnik N). Vel kralj« dlvl*ljski general Stefanovič.
Poleg njega je sedel zastopnik predsednika vlade dr. Ružič. Dalje so bili na vladni tribuni gradbeni minister dr. Krek, minister za telesno vzgojo ljudstva C e j o v i č, ministra brez listnice Snoj in Maitrovič s soprogo. Na vladni tribuni so bili še ban dr. Marko Natlačen* soprogoin zastopnik zunanjega ministra svetnik zunanjega ministrstva dr. Goli a*.
Na častni tribuni so bili v prvi vrsti zastopnik predsedništva senata podpredsednik senata dr. Jn -š k n 1 i n in senator S m o d e f, ki je zastopal tudi predsednika senata dr. Korošca. V prvi vrsti ;e bil tudi poslanik poljske republike grof DembicKi s soprogo, poleg njega je sedel podpredsednik narodne skupščine Mihelčič Alojzij.
V prvi vrsti so zavzeli prostore vsi nadškoije in škofje, ki so prišli na kongres v Ljubljano. Vsi so bm v slovesnem orna tu. To so: tnsgr. Hektor Felicei nadikof in apostolski nuncij na jugoslovanskem dvoru; msgr. dr. Alojzij Stepinac, nadškof zagrebški; ms jr. dr- Carlo Margotti, nadškof goriJki; msgr. dr. Josip Ufči{, nadškof belgrajski; msgr. dr. Anton Akiamovifi, Škof djakovski; msgr. Rog. Beaus-s a r d i pomožni škof pariški; msgr. dr. Kvirin Bone-i a č 1 č, škof splitski; msgr. Ludovik Budanoviči škof splitski; msgr. dr. Viktor Barič, škof senjski; msgr. dr. Hugo Camono, Ikof reiki; msgr. dr. Josip Carevič, škof dubrovniški; msgr. Damjan Čeng, škof, apostolski prefekt v Cautungu (Kitajska); msgr. Ladislav Go ral, pomožni škof lublinski; msgr. Kirilo K u r t e V, škof, apostolski administrator v Sofiji; msgr. dr. Hieronim Mileta, škof šibeniški; msgr. Alojzije Mišič, škof mostarski; msgr. Michelangelo Nutti, škof aleksandrijski; msgr. Antonio San ti, škof tržaški; msgr dr. Josip_ S r eb r n i č, škof krški; msgr. dr. Ivan Tomažič, škof lavan-
Od zastopnikov škofov in raznih redov so sedeli na tribuni:	„	,
P. Dominik Mandič OFM, zastopnik generala frančiškanskega reda; kanonik dr, Anton San c no,
zastopnik španskega episkopata; pater Linus Prah, provincial kapucinskega reda; pater Josip Ledit,
zastopnik generala reda jezuitov; kanonik Mihael Wagner, zastopnik škofa gyorskega; msgr. Franti-
šek Jemelka, zastopnik škofa olomuškega, don Jakob V r e s k, zastopnik škofa barskega in primasa srbskega; dr. Fran Rogač, zastopnik škofa iz Szom-ijatelyja (Madžarska); Božo Ivanuš, generalni vikar in apostolski protonotar, zastopnik škofa banjaluškega; P- Privat Bellard v zastopstvu vrhovnega predstojnika asumpcionistov Gerias Queenarda.
V prvi vrsti je sedela tudi vojvodinja M e c k 1 en-burška.
Na častni tribuni so bili nadalje; župan mesta Ljubljane dr. Jure Adlešič s soprogo, rektorja je zastopal dekan juridične fakultete dr. Viktor Kor o* š e c, podban dr. Stanko Majcen, pomočnik komandanta brigadni general Dodič, pomočnik upravnika mesta Belgrada Dragi Jovanovič, nato predsednik apelacije dr. 'Golia. Bogoslovno fakulteto j« zastopal vseučiliški prelat dr. Franc Grive c.
Dalje so bili na tribuni navzoči: predsednik kongresa dr. P i t a m i c, župan mesta Maribora dr. Juvan, župan mesta Celja dr. Vorllč, ravnatelj železniške airekc. inž. Kavčič, senatorja dr. Schau-V*eh in dr. Kulovec, vsi slovenski poslanci, predsednik OUZD inž S o d j a, podpredsednik kongresa, bivši predsednik madžarske vlade Karol Huszar, namestnik šefa Centralnega pres-biroja v Belgradu Boško Bogdanovič, poljski generalni konzul v Zagrebu Pol, zastopnik francoskega konzula v Ljubljani Ll a s er a, ravnatelj francoskega dnevnika »Echo de Belgrade« Jean Bourgoin. Uredništvo »Slovenca« sta zastopala glavni urednik dr. Ahčin in urednik Franc Terseglav.
Na tribuni so bili vsi člani predsedništva kongresa z generalnim tajnikom Metzgerjem in svetnikom Kalanom na čelu.
Kardinal prihaja
Z vrha glavne tribune zmagoslavno zadone fanfare. Ob srednjem vhodu v stadion se pojavijo bela oblačila duhovnikov in kot veletok gredo sredi množice proti oltarju. To je silno dolg sprevod samih belih oblačil, ki kot sveža reka dele stadion v dve polovici.
Še enkrat zadone fanfare, ob vhodu se pojavijo škrlatnordeča oblačila škofov — kardinal prihaja.
Ob glavni tribuni stoji 600 pevcev, pred nje kot vajen vojskovodja stopi kanonik dr. Kimovec, ki z vso močjo svoje duše in skušenimi rokami izvabi iz te množice kot iz enega grla veličastno pesim: »Ti si ''Peter skalac.
Stadion, ki je medtem že ves poln, zaplapola v njivi belih robcev, sliši se le močna pesem pevskega zbora, po sredi stadiona se pomika sprevod duhovščine in škofov b kardinalom in njegovim spremstvom. V tem veličastnem trenutku v stadionu ni drugega kot beli robci, kardinal kot zastopnik papeža In silni odmev »in peklenska vrata je ne bodo zmagala*. Pevci pojo kot urejena vojska, množica je navdušena in vendar vlada po vsem stadionu veličasten mir.
V tem veličastju je kardinal legat prišel do oltarja. Skozi vhode stadiona pa se še vedno vsipajo množice, ljudi ne zmanjka. Po stadionu je krasen pogled. Zgoraj ob obeh straneh glavne tribune teče ob dnu nabrežin strnjen venec cerkvenih redov, ki kot živa krščanska ljubezen oklepa areno. Nad njim se kopičijo narodne noše, ki segajo prav do vrha nabrežin. Vzdolž po nabre-žinah do vhodov na Dunajski cesti je glava pri glavi, sredi arene veličastno stoji oltar, okrašen s slovenskimi butarami, ob oltarju so na eni strani urejeni odseki slovenskih fantov, na drugi
strani slovenskih deklet, spodnja polovica arene je eno samo polje ljudstva.
To je živo občestvo slovenskega naroda, tu je vse, kar slovenski narod premore, vsi stanovi, vsi kraji, vse starosti. Človek bi moral imeti srce iz kamna, če se mu ne bi vzbudila ljubezen, ko hodi med to množico, ki s svojo navzočnostjo v vročini in žeji časti Kristusa Kralja, izpričuje svojo vero in dokazuje življenjsko inoč samega sebe. Tu so, z očmi uprtimi proti oltarju, kmetje iz Prekmurja, Belokranjci v svojem platnu, zagoreli Štajerci, žagarji in drvarji iz Notranjske, Gorenjci s širokimi rdečimi dežniki — in še toliko naših bratov z vseh kotov slovenske zemlje, tudi izza meja. Tu ni nikogar, ki ni za ta kongres kaj žrtvoval. Prestal je dolgo pot, tu prenaša vročino in žejo, noč so Večinoma prebili v pesmi po cerkvah in pod milim nebom, najbližja, okolica Ljubljane je vsa v organizaciji — sodelovanje vseh je ustvarilo to lepo sliko, Bogu v čast in nam v dokaz, da smo,
Sveta maša
Ko se je pesem pevskega zbora polegla, so z vrha tribuno spet zadonele fanfare in naznanile začetek sv. maše. K oltarju je v slavnostnem or-natu pristopil kardinal legat ob asistenci kanonikov dr. Zupana in šiške in arhidiakona generalnega vikarja prelata Ignacija Nadraha.
Legatova pridiga
Med sv. mašo je kardinal legat imel pridigo, ki jo je začel v francoskem, nadaljeval v poljskem, nemškem in italijanskem jeziku in jo zaključil v slovenskem jeziku. Prenos po zvočnikih je bil odličen, zato jo ves stadion mogel v
Nekaj o tistih, ki jim je bil kongres napoti
Kongres Kristusa Kralja, pri katerem je dejansko ali v duhu sodelovalo vse slovensko ljudstvo brez razlike politične pripadnosti, je vzbudil mogočen odmev doma in v tujem svetu. Vsi jugoslovanski listi In veliko francoskih, italijanskih, čeških, slovaških, poljskih, belgijskih, španskih in drugih so obširno poročali o tej veliki in v današnjih dneh tako pomembni prireditvi. Zlasti lepo so se to pot izkazali srbski listi. V priznanju, ki sta ga Jugoslavija in Evropa dajali ljubljanskemu kongresu in veri slovenskega naroda, sia delala sramotno izjemo dva. žal po abecedi slovenska lista. To sta bila »Jutro* in »Slovenski narod«. Prvo je o kongresu poleg" uradnega poročila o prihodu papeževega legata v Slovenijo prineslo trikrat po 15 vrstic manj, kakor o kateremkoli domačem ali tujem zločinstvu, politični raci in kar je še takih pomembnih reči.
Rdeči »Slovenski narode pa ni kongresa omenil niti z besedo. Le v nekem namigavanju je skušal smešiti trgovce, ki so za to priliko okrasili svoje izložbe z verskimi in narodnimi simboli, Pač pa je ostentativno prinesel ob dneh največjega katoliškega praznika med izključno katoliškim ljudstvom reklamo za starokatoliške obrede na Jesenicah. Bralci in naročniki omenjenih listov so nedvomno katoličani, ki jih je ta prireditev tudi zanimala. S sramotnim zamolčevanjem pa sta »Jutro« in »Slovenski narod« potrdila tisto, kar sicer rada zanikujeta, da sta nasprotna, in sicer zagrizeno nasprotna ter sovražna veri, ljubezni in miru, katero izpoveduje slovenski narod. Nikdar se to ni tako jasno pokazalo kakor to pot. Računi so za vsakega poštenega človeka jasni. To žalostno dejstvo kaže, da je politični tolpi, katere glasili sta ta dva lista, glavno geslo sovraštvo do vsega, kar je slovenskemu narodu sveto. »Jutru« in »Narodu« ni bilo nič, Če že ne do verskega in slovenskega, pa vsaj do jugoslovanskega ter mednarodnega pomena te prireditve, ki je bila v današnjih mračnih dneh hkratu tudi mogočna manifestacija za mir med narodi in mir v Evropi. Spričo tega je treba početje teh dveh listov imenovati sramotno s slovenskega, z jugoslovanskega in s človeškega stališča.
Drugi žalostni primer omenjenega sovraštva je bilo nastopanje članov tiste, baje viteške organizacije, ki v nasprotju s svojimi pravili, veljavnimi za vso državo, v Sloveniji nastopa čisto po svoje in je postala orodje v političnem ter svetovno-nazornem boju proti večini slovenskega naroda. Slovensko sokolstvo, ki se je zadnja leta pri vsaki priliki z demonstracijami in drugače udejstvovalo proti sedanjemu političnemu redu, dasi je državna in od države odvisna organizacija, tudi to pot ni moglo zatajiti svojega sovraštva do vere in do dobrega slovenskega ljudstva. V noči od sobote na nedeljo, ko so deset in desottisoči dobrih slovenskih ljudi po ljubljanskih cerkvah molili za lepšo bodočnost našo domovine in za mir sveta, so slovenski člani sokolske organizacije, bodisi z znaki ali brez njih, te zdelane kmečke ljudi, ki bo prišli v Ljubljano molit, napadali z besedo, s psovanjem in s pestjo. Marsikje po mestu je prišlo do obračunavanja, rjovenje teh vitezov se je po oglih in po cestah glasilo do jutra. S tem sramotnim izzivanjem in napadi, za katere imamo stvarne podatke v rokah, so so žalostno proslavili ob kongresu člani organizacije, ki ima v svojih pravilih zapisano spoštovanje do slehernega verskega prepričanja. V Sloveniji je sokolstvo kljub tem pravilom vedno hodilo svojo pot in jo hodi še. Zanj velja pravilo, da spoštuje vsako versko prepričanje, razen katoliškega, katero izpoveduje ves slovenski narod.
Sokolski nastopi v noči od sobote na nedeljo so nov dokaz za to, da je sokolska organizacija v Sloveniji po svojih namenih in po svojih načinih drugačna kakor v ostali državi. S takim nastopanjem proti ljudskim svetinjam se postavlja proti ljudstvu, ki ga tvorijo najzvestejši državljani Jugoslavije.
Dokazano je, da so slovenski Sokoli g političnimi demonstracijami zadnja leta skrunili narodne in državne praznike ter verske prireditve. Njihova politična ter protiverska zagrizenost ni odnehala niti tedal,' »	!*>	'	'	V*
r
'i*
( t .
v-
' I.
* T M >
S tem si je slovensko sokolstvo dalo dovolj jasno izpričevalo, kako je z njegovo državotvornostjo, z njegovo versko strpnostjo in z njegovo nacionalnostjo, zakaj vera jo ravno tako narodna svetinja, kakof kaj drugega. In žo enkrat se je izkazalo, da slovensko sokolstvo ni vredno državnega značaja in ogromne podpore, ki jo dobiva iz sredstev, katera s težavo zbira za državo tudi verno slovensko ljudstvo.
Jubilejna razstava slovenske obrti
Poročali smo že, da bo v dneh 7. do 16. oktobra 1930 v Ljubljani v prostorih ljubljanskega velesejma velika jubilejna razstava slovenske obrti, ki naj prikaže razvoj slovenske obrti ob 20 letnici Jugoslavije in 10 letnici ustanovitve Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Razstava, ki bo pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla, hoče pokazati vrednost slovenskih obrtnijkih izdelkov in dokazati kupujočemu občinstvu, da zmore nnš obrtnik kvalitetno prav take izdelke po primerni ceni, kakor nekateri mislijo, da jih je še vedno treba uvažati iz inozemstva.
Razdelitev blagovnih skupin na bodo?! razstavi bo taka, da bo mogel razstaviti vsak slovenski rokodelec svoje izdelke, ki jih pa bo posebna ocenjevalna komisija posebej ocenila zaradi pripustitve na razstavo, da bi se s tem omogočilo prikazati samo najboljše izdelke naše domače proizvodnje.
Do zdaj se je pozivu razstavnega odbora odzvalo že veliko število obrtništva in je večina razstavnega prostora že oddana. Gotovo pa j« le mnogo obrtnikov, ki so do zdaj s prijavo še odlašali. Ker so razstavljalcem na razpolago strokovnjaki s tehničnimi nasveti glede izdelave razstavnih predmetov, naj se vsi zamudniki nujno javijo i dopisnico, lahko pa tudi osebno, razstavni pisarni, da bodo prejeli vse potrebne informacije. Vse podatke in obvestila poda na zahtevo takoj razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornld za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje.
največji zbranosti poslušati njegove besede, ko je govoril o božjem kraljevstvu med nami. Med sv. mašo so peli pevci latinsko mašo »De angelis«. med posameznimi' deli pa je bilo ljudsko petje, ki ga je spet mojstrsko vodil kanonik dr. Kimovec.
(Govor prinaiauo m 1. strani)
»ti
Pajtler
Igra z največ igralci in pred največ gledalci,
kar Slovenci pomnimo
To ]e bila »Igra o kraljestvu božjem«v soboto zvečer na Stadionu, pri njej je sodelovalo okoli 4000 igralcev,
gledalo pa jo je 50.000 ljudi
Ljubljana, 30. julija.
Večer, ki ga je preživelo sinoči naše mesto, je bil poln pobožnega nemira, rahlo zasenčenega z nestrpnostjo pričakovanja pred velikim dogodkom, šumnega od pretakanja množic, pestrega od predstav, ki so v tišini družile kakor godba srca v eno misel. Že ob zaključnem zborovanju se je na množice razprostrlo kakor radostne peroti zadovoljstvo, kakor po dobro opravljenem in plodove darujočem delu. To razpoloženje pa se je, bolj ko se je odmikal dan in se nagibal v večer, stopnjevalo od ure do ure.
Reke naroda
V mestu je vrelo kakor v panju. Tokovi množic so vreli nezadržano, brez konca in kraja so preplavljali ulice, neugnano hiteli proti severu. Hodniki so bili polni, ljudstvo se je selilo. Jasen, miren, zmerno gorak poletni večer je stopnjeval dobro voljo v prisrčno veselje; otroška je bila radost ob zavesti, da se bo kmalu zgodilo nekaj velikega.
Za gorami je tonilo v plemeniti, mirni večerni zarji vroče poletno sonce, brez moči že, poslavljalo se je od dneva, ki ga je zlatilo s svojo lučjo. Na severu so se kazale že napol zabrisane brdnice grebenov in vrhov, ki v svojih kamenitih nedrih še skrivajo sneg in se zvečer hladno umikajo ter preživljajo noč sami zase, odmaknjeni od ravnine, nedostopni, polni plašeče neznanosti.
Lepa je bila ta ura in blagoslovljena. Utegnila je srce napolniti z ljubeznijo do te drage zemlje, z ljubeznijo, v kateri je bilo prav toliko bridkosti kakor radosti. Na zahodu je žarelo nebo, umirjena črta hribovja ga je parala. V čad in skrivnostnost so se že utapljale visoke gore na severu, odpravljale so se k počitku, nedostopne ljudskemu navdušenju in občutevanju, bolj prikazni kakor stvarna veličina. Izgubljale so pezo, razrahljala se je njihova zveza z ravanjo. Le še majhni griči so nam ostali blizu, grički in hribčki in gorice, ki kraljujejo nad vasmi, ljudstvu blizu s svojo zmerno višino, čustvu naklonjene s svojo somračno, ravno prav skrivnostno zamaknjenostjo: vzvišeni kraji, kamor kmet od dela upre svoje oči, ker ve, da mu od tam prihaja pomoč. Zdelo se je, da s tega venca, ki je povsod na viških okronan s cerkvico, za katero so znosili gradivo v višavo pobožni predniki, done v tihi večer glasovi zvonov, daljnih, srcu bližnjih, ubranih.
»Zdrava Marija« nad milijonskim narodom
In bratje teh zvonov na višavah, ki kraljujejo nad ravnino in bde nad stotisočerimi hišami, v katerih snuje, dela in najde počitek milijonski narod, zvest Bogu In sebi, so zabeli' v večer »Zdravo Marijo«. Mogočno in prisrčno hkrati so doneli y
večer, ki ga je vedno bolj pregrinjala noč s svojim črnim, žametastim plaščem.
Na hladnem, kakor s srebrnim prahom posutem večernem nebu, ki je vedno bolj temnilo svojo sinjino, so zagorele nebeške luči. Zvezda za zvezdo je posvetila in s svojo nežno lučjo razveselila popotnika, ki se je podvizal na samotnem kraju; nagnala ga je k zamišljenosti in ga spomnila, da sta naglica in želja, ki sta ga usmerjali k varnemu domu za čez noč, le zemski odsev želje, ki ga žene na poti k večnemu domu.
Meglice so že vstajale z Barja, pregrinjale so Ljubljansko polje z žametastim prestiralom. Domačim, ki so ta čas speli po beli cesti proti severu, je bila ta ura prisrčna, vsej veliki množici ljudstva, ki je prihitela iz tako različnih krajev naše domovine, da bi se poklonila Gospodarju sveta in preskrbnemu Varuhu pokrajin, v katere je bil razmestil narode, pa se je prav po neznanosti zdela na moč mikavna in skrivnostna.
Dunajska cesta je sprejemala tokove, ki so vreli iz vseh ulic in cest vanjo. Mogočna reka se je valila. Cesta je bila nemirna; avtomobili so švigali, kakor iz panja se je dvigal zamolkli šum pogovorov, klicev, vprašanj.
Krasen uvod
Nad temi zablodelimi, po iskreni vsakdanjosti ganljivimi pljuski ljudskega življenja pa so lebdela mogočna krila neke ganljive miselne skupnosti, nošena po tihem vetru odmaknjenosti od zemlje k večnemu, k temu, kar rod izroča rodu kot najdragocenejšo dediščino: vere, žive veTe v Gospoda Boga, v Kristusa, ki je kraljeval pradedom v sivi davnini in ki zmagoslavno vodi zorno mladino k obetov polni bodočnosti pod svojim najvišjim in najzanesljivejšim varstvom
Dogodku pa je dala zunanjo veličino, to mikavno posebnost in pomembnost, prisotnost kardinala legata, ki je zastopal Kristusovega namestnika na zemlji. Prisotnost kardinala legata in vseh teh slavnih cerkvenih knezov, ki 60 z dostojanstvenostjo svojih obla&l po zunanje dajali izraza važnosti in vzvišenosti visokega pastirstva, katero jim je bil nad dušami vernih izročil v skrbstvo na enako odgovoren kakor plemenit način Gospod Bog.
Dostojen in časti vreden je bil res ta uvod v zaključne svečanosti kongresa. Narečja vseh naših pokrajin si slišal in videl si obraze iz vseh krajev, kjer po zemeljski določenosti na težke, pa tako različne načine kmet puli zemlji sadove za svoj vsakdanji kruh. Vsa Slovenija je bila tod zbrana po zastopnikih pokrajin, ki jo sestavljajo in meje, zbrana po eni misli, ki je na mogočen način manifestirala. Katero geslo je utegnilo zbrati tolikšne množice? »Kristus kraljuj!« je bil izrek, ki je privedel k veličastnemu zboru vse te deset in deset tisoče; Slovenija je ob mednarodnem J kongresu Kristusa Kralja sredi stisk, težav, novih J
krilatic in vrenj, ki v svetu zapuščajo neizbrisne sledove, znova potrdila, in to na način kakor še nikdar doslej, da živo veruje v Boga in da z otroškim zaupanjem polaga svojo usodo v premodre in predobre roke Kristusa Kralja.
Tisoči se vsipljejo
Nikomur se ni zdelo verjetno, da bi Stadion kdaj utegnil sprejeti tolikšno množico. Neprestano so se	vsipali ob vseh vhodih	vanj novi	ljudje.
Mesto je opustelo, stadion pa	je	vrvel kakor	mravljišče.	Ves ogromni prostor	je	bil že ob	osmih
zvečer	do kraja poln. pa so	še	prihajalo množice
brez konca. Ob zidovju zo čakale hipa, ko bodo lahko vstopile druge množice. Deset tisoč ljudi, ogromno število, je čakalo. In vstopnic za prireditev je zmanjkalo.
Na impozantnih ploščadah n! bilo praznega mesta. Takega števila ljudi ni sprejel niti zadnji mednarodni mladinski tabor, tako tesno in gosto so drug ob drugem stali ljudje, da na pobočjih ni bilo prostora niti za enega zamudnika več. Prav do zidovja je bil ponekod zaseden stadion; le z največjo težavo se je človek, ki je bil namenjen kam drugam, izsilil prehod.
Večerni pogled na stadionsko prizorišče za igro
Noč se je spuščala naglo z neba. Zažareli so reflektorji in uprli svoje bleščeče oči v zeleno ravnino, ki je bila z razločnimi znamenji razdeljena in odmerjena za igrske skupine. Na zahodu je stal oder, impozanten v svojevrstnosti svoje konstrukcije: visoke, zračne, po značaju le rahlo vezane za zemljo; oder, široko odprt na vse štiri nebesne strani, prevešen z zamolklo rdečim baldahinom, urejen in pripravljen po zamisli, ki je rahlo nosila napol liturgično noto. Visok jambor je mogočno molel sredi stadiona k nebu, razločen in pomemben kakor mejnik — in na vzhodu je stal napol v senci — kako srečno nasprotje k prostoru pred tribuno, kjer je kraljevala luč! — samoten, somračen stolp, le ob vrhu obdan z vencem drobnih žarnic, ki so v temi prej plašile kakor razganjale temo. Steber, ki je na odličen način učinkoval tuje, skrivnostno, neprijetno in nevarno.
Stotisoč oči *. i
To je bilo prizorišče za skupnostno »Igro o kraljestvu božjem«. Sto tisoč oči se je upiralo vanje v želji in v upanju, da bodo že skoraj priče prizorov, ki bodo vezali pozornost in razgibali duha. Iz somraka, ki je obdajal stopnišča, bodo mnoiice šame sprtetnljale"in se udeleževale igre; skupna bo ta igra in tisti, ki bodo nastopali v
areni, ne bodo nič drugega, kakor le del, majhen del občestva, ki se je v svoji vnemi bolj zagnal, in misli, ki vznemirjajo in zaposlujejo vse, povedal na razločnejši način. Srečna misel, zavidanja vreden uspehi
»Igra o kraljestvu božjem«
Ne moremo reči, da ]e bila to igra, prešibek, prebled je izraz, in tega, kar obsega, niti približno ne izčrpava. To je bilo življenje, življenje, ločeno skoraj v nekem višjem smislu od zunanjega sveta, široko razprtega pod prostranim nebeškim stropom, s katerega je luna svetila v pokrajino, razločnosti prestirala z modrikastimi sencami, dajala potuho neresničnosti in ustvarjala prividnost, lebdenje. V sinjkastem čadu je ležala pokrajina s temnimi griči, polja so se izgubljala v meglicah, hrum mesta ni segel sem. Z vzvišenih krajev pa so pozdravljala v noč čudovita znamenja, bleščeči venci, križi, krone; križi z domov, katere so si bili zgradili ljudje, ki oklevajo od rojstva do groba med grehom in kesanjem brez kraja.
Petdeset tisoč ljudi je oklenilo varno, visoko zidovje pred zunanjim svetom. Oklenilo jih je in zbralo k skupini igri, da bi opazujočemu duhu pokazalo življenje; da bi ljudi odtegnilo vsakdanjim malenkostim in jiin misel, ki se kakor reka, ki ponika, zdaj kaže razločno, zdaj spet skriva pod oklep vsakdanjih brig, razgrnilo na razločen način, zvesto in natančno: duša, boljši del človeka^ je zamaknjeni popotnik, ki se podviga k nebeškemu domu. pa 6e mora zaprt v ječi telesa stokrat in stokrat spodtakniti, zamisliti drugam, zamuditi ob stvareh, ki v zadnjem pomenu ne bi zaslužile pozornosti.
In prav v tem je veličina snočne skupne igre.
Dogodek je bil podoben taboru, noči pri bož-■jepotni cerkvi. Duh je zbran in se dviga k vzvišenim mislim. Tisoč drobnih malenkosti, skrbi in težav, ki jih mora prestati vsak posamezni romar, najde svojo 6mi6el, opravičilo in uteho v celotnem pobožnem nastrojenju. Pod mogočnimi perotmi božjega varstva prihaja in se kaže človek iskreno z močne in šibke plati, kakor nagec stoji v svoji revščini, ganljiv, ker je prisrčen v svoji nebogljenosti.
Snočna Igra je kazala življenje k zaključnim svečanostim
Snočna igra je kazala življenje. Pozornost /o bila uprta v areno, kjer je skoraj pettisoč »Sf-u iV ra.zvnenlalo in vezalo duha z bojem med Mihaelom in Antikristom. V areno, kjer je v noč donel porogljivi posmeh Antikrista, krohot njegovih zaveznikov, bahanje in zapeljevanje, ki so ga sirili sedmeri naglavni grehi, v areno, kjer so oklevali in padali posvetni in kjer so verni postajali skoraj malodušni, — do trenutka, ko se jo nova krščanska mladina kakor spomladanjd plazovi vlila v mogočnih curkih od vseh strani v krnico in z lučjo in z močjo plamenic, ki so ponazarjale ogenj srca, napravila konec temi, razsvetlila noč in pregnala Antikrista.
Gledalci so pri igri sodelovali z besedo In « pesmijo. In če kdaj, se je snoči pokazalo, da smo Slovenci narod pevcev, ljudstvo, ki ga je bil Gospod Bog obdaril s srtniin veseljem za nevezano, blagoslovljeno izražanje čustev in razpoloženja. Ves Stadion je pel, mogočno je donel spev k tihemu nebu. Starčki in starke, možje in
Nadaljevanje na 7. strani.
20.000 slovenskih otrok se je udeležilo mladinskih pobožnosti ob kongresu Kristusa Kralja v soboto. Slika nam kaže Stadion v soboto zjutraj, ko je 15.000 otrok prejelo Kristusa Kralja v podobi kruha
Še mlad in majhen sem neštetokrat slišal pisane zgodbe o zagonetni Legiji. Tedaj se mi je nekoč prvič rodila misel iti v Legijo. Vstajale so mi pred očmi nejasne slike o bodočem življenju, a same lepe, kakor sein jih napisal malo prej. V šoli in drugod so moje misli begale vedno tja v daljno Afriko, v njene puščave.
Nikdar se nisem mogel otresti misli na Legijo, ko da mi j<? bilo že pri rojstvu določeno, da bom poskusil, kaj se pravi biti najmlajši Slovenec v Legiji.
Nisem maral za zabave drugih fantov. Koval sem načrte in jih skrival kakor zaklad. Načrti so zoreli.
Nikomur nisem zaupal svoje misli. In 2. junija leta 1935 sem zapustil Ljubljano in se napotil v negotovost. Niti sam se nisem vprašal, kam me bo ta pot pripeljala, ali se bo končala srečno ali ne. Ubral sem pot proti najbližji meji. Ko sem imel Ljubljano za sabo, se mi je oglasil dvom v duši. Nisem bil gotov, ali mi bo uspelo priti preko prve in čez toliko drugih mej in težav, ali pa me bodo ujeli in poslali nazaj, kakor so jih že toliko tistih, ki so poizkušali priti čez ko jaz. Brez potnega lista, s toliko denarja, da bi se ob kruhu in vodi pretolkel štirinajst dni, sem jo ubiral po cesti na jug, v smer, kjer je nekje morala ležati Sahara ...
Ko sem pa zaslišal med potjo pisk lokomotive, so se mi pa vsi pomisleki razblinili v nič. Začel sem spet takoj kovati načrte, šlo je za to, kako bi prišel čez Italijo. Slišal sem, da je prav težko za take tiče, kakor sem bil jaz.
Prišel sem do meje, pripravljen na vse. Poldan je zvonilo, ko sem bil na meji. Kakor nalašč je zrasel pred mano
čokat graničar in me nadrl:
»Kam pa?«
Mirno mu odgovorim, da grem jagode brat. Srce mi je bilo ko nora budilka. A vojščak je bil s tem zadtč voljen. Rekel mi je še, da naj pazim, da ne zaidem čez mejo.
Ko je odbrundal stran, sem stopil prav k mejniku. Hitro se ozrem še enkrat nazaj in prešine me vprašanje:
»Ali bi šel ali ne? Zdaj je še čas, da se vrnem.«
A kakor hitro se mi je pojavila ta misel, tako hitro sem se je tudi otresel.
Nadaljeval sem pot po gozdu. Zvečer sem jo primahal v Postojno. Oziral se nisem ne na desno ne na levo, da me ne bi videli, da sem tujec v kraju.
Srečno sem prispel iz mesta in kar čudno se mi je zdelo, da me niso opazili, saj je po Postojni kar mrgolelo uniform.
Prenočil sem v prvi vasi na skednju. V sanjah sem vso noč gledal samega sebe, kako jaham po puščavah visoko na kameli, s puško v rokah, v pisani uniformi legije ... Drugo jutro sem se prebudil čil in zdrav, s polno volje za nove, manj nedolžne dogodivščine, kakor so mi bile namenjene prvi dan.
Toda že popoldne me je ustavil in legitimiral karabiner. Ta je nekje pred Trstom preprečil moje romanje v Legijo.
Stvar ni bila preveč huda, romal sem počasi dalje, le s to razliko, da sem do sedaj hodil, potem se pa peljal.
V Senožeču sem bil dva dni zaprt. Tretji dan so me odpeljali v Trst.
Prišel sem pred komisarja, ki ni razumel nič slovensko, jaz pa prav to-
S
liko italijansko. Pripeljali so tolmača, ki se je najprej zadrl nad menoj tako nečloveško, da sem se dobro prestrašil, čeprav nisem ravno bojazljivec.
V sanjah sem se tso noč videl, kako jaham visoko na kameli po puščavah, * puiko v rokah.
Tolmač me je mogočno vprašal, čemu sem prišel njemu napoto delat — izredno je naglasil »meni« — iz česar sem sklepal,
Lojze
Puščava Sahara in njene tisočere skrivnosti, palme na obzorju, mesta, polna vročega, pestrega, neznanega življenja ... Kamele, drzni vojaki, dolga jezdarjenja po puščavi, boji z Beduini... Zlate, vroče peščene sipine do razbeljenega obzorja, za katerim se skrivajo Tuaregi s sinje pobarvanimi obrvmi in čakajo plena... Afrika iz sanj, dogodivščine iz sto in sto romanov — to so bile slike, ki so me mamile tiste mlade, neumne čase med petnajstim in sedemnajstim letom, ko nisem zgrešil niti ene knjige o Maroku in zamudil niti ene predstave o Tujski legiji. Živel in sanjal sem samo o tem, kdaj mi bo dano postati legijonar, kdaj bom stopil na daljna afriška tla in začel živeti življenje iz filmov in iz romantičnih povesti.
Jezdaril bom na kameli in s puško v rokah prežal na skrivajoče se sovražnike, kakor se spodobi stražniku velikega j imperija ... Sto puščavskih razkošnih | skrivnosti mi bo odprtih... Užil bom | vse tisto, kar ni dano človeku v tem j pustem domačem, omejenem življenju
To so bile misli, ki so mi dajale I tedaj opravka in me mamile vse, dokler nisem zares stopil na žgoči pesek Sahare ...
Kolikokrat sem slišal sto vprašanj o tem. Vendar sem moral vedno odgovoriti: ne vem*
Zdaj sem sklenil, da odgovorim vsem in primem za pero, za orodje, ki ga je moja legijonarska roka bolj malo vajena.
Lojze Pajtler, pisec našega novega listka, kot tajski legijonar v Sidi-bel-Abesu.
Z Goriške, Krasa in iz Istre
Trst ne bo obrnil hrbta morju
V zadnjih Sasih so se ne samo po Trstu, pač pa tudi drugod, raznesle vesti, ki bi, če bi se uresničile, v marsikaterem oziru usodno vplivale na nadaljnji razvoj tržaškega pristanišča in tako tudi Trsta samega in njegovega zaledja. Ni ge tako dolgo, ko so razni časopisi objavili presenetljivo sporočilo, da namerava Italija odstopiti Nemčiji tržaško pristanišče, ki ga bo uporabila predvsem v vojne namene. Seveda odstopiti le za nekaj časa, dokler bi bilo to potrebno. Z zanesljivih virov pa so ne samo v Italiji, temveč tudi v Nemčiji te vesti najodločneje zanikali in jih pripisali bujni domišljiji francoskega časopisja. Pa naj bodo te vesti resnične ali ne, dejstvo je, da so povzročile posebno v tržaških krogih veliko presenečenje, če ne celo razburjenje. To pa tudi čisto upravičeno. Ali naj se mar Trst in tržaško pristanišče odpove nalogi, ki jo je temu mestu odredil za bodoče predsednik italijanske vlade sam, ko je dejal, »da Trst ne obrača, ne more obrniti in tudi ne bo obrnil hrbta morju«. Promet pomeni za Trst toliko, kot za človeka pljuča. Odkar je propadla Avstrija, je Trstu res začel groziti propad. Zato pa se je od italijanske strani začela čedalje večja propaganda za to mesto. Trst je za fašistični program zelo važna točka in jo bilo zato treba vzdržati na vsak način navdušenje prebivalstva za novi položaj, predvsem še, ker je bil Trst navajen zelo dobrih čnsov. Rešitev naj bi prišla v pospešeni industri-jalizaciji, ki je do prevrata dosegla zavidanja vredno višino. Kot vzrok potrebe industrializacije Trsta navajajo po vojni nastali položaj, ko je bilo treba nanovo zgraditi življenje tržaškega zaledja in ko se je tod večal socialni in politični nered. Treba je bilo razumeti čas. V tem položaju so začeli polagati vedno večjo važnost na industrijo. Kod glavni predpogoji, ki danes upravičujejo industrializacijo Trsta, so po mnenju pro-pagatorjev, kakor piše'»Istra«, naslednji.
1 Ustanovitev posebnega industrijskega predela v Žavljah, kjer bodo imele svojo prostore vse večje industrijske panoge narodnega korporativnega gospodarstva. Dobre zveze tega predela in lega tik ob morju.
2. Razne olajšave za podjetja od strani fa-Sistične vlade.
3. Tržaško delavstvo, ki ga štejejo med najboljše v Italiji po zmožnosti za izdelavo preciznih tehničnih izdelkov.
4. Zemljepisna lega Trsta, ki ni ugodna samo za trgovino in promet, pač pa nič manj tudi za industrijo.
K ugodnostim za razvoj industrije pa prištevajo tudi današnje politično stanje v Evropi. Trst naj po berlinskem sporazumu pomeni temeljni vozel llalijansko-nemškega totalitarnega sodelovanja. Poleg tega pa je meja na Alpah danes ona izmed najbolj mirnih v Evropi, saj je zagotovljena z zvezo z Germani in s prijateljstvom s Slovani. Spričo tega bo tržaška industrija lahko razvila svojo delavnost do najvišje stopnje.
Toda ne gre, da bi gledali samo na to, kako bi v Trstu dvignili industrijo. Tržačani pravijo sami: Vsekakor mislimo prav, če trdimo, da je obnovitev Trsta, ki jo predvideva načrt gospodarskega in političnega življenja Italije, zamišljena kot nekak sistem vzporednic, katerih eno predstavlja 'Industrijska delavnost, drugo pa trgovinski in pomorski promet. Trst bi brez prometa trpel ogromno škodo. To bi se zgodilo, če bi res Trst »obrnil hrbet morju«. Tržaški krogi poudarjajo, da je Trst v prvi vrsti trgovsko in prometno središče, šele potem ph naj bi bil tudi industrijsko. Trst more rešiti le promet in ne industrija, ki danes služi le trenutni propagandi.
Lesna trgovina med Jugoslavijo in Italijo je oživela
V tržaških gospodarskih krogih Be zadnje čase Opaža, da je trgovina z lesom postala izredno ži-
vahna in to kljub temu, da je prava lesna sezona takorekoč že pri kraju. Na drugi strani pa so se tudi cene lesu precej dvignile, kar je posebno dobro odjeknilo med jugoslovanskimi, predvsem pa med slovenskimi. trgovci, ki pošiljajo les v Italijo. Italija je tako postala spet dober kupec jugoslovanskega lesa. Sklenila je sicer z več državami najraznovrstnejše trgovinske pogodbe, a vendar drži, da ji je do jugoslovanskega lesa še največ, to pa predvsem zaradi kakovosti in nič manj zaradi cene. Pogodbe z Nemčijo, Romunijo, Poljsko in Rusijo so več ali manj ostale le na papirju. Dobava lesa iz nekaterih teh držav se prav za prav šele začenja, iz Rusije pa Italija ni dobavila v zadnjih časih niti enega kubičnega metra lesa. Letošnji izvoz lesa iz Jugoslavijo je za več kot eno tretjino večji kot lansko leto v tem času. Da pa se je dvignila cena lesa, pa je vzrok Anglija, ki je letos zaradi izpopolnitve zračne obrambe pokupila na domačem tržišču skoraj ves les, kar ga je bilo na tržišču. Če pa se bodo države še dalje oboroževale, bo cena lesa, potrebnega za
oboroževanje, še bolj poskočila. To potrjuje tudi dejstvo, da so nekatere države popolnoma usta- c vile izvpz lesa v tujino. Tu prihaja v poštev v ‘ prvi vrsti Rusija, ki jo je treba smatrati za naj-1 močnejšega in najbolj konkurenčnega dobavitelja ] lesa v Evropi.
V Trstu ni narodnih manjšin
Zanimiv je članek, ki ga je objavil tržaški ! »Piccolo« kot odgovor nekaterim francoskim in angleškim listom, ki so evropski javnosti prvi preskrbeli senzacijo, da namerava Italija odstopiti za deset let Nemčiji tržaško pristanišče. V tem | odgovoru pravi med drugim: »Trst je ključ Srednje Evrope. To mesto leži v središču ene najvažnejših in najveČjih borb moderne zgodovine. Za njegovo trajno posest in za jamstvo na Julijskih Alpah se bore tri narodnostne skupine: latinska, nemška in slovanska. Italijanski narod je žrtvoval zanj cvet svpje mladosti in prelival kri za časa svetovne vojne. Trst pripada že dvajset let Italiji. V njem ni nikakih manjšin. Trst je čisto fašistično mesto.« — Po italijanskih statističnih podatkih je v Trstu živelo leta 1918 še 100.000 Slovencev.
Od tu in tam
Oklie Prosvetne zveze v Celovcu koroškim rojakom:
Koroški Slovenci ne bodo zamenjani za jugoslovanske Nemce
Zadnji »Koroški Slovenec« prinaša na čelu lista sledeči zanimivi poziv:
»Po deželi krožijo vesti, ki vzbujajo med ljudstvom razburjanje in nemir. Nepoklicani trdijo, da bodo Slovenci, ki so se pri zadnjem ljudskem štetju priznali k slovenski narodni družini, prisilno izseljeni in zamenjani z Nemci z Jugoslavije, da bodo narodno-zavednim Slovencem odvzete so-sialnc ugodnosti državnega zakona, kot podpore novoporočencem, doklade za otroke itd,
Slovenska prosvetna zveza opozarja, da po državnem zakonu in po izjavah odločujočih oblasti nihče ne sme zaradi slovenske narodne zavednosti trpeti niti najmanjše škod« stvarnega in osebnega značaja. Osebe, ki razširjajo take vznemirljive vesti. naj se takoj naznanijo orožništvu. Tudi Slovenska prosvetna zveza bo razburljive izjave, ki motijo javni red in mir, takoj naznanila državni policiji.«
»N mav čez izaro«
Kdo fe v Nemčiji sposoben za kmeta
S postavo o dednih kmetijah, ki je bila razširjena tudi na bivšo Avstrijo, a se zaenkrat v praksi še ne izvaja, je združena tudi postava, ki določa, kdo je za kmeta usposobljen. Ker so v omenjenem zakonu zapopadeni nekateri novi in zanimivi pogledi, jih v izvlečku omenjamo:
Prvi postavni pogoj za naslov kmeta je nemško državljanstvo. Dediči-inozemci si morajo pridobiti najprej nemško državljanstvo ali pa posebno dovoljenje kmetijskega ministra, šele potem morejo dedovati kmečko posestvo.
Drugi pogoj je arijsko pokolenje. Kdor ima v vrsti prednikov do leta 1800 cigana ali Žida, ne sme biti kmet. Dalje ne sme biti kmet pod nadzorstvom bodisi zaradi slaboumnosti, zapravljivosti ali pijančevanja.
Kmet mora biti sposoben za obdelovanje svoje kmetije. Biti mora primerno strokovno podkovan. V izjemnih primerih sme imeti strokovna iz-vežbanega upravitelja. Posebna važna pogoja kmečke usposobljenosti pa sta sledeča: Sama strokovno znanje za kmeta še ne zadostuje. Kmet mara tudi v resnici dobro gospodariti. Sodnija ima pravico odločevanja, ali je kriv kmet, da kmetija nazaduje, ali pa temu k rive zunanje neprilike. Kdor svojih obveznosti ne izpolnjuje, kdor ne plačuje svojih dolgov, davkov, zaslužka, ni sposoben za kmeta. Naj se kmet ne zanaša, da ga ščiti pred licitacijo zakon. V takih primerih je možna tudi na dednih kmetijah prisilna prodaja. Nato navaja zakon še nekaj pogojev za kmetsko usposobljenost. Če je sodišče na podlagi zdravniških izkazov mnenja, da bodo potomci tega ali onega kmeta dedno obremenjeni, 6e kmetu odreče usposobljenost.
(Nadaljevanje s 6. strani)
žene, fantje in dekleta in nedolžni otroci: vse ie pelo iz srca, z navdušenjem, s pobožnostjo, ki je prihajala iz srca in netila sama sebe k vedno močnejšemu plamenu.
Vsak v tem od sveta ločenem prostoru je v . ’ *«cutil ob svečani uri na jasen način, kako nrerasel° Jsakdanjem življenju, ko je skoraj ctnnr, ti™ • p'eve'01I> malenkostnih skrbi, nepre-«	?°i	M	boj zase in
J svitu n« h- M to’ da P®klenska vrata na Pni v katerem	nebeškega	kraljestva.
S’ kHc s^t dvionl vdai °mahne’ pa «a Mihaeli v dnu duše, čeprav vffiTfiib^in8, katereSa
rs.o M, d, b, bi, „b SJ,*** »
slaven.	B
Skupna igra
prikazal njihovo razpoloženje, kdo zapel čast in slavo njihovi požrtvovalnosti, njihovi živi veri, ki je nihče ne kuje v zvezde, pa je vendar tako trdna, da pretraja slednje pomanjkanje, pregese žejo in lakoto in prebije noč na mrzlem kamnu, na trdem ležišču, izpostavljena mrazu in nevšečnostim vsake vrste?
Ni ga, ki bi temu majhnemu, Bogu zvestemu narodu znal in utegnil zapeti dostojno hvalnico! Tem ubogim, od življenjskega truda in dnevne peze zgrbljenim, grčavim ljudem, tem srcem, ki morajo prestati tisočera razočaranja, tem v boju za vsakdanji kruh opustošenim. plemenite besede tako žejnim dušam! — Slavni so in mogočni v svoji skromnosti, kri in seme naroda, kri in seme, ki s svojo prirodo izroča pokolenju za 6eboj izročilo vere, vere in zaupanja v božjo voljo, neomajne, kakor studenec čiste, žive in neutrudne
P “ Igra	.	vere,	ki	je	trdna	kakor	hrast	in	ki	je ne more
Kako prisrčna je bila ta skupna igra ki io	omajati noben vihar iz življenjskih	razočaranj,
tri Pi al/l 7.iv1ianiA 7. VSPini avniim. *\i . .	.	noiKonn	nmlrnni	io V volikftm svetili
ibkvirjalo življenje z vsemi svojimi šibkostmi malenkostmi in vsakdanjostmi! Misel, ki je družila vse. Ta pobožna pripravljenost za zbranost je bila več kakor vse pisano besedilo in vsa mojstrstva igralcev ter vsi zunanji učinki: ta pripravljenost za zbranost, ta zamišljena pobožnost jo liiimo malenkosti kazala v petdesetih tisočih ljudi eno prepričanje in en značaj: slovenski človek je veren, zvest in vdan otrok Gospoda Boga, dasi tolikokrat slab. malodušen, neodločen, da zasluži Šibe in modre očetovske kazni, ki ni huda, ampak odpira oči in naravnava dušo k J^^anju.
In ob tem skupnem doživljanju dogodka so prišle do izraza vse človeško-pračloveške stvari brez skrivanja, brez zadržavanja: nemirno e a-nje, vršanje, revščine in slabosti. Nekdo je žejen in se je napojil z vodo. drugi ie iskal dinar, da bi ga dal za malinovec, tretjega je ožulil ce-
eam zase je sedel ob zidu in si hladil pog®' j o je izgubil svojce, hodil je okrog in iskal, dokler jih ni našel; staro ženico je premagal spanec .sedla je in zadremala. Nekim je postalo v vročini slabo in samaritani so jih položili na postelje, ter. jih prevzeli v skrb. Pod temnimi, mladimi topoli so stale barake, tam so usmiljeni ljudj®, zdravniki s svojimi pomočniki in strežnicami brezplačno pomagali vsem, ki so prišli k njim po,pomoč. Reditelji so razporejali, razburjeni v svoji vnemi za rod, vroči in nemirni od obilnega dela, po zidovih so čepeli tisti, ki so hoteli videti igro zastonj; kakor zrelo sadje so viseli po prizidkih ter popadali v travo ob prvi priliki, ko ni bilo nikogar, ki bi bil nanje pazil, v bližini.
Vse to, vse te drobne malenkosti so ob robu kakor venec, v katerem je enako nesrečnega trnja kakor zaslužnih rož, oklepale areno.
Noč polnega pobožnega nemira
Kdo bo popisal množice, ki so se kakor veličastna roka valile po igri proti mestu? Kdo ho
nobena prekucija v velikem svetu!
Ta narod je snoči gledal in poslušal, govoril in pel pri »Igri o božjem kraljestvu«. Stari in be-. težni, bolj lačni kakor siti, s tisoč nadlogami obremenjeni so prihiteli iz vseh krajev Slovenije z mladino in z možmi, z ženami, z dekleti in z otroki. Tod je mož pestoval dojenčka, ki mu ga je žena za hip položila v roke, tam je nosila mati sinčka, ki je komaj dobro spregovoril, štu-paramo: okrog vratu 6e je je oklepal, glavica se mu je zaupljivo povesila k mamičini, oči so se mu zapirale. Tam spet je vzel v naročje oče sinčka, pravega korenjaka, ki se doma že prešerno preganja, pa ga je utrudila hoja, na ramo. Zvedavo gledajo njegove drobne oči, vajene le
,SV*?tloh? v domači koči, v veliko, neznanske luči nočnega mesta. Ob ograji sedi že-® *° io pekle’ pa ie sezula čevlje. Iz cekarja si vzame večerjo, ni denarja, da bi sedla za mizo v gostilni.
n»P°«iaiairSloboka- Spanec leze vsem utru-l u	Kam°,r	,16'	sedei° ljudje, ki jih je
bil utrudil dan, sedejo in ležejo, ko so si pod zglavje položili culico ali klobuk, in že omahnejo v trdno spanje po dnevu, ki je bil šumen od novih doživetij,
K Prešernovemu sj»omeniku so se spravili tam so posedli in polegli po kamnitnih pragovih. V Zvezdi so se utaborili in pod Tivolijem v parku pred sodnijo in povsod, kjer je kaj zelenega, na to mehko, vlažno posteljo iz ruše; ležejo in že zaspe z zaupanjem v angela varuha in v božjo Previdnost novemu pretresljivemu dnevu nasproti
Drugi spet prenoče na klopeh; velika je stiska za prostor. Nemir in šum, povpraševanje, iskanje, tiha, zbrana molitev že na pol v dre-motnosti; srčni vzdihi, ki jih ne sliši nihče drugi kakor Gospod Bog, ki ukaže, naj bodo zapisani jr zlato knjigo.
Končno mora hiti kmet notranje povezan s svojim gruntom. Tod je jedra kmečke usposobljenosti. — »Koroški Slovenec« dodaja k temu: »Nedvomno spada k povezanosti z grudo ljubezen da domačega sveta, do domačih šeg in navad, do domače pesmi in govorice. Zvestoba zemlji in zvestoba prirojeni narodnosii sla v naiožji zvezi in se medsebojno dopolnjujeta.«
¥
Na dunajski univerzi je promoviral za doktorja V6ega zdravilstva g. Valentin Travnik, slovenski rojak iz Sel nad Borovljami. ^
Živinska kuga se zelo hitro širi po gornjem Rožu, Doslej so okužene vasi Bistrica v Razu, Svetna ves in Slovenji Plajberk ter Podklošter, Bckštajn, Ledenice, Bilčovs in St. Jakob v Rožu. Oblasti so izdale zelo stroge ukrepe, da bi se kuga ne razširila s taka brzino. Kmetje okuženih občin trpijo veliko škodo, ker ne smejo prodajati mleka in mlekarskih izdelkov niti od zdravih živali. Tudi prodaja goveda je omejena na posebna duvoljenja okrajnih glavarstev. Kjer so skupni p^nj^j,-j.e,,paša goveje živin?. prepovedana. Tako sp morali vso živino s planin ob meji prignati zopet v hleve in se je bati, da bo kmetom primanjkovalo krme za živino.
Odslej bo obdavčeno tudi klanje svinj, ovac fn goveje živine za domačo prehrano na kmetih. Davka prosto je samo klanje telet pod 40 kg žive teže in ovac pod 20 kg. Kdor kolje doma, mora svojo namero javiti davkariji in plačati dolačeni davek.
Ob pogrebu župnika Zeichna, ki je umrl v Št. Jakobu v Rožu, je okrajno glavarstvo v Beljaku izdalo odredbo sledeče vsebine: »Zaradi parkljevke in slinavke v občini št. Jakob in sosednih občinah se odreja: Pogreba na Reki umrlega župnika Jožefa Zeichna, se 6mcjo udeležiti samo najožji sorodniki in znanci. Udeležba večjega števila pogrebcev predvsem iz sosednih krajev, je prepovedana.«
Smolnikavi družini v St. Llpšu v Podjuni je Umrla hčerka edinka Roža. Dosegla je komaj starost 23 let. Po ugotovitvah zdravnikov, je nenadno smrt povzročilo zastrupljenje krvi. Mlada dekle je bilo iz zavedne slovenske družine.
V Celovcu je praznoval 70-letn!co svojega rojstva bivši trgovec Jernej Hafner. Jubilant je eden onih redkih, ki kljub nemškemu okolju deželnega mesta ni nikoli zatajil svoje slovenske narodnosti, Kot trgovec je slovel po svoji poštenosti ih solidnosti in okoliški Slovenci sa radi kupovali pri njem. Z varčnostjo si je omogočil skromen življenjski večer.
Nova trgovska šola bo odprta v Murski Soboti
Oh 20. letnici osvobojenja Sl. Krajine in za •Sasa »Prekmurskega tedna« je bil v Murski Soboti odprt »Trgovski doni«, katerega je postavilo Združenje trgovcev v Murski Soboti, že v prvotnem načrtu je uprava Združenja trgovcev imela namen v domu ustanoviti privatno trgovsko šolo, ki je ljrez dvoma zelo potrebna v Murski Soboti. Ta .načrt se bo popolnoma uresničil s šolskim letom 1039-40, ko bo v Murski Soboti v prostorih Trgovskega doma odprta »Zasebna dvorazredna trgovska šola združeuja trgovcev«,
V šolo bodo sprejeti učenci, ki bodo e spričevali dokazali, da so z uspehom dovršili 4 razrede meščanske ali srednje sole z malo maturo. Ker je veliko zanimanje mladine za novo šolsko ustanovo, priporoča vodstvo šole vsem interesentom, da čim prej vlože začasne prijave, ki naj vsebujejo samo podatke: o rojstvu, bivališču, poklic staršev in domovinski pravici. Te prijave so potrebne vodstvu, da bo moglo pravočasno urediti vso potrebno glede šolskega pouka.
Sola se po učnem načrtu ne bo razlikovala od državnih dvorazrednih trgovskih šol. Absolventi te privatne dvorazredne trgovske šole bodo lahko prestopili v tretji razred katerekoli trgovske akademije. Dijaki pa bodo imeli pravico; do skrajša-hoga roka pri odslužen ju kadrovske službe.
Ko se bodo jeseni prvič odprla vrata nove strokovne šole želimo, da bi bila ta ustanova v Korist Slov. Krajini in vsemu našemu narodu.
Vas, kjer skoraj vsi kmetje govore esperanto, so Nekirevci blizu Djakova. Tam se je našel samouk Ilič, ki se je začel pred več leti učiti speranto. Dobil je prijatelja, s katerim sta se jezika naučila in poslej	stalno med	seboj govorila v tujem jeziku. Ko	so kmetje	to	slišali, se jim je čudno	I
zdelo. Nekaj iz zavisti, nekaj pa zato, da bi onemogočili skrivnostno govorjenje pied svojima sovaščanoma, so še sann sklenili, da se bodo jezika vaučili. Pojavila se je prava esperantska bolezen, da se je skoraj vsa vas	začela učiti tujega jezika.
In danes	ga skoraj	ni	zlasti mlajšega vaščana,	I
ki esperanta ne ki ysaj razum4L
Posebno pripravo, s katero se doiene bližina kake kovine, je izumil belgrajeki mehanik Dragomir Vjinovič. Aparat je preprosto sestavljen, ftodoben dolgi palici, ki ima na koncu poseben mehanizem, ki zaznava bližino vsake kovine, pa čeprav je kovina še tako neznaten drobec. Pri prvih poskusih ee je priprava obnesla. Ce se bo tudi pri ponovnih, je verjetno, da bodo imeli veliko korist od njega vsi iskalci rudnin, zlasti pa iskalci zlata v nekaterih rekah Severne Srbije. Isti izumitelj je sestavil tudi posebno signalno napravo, s katero ee naznanja ogenj. Aparat postane namreč ob gotovi toploti občutljiv. Čim ee na primer v sobi vname ogenj, se toplota v prostoru takoj poveča. Takrat pa začne aparat zvoniti.
Lov ia hajdukom Radosavljevičem in Balaše-
vičem na Homoljski planini v Srbiji je oetal do sedaj brez uspeha. Razbojnika se spretno skrivata, kakor se je bil pred dobrega pol leta skrival hajduk Pavle Dokič. Homoljska planina in naselbine ob njih so v Srbiji znane po hajdukih, ki jih kar ne zmanjka. V teh krajih je že prava hnjduška tradicija- Oba razbojnika sta dobila od oblasti poziv, naj se’ javita, sicer bosta proglašena za hajduka, kar pa pomemi, da ju ima poslej vsakdo pravico ubiti, ne da bi mu bilo treba za storjeno dejanje odgovarjati pred sodiščem. Pri vsem tem pa ni verjetno, če se bodo domačini spuščali v lov na hajduka, ker se sami prej ponudijo hajduku za pomagača kakor pa oblastem. Oblasti bodo v kratkem objavile tudi višino denarnih nagrad za tistega, ki bi hajduke pobil.
Krošnjarstvs bo zatrla belgrajska policija. V nekaj dpeh §e bo začela splošna akcija za čiščenje ulic v tem smislu, da bodo prepodili vse krošnjarje, ki jih je na vsakem vogalu dosti, t,er pjijeli vse otroke, ki prodajajb v nočnih urah pod krinko prosjačenja razne cvetlice in podobne stvari. Krošnjarje bodo izgnali v domovinske občine, otroke revnih staršev pa bodo oddali v zavode.
Poraba sladkorja v naši državi se )e takoj povečala, čim so oblasti začele strogo preganjati tihotapstvo s saharinom. To tihotapstvo je cvetelo do časa izpred treh let, ko je oblast ustanovila jjoseben sklad za pobijanje tihotapstva, v katerega so morale tovarne sladkorja prispevati na vsakih 100 kg sladkorja 1 din. V dveh letih so je poraba sladkorja dvignila za 4 in pol milij. kilogramov ter je država pridobila samo na trošarini okroglo 60 milij. din,
I Delo jugosl.-ltalijanskega gospodarskega od-I bora v Rimu počasi napreduje. Komisija se je razdelila v pododbore, v katerih obdelujejo posamezna podrobna vprašanja za povečanje jugoslovanskega izvoza v Italijo. Tako razporejeno delo teče sicer počaei, vendar ima to prednost, da se vsa vprašanja v podrobnostih in od vseh strani lahko osvetle. Cim bodo pododbori končali svoje delo, se bo sestal plenum.
Novo stalno državno gledališče je dobil Split.
S tem se je izpolnila dolgoletna želja Splitčanov, ki so si morali doslej pomagati le z diletantskimi predstavami. Ce so pa hoteli slišati opero, so morali povabiti v goste druga jugoslovanska gledališča. Med drugimi je večkrat gostovala tudi ljubljanska opera. Novo gledališče je dobilo že upravnika v osebi znanega skladatelja g. Iva Ti-jardoviča. Sprva bodo začeli le z dramskimi predstavami, šele nato pa z opernimi. Gledališče §e bo odprlo za sezono 1940-41.
Naročajte Slovenski dom!
Sijajna jugoslovanska zmaga nad Nemčijo v tenisu
Jugoslavija je prvič evropski teniški prvak in je po zmagi s 3:2 nad večkratnimi evropskimi prvaki Nemci
prišla v končno igro za svetovno prvenstvo
Punčec : Henkel 10:8, 6:3, 6:0
Zagreb, 30. julija.
Po nesrečno izgubljeni sobotni igri v dvoje je zanimanje za obe današnji posamični igri vladalo tako v Zagrebu kakor v vsej Jugoslaviji še večje zanimanje. Največji optimisti so bili danes zatrdno prepričani, da bosta oba naša igralca v posamičnih igrah najprej izenačila in nato prinesla še tretjo piko in tako tudi prinesla Jugoslaviji v finalu za evropski pas za Davisov pokal končno zmago. Drugi, večji pesimisti, pa so mislili, da se bo naših igralcev tudi v tretji-č držala smola in da bodo tudi tretjič izgubili finalno tekmo z Nemčijo. Danes so imeli prav optimisti. Našim igralcem se je končno nasmehnila sreča in so zmagali v finalni tekmi v evropskem pasu za največjo teniško trofejo na svetu. Z današnjo zmago se fe jugoslovanski tenis postavil na prvo mesto v EvropL Naš najboljši igralec — čakovčan Punčec Franjo — pa jc po današnji zmagi tenisman it. 1 y EvropL Današnja prepričljiva zmaga nad najboljšim nemškim teniškim igralcem Henkelom mu popolnoma opravičuje ta naslov.
Napačno bi bilo misliti, da 60 morda naši igralci imeli le srečo. Naši mušketirji predstavljajo danes po svojih sposobnostih nedvomno elitni razred teniških igralcev, ki se upravičeno lahko nazivajo evropski prvaki. Zmaga nad Ncmci ni samo slučajna ali pa mordar po sreči, temveč popolnoma zaslužena. Današnja zmaga je največji športni uspeh, ki ga je dosegla Jugoslavija v dvajsetih letih. Današnji uspeh naših teniških igralcev v Zagrebu bo odjeknil po vsem svetu in gotovo bo marsikdo v Ameriki odprl zemljevid in pogledal, kje je ta država, ki ima tako dobre teniške igralce, ki bodo prišli v Ameriko jemat Amerikancem njihovo tradicionalno teniško trofejo: Davisov pokal. Upravičeno sicer dvomimo, da bodo naši igralci še v nadaljnjih borbah proti Avstraliji oziroma proti Ameriki uspešni, toda to, kar so dosegli danes, je dovolj, da smo ponosni nanje.
Današnji dan tekem za Davisov pokal v Zagrebu ?e bil glede obiska rekorden. Že prva dva dneva je bilo teniško igrišče na Šalati, ki je hkrati tudi eno največjih igrišč v Evropi, popolnoma zasedeno. Danes pa je bilo natlačeno do zadnjega kotička. Tekmi je prisostvovalo nad 4500 gledalcev. Občinstvo, ki je v Zagrebu precej vročekrvno, vendar gotovo nič bolj kakor v Ljubljani ali Belgradu, je bilo danes malo mirnejše in ni na prehud način dajalo izraza svojemu razpoloženju. Po včerajšnji igri so se namreč nemški
Pisma iz najmanjše in najmlajša slovanske države
Pod tem naslovom bo naš list prinesel vrsto izvirnih poročil iz nove slovaške republike, da ustreže zanimanju, ki vlada med Slovenci za novo usodo Slovakov, nam tako bližnjih po veri, krvi, težnjah in po dolgi skupni usodi v bivši Avstriji. Poročila našega posebnega dopisnika V. Smoleja bodo nepristransko in brez kakih namenov prikazala življenje nove Slovaške. Prepričani smo, da bomo s tem ustregli vpen? našiip prijateljem, ki žele od svojega lista čim več vsestranskih in točnih poročil iz prvega vira.
Kako prideš danes na Slovaška L	Bratislava, 29. julija.
Ime naroda, ki je bil do letos tako rekoč neznan v Evropi, se je v mesecih letošnje zime in zgodnje pomladi zapisalo med imena evropskih držav. Nenadoma je nastopil v Evropi narod, ki je bil doslej le malo upoštevana sestavna skupina srednjeevvop-ske republike. Češkoslovaška republika se je iz svoje centralistične oblike spremenila v federativno Češko-Slovaško in se končno razpolovila v Češko in Slovaško. Narod, o katerem sta pisala pred svetovno vojno Seton Watson in Bjorne BjSrnson, se je nenadoma oglasil k političnemu samostojnemu življenju v krogu starih »zgodovin-skihc evropskih narodov in držav. Prej tlačan madžarskih fevdalcev si je ustanovil po 20 letih skupnega življenja s Cehi in Pod-karpatskimi Ukrajinci lasten dom in zaživel na lastno pest.
Toda kako priti tja, pa pogledati kako jo v resnici z njihovim novim življenjem?
Iskal in spraševal sem v Zagrebu, ali imamo že v Jugoslaviji kakšno konzularno zastopstvo za Slovaško. Isto so mi rekli v Ljubljani. A ko sem prišel res na nemški konzulat vprašat, kako bi prišel na Slovaško, so mi rekli, da je to samostojna država in da oni vendar niso njihovo diplomatsko zastopstvo.
Krenil sem na Dunaj in sem vprašal tam, ali ni mogoče tu že diplomatskega zastopstva, pa so tudi zanikali. Tako sem odšel proti meji brez dovoljenja na srečo, da 'se bom, ker poznam njihov jezik, že znal zgovoriti. Od odhodu iz Ljubljane so mi naročili, naj vendar pogledam in ugotovim, kaj je resnice na tem, da so Slovaki izdajalci svoje prejšnje republike, kako je z nemškim varstvom nad njimi, ali so tam res pogromi proti Čehom in Judom, ali res vlada nemška vojska v Bratislavi, ali na progi od meje do Bratislave res nemški kondukterji klofutajo slovaške itd. itd. Praznih govoric — tako da bi se človek ustrašil iti na pot.
V dunajskem Pratru sem srečal prve Slovake. Bili so trije in so pri sosednji mizi pili pivo. Eden je imel v gumbnici kljukasti križ. Kmalu so odšli, zato se nisem mogel spustiti v pogovor z njimi. Najbrž sta dva bila na obisku pri tretjem, ki je nosil nemški križ.
Slovakov je dovolj na Dunaju, saj je od Bratislave, slovaškega središča, samo 65 km do Dunaja in sega slovaški živelj tudi čez mejo na nemško ozemlje; veliko pa je bilo na Dunaju tudi delavcev s Slovaške v vlaku, ki nas je peljal z Dunaja proti Bratislavi. Starejša žena je šla z nedeljskega obiska na Dunaju od svoje žlahte, dva možaka pa sta se vračala iz Eisenerza na Štajerskem, kjer sta delala v rudnikih. Po novo nastalem položaju je Slovaška bila v zadregi, marsikatera panoga industrije se je tretuntno ustavila v delu in tako so Nemci iz svoje potrebe klicali veliko slovaškega delavstva na delo v Nemčijo. Viktor Smolej.
igralci pritožili, da spričo takšnega navijanja ne morejo mimo igrati. Henkel je zastopnikom časopisja tudi izjavil, da se bo Npmčija pritožila pri odboru za Davisov pokal in da bo zahtevala, da se v Zagrebu ne sme igrati nobena tekma več za Davisov pokal. To pritožbo da bo Nemčija vložila v vsakem primeru, če zmaga ali ne. Zoper prebučno navijanje občinstva pri včerajšnji igri 60 se pritožili tudi naši funkcionarji. Vrhovni sodnik dr. Kmec je izjavil, da je občinstvo mnogo bolj škodilo domačim igralcem kakor gostom. Ta opomin ee je danes tudi močno poznal. Občinstvo je sicer vneto ploskalo in odobravalo lepe udarce svojih ljubljencev, vendar ni bilo pri tem preveč burno.
Kako so igrali
Ob hudi vročini sta kot prvi par nastopila Mitič in Gopfert. V splošnem se je mislilo, da bodo Nemci v zadnjem hipu zamenjali Gopferta in da bo mesto njega igral boljši Menzel. Toda zdi se, da Menzel ni
hotel igrati zaradi dogodkov, ki 60 se odigrali pri predlanskih tekmah za Davisov pokal v Zagrebu. Menzel je tedaj igral še za Češkoslovaško in ▼ Za-
grebu ni zapustil najboljšega vtisa.
Oba igralca, Mitič in Gopfert, je občinstvo prisrčno pozdravilo.
Mitič: Gopfert 6:1, 6:2, 6:3
Točno ob pol 3. se je začel prvi dvoboj med našim Mitičem in Nemcem Gopfertom. Mitič je resno zaigral ter kmalu navdušil ves stadion s svojo igro. Nemec je pokazal res nekaj novih tehničnih fines, vendar mu manjkajo sposobnosti, ki jih naši igralci že zdavnaj znajo, predvsem pa igre dolgo časa ne vzdrži. Tako je napravil spet,, kot že v igri s Punčecem, vtis začetnika.
V prvem setu je vzel Gopfert Mitiču njegov začetni servis. Potem pa je Mitič s krasno igro dolgih pasov izenačil ter začel zviševati razliko, dokler ni s 6:1 dobil prvega seta. V drugem setu je Mitič nadaljeval taktično igro ter nasprotnika, ki je moral tekati iz kota v kat, utrudil. Po vodstvu 3:0 je Mitič nekoliko popustil in je Nemec z mnogo več sreče ob mreži znižal na 3:2. Potem ga je sreča zapustila in je Mitič v kratkem dobil tudi ta set. Tretji set je bil najzanimivejši. Mitič je krasno igral ob mr.eži. Od 1:1 je zvišal na 3:1. Gopfertu se je z nekaj paradami posrečilo izenačiti. Ko je Mitič uvidel, da mu igra ne gre več od rok s tekanjem k mreži, se je postavil spet na zadnjo črto ter v kratkem dosegel še ostale potrebne točke, da odloči tudi tretji set v svojo korist
Z Mitičevo zmago nad Gopfertom je bilo stanje točk izravnano. Razmerje je bilo 2:2.
S tem večjo nestrpnostjo je občinstvo pričakovalo zadnjo odločilno borbo med našim prvakom Punčecem in najboljšim nemškim teniškim igralcem Henkelom. Nastopila sta kmalu po četrti uri. Občinstvo je mirno in popolnoma korektno zasledovalo ves potek igre. Vročina je bila izredna. Oba igralca sta se zavedala važnosti tega srečanja in oba sta že takoj v začetku vzela borbo nad vse resno. Tako Punčec kakor Henkel sta se borila do zadnjega za vsako žogo, ki jo je bilo mogoče loviti. Oba sta začela silno mirno, toda prav tako zagrizeno.
Prvi game je izvojeval Henkel v svojo korist. Punčec je nato izenačil in tudi prešel v vodstvo z 2:1. Nato je izenačil Henkel na 2:2 in si priboril še peti game, tako da je vodil s 3:2. Punčec je nato spet izenačil na 3:3 in ob burnem odobravanju občinstva prešel v vodstvo s 4:3. Igra se je nato zibala v silni napetosti. S sijajnimi udarci sta tako Punčec in Henkel izmenjaje prišla do rezultata 8:8. Punčec je bil vedno v prednosti in je moral Henkel izenačevati. Pri stanju 8:8 pa se je po trdi in ostri borbi posrečilo Punčecu dobiti zaporedoma dva gamesa in je tako zmagal z 10:8. Zdi se, da je bil prvi set odločilen za nadaljnji potek igre. Trajal ni nič manj kakor 1 uro in 7 minut. Oba igralca sta bila videti močno utrujena, vendar je Punčecova trdna in zdrava kmečka narava zdržala več, kakor pa je zdržal Henkel. Henkel je bil po prvem setu ves moker na eni strani od vročine, ki jo je težje prenašal kakor Punčec, na drugi strani od silno ostre igre, ki je trajala neprimerno dolgo. V drugem in tretjem setu je Henkel močno popustil, tako da je Punčec v drugem setu zmagal s 6:3, v tretjem pa kar z 6:0.
Po končani drugi gri, ki je trajala dobro poldrugo uro, so navdušeni gledalci spet zasluženo nagradili evropskega in jugoslovanskega prvaka s ploskanjem. Poleg moralnega uspeha je današnja igra prinesla teniški zvezi tudi lep materialen uspeh, saj so gledalci plačali na vstopnicah približno pol milijona din. To je za naše športno razmere vsekakor nekaj izrednega.
Igralci se bodo zdaj nekaj dni odpočili, nato pa bodo pričeli s pripravami za potovanje v Ameriko. Tja ‘bodo odšli Punčec, Mitič, Kukul jevič in Pallada, spremljal pa jih bo poleg zvezinega kapitana še trener Vissault, ki mu gre tudi del zaslug za tako sijajno današnjo zmago v tenisu.
^...
Ilirija - plavalni prvak v zahodnem pasu
V Zagrebu ee je danes končalo tekmovanje
Zagreb, 30. julija.
iie
za prvenstvo v zahodnem pasu. Po novem pravilniku Jugoslovanske plavalne zveze se namreč državno prvenstveno tekmovanje deli na tri pasove: zahodnega tvorijo slovenski klubi z zagrebškimi in karlovškimi, vzhodni pas slavonski in belgrajski klubi, primorski paš pa vsi dalmatinski klubi. Zmagovalci v teh pasovih, potenj y dvobojih določijo državnega prvaka, ki se mora končno boriti z zadnjim iigašeni za vstop v državno ligo. Ker je Ilirija letos izstopila iz lige, jo morala nastopiti pri današnjem prvenstvenem tekmovanju, ki ga je z veliko premočjo tudi dobila.
Tekmovanja se je udeležilo sedem klubov, med njimi poleg Ilirije tudi mladi Mariborski plavalni klub, ostali pa 60 bili trije zagrebški in oba karlovška plavalna klUiba. Skupno je na-i1 stopilo 60 tekmovalcev. Postavljeni so bili neka-' teri odlični rezultati, ki kažejo lep naipredtek suhozemskega plavalnega športa. Še vedno pa je Ilirija razred zase in zares je škoda, da ne sodeluje v liginem tekmovanju.
Podrobni rezultati:
100 ni hrbtno Jenske: 1. Fink (Ilirija) 1:33.4;
2. Werner Edita (II.) 1:3&.8; 3. Fischer (Zagre-. bački plavalni klub) 1:43.8; 4. Šimunic Ruža (ZPK) 1:52.4.
400 m prosto moški: 1. Pestevšek Tone (I) 5-30.1; 2. Mihalek (I) 5:41.8; 3. Škarpa Ivan (I) 5:47.4; 4. Drobnič Hugo (ZPK) 5:49.6.
IGO m prosto ženske: 1. Fink (I) 1:28.8; 2. Keržan Dana (I) 1:19.2; 3. Dragič Mara (ZpK) 1:22.6; 4. Martin Anta (I) 1:29.8.
100 m prsno moški: 1. Hribar (I) 1:21.4; 2. Binder Karel (I) 1:21.8; 3. Dvorak Franjo (ZPK) 1:22.4; 4. Ferček Tomiča (KSU) 1:25.4.
100 m prosto moški; 1. Fritsch Ervin (I) 1:03.2; 2. inž. Gazzari Anton (ZPK) 1:03.4; 3. J. Čuček (Maraton, Zagreb) 1:05.8; 4. Pelhan C. (I) 1:06.2; 5. Ziherl Branko (I) 1:07.6.
ŠPORT
50 m prosto ženske: 1. Keržan Dana (I) 34.8 (v predteku celo 34.6!), 2. Dragič Mara (ZPK) 36.4, 3. Kovačiček Mila (ZPK) 36.6, 4. Brkič Dorica (ZPK) 38.4.
200 m hrbtno moški: 1. Gazzari Anton (ZPK) 1:15.4 (v predteku celo 1:14,6), 2. Strmac Anton (prej Klein) (ZPK) 1:17, 3. Pestevšek Tone (I) 1:17.4, 4. Drobnič Hugo (ZPK) 1:22.0.
100 m prsno ionske: 1. Werner Rdita (I) 1:33.6(1), 2. Martin Anda (I) 1:33,8(1), 3. Fischer Olga (ZPK) 1:40.2, 4, Matota Milica (ZPK) 1:43.2.
Štafeta 5 krat 50 m prosto moiki: 1. Ilirija 2:23.2, 2. Zagrebški plavalni klub I. 2:26.6, 3. Zagrebški plavalni klub II. 2:32.6, 4. Maraton, Zagreb 2:39.0.
Štafeta 4 krat 50 m prosto ienske: 1. Ilirija 2:24.6, 2. Zagrebški plavalni klub I. 2:39.2, 3. Gra-djanski, Karlovec 2:51.8, 4. Zagrebški plavalni klub II. 3:08.8.
štafeta 3 krat 50 m mešano, moški: 1. Zagrebški plavalni klub I. (Gazari, Strmac I., Strmac II.) 1:35,4, 2. Ilirija I. (Pestevšek, Binder, Škarpa) 1:37.6 (nastopiti je morala brez Vilfana),
3. Ilirija II. 1:39.0, 4. Zagrebški plavalni klub II. 1:42.0.
Štafeta 3 krat 50 m mešano, ienske: 1 (Fink, Draguša, Werner Edita, Keržan 2:01.6 (1), 2. Zagrebški plavalni klub I.
8. Zagrebški plavalni klub II. 2:15.6.
Konlni rezultati po tolkah sol.
1. Ilirija 255, 2. Zagrebški plavalni klub 188,
3.	Oradjanski, Karlovec 27, 4. Maraton, Zagreb 10, 5. KSU it Karlovca 9, 6. Hašk iz Zagreba 5, 7. Mariborski plavalni klub 0 tolk. Ilirija si je zasluiila lep pokal, ki ga je poklonila Zagrebška plavalna podzveza.
. Ilirija Dana) 2:09.0,
WATERPOLO
Ker sta KSU in Maraton iz Zagreba odstopila od tekmovanja, je bila odigrana samo ena tekma, in sicer med ZPK in Ilirijo, ki se je končala z izidom 5:3 (3:2) za ZPK. Ilirija je v prvem polčasu dobro igrala. Lenart je kmalu v začetku dosegel VtKHftrt gol. Sledila je izključitev Fritscha, in Kresulja od ZPK, kar je bilo za zagrebški klub ugodnejše, ker je tega igralca lahko nadomestil s hitrejšim Strmcem. V drugem polčasu se je sodnik Brkič izkazal zelo slabo, in sicer v škodo Ilirije. Dopustil je preostro igro Zagrebčanov. Predvsem ni pazil na razdaljo med posameznimi igralci.
Prihodnjo nedeljo bo v Ljubljani tekmovanje med Ilirijo in prvakom vzhodnega pasu, ki bo določen danes na tekmovanju v Novem Sadu. Najverjetneje bo nasprotnik Ilirije Sever iz Bel-grada.
^ i' J 1
' > ' ''V*' ■
Tak nevaren in razburljiv šport smo pa med najlepšimi kongresnimi prireditvami morali zganjati časnikarji. Slika kaže našega fotografa vrh velike Magirus-lestve ljubljanskih poklicnih gasilcev, ki nam jo je dal na razpolago župan dr. Adlešič in s tem — kakor vedno — pokazal vse razumevanje za smisel časnikarske službo
Veslaško prvenstvo Podonavja
Zagreb, 30. julija. Danes popoldne je bilo na Savi veslaško prvenstvo Podonavja. Organizacija za to tekmo je bila odlična. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje. V posameznih disciplinah se je vodila zelo ostra borba od starta do cilja. Rezultati: osmerec svobodne gradnje: juniorji: 1. Gusar (Zagreb) 5:49,9, 2. HVK (Zagreb) 5:56,0, Četverec svohodne gradnje s krmarjem: seniorji: 1. Gusar (Zagreb) 6:2<3, 2. Sartič (Smederevo) 6:40, 3. Bob (Belgrad) 7:10, 3. Skiff svobodna gradnja. Juniorji: 1. Dunav (Novi Sad) 7:10, 2. Dambius (Novi Sad) 7:18. 3. Sartid (Smederevo) je odstopil. Četverec z krmarjem juniorji: 1. Bob (Belgrad) 3:29, 2. Gusar (Zagreb) 3:29,4, 3. Uskok (Zagreb) 3:38. Skiff seniorji. Dunav (Pančevo) 7:02,2, Gusar (Zagreb) 7:17. Četverec svobodni stjl, brez krmarja. Seniorji: 1. Gusar (Zagreb) 6:35,3, 2. Bob (Belgrad) 6:41,6. Četverec s krmarjem. Juniorji: 1. Gusar 6:39,2, 2. Sertid (Smederevo) 6:44, 3. Uskok 6:44,2. Dambius (Novi Sad) je moral odstopiti, ker je en tekmovalec padel v nezavest.
Boks: Monakovo : Zagreb
Zagreb, 30. julija.
Tu je bil snoči prvi boksarski dvoboj med reprezentancama iz Monakovega in Zagreba. Zagrebčani so se za svoj nedavni poraz v Monakovem delno maščevali s tem, da so dosegli vsaj neodločen rezultat. V ponedeljek bo kot končna tekma na stadionu na Šalati dvoboj v boksanju med Bavarsko in Jugoslavijo. T težki kategoriji bo nastopil za Jugoslavijo Ljubljančan Baloh.
*
Niš, 30. julija, m. Reprezentanca Belgrada : reprezentanci Niša 6:5. Danes je gostovala v Nišu reprezentanca Belgrada z isto postavo, ki je igrala v Celovcu proti Dunaju in je z ostro borbo komaj zmagala močno niško moštvo.
Atletski triboj Jugosl avi j a-Rom u ni j a-Nemči ja
Nemčija : Jugoslavija 102.5 : 61.5, Nemčija : Romunija 108 s 55, Jugoslavija : Romunija 99 :65
5. Majescuk (R) 340, 6. Banfi (R) 320. Met kladiva: 1. Bayer (N) 54.53, 2.
V petek ob pol dveh popoldne je odpotovala iz Ljubljane v Celovec jugoslovanska atletska reprezentanca, ki je včeraj in danes nastopila proti atletski reprezentanci Nemčije in Romunije. Nastop naše atletske reprezentance v Celovcu je prvi nastop kompletne jugoslovanske reprezentance v inozemstvu v letošnjem letu. Seveda če odštejemo atletski dvoboj slovenske reprezentance v Trstu, ki je premagala atletsko reprezentanco Julijske Benečije. V tem času je bilo pri nas več manjših atletskih prireditev, pri katerih je bilo postavljenih nekaj prav dobrih rezultatov. Vendar se naši atleti letos še niso preizkusili na tujih tleh in proti tujini tekmovalcem. Zato je bil troboj Jugoslavije, Romunije in Nemčije tem zanimivejši in tem pomembnejši. Toda kljub važnosti tega srečanja v Celovcu naša reprezentanca ni nastopila kompletna. Manjkala sta odlična atleta Hanžekovič, ki bi v teku preko zaprek nedvomno močno posegel v boj za prvo mesto in pa ali round atlet Vučevič. Oba atletla bi pri malo večji pažnji in zanimanju Jugoslovanske atletske zveze lahko nastopila v Celovcu. Z obema atletoma bi bila naša reprezentanca še močnejša in bi nedvomno izvlekla boljši rezultat. Ob važnih mednarodnih atletskih tekmah, ko gre za prestiž jugoslovanske atletike, bi vsekakor pričakovali od Jugoslovanske atletske zveze več pozornosti. Nastop v Celovcu ni prišel nenadoma in se je Zveza nanj pripravljala že dalj časa. Zato nam je to nezanimanje Zveze še tem manj razumljivo. Toliko najprej za uvod.
V prvem dnevu je odlična nemška atletska reprezentanca odnesla pet prvih mest od osmih disciplin. Ena najlepših včerajšnjih točk pa je bil nedvomno tek na 800 m. V tej točki se je spel ponovno izkazal naš odličen tekač Goršek. V finishu je sijajno pretekel odličnega nemškega tekača Ritterja. Njegov čas 1:55,5 je prav odličen. Drugo lepo zmago je našim barvam priboril Lenert s skokom v daljavo; dosegel je 693 centimetrov, tretjo zmago prvega dne pa je prinesel Kovačevič v metu krogle. Dosegel je 14.36 m.
Po prvem dnevu je vodila Nemčija proti Jugoslaviji z 54.5 : 35.5, proti Romunom pa 58 : 30.
Tehnični rezultati so bili:
110 m z zaprekami: 1. Leitner (N) 15,3, 2. in 3. Ehrlich (J) in Langmayer (N) oba 15,7,
4.	Negru (R) 16.7, 5. Jurkovič (J) 17,2, 6. Majescuk (R) 17.5.
Skok ob palici: 1. Proksch (N) 370, 2. Edding (N) 360, 3. Lenert (J) 360, 4. Ivanuš (J) 340,
Mayer
(N) 52.99, 3. inž. Stepišnik (J) 47.69, 4. Biro (R) 45.94, 5. Goič (J) 44.44, 6 .Gura (R) 24.33.
100 m: 1. Miller (N) 10.8, 2. Štručki (N) 10,9, 3. Stefanovič (J) 11.1, 4. Kling (J) 11,2, 5. Cristea (R) 11.2, 6. Ludu (R) 11.4.
Skok v daljino: 1. Lenert (J) 693, 2. Staiki-tescu (R) 685, 3. Dovjak (N) 684, 4. Miller (N) 674, 5. Urbič (J) 658, 6. Yurt (R) 620.
400 m: 1. Rose (N) 49.5, 2. Krisper (N) 50.7,
3.	Nemes (R) 52.2, 4. Despot (J) 52.3, 5. Pleteršek (J) 52.5, 6. Lazar (R) 52.6.
Met krogle: 1.	Kovačevič	(J) 14.36,	2. Coufal
(N)	13.87, 3. Kuzel	(N) 13.79,	4. Gurau	(R) 13.74,
5. čurčič (J) 12.06, 6. Havalec (R) 11.75.
800 m: 1. Goršek (J) 1:55.5, 2. Ritter (N) 1:55.9, 3. Kis (R) 1:56.4, 4. Lorenz (N) 1:56,5,
5.	Nabernik (J) 2:00.9, 6. Lapusan (R) 2:06.
Drugi dan tekem
Celovec, 30. julija.
Danes popoldne so se nadaljevale atletske tekme reprezentanc Romunije, Jugoslavije in Nemčije.
Rezultati današnjega dne so sledeči:
Triskok: 1. Galistrat (Romunija) 14.27, 2. DovjaK (Nemčija) 14.18, 3, Jovičevič »Jugoslavija) 14.09.
Tek na 1500 mi	1. Kiss (R)	3.59.9 (nov romunski
rekord), 2. Goršek (J) 4.01.1, 3.	Košir (J)	4,02.6 (oba
naša tekača sta tekla pod novim jugoslovanskim rekordom).	_
Met kopja: 1. Enmg (N) 66.66, 2. Markošič (J) 60.51 (nov jugoslovanski rekord), 3. Salzbruch (N).
Tek na 200 m: 1. Muller (N) 22.1, 2. Štrukelj (N) 23.3, 3. Kiss (R) 22.8.
Skok v višino: 1. Flasberger (N) 1.80, 2. Mikič (J) 1.80, 3. Blasche (N) 1.80.
Met diska: 1. Tunner (N) 47,31, 2. Havaklc (R) 44.58, 3. Fiissel (N) 42.47.
Tek na 5000 m: Eberwein (N) 15.03.8, 2. Eder (N) 15.37.2, 3. Kotnik (J) 16.0>t.
Štafeta 4 x 100: 1. Nemčija 42.9, 2. Jugoslavija 43 (nov jugoslovanski rekord), 3. Romunija 43.6,
Štafeta 4 x 400 m: 1. Nemčija 3.16.9, 2. Jugoslavija 3.24.6 (nov jugoslovanski rekord), 3. Romunija 3.34.3.
V dvoboju z Jugoslavijo je Nemčija zmagala nad Jugoslavijo v razmerju 102.5 : 61.5, nad Romunijo pa 108 : 55.
Neuradni dvoboj Jugoslavije in Romunije pa s* e končal z zmago Jugoslavije 99 : 65.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 18. Mesečna naročnina 12 din. ra Inoiemstvo 25 din. flrednlštro: Kopitarjeva ollea 8/IT1. Telefon 4001 da 4005. Oprava: Kopitarjeva olica 6.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — lidajateij Inž. Jože Sodja, Uredniki Mirko Javornik'