PHIHOBSKI DKEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Ifg 'X. ■ Štev. 69 (9.6M) ^rrrr-rrr: - — - J Ra Čitajte na tretji simni neobjavljen spis Srečka Kosovela o Trstu in druge članke posvečene 50. obletnici pesnikovega rojstva. Poštnina platana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. *r. TRST, nedelja 21. marca 1954 Cena 25 lir Delavstvo CRDA izsililo Poklic sramotnega sporazuma kovinarskih sindi-1 ganizacija To nedejavnost so CL enotnih sindika- ’ ’ " Včerajšnja odkritja na proeesn Muto spodjedajo položaj ministra Pieeionija "4elrlo.^ jVS ? zbornice so %n'V do sklenili s pred-‘ 1 ravnateljstva CRDA cer katerim so si- ^fedelnU i 1'500 delavcem ‘til in c Marka v Tr- wj5V- Roka v Miljah ter 1,0 Pia™ s}™lev zel° skrom-ce tuni ’• ^kwrati pa te delav-t*r t ’ IZ produkcije diltal 5* tudi iz vsake sin- ,^men^°rb£: ^a,° je ta SP°* bilizaCiP rr\ei?^^ Popolno demo-*e v delavstva, kar smo lili in ,u 0 njem pouda-- Sa zato obsodili **l tprr. Ptvo Pa srno doživeli besed " enje: s Podobni-Nila “ami le istega dne ob-*b, čenra m tudi «L’Uni- tr^ovalI g\j? še dan prej »JjBost v ■ neizogibno je m???,inf°rmovsko gla-® Pristal0 delovanje svo-?'»* »ST'1 ki zavzemajo vo-*■*>, at v Enotnih sindi-2iano ! oravno Je splošno S navL:,ne . store ničesar stranke. To pač frej ia?B j ega Planja dan tftcj ’ “a obsodba pogub- da 50 b?aZUma ni iskrena in *šdj 0,i ‘k njej prisiljeni za-m SS°dpora, ki je na-, tatih r'oi.avstvom v vseh SeU sPorazumu VpraV PK>ti Pa^fp80 ve^e preseneče-S^iištva 7 P°meinilo poročilo atA" • ■ e^e enotnih sindi- »S ;atev, jjj ' “? sestal” snoci prebrali 5«0V jS®1. sindikalnih aJcti-‘°VaiT,« . 12 ladjedelnice in L.uvarne „4 ‘aujeaeui ^rico .Hj jev, katere so na ?.ravljali „ ? ?Vanju n?^’ ki so v Priča-vitJa ma™ el°' ni podpisala Nfcv^e-c le Sindikat ko-0 se i Je vključen vanjo. f*tai0 , tajništvo Zveze ES ■r ien»„1Qrazum obsodilo, skl»nii ven za delavstvo, h^ci L , °rsanizirati trdilo da jj.|'*w*»«aii organizirati med v!°Nnft j endum’ da se ^rečejo o njegovi 2veze ES hkrati %jo delavce, naj od- u^0razum ter nai ^hii„°rbo za rešitev kri-j. ^ciio )Z,°,dložno in vztraj-b.^avin ko zaščitijo svo-d° dela ter hkrati He krčenje ladjedel- *V °lj hfll®tr^e ter ošibitev t|.eSa ra,rbenega dela delav- i®ss,t,k*r **— "'>kovC|"a., sindikalnih za-, °rov " elanov tovarniških i. s°dila ®A je soglasno t0L.da Sg S^drazum ter skleni-Jaci akcija za zago-,Ied'elnicah0cil ln dela V "Jdi S4 s.0|lilo sp • Sir. Vnrf * Je i°re3 prVIC, ■Hitela1;'0™ ueir- ov-svojem tjNrj^^anje svojih funk-ilii0 Pa 5„V. sindikatih, prav t? tudi prvič 2g0' S?So* ta|ništv- — o Zveze BiS sP°razum, ki so ;eQe_ v°ditelji sindikata ■»t. sa V tr, ^ -»«0r v to Zvezo. Edi-ta Preokret je nasprotovanju de- sporazumu, tfc ♦ ;V( tov. ^v«2e vod^tvo k°m' C Zve,, stranke ter vod- enotnih sindikata’ ter ea°d,rekata odgovor->Su.fno w skusata prikazati 2S dei° vodstva ko-Po vsej doseda-.ne morg nihče ver-lt«v?Us‘ilo y°“stvo Zveze ES hv?ariev ?tva Sindikata !do!ea tain ! konkretno nje-C^V^a.&miHija, naj C p e. Vse to ni-.stvar SfePnča tudi zato, Se vle^p nasfala čez noč, S Wki'vžperašanje delav- ,. niesece in je d CRDA že la- ij lovrm i, napovedal hu-knzo, ko je dejal, S ev v roZ, 2aP0slenih tiu)Ut"ja io-7^ v Trstu ko-C.otkov . 4 »krčilo na 40 ‘edaj zapo-«i^ed te * stva- če ne bo-k^Pi, sprejeti primerki ^ je trpu \oli sindika1ntUdi uKotoviti, Hi? ‘»M? vodstva niso '«t Janju deli upirala 80 sk!i 6la?tva v baratto *4Vo,?ia katerih le zb°T0''a' ^ 0 npi,-u0 delavcem ^ italiin načrti in % ^ila noKKe vlade' niso ?0iih54. se rij?ene resne ak-delav0 zaSotovi in j kito **• Zatri v brezde-(e'avcJJadaije so delodajalci ‘Ut), V w >- *“ s trnanipm delavci CRDA sindikalnemu vodstvu tudi očitali, kar je priznalo samo omenjeno kom-informovsko glasilo. Ogorčenje delavstva CRDA pa je prekipelo, ko so zvedeli za kapitulantski sporazum, s katerim naj bi jih s 1. aprilom 1500 suspendirali z dela, to je poslali domov, ter jim z borno plačo zamašili za celih šest mesecev usta in- zvezali roke. ne da bi jih sindikalni predstavniki niti prej vprašali za njihovo mnenje, čeprav so jih prav zaradi vprašanja skrčenja delovnega časa in plač tolikokrat klicali na zborovanja. To ravnanje je bilo za vse delavstvo nekaj nezaslišanega, nekaj v sindikalni praksi nenavadnega. Prvič se je namreč zgodilo, da so hoteli iz CRDA po* slati domov tako veliko število delavcev. Zato je prišlo že tako daleč, da so delavci očitali sindikalnim vodstvom, da so zlorabila njihovo zaupanje ter sklenila sporazum, za katerega niso imeli nobenega pooblastila. Od pogajanj na uradu za delo so delavci nam. reč pričakovali, da jih pošljejo iz barak, toda ne domov marveč v produkcijo. Sprejetje omenjenega sporazuma pa bi pomenilo prvi korak na poti odpustov ter sprejetje krčenja tržaške ladjedelniške industrije, Tega pa tržaški de- prcdsednik sodišča zapleniti le nekaj ur nato, ko Je bil oddan na pošto Nadaljnji razplet v aferi o mili j ar da H in zastrupitvi Plsclotte in Russa lavci niso mogli sprejeti, saj bi to pomenilo, da sami sebe , nostoifn\endao %1e7ajšbnTskiep I 9 v tGstamentu: MMontagna fe kolovodja bande, a Piero Pic- dikatovaniZtoreej dluE^a kot' c*orl* morilec-Bojim se,da lahko izginem brez sledu"-Testament je dal plod pritiska delavstva CRDA. Pri tem je treba poudariti še dejstvo, da je vodila vodstvo ES v kompromisarstvo in v popuščanje delodajalcem tudi njihova politika sporazumevanja za vsako ceno z Delavsko zbornico, ki je nastala na osnovi skupne, iredentistične politike. Delavstvo je to politiko obsojalo in prisililo vodstvo ES, da ji je z včerajšnjim sklepom zadalo hud udarec, saj ga je sprejelo neodvisno od Delavske zbornice, Sklep tajništva ES, ki je nastal pod pritiskom vsega delavstva CRDA pomeni prvo zmago tega delavstva v njegovem odporu proti zgrešeni sindikalni politiki. Hkrati pa pomeni tudi jamstvo za u-spešno borbo, če bo vztrajalo na tej poti. Kakšna pa naj bo njegova nadaljnja pot ;n katero je najboljše orožje, ki mu bo zagotovilo končno zmago je vsemu tržaškemu delavstvu najbolj nakazal iniciativni odbor skupine delavcev v svojem pozivu vsem sindikalnim organizacijam, tovarniškim odborom in delavcem: to orožje je borbena enotnost vsega tržaškega delavstva. (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Proces v zadevi Montesi je danes doživel prav gotovo doslej najbolj senzacionalni dan. Predsednik sodišča' je namreč odprl testament Marije Ane Monete Ca-glio, bivše maščevalne ljubav-nice markiza Uga Montagne. ki ga je samo nekaj ur pred tem Monetina bivša gospodinja Marri odnesla na pošto, kjer ga je naslovila na neko nuno. Testament se glasi: »Želim, da bi vsi vedeli, da nisem nikoli ničesar vedela o nedovoljenem tihotapstvu Uga Montagne. Jaz sem ga le zelo rada imela in ga nisem nikoli sumila dvojnega življenja. Sumila sem samo, da se je pogreznil v trenutne dolgove in zapletel z ženskami. Pišem to pismo, da tudi druga dekleta ne bi morala storiti isto smrt. Sem preveč krščanskih načel, da bi se sama umorila. Toda ker poznam prirodo Uga Montagne in Piera Pieeionija, se bojim, da bi lahko izginila brez sledu. Zvedela sem, da je vodja tolpe tihotapstva z mamili Ugo Montagna skupaj z izginotjem številnih žensk. On predstavlja možgane te bande, medtem ko je Piero Piccioni morilec. Lahko bi povedala mnoge druge stvari, toda prepuščam vam nalogo, da popolnoma osvetlite ta žalostni dogodek. Sama sem spremljala Ugo Montagno in Piera Pieeionija k načelniku policije Tomasu Pavoneju, da bi prikrili slučaj Montesi. Ce jaz ne bi mogla govoriti, obrnite se na gospo Marri, ki vam bo povedala kakor bi vam povedala jaz sama. Želim, da bi ta dva kriminalca zadela pravican. Nato je predsednik vprašal: «Ali je to dokument, ki ste ga danes odposlali?« Marri: «Da. poznam ovitek«. Predsednik: «Ali ste kdaj prej prebrali to pismo?« Marri: «Ker sem prisegla, da bom govorila resnico, priznavam, da sem pismo čitala. medtem ko ga je Moneta Ca- Draškovic o emigraciji v Avstralijo ..Borba" o prepovedi slov.banke vTrsr u Vzroki odsotnosti FLRJ na letošnjem velesejmu v Milanu - Nov albanski poslanik v Beogradu (Od našega dopisnika) I slovanski državljan«, je izja-'vil na tozadevno vprašanje BEOGRAD, 20. #Izsetje- Branko Draškovič. Pripomnil vanje iz cone A v Avstralijo j . bil perne za ča- imamo za nadaljevanje pro-1 sa nacistične okupacije visok cesa tega, kar izvaja italijanska politika že desetletja, da bi spremenila etnično sliko Tržaškega ozemlja«, je izjavil na današnji tiskovni konferenci načelnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovic na vprašanje, kako gleda državno tajništvo na ta pojavi «To je praktično politika likvidacije tamkajšnjega slovenskega življa, je nadaljeval Branko Draškovic. Ta pojav je tem težji, ker gre za izseljevanje s spornega ozemlja. Jugoslovanska vlada ne bo ostala brezbrižna. Napravila bo korake, ki jih bo imela za potrebne«. V zvezi z vestjo uprave milanskega velesejma, da jugoslovanska podjetja niso prijavila svoje udeležbe na letošnjem velesejmu v Milanu, je Draškovic izjavil, da je zelo malo jugoslovanskih^ podjetij prijavilo svojo udeležbo in da je trgovinska zbornica sodila, da pripravljena podjetja ne bi mogla v zadostni meri zastopati jugoslovanskega gospodarstva, zaradi česar ni prijavila udeležbe jugoslovanskih podietij na velesejmu. Jugoslovanske oblasti so in odgčvoren funkcionar okupatorskega režima in v tej luči, se bo primer Perneta tudi nadalje obravnaval. Branko Draškovic je nadalje dejal. da je ugotovitev, de je Perne že prei večkrat prispel s ponarejen trni dokumenti v Jugoslavijo in da do sedaj ni dobil izpust.nice iz jugoslovan. skega državljanstva in da veljajo za .njega na jugoslovanskem ozemlju jugoslovanski zakoni. ' Na vprašanje,, kako državno tajništvo komentira potovanje zahodno-nemškega kanclerja Adenauerja v Grčijo in Turčijo, je zastopnik državnega tajništva izjavil, da ne razpolaga z uradnimi podatki o značaju obiska in da zato ne more tega obiska uradno komentirati. Poleg tega so novinarji , na današnji tiskovni konferenci izvedeli, da je jugoslovanska vlada dala svoj pristanek za imenovanje Baka Tarafilije za novega albanskega poslanika v Beogradu, da pa Jugoslavija še m zaprosila za privolitev za svojega poslanika v Tirani, in da bo jugoslovansko delegacijo na 17. zaseda-aretirairV v“” SlovenijT' Alojza j nju ekonomsko socialnega od-Perneta, jugoslovanskega dr-|hora v New Yorku vodil ve žavljana, ki je prispel kot iz- leposlanik dr. Jože Brilej, letnik v Planico skupno z av- «Sklep, s katerim je ital. sirijskimi smučarji. Del ko-j banka odbila ustanovitev slo- roškega tiska je ta primer izkoristil za protijugoslovansko gonjo in celo napačno ob. vestil javnost, da je Perne član avstrijske smučarske reprezentance, «Ni bistveno, ali je Perne bil član avstrijske ekipe ali samo izletnik, temveč je bistveno to, da je Perne jugo- venske kmetijske obrtniške zadruge v Trstu, ugotavlja današnja beograjska «Borba», kaže željo ZVU, da še nadalje vztraja na nenačelnem in diskriminatorskem stališču do Slovencev in da ne želi popraviti gospodarske škode, ki jo je prizadejal Slovencem fašizem«. «Borba» zatem navaja utemeljene' podatke o uničevanju slovenskih kulturnih in gospodarskih ustanov do druge svetovne vojne . in ugotavlja, da so Slovenci po vojni upravičeno pričakovali, da jim bo vrnjena lastnina, ki je še danes v italijanskih rokah in ki jo cenijo na 20 milijard lir. To so Slovenci tem bolj verjeli, poudarja >, ker so zavezniki za časa vojne svečano izjavili.. da s« bodo vsem, ki Se borijo proti naci-fašizmu. popravile vse storjene krivice To načelo, dodaja list, so zavezniki uresničili v vseh ostalih krajih,. ki so jih zasedli, razen v coni A kjer Slovencem ni bil vrnjen niti en sam lastninski objekt, niti jim ni biia povrnjena odškodnina za uničeno lastnino. Vse zahteve Slovencev so ostale brezuspešne. Priznanje zakonitih pravic Slovencem bi prispevalo k zaupanju Slovencev .do ZVU, kar bi vplivalo tudi na izboljšanje ozračja v Trstu. To pa bi hkrati tudi pozitivno delovalo na nadaljnje napore pri reševanju tržaškega vprašanja. B. B. pa zanikujejo, da bi Izrael izvedel izredne koncentracije čet cb svojih mejah. Arabske obtožbe proti Izraelu NEW YORK. 20. — Delegati arabskih držav pri OZN so posredovali pri glavnem tajniku Hammarskjoeldu in ga opozorili na premike izraelskih čet ob sirijski, libanonski in jordanski meji. Ti delegati so izjavili, da bi napad na eno od teh držav imeli za napad na vse ostale države. Iraški predstavnik je izjavil, da so se ti premiki začeli vsaj en dan pred napadom na izraelski avtobus. V izraelskih krogih v OZN ZMAGA X0HDZRNB OPOZICIJE pri uulilcah v l/li. Pakistanu Združena fronta", ki nasprotuje vojaški pogodbi z ZDA. zahteva razpustitev centralne ustavodajne skupščine in razpis novih volitev - Izjave ministrskega predsednika centralne vlade - Sovjetski protest proti turško-pakistanski pogodbi v ha.1V 5 trpanjem °J *?.°'aen,v.- ter s tem >4-r-*«oma v Wi - krčp„- Ul‘esničevali L05nem 10st' k* ladjedelni->. 4Usn!anje n , 'e bilo le ^1'ko !jev v °wne akcije So toda z ka”' na*eteli na inl!Cah Jv»rne p nam kaže > 'tust^. Jer 6ep.‘8none v Fi* Je poskusom w ilnwr ►'voivusuiu V8 mestQ > županom r1' i, ‘»i So da8hne; S° h'*1 5ir^°da brezdelju lkalna niso *ii' k° fle t >n k* v?dstva ni- 0st lint36 uPa4 73 Potrebna or- KARACI, 20. — Na podlagi podatkov, ki so jih objavili danes o volitvah v pokrajini Vzhodne Bengalije, je zmagala močna opozicijska koalicija, ki združuje vse struje, ki nasprotujejo ameriški vojaški pomoči Pakistanu. V tej pokrajini je sedaj vlada doživela najhujši poraz, odkar je leta 1947 bilo ustanovljeno politično gibanje »Muslimanska liga«, ki je od tedaj nepretrgoma na vladi. Ta pokrajina predstavlja šestino površine Pakistana toda prebivalstvo Vzhodne Bengalije predstavlja polovico vsega pakistanskega prebivalstva. Napoved o volilni zmagi opozicije sovpada z objavo izjave voditelja zmagovite stranke (»Združena fronta*) Našanija, v kateri zavzema stališče proti ameriški vojaški pomoči, Našani izjavlja, da se je «protiljudska Muslimanska liga vključila v vojaško združenje z ZDA, kar je v nasprotju s svobodo in suverenostjo Pakistana«. Generalna skupščina v Vzhodni Bengaliji ima 309 sedežev. Pred volitvami jih je imela Muslimanska liga 273, opozicija pa 72. Od vseh ministrov, ki so na vladi, in ki so člani Muslimanske lige, je bil samo eden zopet izvoljen za poslanca. Tudi v Indiji se veselijo nad zmago opozicije v Pakistanu. Združena fronta je že zahtevala razpustitev centralne pa. kistanske ustavodajne skupščine in zahteva nove volitve v vsem Pakistanu. Pakistanski ministrski predsednik Mohamed Ali pa je danes v parlamentu izjavil, da bo opozicijska združena fronta zaradi absolutne večine v Vzhodnem Pakistanu sestavila na tem področju vlado, ki bo uživala popolno sodelovanje centra. Dodal pa je, da ustavodajna skupscina, v kateri ima Muslimanska liga_ večino. nc bo razpuščena, pač pa bo nadaljevala svoje delo do izglasovanja ustave. Mohamed A)i je izrazil upanje, da bo ta ustava pripravljena do konca tega leta in da bodo splos-ne volitve v vsem Pakistani v letu 1955. S tem je ministrski predsednik zavrnil zahtevo opozicije, naj se ustavodajna skupščina razpusti, ker ne predstavlja več ljudske volje. Iz Ankare pa javljajo, da je sovjetska vlada izročila turškemu odpravniku poslov v Moskvi protestno noto zaradi vojaške pogodbe med Turčijo in Pakistanom, v ankarskih krogih ne pripisujejo izredne važnosti tej noti, ker je sovjetska vlada tudi ob drugih prilikah protestirala kakor na pr. ko je Turčija vstopila v atlantski pakt. Moskovski radio je danes komentiral to noto in izjavil, da je Adenauerjev obisk v Atenah in Ankari »tesno povezan z načrti ameriških napadalnih krogov na bližnjem in Srednjem vzhodu«. Nato je radio omenil vojaški dogovor med Turčijo in Pakistanom' in obtožil ((napadalne kroge«, da skušajo u-stvariti »obširno vojaško grupacijo ob mejah Sovjetske zveze« od Nemčije do Pakistana. »Izvestja» pa pišejo o nameravani sklenitvi vojaške pogodbe med Pakistanom in Razgovori v Washingtonu o položaju v Indokmi WASHINGTON. 20. - Načelnik francoskega glavnega štaba general naul Ely je prišel danes z letalom iz Pariza v Washington, kjer se bo razgovarjal z ameriškimi vojaškimi osebnostmi. V ponedeljek ga bo sprejel predsednik Eisenhower. Danes pa se je Eisenhower eno uro razgovarjal o položaju v Indokim z državnim tajnikom Dullesom, ministrom za obrambo Wilsonom ter s predsednikom načelnikov glavnih štabov admiralom Rad-fordom. Predsednik ameriškega senatnega zunanjepolitičnega od. bora Alexander Wiley je danes izjavil, da je treba Indo-kino braniti na bojišču in se ne sme zgubiti pri konferenčni «mizi». Izjavil je dalje, da je mnenja, da se mora ameriška pomoč Indokini omejiti na prispevke v denarju in vojaški opremi ter v neobhodno potrebnem številu strokovnjakov, V Indokini se medtem okoli Dien Dien Phu nadaljuje dvoboj topništva. Hočiminhovo topništvo, ki je v premoči, neprestano obstreljuje trdnja. vo in utrjuje položaje okoli nje. Francosko poveljstvo pa uporablja vsa razpoložljiva letala za bombardiranje Ho-čiminhovih položajev. Včeraj so nadaljevali z odvažanjem ranjencev s helikopterji. Prevažajo jih v Muong Sai v Severnem Vietnamu in od tam z letali v Hanoi. Narodna skupščina je danes odobrila proračun za leto 1954 s 403 glasovi proti 203. Proti so glasovali kominformisti in prvikrat po vojni tudi socialisti. V Parizu se je danes začela konferenca parlamentarcev, ki nasprotujejo evropski o-brambni skupnosti. Konferenca, ki je bila sklicana na pobudo bivšega ministra Edmon-da Micheleta, bo trajala dva dni. Na njpj sodelujejo francoski, italijanski, nemški, belgijski, nizozemski in luksemburški parlamentarci ter angleški opazovalci. Edourad Herriot, ki je sprejel mesto častnega predsednika konference, se konference ni mogel udeležiti in je poslal pismo, ki so ga danes prebrali in v katerem želi konferenci uspeh. Konferenca se bo zaključila jutri. Poročilo o razgovorih Adenauerja v Ankari ANKARA. 20. — Po končanih razgovorih med kancler-, jem Adenauerjem in turškim ministrskim predsednikom Menderesom so objavili poročilo, v katerem Nemčija in Turčija formalno poudarjata potrebo nemškega prispevka k zahodni obrambi in izjavljata, da je evropska o-brambna skupnost najboljše sredstvo, da se doseže ta smoter. ANNAPOLIS, 20. — Neko vojaško prevozno letalo tipa «C-54» se je zrušilo v plame- 20.000 lir (Tako je v Italiji). V ponedeljek bo torej nadaljevanje procesa ip zelo verjetno je, da bo prva zaslišana Moneta Caglio. ki bi povedala na osnovi česa je v svojem testamentu zapisala, da je sin ministra za zunanje zadeve Pieeionija morilec Vilme Montesi. Takoj na to bo verjetno zaslišani: sam Piero Piccioni, Ugo Montagna in bivši šef policije To-maso Pavone. Vse tri osebe so prav gotovo najzanimivejše in najtehtnejše priče na vsem procesu proti novinarju Mutu, ki se morda niti sam ni zavedel, da bo s svojim člankom sprožil tako ogromno in tako . zelo politično važno afero o korupciji, ki vlada v vodilnih krogih današnje Italije. Seveda ni mogoče trditi, da bi po današnjem dnevu bila vlada Scelbe in Pieeionija prav tako trdna, kot je bila morda doslej, čeprav je Scel-bi izrazil vse svoje zaupanje in podporo sam De Gasperi na današnjem zasedanju glavnega odbora Krščanske demokracije, in čeprav je Mon-tagnev odvetnik poslanec Bellavista izjavil, da je bila Moneta že prej tožena zaradi klevete. Niti De Gasperije-vo čitanje neke izjave krščanske demokracije iz leta 1944 ne bo moglo prav nič vplivati na težko usodo sedanje vlade, čeprav izjava govori o potrebi «obnove moralne zavednosti vseh slojev italijanskega naroda«, brez česar ni mogoče odpraviti korupcije, ki gloda tkivo nove države. Razumljivo je nadalje, da je De Gasperi pozival strankine pristaše na slogo in solidarnost v teh težkih giio pisala«. Predsednik: «Kdaj je ona sklenila, da ga napise?« Marri: «Po povratku z neke večerje v gostilni z Ugom Montagno, ko je občutila hude bolečine v trebuhu in se je bala, da je zastrupljena ter j«? hotela zato zapisati vse okoliščine, ki so ji bile znane, rismo je napisala v moji navzočnosti in mi ga je izročila z naročilom, naj ga odnesem državnemu pravdniku v primeru svoje smrti...«. Po teh besedah je bilo današnje zasliševanje končano, a nadaljevanje razprave je določeno za ponedeljek. Vendar pa to ni edina senzacionalna novost današnjega zasliševanja. Slikar Franci-mei, givši ljubavnik Adriane Bisaccie, za katero so vsi prepričani. da je bila prav gotovo nekie v bližini, ko je pokojna Vilma Montesi umrla, je danes dopoldne med drugim izjavil: Francimei: «Moram pove- dati sodišču, da mi je Bisaccia priznala, da je imela intimen odnos z neko visoko osebnostjo zaradi česar se je rodil sin. ki je umrl po šestih mesecih. Ona je bjla nato likvidirana z 200.000 lirami*- Tožilec: «Zadeva se ne tiče razprave*. Francimei: «Bom pa torej povedal, da mi je Bisaccia pripovedovala, da so ji neprestano grozili s smrtjo. ((Nekega dne, — mi je rekla Adriana — se bom odločila in bom povedala zelo važna imena«. Bisaccia (v joku): «Ni res! Ne verjemite mu!» Tretja, za ugotovitev kako je umrla pokojna Vilma Montesi nadvse važna izjava, pa jc prišla iz ust Pettenatija prijatelja Adriane Bisaccia. Pettenati: «Adriana Bisaccia mi je natančno pripovedovala. da se je Vilma Montesi udeležila nekega zabavnega sestanka z visokimi osebami, pri čemer ji je postalo slabo«. Predsednik: «Ob kateri priložnosti vam je , to povedal?-?* Pettenati: «Ne spominjam se. Prav gotovo pa mi je rekla: «Vem, da je Vilma Montesi umrla med zabavo, kjer so kadili cigarete prežete z mamili. Ubožico so nezavestno pustili na plaži ali pa vrgli v morje*. Za karakterizacijo Adriane Bisaccie. ki je brez dvoma najvažnejša priča na tem procesu, je rimski dnevnik «Mo-mento« objavil vzrok, zakaj je ona hotela storiti samomor, vzrok, ki ga ona sama kljub večkrat postavljenemu vprašanju pred sodiščem ni hotela povedati. Ta list pravi, da se je hotela ubiti, ker je opazila, da je v drugem stanju. Ona je na neki kliniki napravila splav in je iz obupa nekaj dni potem zaužila v neki hotelski sobici nekakšno mamilo. Moški, s katerim je ime. la opravka je bil poročen in hotel zapustiti ženo, ki je Bi-sacci zagrozila s samomorom, nakar je ona sama odšla na kliniko' in nato poskušala samomor. Slednjič je poleg znamenitega poročila karabinjerskega polkovnika Pompeia zanimivo zvedeti, kaj pravi poročilo finančnih straž o Ugu Montagni, ki je bilo danes prečitano pred sodiščem. Poročilo pravi, da je Ugo Montagna pustolovec, ki je napravil hitro kariero, imel mnogo ljubavnic in stanoval • v raznih stanovanjih. Rodil se je v skromni sicilijanski družini in se obogatil s prodajo in kupovanjem stanovanjskih poslopij, tako da je ustanavljal družbe za nepremičnine in jih takoj nato razpuščal. Toda lahko rečemo, da vsa Italija z največjim razburjenjem komentira testament Monete Caglio, katerega najprej javni tožilec ni dopustil takoj čitati, temveč je predlagal, naj bi se prej zaslišala še enkrat Moneta Caglio. Sele ko je branilec Sotgiu dejal, da vztraja, ker da bodo sicer «preiskavo napravili novinarji«, je pristal. V ilustracijo, kako je Montagna svoji bivši ljubavnici grozil, naj navedemo vsebino pisma, ki ga je Moneta pisala svoji gospodinji, potem ko se je vrnila iz Rima v Milan na Mon-tagnevo zahtevo. Na listku je med drugim zapisano: «Ura je 16 in 30. Odhajam in grem , v Capocotto z Ugom Monta-I gno. Pravi, da me vozi v Ca-I pocotto, kjer bomo ostali čez I noč. Kako bom končala?# Sledi podpis. Danes se je pojavil pred sodiščem tudi famozni prijatelj družine Bisaccie iz vasi Prata Juliano, ki je dal za «Unita» izjavo, da je slišal, kako je Adriana svoji materi povedala, da ve, kako je Vilma Montesi umrla. Juliano je izjavil, da je podpis na izjavi sicer njegov, da pa je sa- ... ma izjava lažna, ter da jo je KAIRO, 20. — V zadnjih 18 dal zato. ker so mu obljubili j urah so v Kairu eksplodirale 20.000 lir, a dali so mu samo štiri bombe. Prva bomba je 5.000 in dodal, da ni vedel.; eksplodirala sinoči pozno na 1 i. . :_____ __ . .i._____________ IrlnVin n_ GosDiMa pomoč Primorski in DoienlsRI LJUBLJANA, 20. — Gospodarska odbora republiškega sveta in sveta proizvajalcev, ljudske skupščine Slovenije sta zaključila danes pretres družbenega načrta. V odboru republiškega sveta so razpravljali o dotacijah znanstvenim zavodom. Ob tej priložnosti so izrazili mnenje, da se nekateri zavodi lahko sami vzdržujejo, in sicer s sredstvi, ki izhajajo od uslug in industrij. Razpravljali so prav tako o investicijah za gospodarsko pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski. Predlagali so, da bi v okviru globalne vsote 'za te kraje, ki znaša 2 milijardi 100 milijonov dinarjev, pove« čali sredstva za obnovo v voj. ni porušenih hiš od predvidenih 210 milijonov na 260 milijonov dinarjev. Razstava o zgodovini Reke in Istre REKA. 20. — Na Reki pripravljajo stalno razstavo po«' litične in kulturne zgodovine P?ke in Istre. V posebnem zavodu pripravljajo gradivo za publikacijo »Pravice in položaj italijanske manjšine v Jugoslaviji«, ki jo ima v letošnjem načrtu jugoslovanska nalnega dohodka, da so cene i akademija znanosti in umetna veliko ostale nespremenje- j nosti. Stalna razstava na.i. bi ne. Poroča tudi. da so živ-j pokazala naši javnosti zgodo-ljenjski stroški od, leta 1951 j vinska dejstva o razvoju teh v nenehnem porastu in da so krajev. Razstavljeni bodo gra- se lani dvignili za 0.66 točk. fikoni, fotografije, etnograf- Glede finančnega stanja je ske prvine, glagolski spome- poročal Vanoni, da so seiniki in drugo gradivo, važno davčni dohodki zvišali. Q za-|z:i spoznavanje preteklosti. Na časih, ko prihajajo na dan najhujše oblike korupcije. On se je zaman jezil na tisk, id mu gre v teh dneh škandaloznega procesa tako zelo na živce. Sicer pa bo neverjetno razburjenje, ki zajema vse Italijane ne samo zaradi procesa Montesi proti novinarju Mutu, temveč tudi zaradi procesa okrog poneverjenih milijard, enostavno zadušilo vse, kar se poroča o zasedanju glavnega odbora Krščanske demokracije, pa čeprav je n. pr. minister za proračun Vanoni zapisal nekaj zanimivih številk v poročilu o gospodarskem položaju države, ki ga je predložil parlamentu. Vanoni poroča med drugim, da se je lani nacionalni dohodek zvišal za 7.5 odst., da investicije znašajo 21 odst., nacio- poslenosti pravi Vanoniievo poročilo, da se je v industriji povečala samo ;a 0.25 odst. Tretji škandal, ki zajema Italijo pa je smrt Pisciotte. desne roke znanega bandita Giuliana. ki je bii zastrupljen. Sedaj se vodi preiskava v palermskih zr.porih, kjer so včeraj zaplenili obleko Salvatoreja Pisciotte, ki je bil zaprt v isti celici s svojim sinom Gašperjem na zahtevo branilca ječarja, ki je bil l. marca aretiran pod obtožbo sokrivde pri umoru Gašperja Pisciotte. A. P. V GRČIJI DEMONSTRIRAJO za priključitev otoka Cipra Grška vlada bo zadevo Cipra predložila OZN - Protest britanske vlade zaradi protiangleških demonstracij ZDA in poudarjajo, da skuša nih 24 km južno od Annapo-bonnska vlada obnoviti stare lisa. V letalu je bilo 12 pot-vezi Nemčije z Balkanom in nikov in 6 članov posadke, ustanoviti os Washington • i ki so vsi zgubili življenje. Bonn _ Ankara. J Vzroki nesreče še niso znani. ATENE, 20. — Angleško poslaništvo v Atenah javlja, da je britanski poslanik protestiral pri grškem zunanjem ministru' zaradi nekaterih incidentov, ki so se dogodili nu Rodosu ob priliki prihoda ciprskega pravoslavnega nadškofa Makariosa na ta otok. Makarios je znan pobornik združitve Cipra z Grčijo in voditelj nacionalistične stran ke na tem otoku. Med demonstracijo so bila razbita nekatera okna na angleškem konzulatu na Rodosu. Med svojim bivanjem v A-tenah se je nadškof Makarios razgovarjal z grškimi voditelji unionističnega gibanja (ki se poteguje za priključitev Cipra k Grčiji), katerim te med drugim izrazil mnenje, da je atenska vlada napravi-a odločilen korak, ko je sklenila predložiti vprašanje bodočnosti Cipra OZN. Dalje je Makarios izjavil, da je nedopustno stališče londonske vlade, ki je odklonila razpravljanje z grškimi oblastmi o položaju Cipra. Danes pa se je nadškof z letalom vrnil na Ciper po pettedenskem gibanju v Grčiji. Velike skupine ljudi so ga sprejele ob vzklikih «enosis» (združitev z Grčijo). Danes je Makarios izjavil, da pripisuje včerajšnje demonstracije na Rodosu zgražanju ljudstva zaradi izjav, ly jih je podal v spodnji zbornici Eden. ko je dejal, da Velika Britanija ne more pristati, da hi z Grčijo razpravljaja o bodočnosti Cipra. Makarios je dodal, da je dobil od grške vlade zagotovilo, da bo zadeva združitve Cipra z Grčijo predložena Združenim narodom, če do 1. septembra ne bo Velika Britanija pristala na razgovore z Grčijo o tem vprašanju. Tudi v Solunu so danes skupine študentov demonstrirale za priključitev Cipra k Grčiji. Sli so v povorki po mestu z . vzkliki »enosis* in. skušali priti do angleškega konzulata, ki ga je stražila policija. Pred konzulatom so se spopadli s policijo. Grškie oblasti z Rodosa pa so javile, da je pri včerajšnjih demonstracijah bilo ranjenih 60 oseb, toda nobeden od teh ni bil sprejet v bolnišnico. eksploziji je velika skupina študentov demonstrirala na univerzi v Kairu. Oblasti so mnenja, da spadajo te eksplozije v skrbno pripravljen načrt. Ugotavljajo, da sovpadajo s prihodom kralja Sau-dove Arabije v Egipt. Revolucijski svet se je sestal na izredni seji. da prouči položaj v zvezi s temi eksplozijami. Študentje, ki so demonstrirali na univerzi, so zahtevali povratek k parlamentarnemu življenju ter sestavo civilne vlade. Zahtevali so tudi takojšnjo izpustitev vseh političnih kaznjencev. Iz Damaska pa je združenje ((Muslimanski bratje« poslalo brzojavko predsedniku Nagibu z zahtevo, naj prekliče u-kaz o razpustitvi tega zdruze-nja v Egiptu in naj izpusti člane, ki so bili aretirani. Sodelovanje z egiptovsko vlado bo odvisno od izpolnitve teh zahtev. Isto združenje je pozvalo tudi kralja Saudove Arabije, ki je danes prišel v Kairo, naj posreduje pri egiptovski vladi, da prekliče svoje ukrepe proti ((Muslimanskim bratom«. Poslali bodo vUdi spomenico vsem članom Arabske lige z zahtevo, naj jih podpre. razstavi bodo predočeni tudi narodnostni in politični odnosi v teh krajih ter diplomatska borba za njih. V publikaciji o pravicah in položaju italijanske manjšine bodo orisali zgodovino naseljevanja v teh krajih, razmerje sosednih držav do manjšin . ter poglavje o zaščiti manjšin v Jugoslaviji. Publikacija bo podprta s statističnimi podatki. Prvi helikopterji za jugoslovansko letalstvo BEOGRAD. 20. — Jugoslovanska vojna industrija, ki je sklenila sporazum za proizvodnjo topniškega razstreliva na osnovi programa «Of sho-■re» je v kratkem času začela, proizvajati to razstrelivo ter so se poizkusi streljanja z njim pokazali uspešni. Javljajo, da je jugoslovansko vojno letalstvo prejelo na osnovi programa vojaške pomoči iz ZDA helikopterje, s katerimi so jugoslovanski piloti že napravili prve polete. Preklican ukaz o izgonu Nennija iz Francije PARIZ, 20. — Voditelj italijanske kominformistične stranke (PSI) Pietro Nenni, ki je prišel včeraj v Francijo, je dobil nalog, da takoj zapusti francosko ozemlje. Danes zjutraj zgodaj so policijski funkcionarji prišli v hotel. kjer je bil Nenni nastanjen. in so ga pozvali, naj vstopi v avtomobil, ker so dobili nalogo, da ga spremijo do italijanske meje. Ta ukrep ja bil sprejet na podlagi nekega ukaza, ki je bil izdan leta 1951 in ki določa, da ni dovoljen vstop na francosko ozemlj« tistim tujcem, ki so člani kakega političnega društva, ki nasprotuje ustanovitvi atlantske zveze. Številni francoski politiki so takoj, ko so zvedeli za ta ukrep, protestirali pri francoski vladi, ki je pozneje ukaz o izgonu preklicala, Nenni, ki je medtem že odpotoval z viakom. je bil o preklicu ukaza obveščen na obmejni postaji Vallorde in se je takoj I vinil v Pariz. HIC RHODUS...! Štiri bombe eksplodirale v Kairu da bo izjava prišla v roke sodnikom in objavljena v časopisih. Kot je znano, je že prej Juliano izjavo zatajil, in sicer potem, ko so z njim govorili novinarji vladnih listov. «Zlobni» jeziki pravijo, da so mu slednji verjetno za preklic ponudili kaj več od oknu čitalnice kluba «Moha' med Ali«. Druga je eksplodirala danes zjutraj ob 10.30 na univerzi v Kairu. Tretja je eksplodirala na glavni postaji v Kairu, četrta pa danes popoldne na univerzi. Pri eksplozijah ni bilo človeških žrtev, toda po drugi Agnelettova SDZ je v svoji «vneti obrambi koristit) Slovencev tudi v zadnji številki «De7nokracije» od svojih štirih strani posvetila kar cele tri napadom na O-svobodilno fronto v Trstu, na Demokratično fronto Slovencev v Italiji in na .Jugoslavijo. Kljub temu moramo listu izraziti hvaležnost, da je ponatisnil odgovor tajništva OF iz našega dnevnika, ker tako bodo tudi oni čita-telji «Demokracije» ki jim naš odgovor doslej še ni bil znan o njem poučeni. Hkrati pa bodo dobili potrdilo o dejanskem razkrajanju SDZ zaradi klečeplazne politike njenega vodstva do italijanskih emisarjev kar v kratki notici na drugi strani iste številke glasila SDZ. Ni pa lepo, da «s tem vso polemiko z OF zaključujejo». Dolžni so nam namreč od-govor na naš platmi očitek svoje politike v zadnjih mesecih, ki so jo tako lepo in natančno obrazložili v svojem kilometrskem članku «Laž in resnica». Tej politični liniji se pravi: sodelovanje z rimskimi okupatorskimi emisarji. Tu je, gospodje, jedro vprašanja! Zaradi tega se je sko- ro vse vaše članstvo razburilo ter vam obrnilo in vam obrača hrbet! Zaradi te klečeplazne politične linije, ki jo hočete za vsako ceno vsi* liti ne samo svojim članom, ampak vsem tržaškim Sloven■> cem z neumnim podtikanjem Osvobodilni fro7iti stvari kakršna je n. pr. tristranska marčna izjava in pod., ste vabili emisarje ,tia ples in zatajili besedo «slovanski», pri čemer pa so vas po upognjenem hrbtu krepko oplazili. ’ Zato Slovenci, zahtevajo, da se o tem svojem kleče-plastuu izjasnite in o tem vprašanju vodile polemiko. Kar se tiče namreč vaše špekulacije z vprašanjem. «kdo koristneje zastopa koristi Slovencev, SDZ ali OF». si ne moremo kaj, da se ne bi spomnili pregovora o žabi, ki je dvignila nogo, ko je gledala, kako kujejo konja. Sicer pa je predsednik SDZ sam osebno s svojim zadnjim govorom pred občinskim svetom dovolj jasno pokazal, da človek, ki ima v glavi nujnost sodelovanja z emisarji rimske imperialistične vlade, ne more spraviti iz ust odločne besede o obrambi slovenskega volivca, ki mu je zaupal svoj glas. Hic Rhodus...! Na današnji dan je bil Jeta 1839 rojen Modest P. Musorgski, ruski skladatelj-realist. y/ ■ a p IhS , l m r DANES, nedelja 21. o®!0 Benedikt, Vlada . Sonce vzide od 6.08 in z?i°^ 18.18. Dolžina dneva 12.1». UK, vzide ob 30.40 in zatone oCii JUTRI, ponedeljek 22. mar“ Benvenut, Tuga MEUKEPHIČUIV /IKfilJlVIEIMT UEVMKKlSTJANSKElifl UUHOKlUKil ILiVUiKJ l! V POČASTITEV 50 LETNICE ROJSTVA SREČKA KOSOVELA Italija ne more pomagati Trstu IZID TEKMOVANJA MLADINSKIH ker še svojim ljudem nima kaj dati j IN OTROŠKIH ZBOROV PRIMORSKE V svoji primerjavi Trsta z nekaterimi italijanskimi mesti glede zaposlenosti iu brezposelnosti, se je Venier opiral na podatke iz marca 1952, ko kriza še ni bila tako občutna kot sedaj Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta je odbornik Venier (KD), ki odgovarja za anagraf in statistiko, odgovarjal na kritike svetovalcev občinski upravi glede letošnjega proračuna in na vse kar je smatral, da je v njegovi pristojnosti. O tem smo v glavnem že poročali. Nismo pa pisali o njegovem odgovoru svetovalcem, ki so trdili, da je v primerjavi z italijanskimi mesti v Trstu sorazmerno največ brezposelnih. Odbornik Venier je te trditve skušal zanikati s statističnimi podatki na osnovi u-gotovljenih delovnih sil v marcu 1952. Izjavil je, da je bilo na vsakih 100 delavcev tedaj brezposelnih: v Trstu 12,6 odstotkov (9,8 v manj- ših občinah), v Milanu 7.3 K7.5), v Neaplju 10.2 (9), v Palermu 14.1 (3.3), v Cataniji 15.8 (8.8). Iz tega je razvidno, je dejal odbornik Venier, da je Trst na tretjem mestu in ne na prvem. Nato je odbornik Venier dejal, da če si hočemo ustvariti jasen pojem o gospodarskem življenju posameznih področij, moramo pogledati tudi statistike delovne sile, ki nam na vsakih sto prebivalcev dajo naslednjo sliko; v Trstu 45.5 odstotkov (46.6 v manjših občinah), v Malanu 45.8 (49.8), v Neaplju 31 (33.9), v Palermu 27.6 '(33.7), v Cataniji 31.2 (33.9). Iz tega sledi, je dejal prof. Venier, da je Trst v pogledu delovne sile na 100 prebivalcev na drugem mestu takoj za Milanom. Z gornjimi statističnimi številkami je hotel demokrščan-ski odbornik dokazati, da vprašanje brezposelnosti v Trstu ni prav tako hudo, če sta pred nami, kar se tiče števila brezposelnih, celo sici-ljanski mesti Palermo in Ca-tanija. To pa seveda na o-snovi podatkov iz marca 1932. Takoj moramo ugotoviti, da je odbornik Venier izbral zelo neprepričljiv argument, ko primerja Trst kar z dvema siciljanskima mestoma, ko je dobro znano, da je vsa južna Italija in še posebej italijanski otoki industrijsko zaostala dežela, kjer vlada velika beda. Toda vse to je odveč, če vzamemo današnje številke o brezposelnosti v Trstu. Marca 1952 je bilo v Trstu 19.765 vpisanih brezposelnih delavcev. Po zadnjih uradnih podatkih pa je sedaj v Trstu okrog 21.500 vpisanih brezposelnih To pomeni, da jih je skoraj 2000 več kot v mesecu, ki ga je odbornik Venier vzel za primerjavo z italijanskimi mesti. Vse to pa nam ne pokaže celotne slike brezposelnosti v našem mestu. Koliko tisočev brezposelnih mladincev ima Trst? Točno tega števila n; mogoče ugotoviti. Povprečno pa se računa najmanj okrog 8000. Poleg tega moremo sedaj govoriti tudi o naj-bližnji bodočnosti. Pri CRDA bodo vrgli na cesto 1500 delavcev, ki bodo sicer preje- mali plačo za šest mesecev ne da bi delali, in bodo popolnoma izven proizvodnje. In kdo tem delavcem danes iahko zagotovi, da jih po zapadenem roku šestih mesecev ne bodo popolnoma odpravili? Sedanje stanje dela v ladjedelnicah v Trstu in bodoče perspektive so zelo žalostne, da ne govorimo o nevarnosti odpustov z dela v srednji in mali industriji, v obrtništvu in celo v trgovini na drobno. Kot vidimo, so to dejstva, ki popolnoma zanikajo optimistične statistike demokr-ščanskega odbornika. Ce pa je s temi njegovimi statističnimi podatki hotel tolažiti Tržačane, da je nekje v Italiji celo slabše kot pri nas, mu to verjamemo. To pa nam še bolj potrjuje naše stališče, da Italija ne mora dati Trstu ničesar, ker še svojim ljudem nima kaj dati Zato naj preneha zahtevati Trst in naj mu vrne kar je njegovega. Uslužbenci krajevnih uslanov ponovno zahtevajo izredno doklado Včeraj so se sestali sindikalni zaupniki ter odbor sindikata uslužbencev krajevnih ustanov Enotnih sindikatov ter razpravljali o vprašanju izredne doklade (emergenza). Predvsem so obsodili ravnanje italijanske vlade v tem vprašanju, nato pa Delavsko zbornico v Trstu ki je 25. februarja preklicala svoj pristanek na stavko uslužbencev krajevnih ustanov, čeprav so jo vsi uslužbenci že enotno napovedali. Končno so sklenili, da pošljejo v Rim svojo delegacijo, ki bo zahtevala od mešane komisije za tržaški proračun, da določi v ta proračun potrebne kredite za izplačilo izredne doklade. poslušalcem anketne liste s štirimi vprašanji. Prvo vprašanje se nanaša na možnost sprejemanja in poslušanja oddaje v jutranjih, opoldanskih in večernih urah. Za radio so zlasti zanimivi podatki o slišnosti med 19,30 in 21. uro, ker je ugotovljeno, da v teh urah nekateri kraji ne morejo sprejeti koprske oddaje tako jasno kot ob drugem času. Ostala tri vprašanja pa se nanašajo na kvaliteto glasbenih in govornih programov, ki jih anketa podrobneje navaja. Anketa tudi vprašuje, kakšno je mnenje poslušalcev o programu in kakšni so predlogi za njegovo izboljšanje. Radio se obrača na poslušalce s prošnjo, da dostavijo odgovore po pošti ali osebno. Ker so bili anketni listi poslani v vse kraje, kamor segajo valovi koprskega radia, bodo odgovori dali zanimivo sliko tehničnega sprejema v posameznih krajih in mnenja poslušalcev o programu Ta material bo radio uporabil pri urejevanju programov v skladu z željami njegovih poslušalcev. Danes ob 15. uri v radiu jugoslovanske cone zaključna revija nagrajenih in najboljših zborov Te dni je bilo zaključeno tekmovanje mladinskih in otroških zborov Primorske, ki ga je organiziral radio jugoslovanske cone Trsta. S tem tekomvanjem je koprska radijska postaja proslavila 50. obletnico Kosovelovega rojstva. Na tem radijskem festivalu je tekmovalo kar 23 mladinskih in otroških (pionirskih) pevskih zborov iz tolminskega, goriškega, sežanskega, postojnskega in koprskega okraja. Magnetofonski posnetki tekmovalnih oddaj so se vrstili vsak dan od 7. marca do 16. marca in so se s tem tudi zaključili. V petek se je sestala tekmovalna komisija, in sicer prof. Vladimir Lovec, ravnatelj glasbene šole v Kopru kot predsednik ter člani komisije prof. Zorko Fon, ravnatelj glasbene šo_ le v Solkanu, prof. Zora Ro-pasova ter kot predstavnika radia jugoslovanske cone Trsta Lindič Milan, šef glasbenega oddelka ter Gašperlin Zdravko redaktor za narodno in zborovsko glasbo. Komisi« ja je še enkrat poslušala ma1 v znesku 10.000 din se dodeli mladinskemu pevskemu zboru iz Dekanov, ki ga vodi prof. Danica Zupanova, tretja nagrada v znesku 6.000 din se dodeli otroškemu pevskemu zboru iz Cerknice postojnski okraj, ki ga vodi učitelj Viktor Žnideršič, četrta nagrada v znesku 5.000 din se dodeli mladinskemu pevskemu zboru osnovne šole nižje gimnazije iz Črnega vrha nad Idrijo, ki ga vodi učiteljica Almira Joganova. Vsi ostali pevski zbori pa prejmejo diplome, ki jih bo te dni razposlal radio jugoslovanske cone Trsta. Danes pa bo ob 15. uri zaključna revija nagrajenih in najboljših pevskih zborov, ki so sodelovali na omenjenem tekmovanju. Radio jugoslovanske cone Trsta glasbeni oddelek. Poskusna vožnja j ladijske cisterne «M. Adriacum> gnetofonske posnetke tekmo- V ponedeljek in torek bo valnih ansamblov in objavila j na progi Svetilnik - Piran po-sledeče rezultate; prva nagra- skusna vožnja 29.000 tonske da v znesku 15.000 din se do- j ladijske cisterne «Mare Adria-deli mladinskemu pevskemu i cum». Pristaniško poveljstvo zboru nižje gimnazije v Ilir-1 poziva vse ladje in čolne, da ski Bistrici, ki ga vodi prof. | dajo cisterni absolutno pred-Kirn Marija, druga nagrada nost. r Spored današnjih proslav v Sežani in Tomaju ■n Danes bo zaključek prosvetnega tedna ob proslavi 50. letnice rojstva Srečka Kosovela s spominsko svečanostjo v Sežani in v Tomaju. Ob 10. uri bo v Sežani spominska- svečanost pred pesnikovo rojstno hišo z naslednjim sporedom: 1. Godba Ljudske milice iz Ljubljane 2. Pozdravni govor 3. Govor o Kosovelu (Lino Legiša) 4. Mladinski zbor Tomaj 5. Zbor Slov. Filharmonije 6. Polaganje vencev na ploščo Ob 15. uri v Tomaju: 1. Pozdravni govor 2. Zbor Slov. Filharmonije 3. Govor (Bratko Kreft) 4. Odkritje plošče 5. Venec položi Svoboda — glavni odbor in okrajni odbor zveze LPD — Sežana Svečanosti na grobu: 1. Pesem zbora 2. Gimnazija Tomaj: recitacije 3. Polaganje vencev OB 17. URI V TOMAJU: akademija, na kateri na- stopajo tržaški in domači zbori (v dvorani) OB 16. URI V SEŽANI: Promenadni koncert godbe Ljudske milice OB 20. URI V SEŽANI: Koncert zbora Slovenske Fil. harmonije * * * Izletnike opozarjamo na slikarsko razstavo in razstavo del primorskih kniževnikov, ki so v prostorih nove bolnišnice v Sežani. Prav tako priporočamo vsem, da si kupijo zbirko pesmi Srečka Kosovela «Zlati čoln« (broš. 100 din, v platno vezano 220 din). * * # Mladina obvešča udeležence izleta za v Tomaj in-Sežano. da bodo vozili avtobusi od 7.30 dalje iz Ul. Fabio Severo vsake četrt ure. — Prav tako bodo vozili v povratku. Od 8. ure zjutraj dalje bodo vozili avtobusi od bloka do Sežane (cena 20 din). Po svečanosti v Sežani pa bodo vozili avtobusi v Tomaj (cena 30 din), nato pa'iz Tomaja v Sežano ali pa kar do bloka. .J SESTANEK MED PREDSEDNIKOM TVRDKE SALPAT JN ZUPANOM! Izpuščena il. ribiška ladja zajeta v jug. teritorialnih vodah Danes je bila izpuščena italijanska ribiška ladja »Silvana Marinettaa iz Chiogge, lci je bila včeraj pridržana v Kopru zaradi kršenja teritorialnih voda jugoslovanske cone. Šestčlanska posadka, ki jo vodi Valtolino Aldebrando, se je danes zagovarjala pred sodnikom za prekrške v Kopru, kjer je priznala, da je lovila v tukajšnjih vodah. Ker so jo pri nezakonitem lovu, zalotili prvič, so ji bile odvzete le ribe. Anketa radia jug. cone Trsta Ob sprejemanju in kvaliteti njegovih oddaj Radio jugoslovanske cone Trsta je poslal te dni svojim NEZADOVOLJIVA ZAGOTOVILA glede kvalitete mleka tvrdke SALPAT Iz komunikeja županstva je razvidno, da so pri tvrdki SALPAT bile nekatere nepravilnosti, ki so povzročile znatno znižanje kvalitete pasteriziranega mleka Kabinet tržaškega župana je izdal sledeče obvestilo, katerega ponatiskujemo skoraj dobesedno: Pred dnevi je bil na županstvu sestanek med predsednikom SALPAT grofom Umber-tom Marzottom in županom. Na sestanku so prisostvovali še: odborniki dr. Rinaldini, dr. Lovenati kot zastopnik od. bornika za higieno profesorja Zacchija, šef oddelka dr. Quar-gnali in vsi dobavitelji mleka družbi SALPAT. Po dolgi in obsežni diskusiji so najprej ugotovili, da se je poslabšala kvaliteta pasteriziranega mleka v februarju skoraj izključno zaradi tehničnega kvara pri napravah, kar so lahko popravili šele, ko so dobili rezervne dele iz tovarne. Med direkcijo SALPAT in občinsko upravo so nato prišli do sporazuma, da bo družba vrnila dobaviteljem vse mleko, ki ne bo odgovarjalo značilnostim svežega mleka. Občina je poleg tega zahtevala strogo kontrolo nad vsem mlekom ki prihaja v podjetje. SALPAT pa je zagotovila županu, da bo tudi v svojem interesu skrbela, da bo kvaliteta mleka, katero dobavlja TRAGIČEN ZAKLJUČEK PETKOVEGA IZLETA MORJE POGOLTNILO AVTO S TREMI MLADIMI POTNIKI Po štirih in pol urah so avtomobil potegnili iz morske globine, toda vsi trije potniki, mladenič in dve dekleti, so bili že mrtvi Izlet na katerega so odpo-inike ne bo mogoče več rešiti, tovali v petek zjutraj 31-letni Bruno Praseli iz Istrske ulice 159, znan v okolici Sv, Sobote pod priimkom «Naso», 19-letna Claudia Lor in njena 36-letna sestra Annamaria, obe stanujoče v Ul. D. Chiesa, se je končal z njihovo tragično smrtjo na morskem dnu pri Tržiču in sicer v predmestju mesta, ki je znan tudi tržaškim izletnikom pod imenom Portorosega. Ni točno znano kam so vsi trije odšli na izlet. Nekateri vedo povedati, da so bili tudi v Codroipu, kjer je bil živinski sejem. Možno je tudi to, kajti znano je, da se je Praseli kakšenkrat bavil s trgovino s konji. Ob povratku so se ustavili v gostilni »di Gleria« v Portorosegi, kjer so vsi trije povečerjali, pri čemer pa so zelo malo pili. Zato izključujejo možnosti, da bi bil Praseli, ki je bil znan kot odličen šofer, vinjen. Nekako po 22. uri so vsi trije stopili ponovno v avto in se odpeljali proti domu, kamor pa niso prispeli, kajti po kratki vožnji je avto zadel v nek predmet, verjetno v žerjav podjetja Solvay, kar je zadostovalo, da je sunek spremenil smer vozilu, ki je morda tudi zaradi spolzke ceste (ves čas je namreč močno deževalo) — začelo polzeti po cesti in končno zdrknilo v morje, ki ga je skupno s tremi potniki pogoltnilo. Padec je opazil neki agent obmejne straže, ki je takoj alarmiral policijo, gasilce in oblasti. Na mesto so prišli gasilci z žerjavi, vendar so morali kasneje poklicati na pomoč tudi ladjedelniški splav z žerjavom in s potapljači. Medtem ko je dež neusmiljeno lil, so se vsi spravili na delo, čeprav so vedeli, da pot. ter ob 2,25 potegnili avto na površje in nato potegnili iz njega vse tri potnike, ki so se v smrtni grozi objeli med seboj. Trupla so odpeljali v mrtvašnico tržiške civilne bolnišnice, kamor je včeraj zjutraj odpotovala starejša sestra obeh mrtvih deklet za uradno ugotovitev identitete Se prej pa so karabinjer, ske oblasti obvestile poveljstvo tukajšnje policije o smrtni nesreči in slednje je o tej obvestil sorodnike pokojnih. Kakor smo izvedeli je bil Bruno Praseli zadnje čase zaposlen kot šofer, Claudia Lor je delala kot prodajalka v «Calzoleria Moderna« v Ul. Cellini, medtem ko je bila njena mlajša sestra zaposlena v športni trgovini Cassinari Y Ul. Carducci. Njun oče je vkrcan na ladji «VuJcania», ki se trenutno nahaja v Cannesu in tam ga je tudi dosegla tragična vest, sporočena po telefonu. Zanimivo je, da bi se morala izleta udeležiti tudi starejša sestra obeh pokojnih, 21-letna Marcela, a se je v zadnjem trenutku premislila in si tako rešila življenje. Obe pokojni sestri sta stanovali z materjo, s tretjo sestro in s 15-letnim bratom. Kakor kaže bodo trupla vseh treh pripeljali danes v Trst. vendar ta vest še ni uradno potrjena. Kislina ju je opekla Zgodaj popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 44-letno Karolino Žerjal por. Kalin in njeno 24-let-no hčer Nevo Kalin por Furlan, obe stanujoči na Opčinah, katerima so zdravniki ugotovili več opeklin na nogah. Ženski, ki bosta okrevali v 1 ali 2 dneh, sta izjavili, da ji- ma je brizgnila v noge med hojo po Trgu sv. Frančiška nekaj žveplene kisline, ki se je razlila po cesti zaradi padca steklenke iz vozila na tla, pri čemer se je posoda razbila. Žveplena kislina je tudi pokvarila njuna oblačila, pri čemer sta utrpeli 48.000 lir škode Podlegel poškodbam Včeraj popoldne ob 14.45 je na II. kirurškem oddelku podlegel hudim poškodbam, k: si jih je prizadejal pri padcu v 4 metre globoko jamo, Eugen Rušič, o katerem smo pisali v naši včerajšnji izdaji. Truplo pokojnika so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice. Nesoliden ,.trgovec" Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati pod obtožbo tatvine tudi 45-letni Mas-similiano Cherin, brez stalnega bivališča, ki se je februarja letos domislil, da bi si lahko služil za životarjenje potrebna sredstva s prodajanjem blaga na račun lastnika neke trgovine 44-letnega Alda Mo-settija. Ta mu je res izročil ovratnico z belimi rimskimi biseri, a je kmalu začuden opazil, da so mu iz trgovine zmanjkali 3 robci in kovina-st/i, 1.500 lir vredna zapestnica. Sum je takoj padel na Cherina, ki so ga aretirali ter ga zaslišali Mož je robce in ovratnico vrnil lastniku, za zapestnico pa je izjavil, da jo je izgubil. Odtod seveda obtožba tatvine in tudi kazen, ki jo je sodišče izreklo, po kateri bo moral Cherin sedeti v zaporu 45 dni ter povrhu plačati poleg sodnih stroškov tudi 4.000 globe. prodajalcem na drobno vsaj o-stala ista kot sedaj in da bodo prodajalci ohranili kvaliteto mleka neizpremenjeno. Direkcija upa, da bodo lahko kvaliteto izboljšali, ko bodo lahko izvajali večjo selekcijo mleka. Občinska uprava pa izjavlja na koncu omenjenega ob-pestila da bo še nadalje sistematično kontrolirala ne samo kvaliteto mleka, ki prihaja v podjetje, temveč tudi kvaliteto med posameznimi stopnjami pasterizacije in stanje pri raznih prodajalcih na drobno. Zgornji, le malo skrajšani tekst, uradnega obvestila tržaške občinske uprave ne zanika niti ene obtožbe, izrečene na občinskem svetu s strani svetovalcev opozicije, niti ne zanika niti ene številke katero je navedel občinski od. bornik za higieno Zacchi, na javni občinski seji. Prav obratno: iz zgornjega teksta lahko presodimo, da so bile v preteklosti nepravilnosti celo mnogo hujše, kot se je to razvedelo v javnosti in kot se je govorilo na občinskem svetu. Kaj pa lahko drugače pomeni obveza direkcije «da bo družba vrnila vse količine mleka, ki ne odgovarjajo značilnostim svežega mleka?« Lahko morda to izjavo razumemo tako da so preje pasterizirali in prodajali kot sveže mleko tudi one količine, ki so ostajale in so bile že pokvarjene? Občinski odbornik je na seji med drugim tudi zagotovil, da deluje zavod za pasterizacijo zelo dobro in da gre vsa krivda za slabo kvaliteto na dobavitelje. Zgodba okrog pokvarjenih naprav, navedena v zgornjem «pojasnilu» pa priča, da je bil del krivde tudi na podjetju za pasterizacijo. Je, ali ni torej podjetje za pasterizacijo delovalo v redu? Kako lahko razumemo zagotovilo SALPAT, da bodo prodajali razdeljevalcem na drobno mleko «vsaj iste kvalitete«, kot so jo do sedaj? Pomeni to zagotovilo, da so prej prilivali med pasteriza-cijskim postopkom vodo v mleko? Cel kup pojasnil in še več upravičenih vprašanj. Na sestanku med grofom Marzottom in tržaškim županom pa sploh niso razpravljali o glavnem vprašanju in to o nenadnem poslabšanju kvalitete mleka. Vsi odgovorni ljudje so namreč vedno trdili, da tako dobavitelj kot SALPAT in prodajalci na drobno ne delajo drugega kot ohranjajo kvaliteto mleka neizpre. menjeno in razdeljujejo to mleko. Vendar pa se je odstotek maščob po ustanovitvi monopolnega podjetja skokoma znižal s 3,60 na 3,18. Na ta način si je pač monopol zagotovil večje dobičke. To je stara in poznana tehnika vseh monopolov, ki ali dvignejo ceno, ali pa znižajo kvaliteto prodanih proizvodov. V Trstu je bilo težko dvigniti ceno, zato so se poslužili drugega načina. Zgornje obvestilo tržaške občine pa priča, da monopol ne misli izboljšati kvalitete mleka, saj so samo «zagoto-vili županu in občinski upravi, da se bodo trudili na vse načilne da ostane kvaliteta mleka dobavljena prodajalcem na drobno ista kot sedaj«. Skratka odstotek maščob, ki je glavni znak za kvaliteto mleka, bo ostal še nadalje 3.18 in se ne bo dvignil več. Monopolni dobički bodo ostali prav tako visoki — tržaški župan pa se je nekoliko «opravil» krivde za vso dokaj temno mahinacijo s podjetjem za pasterizacijo s tem, da je formalno protestiral. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Drva sta kradla s polnega tovornika Medtem ko sta se 28. februarja letos 44-letni šofer tovornika Giulio Favretto iz Ul. Alfieri in njegov pomočnik Ivano Giacomelli okoli 21. ure pogovarjala nedaleč od vozila, na katerega sta naložila veliko število polen, ki bi jih morala še v teku noči odpeljati v Italijo, sta opazila dva neznanca, ki sta se približala tovorniku z ročnim vozičkom, nakar je eden od njiju stopil na tovornik in začel razkladati polena, ki jih je dajal drugemu. Slednji jih je lepo nakladal na voziček, toda preden sta neznanca hotela oditi, sta se šoferja približala, Ker sta opazila, da so ju zasačili pri tatvini, sta hotela zbežati, toda le enemu se je posrečilo, medtem ko je drugi, identificiran za 39-letnega Marija Mattievicha iz Ul. Cro-sada, ostal trdno v rokah dru. gega šoferja. Favretto je medtem poiskal policijske agente, ki sc zlikovca odpeljali na poveljstvo, kjer je seveda izdal tudi ime pomočnika. Slednjega, 40-letnega Carla Mati-za iz Ul. Beccaria, so agenti končno našli skritega v greznici dvorišča stavbe št. 12 Ul. Lazzaretto Vecchio. Med na-daljno preiskavo so agenti našli nekaj polen, ki sta jih zlikovca odnesla malo pred ponesrečenim poskusom. Kakor vse osebe njihovih vrst, tako sta tudi Matiz in Mattievich končala na zatožni klopi in ker sta vse takoj Prihranili 811 si blamažo ••• Ce izvzamemo nekaj izoliranih skupin študentov, ki so začeli okrog 11. ure s knjigami v rokah postajati na Drevoredu XX. septembra, dve zastavi s črnim trakom v Ul. Coroneo, nekaj več policijskih jeepov kot običajno in odred konjenice, ki je bil v pripravljenosti na dvorišču sodne palače, potem je včerajšnji 20. marec potekel tako kot vsak drugi običajni dan. To pomeni, da je vsa tista maloštevilna najemniška drhal, ki navadno povzroča ob raznih priložnostnih datumih izgrede, sledila pozivom župana Bartolija, odbora za o-brambo «italijanstvav>, MSI študentovskih organizacij in podobnih, ki so po rimskih direktivah vabile k miru. Iz tega pa lahko naredimo nekaj zaključkov in sicer prvič: da v Trstu ni nobene spontanosti (o kateri iredentisti tako radi čvekajo) za razne «iredentistične proslave», če pa Rim ukaže in kar je glavno, če da denar, potem se pač zgane tistih 50 ali največ 100 najemnikov. Ker pa so tokrat kot smo izvedeli lokalni iredentistični kolovodje šli zaman v Rim po denar, so pač izdali pomirjevalne pozive' drugič: da so iredentisti v R. mu in Trstu uvideli, da nima smisla prirejati izgrede, ker jim niti novembrska krvava fašistična provokacija ni prinesla zaželenih in iskanih rezultatov. Zato bo pač treba menjati taktiko in kot vse kaže. bo ta taktika verjetno v tem, da bodo vso svojo aktivnost osredotočili na zahteve po uresničitvi diktata od 8. oktobra. Tretjič: da se je še enkrat videlo, da je iredentistična voditeljska klika s svojo plačano najemniško vojsko od prebivalstva popolnoma izolirana in da je ta izoliranost še toliko večja po S. oktobru, ko je sama objaoa diktata z istočasnim nastopom krize, kakršne Trst doslej še ni doživljal, pokazala ves od- priznala, ju je sodišče obso- por prebivalstva do Italije. Se o mrzlih učilnicah v Borštu Dolinski župan Lovriha nam je poslal pismo, ki ga je že preteklo soboto objavilo «De-lo», v katerem zahteva, da označimo kot neresnične njegove izjave, ki naj bi jih dal glede mrzlih učilnic v bor-štanski šoli. Ponovno smo se informirali ali je dopis, ki smo ga pod rubriko uGlas naših vasi» objavili 28. februarja t. I. točen in ugotovili naslednje: Ena izmed učiteljic je govorila z občinskim svetovalcem iz Boršta tov. Marcem ter ga prosila, naj intervenira na seji občinskega sveta v Dolini zaradi neznosnega mraza, ki vlada v razredih bor-štanske šole, saj je temperatura večkrat dosegla le 4 stopinje C, Prav tisti dan, ali morda dan pozneje, je k svetovalcu tov. Marcu prišel župan Lovriha in mu sporočil, da seja občinskega sveta zaradi slabega vremena odpade. Tov. Marc je izkoristil priliko in županu povedal, da niti otroci niti učiteljstvo ne more vzdržati v mrzlih učilnicah ter da je treba za ublažitev mraza nekaj storiti. Zupan je nato izjavil, da mu je stvar znana, ter dodal, da bi v času hudega mraza s poukom lahko prekinili. K temu naj še pripomnimo, da je bilo v razredih mrzlo zaradi premajhnih peči in ne zaradi pomanjkanja kurjave. Kot smo zvedeli, so potem, ko je bil pouk dejansko prekinjen, postavili v učilnicah nove, večje peči. Toliko resni ci na ljubo. Otvoritev razstave slikarja P. Klodiča dilo na 3 mesece zapora in na 4.800 lir globe. Preds. _ Ostoich, tož. - Vi-salii, zapis. - Petrocelli, o-bramba - odv. Balestra. Neroden padec Zaradi zloma gležnja -desne noge, ki si ga je 16-letm Giovanni Burla iz Ul. Lazzaretto Vecchio povzročil Pr> padcu med delom v hotelu «Excel-sior« kjer je zaposlen, so morali fanta sprejeti na ortopedskem oddelku, kjer bo o-kreval v 20 dneh. Iz vsega tega sled i, da sta si Bartoli in njegov «Comifa-to» za letos prihranila blamažo, ki b{ neizogibno sledila vsakemu poskusu povzročanja izgredov. V ostalem pa so se vse letošnje manifestacije za Trst omejile na kakih 200 mulcev, ki so razgrajali po Rimu in na tiste gor iške srednješolce, ki so jih profesorji nagnal i iz šol že zjutraj v upanju, da bodo vsaj ti dali demoralizirani in paralizirani «svet i« Gorici malo patriotskega navdušenja za «trpeči» Trst. Včeraj ob 18. uri je bila v umetnostni galeriji v Drevoredu XX. septembra otvorje-na slikarska razstava tržaškega slikarja dr Pavla Klodiča, poveljnika tržaškega pristanišča. Dr. Klodič, ki je doma in v tujini znan po svojih «marinah» je razstavil 34 novejših olj in pastelov z iz-kpjčno morsko motiviko. Iz njegovih razstavljenih slik diha pristnost in izreden čut za detajlno podajanje objektov, ki so bodisi morje zdaj mirno, zdaj razburkano, bodisi plovni objekti najrazličnejših vrst. Otvoritvi je prisotvovalo veliko število povabljenih, med katerimi smo opazili tudi predstavnike jugoslovanskega trgovinskega zastopstva v Trstu-------------- Za promet zaprla ulica Občina javlja, da bo od ponedeljka dalje za promet zaprta Ul. Procureria, in sicer zaradi polaganja električnega kabla. j OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE POROČILI SO SE: električar Bernardo Vanini in gospodinja Maria Zanerio, delavec Giovan-ni Gravisi in uradnica Lidi; Chersa, zidar Karol Prešeren in gospodinja Concetta Bonifacio, arhitekt Marcello d’Oiivo In gospodinja Paola Badiluzzi. UMRLI SO: 94-letni Matteo Morelli, 72-1 etn! Edmondo Fermi, 47-letna Ginevra Berti por. Bubbola, 80-Ietna Pierina Frau-sin vd. Kuštrin, 75-letna Santi-na Amodeo, 45-letni Mario Ti-meus, 40-letni Giovanni Slnigoi, 75-letna Luigia Rodella vd. Bai-singer, Giorgia Rovtar Sava stara 2 meseca, 86-letna Maddalena Picco vd. De Faverl, Daniela Caros) stara 8 dni, 53-ietn i Martino Canziani, 46-letni Ernesto Kalin, 72-letni Arturo VVarren, 86-letna Maria Haasa, 56-letna Carla Stradi por. Canziani, LOTERIJA BARI 44 80 20 89 58 CAGLIAR1 18 49 82 41 72 F1RENZE 49 84 65 72 13 GENOVA 65 8 51 9 87 MILANO 75 41 13 46 71 napoli 50 43 46 82 33 PALERMO 66 47 73 59 6C ROMA 41 35 83 45 11 TORINO 40 68 35 47 74 VENEZIA 51 ' 3 43 78 87 NOČNA SLUŽBA LEKARN: AlTAlabarda, Ul. dellTstrla 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Uniti 4; Pren-dini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Ha-rabaglia v Barkovljah In Nicoli v Skednju. TELEFONSKE številke ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči krit 366 - 60 Gasilci 2-22 Policija 2-23 PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: Ob 7. uri iz Chia (Grčija) s 500 t rude ital. ladja «Manuel», ob 8. url iz Benetk s 350 t raznega blaga ital. ladja «Carso«, ob 8.15 iz Ancone s 70 t raznega blaga ital. ladja «Cit-tž di Catania«, ob 16. uri iz Ra-še z 200 t premoga ital. ladja «Davide«, ob 20.30 iz Krfa s 171 t raznega blaga in 4 potniki grška ladja »Aristodimos«, ODHODI: Ob 8. uri proti Benetkam s 164 t raznega blag; ital. ladja «Celio» Včeraj zjutraj ob 6.50 Je odpotovala prazna proti Grčiji angleška ladja «Oak Hill«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 13, najnižja 9,8, ob 17. uri 12. Zračni tlak 1013,2 pada. Vlaga 85 odst., padavine 0,2 mm, nebo pooblačimo, morje mirno, temperatura morja 8,6 stopinj. Vit G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE gostovanje v Ljudskem gledališču v Kopru Danes 21. marca 1954 ob 15.30 uri Nušičeva komedija .J PODPORNO DRUŠTVO « DIJAŠKA MATICA » V TRSTU sklicuje za 28. marca 1954 ob 9. uri dopoldne v Trstu, Ul. Roma 15/11. redni LETNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom : 1. Otvoritev. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Volitev upravnega odbora, nadzornega in razsodišča. 5. Razno. Vabimo članstvo, da se udeleži občnega zbora. ODBOR Osvobodilna fronta IV. OKRAJ OF V sredo 24. t. m. ob 20. uri b( seja izvršnega odbora OF IV. okraja. Vabljeni so vsi novoizvoljeni sektorski odbori. Seja bo na sedežu v Skednju. Priporočamo vsem točno udeležbo. I. OKRAJ OF Izvršni odbor I. okraja naproša vse člane I. okraja naj pridejo po svoje izkaznice na sedež v Ul. R. Mann# 29, Razna obvestila TAJNIŠTVO KMEČKE ZVEZE poziva vse tiste svoje člane, ki so naročili semenski krompir, da čimprej pridejo na sedež po nakazila za določeno količino. Tajništvo. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« Vabimo vse slovenske filateliste, ki se aktivno bavijo s filatelijo ali so svoje zbirke zanemarili, da se brez obveznosti vpisa v klub udeležijo enega izmed naših sestankov, ki so v sredah zvečer in v nedeljah dopoldne. Pridite, ker Vam ne bo žal, da ste obiskali prvi slovenski filatelistični klub v Trstu. Vedite, da ni važna količina znamk, ki jo imate v svoji zbirki za vpis v klub, zadostuje tudi samo Vaša želja postati zbiralec znamk. Napotke v filatelijo Vam bomo dali mi. Danes 21. L m. od 9. do 12. ure redni sestanek za zamenjavo znamk, na katerem se bodo delile novitete in revija Nova filatelija štev. 1. Za mladince je prisotnost na tem sestanku obvezna, ker si bodo izbrali svojega zastopnika v upravni odbor kluba. SESTANEK AKTIVA E RS Člani aktiva razrednega sindikalnega gibanja so vabljeni na sestanek, ki bo v sredo 24. marca ob 19. uri. KNJIŽNIČARJI IN DRUŠTVENI GOSPODARJI! Oskrbite svojim članom prijetne večere s tem, da Jim nudite «PRIM0RSKI DNEVNIK« Najbolje, da se nanj kar naročite. Tel. štev. 37338. Mali oglasi Tiskan časopisni papir v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. — Naslov na upravi lista. STELLA _ čoln in jadra, najnovejši model, ugodna priložnost, prodam tudi na obroke. Telefonirati na štev, 37-286. DUCATI 9* _ 4-takten, čudovit prenotirajate se kmalu, poverjenik Piero Ostuni, Ul. Machiavelli 28. MOND1AL SOGNO - stane samo 193.000, izkoristite! Poverjenik Piero Ostuni, Ul. Machiavelli 28. MONDIAL DUCATI NSU . prihajajo neprestano novi modeli na brezobvezno preizkušnjo in dolgoročno odplačevanje vam jih nudi edini poverjenik Piero Ostuni, Ul. Machiavelli 28. VESPO dobro ohranjeno in po ugodnih pogojih proda Ostuni -Moto, Ul. Machiavelli 28. MONDIAL 166, turističen, tele-skopične vilice, kot nov, ugodna priložnost. Za nakup vprašati Ostuni - Moto, Ul. Machiavelli 28 STANOVANJE z velikim vrtom oddam v Miljah. Pojasnila v Trstu Čampo Marzio 20, I. levo. izleti S P D Slovensko planinsko društvo v Trstu bo priredilo 4. aprila izlet na Platak ob priliki »Jadranskega veleslaloma«. Vpisovanje do 34. t. m. MOTOKLUB SKEDENJ bo priredil 4. aprila izlet v Vipavo, Novo Gorico In Tolmin Vpisovanje do 25. t. m. na sedežu v Skednju,' Skedenjska ul. 122,1. vsak dan od 18.30 do 20.30 Za izlet v Koper čez Pesek 10. in 11. aprila se bo vpisovanje zaključilo 1. aprila. IV. OKRAJ OF organizira 10. m 11. aprila dvodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje vsak večer od 19. do 20 ure na sedežu v Skednju do sobote 27. t. m. Rossetti. 14.30: »Samoa«, Cooper in Robert_a^HW““' jj. Excelsior. 14.30: »Naši phia Loren, Totč. vrallid’1 Femce. 14.00: «Deviška Jean Simmons. ucjŠ Nazionale. 14.30: »Osvojitev ■» Everesta«. Filodrammatlco. U.30- D1j]. Fernando Lamas, Ari ' ctiroi Arcobaieno. 14.30: «0 (Razbojnik), A Ki^heL } n Audltorium. 14.30: «Gosp j melijami«, Micheline Astra Rojan. 14.30: «Aida«, (I: 14? Loren. , « pjj Cristallo. (Trg Perugmu) j 4 »Četa ubijalcev«, Robinson. „,.«>la 1« * Grattacielo. 14.30: jac* mo eno poletje«. Nel* ^ son in Folke Sundduisc ^ strože prepovedano nim. . oočiH' Alabarda. 14.00: ((Rimske ce», Gregory Pečk Ih ’ Arhtoft” 15.00: «Naval Mongo1^ j A racal a.' ^ 14.15: »El Tigre«,* ckey Rodney. , gč Aurora. 14.30: «En dan1' p šču«, Silvana Pampam111’ Filippo. |gi Garibaldi. 14.00: »Voščena ar iuaiui. n.uu. "'“--.Mrka«, V. Priče. Mladoletni« 16 letom prepovedano. 5« Ideale. 14.30: «Dolina sreč* san Hayward. ... ’5i< Impero. 14.30: »Travi a« Barbara Loage. Italia. 14.00: «Rimske Gregory Pečk in AUdr burn. titalr Viale. 14.00: «Neron in Gino Cervi in Kino ob morju. ka». Gina Lollobrigioa. pil' Massimo. 14.00: ((Prostor šketirje«. ....nski & Moderno. 14.00: «LuiSian» WUC1 UU, IT.W. rr ,.»r J otolovec«, Tyrone Sv. Marko. 14.00: «RoBln in tovariši iz gozda«, Savona. 14.00: «Nevarn» Richard VVidmark. . Secolo. 14.00: »Pesmi P01 ja«, Rascel. vriii * Vittorio Veneto. 14.00. mala Sheba!« Shirley ° Azzurro. 14.00: «Pokol v stom«. priHž Belvedere. 14.00: «Pr«stor’ r jam jaz«. leji|* Marconi. 14.30: «Tujska V. Romance. , „aoiertl Novo cine. 14,00: «Mi Uu0 Silvana Pampanini. , l1 Odeon. 14.00: »Kenguru" 0’Hara. Radio. 14.00: »Največja Prc" sveta«, , ljU®' Venezia. 14.00: ((Maršalova ^ ljenka«, La,rry Parks gueritte Chapman. 19» NEDELJA, 21. marca JlGOSLOVAJISj* CONA 1 11 »I * 254,6 m ali 1178 Jjjt Poročila v slov. ob V S' i f i k \ K t, ■»»i 19.00 in 23.30. 1.15 S1* 7.45 Jutranja glasba; venske narodne; 8.30 5 kmetovalce; 9.00 Z 0r «5; M poskočno v nedeljsko $ Mladinska oddaja: Bravvn ^ mlajši (III. nadalj.); l3:<5-*r» i ba po željah; 15.00 ZaklJ ^ vija mladinskih in °tr jj, P skih zborov Primorske ^ sovelovem tednu; 16.30 u? nadni koncert; 17.00 -pj F ¥ ¥ P i pesmi in plesi; 17.30 ■",15 ' fj' in Franina; 18.30 30’ ves'1 fil. željah v hrvaščini; 18 mov za nedeljski večef■ Zadnja poročila v ita 23.10 Glasba za lahko w' T K S T H 306.1 m alt 980 KC'S 8.30 Vaški .kvintet; O .JV V dolM JVV‘UI.WW| tijska oddaja; 9.15 roDc L Martinu: K5!. dije; 11.15 Mariu*«** 2qq * a, grosso za orkester; p# 193 0 cert operne glasbe; Jjjj na glasba; 15.00 Pro^o J t »Cm simfonija v šalo . malo zares; godt1 Ciganski motivi; S# ski moški zbori; 1®'°®pevrl,?e pianista Gabrijela VJ r, 18.20 Mahler: PoP01";,,^1 .v sem; 18.35 Mozart: P**/, violino in orkester; *"*' SPL nimjevi capricci; nk1 (J 20.05 Lepe operetne ja • Brahms: Koncert 20.30 di amiis; ivu,-- .j. in orkester; 21.00 Ver 1. in 2. dejanje. TRS T . t(*J 15.30 Operne tnelečd \tM bf. C etn* IV. ..................... l s koncert, dirigira A^^i.oS S' Rejx>rtaža z nogometu j^ti* 17.00 Nekaj pesmi s IVčirtifu|'S v San Remu; 17.30Jcl*$ k 19.45 Športne vesti, beni variete. k i. o v K s* 1 •Vf, ni 327,1 m. 202,1 m, 1* Poročila ob 6.00, ■ ' * 15.00, 19.00 in 22.0«. ljd„, 8.15 Prišla je P^'1 "id 'ji srni o pomladi, cvetje ^ t? bežni); 9.00 Pol l*re vas; 9.30 Od melodije dije; 10.00 DopoId?nsk' s ni koncert: 13.30 v«1^ sluSalci; 13.40 Koncer- ^ . 14.00 Josip Ribičič; P F f novitev); 14.50 Gl«1 naro^lj ' igra; 15.15 Slovenske i8‘ jji I priredbi; 15.45 Ra p slušajte!; 20.00 Karl ^ v : ber: Carostrelec, opera janjih. ------------------------------ tava .|A Slikarska r3ZloGP^! » slikarja prof. B j t GROMA v umetne ^ K leriji «Rossoni». ‘L, vs>, —j ---------------- . m. od je odprta do 25. *• ter dan od 11. do !*• 17. do 20.30 II v? A D E X 3. in 4. apr'.1*,* v dvodnevni lZ ŠTANJEL DORNBERG ROVINJ PULO POREČ TAR PRI P°nt KOMEN KOSTANJE^0,!!^ Vpisovanje ^ pri »Adria-Lkk jej, F. Severo 5*b * S S A# S k' f! v t, s? Sfc' V — s — I 'Ati jUllt pilil IZ ALBDMA ^pesnikove neobjavljene zapuščine) -CVP ✓ I. ^u-v^cc ■? -S~" k; A, •#-7 7 -^-O S A . ■ta. °£-0 S_ o>s v Cl-ZiT^ '2^'t , tu orb^ <^«L , « A <=t-o ^ gU^GUujt . ^6c "itoLC^, //£.. ^cčL /u^tr^ ctto-a^ / **<- O^čLu. cL ., #c£. > 'UU Ut c** 'i-OJdc^ r *J ~A * č/—, X s^tt , £y-e_ r , • ^ ^ ? ^-o J ( i JteflanJe iT^ti, nadstropij, ki si stoje l°biii k-nN-ajalc^ intranjih listov. V0*«j‘’*"‘vl jucranjiu nsiuv, av-! Mazi sie: visnke hiše, med ulica-■ «!'■• Utadniv °’ bel° sonce, študente i^fed tii-f?.; ^e'avce, kmetice s Kra- ti v^*«ni „£narni stoje trgovci, pred i , ^arti ^ani brivci, pred krčma- IVSje * ’ ' Vn živahno, pozvan j ajo- zivo ^ zarf^e Mogoče tudi veselo. V5 s trivJ ,tega spomnim najrajši 4is *%!! »vaiem 0{j opčta v Trst. Vb! Nacijami se pokaže site'0! čui0ver zaPiha ob tramvaju, tih A *» Slobiie se . boli cutlš- kak0 iW ^ se t ln kako si ti pokončen. b(Ki \ 1 zbi, dia se prekucneš na S&^tin v niesto. Tramvajski ti«, m. zazvoni, z globokim, sve- ti- Sbka, ki si jo videl raz ar si objel z enim pogle- 1 ^ izbreh~0;-^rih zvokil1’ med teml ^ajaš ti II. kam sl ) • ,i’ ,kam. ® se napotil? C T senMPoselni težak, ki sediš na u le ti« t n.ega zida? Kakor ta s, Sediš ,, °i izraz, kakor ta sen-k’ t- , njei, ie teman. Kje je °J W]i klPar, ki je v tebi izdol-°braz? im kdo si ti, ki hi- s iti"vaaietmff; Nezn'anec, kam hitiš? j?ik- ki te je najel, da hi-3e v tv°ilh korakih. S4 be^bui, ki ,11 en j e je blesk tisočerih V**. hP~;Je Peko do duše, do srca, i.. ■ Alj ji k’ vda ubežiš svoji lastni ;J, sfeoi bož ubežal? S S tem0 86111 se preveč zamislil-tC>fca L dlroje ljudi, gledal sem ■ } sto ti. .^n1 pozabil, da Jih je I ,lrPe, kB?e ali še več, ki vsi tako *a«t!iiirn-eZe Pred lastno bolestjo, mukami. Vsi beže: sla- doledarji, kolporterji, težaki, uradniki, študentje, mornarji, cigani, žene, vozniki, šoferji, učitelji, vsi beže za nečim (neznanim. Vsak ima cilj, a ta cilj mu je samo postaja. Odpočil se bo in bežal dalje. Bežal, bežal in ne bo ubežal. Kdo bi si mislil, da bežijo vsi ti ljudje za smrtjo, vsi s tako naglico, tako živahno. Vsi, ko da so vsi en človek. In z njimi jaz, ki sem prišel v mesto, samo za en dan. Mesto gori v opoldanskem soncu. Tlak žari, zidovi bleščijo, okna slepijo. Ob zidovih, v majhnih sencah sedijo delavci in kosijo. Na tramih sedijo, njihove žene pa na tleh. V rokah držijo plave vrčke. Tiho je vse. Slišiš samo, kako udarja žlica ob rob vrčka. Ako stopiš v park, te objame skrivnostna tišina. Ne življenja ne smirti ne čutiš, zdi se. kakor da se preliva skozi vrata svetlobe dan v noč in noč v dan. Da je svetlo, kadar ljudje umirajo, prav tako kakor kadar se porajajo. Da sploh mesto ne pozna skrivnosti življenja in smrti. Rodiš se na ulici, ali na podstrešju, ali v kleti, ali v sobi, rodiš se. Tvoje ime zapišejo v knjigo, kjer jih je zapisanih že več tisoč. Brat jim postaneš, brat po življenju in smrti. Umreš lahko na ulici, ali te povozijo, ali se utopiš, ali se obesiš. Ali pa umreš v sobi, kjer so svečano zastrta okna. Mesto ne pozna ne življenja ne smrti. Življenje in smrt je obenem. Veter je pripihal v park. Tam zunaj, na ulici je vzvrtinčil val prahu, ga pognal kvišku in ga zopet polegel. Kako čudna prispodoba. V stolpu je odbilo eno uro. V mestu pravijo trinajsto. V mestu so vse ure trinajste. r BOGOMIR MAGAJNA ^ J Srečko Kosovel Med. predavanjem na kliniki se je sklonil tovariš k meni. «Ti, Srečko Kosovel je umrl«. — Gledal sem na bolnika in profesorja pod seboj. Zazdelo se mi je vse skupaj kot sen: bolnik, profesor, ki sem ga poslušal, polkrožna dvorana in vrt, ki je sijal v pomladnem soncu globoko pod okni. Poslušal sem predavanje in nisem ga čul — vstal sem in odšel v kavarno. — Srečko Kosovel — sem čital v dnevniku. Na ulici je vrvelo velikomestno življenje. Skoraj pet let sva si bila prijatelja. Sto razgovorov z njim bi lahko popisal, vse tiste, k* sva jih imela po ljubljanskih ulicah, po Tivoliju, kjer je vse razen imena lepo, po Rožniku, ki je prelep v zimi in pomladi. Najlepša pa je slika, ko sva stala na ostrov u poleg morja. Veter se je igral z njegovimi kodri, valovi v presledkih udarjali v kamne, v daljavi pa je tonilo ogromno krvavordeče sonce, katerega žarki so mu barvali obraz in šli mimo njega v ozadje na vrhunce Krasa, ki je rdel kot velika skalnata trdnjava v ozadju. Njegov obraz, ki se je tako rad smejal, je bil v tistih trenutkih ko't kip. «Lepa, lepa je ta zlatomo-dra ravnina, toda še lepši je kras v svojem strašnem molčanju. Pisal bom ciklus o njem — o njegovih borovcih, o vaseh, ki tiče med kadu-njami, o veličini žen in deklet, ki v znoju in ljubezni grebejo po ogradah, in o Petru kamenarju. Vso lepoto, silnost in tegobo bom skušal vliti v najpreprostejši model naše pesmice». «Pomlad prišla je čez gore; kraška prst je živordeča po ogradah, po dolinah, in nebo kot rosna Žida, ki šumi od daljnih morij. Peter kamenar pa hodi sam po cesti, beli cesti; na pokopališču kraškem grob j,e, bel vse, okrašen...* Opeval ga je, ker je bil tam rojen in ga je ljubil bolj kot vsak izmed nas. Opeval pa je tudi smisel življenja, v katerega je verjel, in udarjal po tistih, ki so ga jemali drugim. Moderna raztrganost in črnog ledje se je včasih sililo v njegovo dušo, polastilo se ga ni. Preveč je bil zdrav v svoji preprostosti. Zato je potožil nad družbo: ePozabili smo na življenje in šlo je preko nas...* Nekoč, ko sem bil na Rožniku v družbi njega in njegove sestrice, je bil vesel in razposajen. Prepeval je pesmi, kot da je samo veselje v njem. Prav tak je bil, ko smo bili v Trstu na naboru — on, Tozon in jaz, trije mušketirji, kakor je rekel. Včasih je tako lepo govoril o rožicah, mimo katerih smo hodili, o zdravju in bodočih dneh, da sem mislil: «Toliko pristnega gledanja ima, da bo prekosil vse svoje vrstnike». V tej tuji kavarni tujega mesta, kjer pišem te vrstice, se spominjam tudi tistega žalostnega večera, ko sva se vračala z Rožnika v Ljubljano: Tudi takrat je bil veselo razposajen. Srečala sva lepo dekle, Pristavil je: «Poglej jo! Taka je, kot bi jo obarvalo sonce v naših ogradah. Tam doli pa je grob — bel, ves okrašen. Tam spi dekle Petra ka-menarja*. Nato se je pričel smejati in po smehu je go- r voril hitro, hitro in mnogo, kot da ima še veliko povedati. Naenkrat je prebledel, naslonil se mi je na ramo. «Ne morem naprej. Slabo mi je. Spremi me do doma, Ti, meni se zdi, da bom kmalu umrl. Ti, če umrem, ne piši o meni, piši o dekletu, ki spi v grobu tam za mejo*. Molčal sem in ga spremil na stanovanje v tisto mračno ulico. Nekaj dni pozneje sem se odpeljal v Zagreb, on se je i dp’ -U’ daleč daleč, v kraj, ki nima meja in ne časa... «Emi!» sem zaklical, Prišla je Slovenka Emi, ki streže gostom, «Berite to pesem!* «Z lato srce ima ta fant. Rada bi bila njegovo dekle*. < 1 : -v i IgSilfgl ' ljem, se je z načrtom ukvarjal prav tja v pozno jesen, sestavljal rokopis, ga preurejal, dopolnjeval, pretehtaval besedilo ter še v decembru upal, da bo knjiga izšla. Vendar se mu želje spričo trdih in mladi poeziji kaj malo naklonjenih razmer niso izpolnile. Od celotne zamisli Zlatega čolna je ohranil edinole predgovor, kakor ga je napisal v oktobru tega leta-, sedem mesecev pred svojo smrtjo. Zlati čoln naj bi bil tedaj prelomnica v Kosovelovem miselnem in slovstvenem razvoju, oznanjal naj bi prehod iz drobne impresionistične lirike v socialno in idejno pesem In v resnici je prav v tem času, ko je snoval svojo zbirko, doživel v sebi globok, odločilen svetovnonazorski prevrat ter se dokopal do jasnejših pogledov na družbo in življenje. «Zdaj berem manifest)), piše 15. avgusta Ivu Groharju, «in polagoma uvidevam, kar nisem mogel uvideti prej. Nov svet slutim pred seboj, vidim ga že skoraj, n* sl> vrstice sem sv°je- 4aTU' očet" J £ »m N V Sr<*ka * hVi* ,V Ka°n®favom sva SbS J?3: brat DR. RUDOLF MOLE NEKAJ SPOMINOV čino vojne preživel v krajih sedanje Poljske. Verzov ne delam več — kakšna prigod-nica še nastane... ifS« Vojeslav BVne 14-le- V>^(3kl plsf pomoto-] k!tkt>" ^ ,1(*fik°n in V- k r°čevai inji S1°- Cc Od 14. I ^8* i^'*ki 16 bil ta-W v* p°stal B?žmojster, V V> i, Sežjn- okrajni na-'o \taclnik \ Jn k°n4no 1888 kjer ;$v|š,pr lis lRob Mlekužu. Seia890 smo se it bii1- decenL Tu smo CH °če !£lbra 1898, V 1 V ? 1 f , mesčen v S ■*, k0v6llebr- 1899 je , °Veiv* • Aoyy je i\»Nla t!3TfiStu>- ka‘ • V J Sežani me bi!4 ii«1' Ant u osnov-ičilh. ^ar- ^On KV,- _________ ^4 i^Aantroeda -noT-J?1 v v, Kosovel, R5* S1 dob bvaležnem L,Vda ‘ dovrši?°rico’ PL sta JJfttnazije P,rva I K ti» j Kil (so* ^4 s?« x u So m. ■ mini- sen, arušič). y fciftS&Sus 5di/ tnl ani' Vorl l6bee n^enjem Ko sem bil v IV. razredu, smo ustanovili v konviktu domače društvo, ki je gojilo predavanja, debatiralo o raznih stvareh in izdajalo svoj hektografirani list «Flo-res» (Cvetje). List je izhajal v slovenskem in hrvaškem jeziku Izmed Hrvatov je pisal prav dobre verze Kalac (sedanji frančiškan v Novem mestu p. Leonard Kalac) in se je tudi pozneje mnogo bavil s poezijo in mnogo publiciral. V ta lis*-sem pisal tudi jaz pod psevdonimom Tehomil in -r- ter z začetnima črkama R, M Tudi iz Novega mesta sem še dopisoval vanj. V list, ki je prenehal izhajati 1. 1900, sta pisala tudi nekonviktoi* ca Josip Ribarič in Makso Obersnel. Tudi Sežanec Tine Štolfa, ki je bil takrat v konviktu, je sodeloval pri «Flores». Bil je eden izmed tistih idealnih fantov, ki so se ukvarjali izven šole z literaturo in učenjem slovanskih jezikov. Važna za nas idealiste je bila jesen 1. 1898, ko je prišel v konvikt za prefekta Alojzi) Peterlin, ki smo vedeli o njem, da je bil pesnik in mu je bil psevdonim Ba-tog Kmalu v oktobru ga je obiskal prijatelj Dragotin Kette, ki je takrat začel služiti v Trstu vojake. Skoraj vsako nedeljo (dokler ni obolel) je priha-jal na obisk k Peterlinu, ki je gostil svojega prijatelja. Pri obiskih sem bil tudi jaz z drugimi sodelavci Usta «Flores». Kette je odobraval naše delo in nas spodbujal — Zadnjič sem videl Ketteja v vojaški bolnišnici pred odhodom v Novo mesto. Niti malo nisem mislil, da sem se takrat za vedno poslovil od njega, zakaj bil je dobre volje in zdelo se mi je, da je njegovo zdravje kar dobro. Z veseljem mi je naročal pozdrave za znance in prijatelje v Novem mestu; posebno toplo pa je govoril o Franu Sešku. Tisto navdušenje v konviktu in občevanje s Kettejem in Peterlinom me je spodbudilo, da sem poslal nekaj pesmi v »Slovenko)), ki je takrat izhajala v Trstu. In res sta letnika 1899 in 1900 prinesla nekaj malega izpod mojega peresa pod psevdonimom Tehomil. Moj brat Vojeslav je_ začel hoditi v šolo v Sežani; ali je tudi njega učil A. Kosovel ne vem. Ko je menda hodil’ v 3. razred, je obolel za škrlatinko in je vsa bolezen trajala precej dolgo. Naši dobri in skrbni mami pa se je posrečilo, da je ohranila dragega otroka. Preden je vstopil 1. 1898 v prvi gimn. razred v Trstu, je bil v pripravljalnem razredu na Proseku. Vojeslav je bil vedno živ fantek in se ie rad podil po sežanskih o-giadah. Ko smo prišli v Novo mesto, je bil brat v 1. razredh, jaz pa v V. razredu gimnazije. Maturiral sem jaz 1. 1902, a brat 1. 1906. — Jaz sem študiral na Dunaju slavistiko in bil promoviran za doktorja filozofije 6. julija 1906, 12 dni pred prijateljem in sošolcem, pokojnim prof. Fr, Kidričem. — Brat je študiral na Dunaju, v Krako-wu, Rimu in bil promoviran na Dunaju 1. 1912. —-Jaz sem šel 1. 1906 suplirat na gimnazijo v Celje. L. 1907-1908 sem bil enoletni prostovoljec v Ljubljani, brat pa je po enem letu študija na Dunaju služil vojaški rok v Trstu. Ko smo bili spomladi koncentrirani vsi prostovoljci cele 28. divizije v Bazovici, sva porabila z bratom priliko, da sva obiskala menda dvakrat čez nedeljo Sežano in obujala lepe spomine na prelepo mladost, ki sva jo preživela v tem čudovitem kraju. Takrat, ko smo bili v Sežani, ni bil Tabor tako obrasel kakor je danes Zato si imel prijeten razgled na kraj pod seboj. Gotovo ni bilo tedna, da bi se ne bil vzpel vsaj enkrat na Tabor. Sežana je bila izrazito narodna vas. Imela je pa tudi svoje posebnosti Tam je živela Franja Guličeva, roj. Koširjeva, ki jo je opeval Fran Levstik; tam je skrivnostno životaril nekdanji admiral nesrečnega mehiškega cesarja Maksimiljana — Schafer; interesanten pa je bil tudi advokat ur. Oster-tag. Z vsem spoštovanjem pa smo gledali na Sežanca dr. G. Gregorina, kadar se je pripeljal iz Trsta Tam je svoj čas živel tudi Kozler, ki je napravil prvi zemljevid slovenskega ozemlja. Nekaj skrivnostnega se nam je zdel tudi «Stari grad«. Najbolj pri srcu so mi pa bili in so mi še ti odkriti, vedri, ravni ljudje, ki se niso dali od nikogar u-gnati v kozji rog Z očetom sva večkrat ob počitnicah delala izlete v prijetne okoliške vasi. Radi smo z mamo ir. očetom zahajali ob nedeljah v Lipico, ki se nam jt1 zdela prava zelena oaza med kraškim kamenjem. Najlepši pa je bil izlet z očetom v Avber, kjer smo si pri Ukmarjevih privezali dušo s kraškim pršutom in dobrim kruhom ter si ugasili žejo s pristnim teranom, da smo lahko o-krepčani krenili v Tomaj in obiskali prijatelje. Seveda peš se ne bi mogli vračati v Sežano, tako prijetno je bilo namreč Pri Prijateljih, da nas noge niso mogle več nositi, zato pa je posestnik Škerl vpregel svojega konjička in nas v svojem «ka-lešu» varno pripeljal v Sežano. — Ze nabiranje lešnikov po gmajnah med skalami nam je nudilo obilo zabave; nabirali smo jih pa samo takrat, kadar so bili čadovi. Svoj rojstni ^raj Kanal ljubim, a Sežane in njenih ljudi ne bom nikdar pozabil. Istih misli je tudi moj brat. Leta 1908 sem po vojaškem letu začel supliratj na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani, postal profesor prav tam, bil od 1 1935 pa do upokojitve 1. 1940 načelnik mestnega kulturnega oddelka v Ljubljani in živim sedaj v svojem. Tuskulu v Ljubljani. — Risal in prevajal sem (jz Poljščine) mnogo, opravljal sem obilo tudi drugega kulturnega dela, a tudi sedaj ne lenarim, dasi je že piešlo 71 let mojega življenja. Edina pavza v kulturnem delu je bila od 1 avg. 1914 do 13. nov. 1918, ker ga je preprečila prva svetovna vojna Naučil pa sem se temeljito poljščine, ker sem služil pri poljskem regimentu in sem ve- Brat Vojeslav je po visokošolskih študijah postal koservatorijski asistent v Splitu, moral 1914 na vojno, bil 2 sept. 1914 ujet in se vrnil 1920 v maju iz sibirskega ujetništva. Postal je docent (habilitiral se je na univerzi v Tomsku v Sibiriji za časa ujetništva) in pozneje izredni profesor na ljubljanski univerzi. Leta 1926 je sledil povabilu krakovske univerze in postal tam redni profesor. Med drugo svetovno vojno je bil od 1. 1939 do 1845 zopet profesor na univerzi v Ljubljani; leta 1945 se je vrnil v Krakovv na svoje prejšnje mesto Zadnjič sva se videla 1. 1946; je pač za železno zaveso... Pesniti je začel, ko je bil v šestem razredu gimnazije. Prve pesmi je prinesla literarna priloga dijaškega lista «Omladina» (1904), v »Ljubljanski Zvon« je začel pisati 1. 1905. Prve pesmi je izdal 1. 1910 («Ko so cvele rože»), druga zbirka «Tristia ex Sibiria« je izšla 1. 1920 in vsebuje njegovo doživetje v Sibiriji. Vojeslav je umetnostni zgodovinar.. Je zelo mnogo publiciral o svoji stroki v raznih jezikih. Najnovejše njegovo delo je obširna Zgodovina umetnosti pri Slovanih. Zadnje poročilo (iz novembra 1953) pravi, da izide (v poljščini) prvi del (Zgodovina ruske umetnosti) spomladi. Upajmo torej, da jo bomo kmalu imeli, če bo mogla skozi železno zaveso... Njegovo ime v zgodovini umetnosti ima veliko veljavo. S poezijo pa se menda še vedno ukvarja, a samo zase... V Ljubljani, dne 12. marca 1954. treba, da ga samo Je otšp- ljem». To pa je pomenilo, da se mora odtrgati od vsega, kar ga je še kakor koli priklepalo na sodobni slovstveni subjektivizem, in se povzpeti nad osebne bolečine do velikih občečloveških in družbenih vprašanj. Ves prevzet od odkritja, da se mora čimbolj približati življenju in ga doumeti v njegovih notranjih razkolih, ni okleval, marveč je začel nemudoma izpovedovati svoja nova doživetja v liriki in prozi, meditaciji in članku. Tako so že v teh mesecih nastale njegove ((bezručevske pesmi» (Oreh, Balada), kakor jih sam imenuje nekje, verzi, ki so se porodili iz odpora do fašističnih raznarodovalnih strasti v Primorju; takrat je napisal med drugim tudi Ekstazo smrti, pretresljivo vizijo^ o propadu s krvjo o-madeževane. od krivic izmaličene Evrope. Sedanja zbirka Zlati čoln pa ne predstavlja prvotne zbirke, kajkor jo je sestavil sam pesnik, saj niti ni dognano, kaj vse je vsebovala v rokopisu in kako je bila pravzaprav zgrajena. Vendar se je uredniku zdelo u-mestno, da prevzame ta naslov. Poleg pokrajinsko opisne, impresionistično čustvene in meditativne lirike, zbrane v prvem delu knjige pod skupnim naslovom Kras, zaobjema v drugem delu, imenovanem Pot do človeka še njegovo socialno in revolucionarno poezijo, osebno izpovedno in o obče človeških vprašanjih razmišljujočo pesem. Tako vstaja iz Zlatega čolna kar se da živo v našo zavest poetova človeška in umetniška podoba s svojimi lirskimi motivi in miselnimi dognanji. Na njej ni nič ponarejenega, nič literarno zlaganega, nič, kar bi se v njegovi pesmi porodilo iz težnje po preračunanih estetskih učinkih ali iz navdušenja nad presenetljivimi idejnimi duhovitostmi. Kosovelova beseda, naj je tiha ali glasna, plaha ali obtožujoča, razboljena ali borbeno razgibana, vselej je pristna, takšna, kakršna je privrela ne-poosredno iz njegovega srca in doživetja. Motivno je Kosovel skoraj ves zrasel iz kraške pokrajine, tistega sivega, kamnitega sveta z gmajnami, bori, jagnedi, tihimi, samotnimi vasmi, obdanimi s suho, skopo zemljo. Kras je bil njegovo prvo, njegovo osrednje pesniško doživetje; vanj je bil priklenjen s srcem in mislijo kot človek in poet. Kosovel je bil vseskozi zvest življenju in človeku. Kako dragoceni vrednoti sta bili zanj, izpričuje ves njegov miselni razvoj prav v zadnjem času pred smrtjo, a še posebno njegova socialna pesem... Kosovel se je ‘dobro zavedel da ni mogoče odpraviti zla z zemlje ^samo z blagimi dejanji in človekoljubjem, marveč šele s preobrazbo družbe v njenih temeljih, z novo, pravičnejšo ureditvijo sveta. To pa je pomenilo: upreti se stvarem in razmeram, kakršne so, potopiti se v množico, vso krvavečo in razbičano od gorja, prisluhniti njenemu tihemu pričakovanju in se z njo napotiti v veliko, pra-vičnejo prihodnost. Kot vsa umetniška dejanja resničnih ustvarjalcev je tudi njegova pesem premagala čas in postala trajna sestavina našega duhovnega življenja. V njej odkrivamo danes, ko je minilo petdeset let, kar se je rodil, izročilo ve-kega lirika, najpomembnejšega v generaciji, ki je nastopila po prvi svetovni vojni, samosvojega v podobi in izrazu, čistega in plemenitega po odnosu do sveta in življenja, dragocenega po vsebini svojih umotvorov in po globoki, vseprešinjajoči človečanski ljubezni. Dragi’ Dolgo šem, čef imel marsikaj povedati. Ne zameri, da sem se tako kasno napravil k pisanju, Ti moj edini spremljevalec iz Ljubljane Ne vem, kaj in kje bi začel. Doma j e, kakor je pač doma: lepo, prijetno, pri tem pa leži človeku na vesti, ko pravzaprav to ni pravo delo, tisto delo, ki bi ga imel izvršiti. Delam, berem, pišem, pa me ne zadovolji nič in sem zelo nemiren in nervozen. Zdaj bom menda celo imel nekakšne sitnosti, tako da me vse napravlja, da mogoče pridem v Ljubljano. Iz-gledi za drugo leto ravno niso najmilejši in mogoče bo potreba že zgodaj na pot. Mogoče je, da pridem vsak dan v Ljubljano. (Ali si Ti ie dobil službo?) Prošnje v kolegij še nisem napravil, napravim jo jutri in Ti jo odpošljem. Dolga ie zdaj nisem plačal, za kar ni izgledov tudi v bodoče ht tako ne vem, kako bo. Doma živim ugodno, a z neprestano mislijo na bodočnost, kar mi ni ravno najprijetneje. Itd. Zdaj berem Tolstojevo ((Vstajenje». Kako je veliko to delo! Kako silno! In skoro paradoksalno zv eni, da ga je pisal 70-letni starec. Vulkan pač! Mi pač ne bomo taki! Kaj delaš? Ali hodiš kaj v seminar? Si bil pri Černigoju? Kaj je z listom? Ali bo izhajal ali ne? Ali ste imeli kak sestanek? Prosim, opraviči me in povej, da sem zraven, tudi če nisem doslej poslal svojih reči. ki jih pa pošljem v najkrajšem času. Imam dva kratka članka «A B C» in ((Psihologija pokretov*. Oba bosta zelo primerna po mojem mnenju in jih rade volje dam. Ali ste kaj pritegnili zraven Debevca? Kaj bi bilo, če bi se list imenoval namesto «Ko«-strukter* kar «Kons»? Premisli! Ce vidiš kaj Debevca, pozdravi ga; reci mu, da imam že veliko napisanega za klubov program. Načrt pa tak, ki se ga da (2)-vesti! Pa reci mu, da naj mi odgovori. Ali Ti kaj pišeš? Letos bo naš krožek (literarni) separatno funkcioniral. In obdelovala se bodo naša dela na teh sestankih. Zato piši k a j! Skerlovo kritiko Černigojeve razstave sem čital; po tem sodim, da je v Ljubljani in da je ežurnalist*. Po tisti kritiki sodeč je v resnici «žurnalist», Reci, naj piše bolje, da ne pride v eOslovsko čeljust*, da čitam nedeljskega Slovenca. Ce hoče biti kritik, naj napiše kaj dobrega, s tistim delom ne bo pomagal ljudem nič. Ali še stanuješ v kolegiju?. Je Košak v Ljubljani? Ali vidiš kaj Žagarja? Mene vse zelo zelo zanima. Torej kakor vidiš, sem ravno tak, kakor sem odšel iz Ljubljane. Vedno čepim doma, ker sem vedno suh. In tako čaikam, delam, kako bo — vederemo! Ne zameri, da Ti pišem tako nekaligrafično, zmedeno in brezsmiselno. Vedi, da vse to, kar je napisano, ne glede na to kako je da je vse to napisano s pošteno voljo, da bi Ti res kaj povedal. A tudi tukaj je konflikt Volje in moči. Ostani mi zdrav! Srečko Kosovel Tomaj 16. VII. 1925. >0000000000jOOOOOOOC \ Ekstaza smrti Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele — (vse je ekstazal) — vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski človek. — Vse je ekstaza, ekstaza smrti. — Lepa, o lepa bo smrt Evrope; kakor razkošna kraljica v zlatu legla bo v krsto temnih stoletij, tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči. — Vse je ekstaza, ekstaza smrti. — Ah, iz oblaka večernega (zadnjega sla, ki oznanja Evropi še luč!) lije kri v me je trudno srce, joj, in vode ni več v Evropi in mi ljudje pijemo kri, kri iz večernih sladkih oblakov• — Vse je ekstaza, ekstaza smrti. — Komaj rojen, že goriš v ognju večera, vsa morja so rdeča, vsa morja polna krvi, vsa jezera, in vode ni, vode ni, da bi pral svojo krivdo, da bi opral svoje srce ta človek, vode ni, da pogasil bi z njo žejo po tihi, zeleni jutranji prirodi. In vse je večer in jutra ne bo, dokler ne umremo, ki nosimo krivdo umiranja, dokler ne umremo . poslednji... Joj, v to pokrajino, še v to zeleno, rosno zeleno pokrajino, še v to, sonce večerno, boš zasijalo s pekočimi žarki? Še v to? Morje preplavlja zelene poljane, morje večerne žgoče krvi, in rešitve ni in ni, dokler ne pademo jaz in vsi, dokler ne umremo pod težo krvi. 7. zlatimi žarki sijalo bo sortne na nas, evropske mrliče. OOOOOOOOOOOO NAMESTO NEDELJSKE ČRTICE (Prispevek k mladinskemu literarnemu natečaju, ki ga je razpisalo naše uredništvo pretekli teden za tržaško mladino) Kot majhen deček sem prav rad poslušal vaške očance, ki so sedeli pri kozarcu vina in obujali spomine. Od takrat mi je ostal v spominu dogodek, ki ga je povedal bradat starček: Avstrijske čete so zavzele nove položaje in potisnile sovražnika čez rob strme rebri, ki je zapirala dolgo dolino. Eni in drugi so si utrdili svoja gnezda in vojna se je tu omejila le na spopade izvidnic. Na vrhu strme rebri je bila ogromna skala, ki je visela pošev navznoter. Človek, ki jo prvič vidi, dobi vtis, kot , da se bo vsak hip utrgala in zdrknila v dolino. Domačini so da,li tej skali ime Viseči orel. In ravno pod Visečim orlom so postavili Italijani svojo postojanko. Hoteli so že v dolino, toda poveljstvo jim tega ni dovolilo. Zaradi varnosti so pred skalo nanizali nekaj kamnov in se tako obvarovali pred morebitnim isdežjem od zgoraj». Na Visečem orlu sta stražila dva vojaka, ki sta se veselo pomenkovala. Njun tabor je bil kakih petdeset metrov za njima v borovju Eden od stražnikov je poskušal zažvižgati neko popevko, ki jo je slišal zadnjič na dopustu. Tedaj je od spodaj nekdo zaklical v lepi italijanščini: «Ehi tu, da dove set? Certo non sei un Austria-co?», a se ni pokazal. Vojak je prenehal žvižgati, začuden dregnil tovariša ter odgovoril sovražniku: «Kaj misliš, da sem tvoja žena, da ti bom vse povedal! Curioso!«. Spodnji pa je dalje kričal: « Come? Quella canzone la conosco!» Tedaj je avstrijski vojak odgovoril: «Mi šon Triestin, Slavo e ti, chi te son ti?» je smeje pridal in poškilil tovarišu, naj posluša, kaj bo povedal glas od spodaj. «lo sono Giuseppe do...» je s kričavim glasom odgovarjal. Začel se je dvogovor. Od spodaj so se začeli oglašati še drugi; Avstrijca, oba iz tržaške okolice, sta polagoma vse izvedela od svojih jezičnih podstanovalcev. Ce bi se pa pokazala spodaj ali zgoraj kaka butica, bi gotovo počilri' puška, ne morda iz sovraštva, temveč zaradi formalnosti! * * * Cez nekaj dni sta ponovno stražila ista vojaka, potem pa še cela vrsta drug ih, ki so se pogovarjali v tržaškem narečju. Eden izmed vojakov, ko je že dalj časa stikal po žepih, je zaklical čez rob: «Ej, Giuseppe, imaš kaj tobaka v zameno za konservo?« «Si, si,» je čez čas odgovoril Italijan, Takoj nato se je že zibala na vrvici konserva in zdrknila navzdol. In, ko so potegnili navzgor, je bil privezan na vrvici zavitek tobaka. itViva fantje!«, se je oglasil od spodaj Giuseppe: «Jutri grem na dopust; komaj čakam, gotovo bom našel sina!« Naši vojaki so se že tako seznanili s svojimi sovražniki, da jim taki pogovori niso bili nič čudnega. Se več, izvedeli so, da jih je spodaj dvanajst; o vsakem so izvedeli kaj, a najbolje sta jih poznala vojaka, ki sta prva govorila z njimi. Vojaki na Visečem orlu so se začeli pogovarjati o Italijanih: «Ta Giuseppe se mi zdi najboljši od vseh. Rekel je, da. ima lepo ženo«. «Gino ima devet otrok«, je dejal drugi. «Enzo, Francesco in Clau-dio niso še poročeni, a vsak ima svoje dekle; komaj čakajo na dopust». Razpoloženje je bilo veselo. Obema vojakoma, ki sta prva govorila, z njimi, so že obljubili, da jih po končani vojni obiščejo. Ti pogovori bi se gotovo še nadaljevali' ko ne bi nenadoma pridirjal vojak in javil, da prihaja polkovnik. Vojaki so se potuhnili za ob-zidek, Polkovnik, ki je v tem, bolj mirnem stanju, pregledoval fronto, je sedel na lepem, dobro rejenem konju. Stotnik je konja vodil za uzdo in izbiral najlepšo pot. «Tu je!», je dejal razločno stotnik polkovniku. Vojaki na Visečem orlu so u-tihnili in se postavili mirno, dokler ni prijezdil polkovnik bliže. «Koliko jih je spodaj?« je s trdim glasom, podprtim z močnim pogledom, vprašal polkovnik. Ker ni bilo odgovora, se je njegov obraz še bolj zresnil. Sekal je z očmi, kot da bi hotel vsakega posebej prebosti. «Dvanajst, gospod polkovnik», se je utrgalo enemu iz ust. «Približno», je v strahu iv kesu dodal. »Dvanajst?!« je siknil skozi zobe polkovnik. »Zbert-rite vaše vojake!«, je ukazal stotniku, ki je takoj namignil vojakom, naj gredo z njim. Tržačana sta ostala zopet sama, a ne za dolgo, Ze čez kake pol ure so se vojaki vrnili. Tudi tokrat je bil z njimi polkovnik, ki je smeje rekel: «Hm, hočem se le poigrati». Štirje vojaki so nesli velik, podolgovatemu lonca * ročajem podoben zaboj. Stotnik je razporedil strelsko vrsto na obeh straneh Visečega orla; na vsako stran po deset mož, da bi streljali na sovražnika, ako bi hotel bežati. . Na polkovnikovem obrazu je. ležal lahen, prezirljiv in samozavesten nasmeh. Na zaboj so pritrdili jekleno vrv, ki so jo na drugem koncu ovili okrog močnega bora. Polkovnik je prijezdil k zaboju in prižgal vrvico. Nato so spustili zaboj čez rob Visečega orla. Polkovnik je odjezdil na levo, da bi si lahko vse ogledal iz primerne razdalje. Ko so od spodaj opazili zaboj, so takoj ugotovili, da to ni prišlo v zameno za tobak. Začeli so vpiti. Zaboj je visel kake tri metre od tal, po vrvici je švigal plamen. Polkovnik je razjahal in počenil za skalo. Spodnji so se zavedli nevarnosti. Nekajkrat so ustrelili v vrv, toda niso je zadeli. Ni jim preostalo drugega kot beg. Mlad črnolasec se je spustil v dir. Z e se je približal grmovju. «Cuj, čuj . kako javkajol Kakor .otroci,_ hehe!« je le na pol razumljivo bevsknil neki Avstrijec, sprožil svinčenko na ubeglega in ga zadel. »Tržačani« so razumeli stisko bežečih. Ce je kdo utekel izpod skale, ga niso vzeli na muho. Vrvica je bila skoro že pri kraju. Se dva ali trije so hoteli pobegniti izpod skale. Polkovnik je gledal predse v nestrpnem pričakovanju, tu pa tam sprožil svoj samokres in se po uspelem strelu nasmehnil, kot bi hotel reči: »Eh, pa sem te!« Strašen grom je pretrgal zrak. Tla so se stresla. Kamenje je letelo vse vprek, lomilo veje dreves ter sekalo grmičevje. Viseči orel pa je še vedno svaril dolino s svojo veličino in se ni zmenil za stvari, ki so se ob njem dogajale. Iz prahu je bilo videti trdo skalo, ki je nema stala na st>o-jem mestu, trdno, kot da se ni nič zgodilo. 1 Po eskploziji ni bilo slišati več krikov, pač pa se je čez nekaj časa začulo stokanje ranjenca. Ko sta se duh po zgorelem, dinamitu in prah razpršila, so videli razmesarjene dele teles iti ostanke obleke razpršene po ostrem skalovju, pa tudi niže na grmovju. Nekaj vojakov je šlo na stotnikov ukaz pogledat pod Visečega orla, kakšen je bil uspeh polkovnikove igre, V sovražnikovem gnezdu je bilo zgneteno vse vprek, deli človeških teles, deli zaboja, kamenje in kosci železnih obročev. Za veliko steno je stokal ranjenec. Ko so ga potegnili izpod skale, je izdihnil. Skopali so jamo in zakopali ostanke ndva-najstih ljudi«. Cez nekaj dni je stotnik povedal, da je dobil polkovnik za svoje junaško dejanje križec, »ojaki pa pohvalo. * * * »Odlikovanje«, je pomislil vojak iz Trsta «m to samo zato, ker je dal z zvijačo ubiti dvanajst sovražnikov — ne ljudi. Ubogi Giuseppe! Čakal je svoj dopust, a zadela ga je smrt Sicer pa — so bili moji sovražniki in bi me gotovo bili ubili, če bi me le mogli«. «A bili so ljudje, razumeš, ljudje«, se mu je oglasilo od nekod. Vstal je in stopil do Visečega orla, da bi se malo pogovoril s prijateljem, ki je bil na straži. '(Ljudje, ljudje!«, mu je zvenelo v ušesih. Dobil je prijatelja in ga vprašal: «E, kaj si rekel?« «Nič. Kaj — so te vlekli za noge?« «Ah, saj strahov se ne bojim, toda strahov, teh...« »Se ti smilijo?« ga je vprašal tovariš. «Mogoče je bolje tako. Moj oče mi je pravil, da mu je v vojni prišlo na misel, da bi pri’ zanesel vsem 'istim ki b'jih lahko ubil. Neopažen je videl vojaka, sovražnika in zasmilil se mu je. Rekel si je; »Morda je dober človek, družinski oče, ima doma posestvo, morda tudi nedorasle otroke, ljubečo ženo, Kaj Ce bi mene ta tako, si je mislil, ko je že od tistega vojaka prižvižgala kroglica in zadela zraven njega. Oče je takoj spremenil svoje misli, učakaj«, si je rekel. Vzel je prav isto kroglo, jo malo obrusil ob kamen, tako da je šla v cev, nabil puško ter mu jo poslal pod kapo. Kaj je hotel, ljudje se sami ugonab-Ijamo«. »Ze, že, toda kdo je tega kriv?' Ali tvoj oče? Pomisli, da so bili ti fantje kakor mi Delali so, se trudili za življenje, se včasih malo veselih. To mi ne gre iz glave, Ne jaz ne ti, nihče st ni želel te vojne, tako tudi ne oni«. »Eh pusti to st>oje modrovanje! VidiS ti imaš srce, pameti nič. Jaz pravim, da od te vojne ne boi imel koristi ne ti ne jaz. Pa tudi tisti polkovnik ne. Ce je tako, je pa tako«. Ko ju je zamenjala straža sta odšla proti taboru. Na poti sta še vedno modrovala, a se nista mogla prav zediniti, ker je imel prvi preveč srca in malo pameti, drugi pa obratno. Za mir pa je treba vsakega malo. STOJAN SLOVENSKI NARODNI NOSI NA LONDONSKIH ULICAH Tov. Skof iz Sesljana je pred nedavnim dobil iz Londona sliko svoje vnukinje in vnuka, ki so ju slikali po končani otroški veselici. Na tej veselici, kjer je bilo prisotnih več sto otrok v raznih nošah, sta vnuka tov. Škofa, oblečena v lepi slovenski narodni noši, dobila 1. in 2. nagrado. Znane besede in njihov izvor Kdo je bil Stentor? Večkrat namreč ljudje pravijo, da razglašajo karkoli s ((Stentor je-vim glasom». Homer pripoveduje o helenskem knezu pred Trojo, ki je znal tako glasno kričati kakor petdeset drugih skupaj. Ko je Damokle.j slavil srežo sirakuškega tirana, ga je le-ta povabil, naj sede. Damoklej je z grozo opazil, da visi nad njegovo glavo na svileni niti oster meč. Jn zdai često sliiimo ali beremo, da visi nad človekom Damoklejev meč. Tako bi lahko našteli še več primerov, ko se je skozi stoletja ohranil spomin na kak pomembnejši dogodek ali člo. veka in prišel v pregovor. Večkrat je bilo ime tega ali onega človeka povezano tudi z raznimi predmeti, V tobaku je nikotin. To ime je nastalo po francoskem poslaniku na španskem dvoru Jeanu Nicotu. ki je v Španiji spoznal tobačno rastlino in jo leta 1570 prinesel v Pariz. Samovoljno kaznovanje človeka imenujejo linčanje. Ime je nastalo po farmarju Johnu Lynchu, v Severni Karolini, ki je v 17. stoletju opravljal tam sodnij-ske posle. Kako nastane iz izumiteljevega imena pojem, nam kaže več primerov. Francoski stavbenik Mansart (17. stol.), je prvi začel graditi podstrešna stanovanja. Po njem so dobila ime mansarda. Silhueta je nastala po imenu francoskega finančnega ministra Etiennea de Silhouetta (18 stol.), ki je bil zaradi pikolovstva tako osovražen, da so ljudje označevali vse. kar je bilo bednega, za chose a la Silhouette. V 17. stol. je dobil neki pariški prevoznik dovoljenje, da je lahko vozil ljudi s kočijami. Na njegovi hiši je visela slika sv. Fiacriusa. In kmalu so ljudje imenovali po mestu vozeče kočije les voitures de St. Fiacre, NOVA KNJIGA FRANCOSKEGA FILATELISTIČNEGA S Poštna vojaška služ v času Napoleonovih pohod' Pisec: obravnava pohode v latih 1805 do 1808 in so izrsl nirnivi hodisi iz filatelističnega bodisi iz zgodovinske^ NAJBOLJ PRILJUBLJENA MLADINSKA POVEST AMERIŠKE MLADINE Več kot 100 izdaj mladinske knjige „Qeidi“ Trenutno je na ameriškem knjižnem trgu 12 različnih ilustriranih izdaj te knjige-Posebna «stoletna izdaja» knjige ob obletnici pisateljičinega rojstva »Heidi« je naslov mladinske povesti iz švicarskih Alp maioznane švicarske pisateljice Johanne Sptjri, ki je izšla leta 1880 m je doživela v Združenih državah skoro sto izdaj, več kot deset prevajalcev in dvakrat toliko ilustratorjev. Malokdaj se velikemu umetniku posreči ustvariti zelo do. bro mladinsko delo. Mnogokrat pa se zgodi, da o piscu kake odlične mladinske knji-ge slovstvene zgodovine ne vedo več povedati. Tako je tudi z Johanno Spyrijevo, ma-loznano švicarsko pisateljico, ki je bila v življenju vse prej kot pisateljica in vendar se je ohranil spomin nanjo prav po njenih knjigah. Pred 26 leti so v Švici praznovali stoletnico njenega rojstva. Umrla je leta 1901. Rojena je bila v neki vasi blizu Zuricha in je vse življenje preživela v tem mestu. Bila je četrti otrok in druga hči vaškega zdravnika Johanna Jacoba Heusserja, v družini, ki je imela vsega skupaj osem otrok. Po eni sami podobi jo poznamo. Nekoliko debelušna žena srednjih let nas mirno gleda z nje. Na glavi ima po tedanji modi debelo spleteno kito las, na prsih pa velik križ na debeli verižici. O njenem življenju vemo malo. Vemo, da se je v domu preprostega vaškega doktorja gojila nekakšna «pesniška» tradicija, da so vsi otroci pisali verze, ki so jih vsake nedelje zvečer potem recitirali očetu. Mlada Johanna je ta posel z lahkoto opravljala in upesnila« tudi za svoje brate in sestre. V: teh letih je tudi pisala kratke «prizorčke», s katerimi so nastopali otroci doma. Sole pa ni marala. Ljubila je sprehode in naravo, gozdove predajala svoje lase vihranju vetra in poslušala petje ptic. Tako je o svoji sestri pripovedovala nekoliko mlajša Netti neki Anni Ul-rich, ki je kasneje napisala «Spomine na mladost Johanne Spyri». Ko je bilo Johanni 25 let, se je poročila s sošolcem Bernardom Spyrijem. Živela je z njim v Zurichu. Pisati je pričela v svojem 43. letu, leta 1870. Pisala je za denar, s katerim je podpirala oskrbo ranjencev v francosko-pruski vojni. Pravijo da je sodelovala z organizacijo Rdečega kri. ža, ki je bila ustanovljena leta 1864. V začetku je pisala krajše zgodbe, «Heidi» pa je njen prvi poskus z zgodbo, ki ji je napolnila celo knjigo, Napisana je bila leta 1880. Ta knjiga je do danes doživljala nepričakovan uspeh. Po smrti svojega moža se je njeno ((pisateljevanje« še povečalo. Zdaj mu je bila glavna gonilna sila skrb za družino. Cenijo, da je v tem času napisala kakih 50 del. Med njimi so nekatera taka, da so tudi doživela prevode v mnoge jezike. Taka je n. pr. knjiga »Otroci Alp«, ki toplo opisuje delo in veseli® učiteljice v neki švicarski vasici, take so povesti: «Grittlijini otroci«, «Cornelli», «Dora». «Mazli», itd. Med vsemi pa je «Heidi» najpriljubljenejše mladinsko čtivo še danes. Zlasti deklicam je namenjena zgodba o preprosti sirotici Heidi iz mesta. ki jo pošlje zdravnik v planinski svet iskat zdravja. Tam živi v preprosti koči s starim očetom in pastirjem Petrom, s čredami koz, med planinskim cvetjem in jagodami. Uživa vso- lepoto planinske narave, a ima tudi svoje križe in težave s staro gospodično Rottenmaier, ki jo uči moliti. Ni čudno, da v našem času prav taka dela iz naravnega življenja ohranjajo svojo vrednost, dvakrat bolj razumljivo pa je, da taka dela učinkujejo vedno, bolj osvežujoče v taki družbi, kot je ameriška. Zato res ni čudno, da je Spyrijina «Hcidi» že vse od prve izdaje pa do danes v Združenih državah med mladinskimi «bestsel-lerji«. Trenutno je na ameriškem knjižnem trgu 12 različnih ilustriranih izdaj te knjige. Prvič je bila prevedena v angleščino leta 1899 in je bila uvedena kot pomožna knjiga v šole. Tedaj je krožila ((Heidi« po Evropi že v najmanj 13 izdajah in na prelomu stoletja je bila med desetletnimi deklicami moda, da so bile vse njihove punčke Heidi in so «jedle» le kruh in sir. kot prava Heidi v povesti, V Združenih državah pa je imela ta povest še posebno srečno usodo, Doslej je bila več kot desetkrat prevedena v an. gleščino, izdaj pa je doživela že več kot sto. Ob stoletnici rojstva Johanne Spyrijeve je izšla posebno bogata «stolet-na izdaja« povesti. Ilustrirala jo je Marguerite Davis, ki jo je založba poslala v Švico nalašč za to. da je celo poletje preživela v ziiriški okolici in opazovala tamkajšnje življenje. Sicer pa je bila cela vrsta ameriških slikarjev, ki so skušali čim verneje približati mo. derni mladini novega sveta idilično življenje preproste švicarske Heidi PAJEK Pajek je čepel v skrajnem kotu mreže ter razmišljal. Mislil pa je približno takole: «Ribiči vlečejo mrežo na kraju, kjer so ribe; ljudje hodijo na lov kamor običajno zahajajo ptiči in divjačina. Jaz pa sem pametnejši od samih ljudi; opazujem jih ter izkoriščam to, kar opažam na njih. Koliko, le koliko ljudi, posebno deklet in fantov, sili v lastno nesrečo, pogubo! Vedo, da bo težko kaj iz tega kar si zamišljajo, a vseeno gredo na limanice. Kaj niso prav v tem muhe nekako podobne ljudem? Glavno je, da razpnem mrežo: muhe bodo že same skrbele zato, da se zapletejo vanjo«. Ni še prav dobro zaključil svojega razmišljanja, že se je mreža stresla. Pajek je odhitel iz svojega skrivališča ier kaj hitro opredel muho, da se ni mogla več ganiti. Muha ga je gledala vsa prestrašena, a on ji je mirno izpil kri. V. J. K. V Franciji je do danes izšlo precejšnje število knjig in publikacij, ki razpravljajo o vseh podrobnostih francoskc pošte in francoskih znamk v preteklosti. Pred leti je izšla knjiga «Les marques postales de la Grande-Armes par son histoire. 1805-1808» pod peresom filatelističnega specialista Filipa de Franka. Doba, ki se obravnava v tej knjigi, jd najsijajnejša doba Napoleonovega vladanja. Obravnava vojno leta 1805, po kateri se je sklenil mir v Presburgu, vojno leta 1806 z bitkami v Jeni in Auerstadtu, vojno le'.a 1807 z vdorom Poljske in bitkami v Eylau in Friedlandu in prve dogodke leta 1808. Delo za podroben opis poštne vojaške službe v teh letih je bilo precej težavno. Pisatelj je moral najprej dobiti številna pisma iz te dobe, za kar si je napravil sam lepo zbirko, nato je pregledal še pisma nekaterih drugih zbiralcev, moral je ugotoviti h kateri enoti so spadali vojaki-pisci, itd. Zigi na pismih niso imeli, namreč — razen v nekaterih izjemnih primerih — naslova kraja, odkoder so bila pisma odposlana, in niti niso imeli naziva oddelka v katerem se je nahajal vojak-pisec. Zigi so namreč nosili samo naziv «Grande Armee« in številko, ki jo je imel vsak vojaški poštni urad. Poštni uradi so bili razmeščeni pri glavnem stanu, pri cesarski gardi, pri topniškem oddelku, pri poveljstvu vsakega korpusa, divizije in pri personalnem oddelku vsake divizije. Na pismih se večkrat zasledijo žigi drugega oddelka, h kateremu je spadal vojak, in tedaj imamo na pismih redkost — več različnih žigov, pisatelj zgoraj omenjene knjige pa ni hotel napraviti ramo delo, ki bo zanimivo samo s filatelističnega vidika, marveč tudi z zgodovinskega. Za svoje delo je moral pregledati vojačke knjige, ki obravnavajo to najsrečnejše Na. poleonovo obdobje, prečital je seveda tudi številna pisma, ki so mu skupaj z ovitki in žigi rpjišla v roke, skratka nsn pravil si je — in nato tudi opisal v knjigi :— jasno sliko o organizaciji in življenju Napoleonove vojske. V skoro vseh pismih vojakov in oficirjev se hvalijo Napoleonova dejanja. Leta 1805 je bil Napoleon v pripravah za napad na Anglijo. Avstrija je izkoristila ta trenutek in z vojsko prekoračila Ren. Napoleon pa je z majhno vojsk-. 50.000 mož znal zaustaviti avstrijski pohod, potolkel avstrijsko armado, a le z neznatnim delom svojega vojaštva. Drugi oddelki pa so morali hoditi noč in dan, da so obkolili avstrijsko armado. Ta se je potem podala, skoro brez boja. Neki vojak nam v pismu takole govori o teh dogodkih: «Cesar je iznašel nov način bojevanja; poslužuje se bolj naših nog, kot naših bajonetov«. Druga pisma nam pripovedujejo o pohodu v Avstrijo, na Poljsko: o pohodu na Dunaj, o vseh številnih Napoleonovih bitkah in zmagah. Knjigo krasijo številne reprodukcije slik z Napoleonovim portretom, slik o raznih bitkah na koncu pa je sestav- ljen katalog žigov. Žigov sicer ni bilo dosti. So vsi v dveh vrstah — kot tedanji žigi francoskih okrajev — departmajev, — v prvi vrsti je naziv urada ali številka urada spodLj pa naziv «Grande Armee«. Poleg vseh teh žigov so prikazani tudi žigi iz drugih Napoleonovih pohodov, da bi se prikazala njih razlika. V. tem, katalogu je tudi označen datum, ko je bilo od-premljeno dotično pismo in kraj. odkoder je bilo pismo odposlano, tako da lahko ima zbiralec takšnih pisem prava navodila za ‘akšno zbiranje. Končno pa imajo žigi še eno posebnost. Poštnina je bila namreč v nekaterih primerih plačana, v drugih pa ne. Ce je bilo treba za pismo plačati poštnino in je bila ta tudi dejansko! plačana, se na žigu poleg številke ali naziva urada nahaja še napis «Port-paye», če so bila pisma poštnine profta (uradna pisma) ni nobenega znat a, če pa niso bila pismr. poštnine prosta, pošiljatelj pa ni bil plačal poštnine, je bil na žigu še napis «Deb.» (Debourse). Vendar pa niso poštni uradniki vedno vestno žigosali pisma, za kar se najdejo P. di v nekaterih P®" * To delo je «* J zbiralca-specialis«’ > pa nam tudi skr ^ cijo poštne sluzu* novi vojski. Za kralA' «... in tedaj izvzel palico to ® udaril po obra® cNeverjetno. "■ I vi storili ?» f «Jaz? Dve de val na fle® kladke...* Dš> RIBIC «Aii jih vel® prijatelj?* «ce bi Jih.ulfp! razen te. to Lj< nameravam °° nek- bi jih imel p ducata^. VZORNA «Lina. na že najmanj tn prah!» «Toda moja krivda- 5 j n stirinajst d® službi!» Prva upartida* ščink pod poraladansKin1 i PRAVLJICA O BEL10 Pridite vsi cicibani tole zimo k meni v vas. V moji sobi je samotno, skupaj nam bo krajši čas. Da pokazal vam bom rcie. ki jih v ckno riše mraz. Vsako jutro govorijo tiste rože mi na glas. Česa rože ne povejo, čudnih, čudnih sto reči! (Cele bajke bi napisal, da bi brali jih še vi). Brali bi o beli palmi: Rasla je oh reki Nil. Tam, kjer večno' sonce sije. kjer vsak dan je lep in mil. Pa si strašno je želela v širni, nepoznani svet. Tja na breg se modre vode hodil je čarovnik gret. In nekoč ga je jjrosila, naj prečudno moč ji da. tri P° 1 da bo k s, in 11 tam čez reko ^ ^ «0, le k sestrice« In čarovnik Je $ ' «Ce ne bos s« m bom str«ai#5: Ali palma, P® sSL v širni, dai n /^ (pod oblaki J • f, in nazaj m Ai \ Toda kmalu 4 j Jo sklatila >e Zaplesale so j, i J kakor gosji v ^,\>i Pal je sneg. v naša okn& riše slike ^ $0?' kjer živela J® Cesa vsega e m rože. ki jih skupaj namjcjl Pridite vsi CJ PRpNijice. pesmice n 11« zn niše nnjiius Na kopitih je napisano Nekega dne je srečala lisica mulo. Ker jo. je videla prvič, se je je zelo prestrašila in zbežala. Vsa zadihana je srečala volka. «Kam pa tako hitro?« jo vpraša volk. Lisica mu pove. Tudi volka je zanimalo, da bi videl to strašno čudno žival. In skupaj sta poiskala mulo. Ko sta jo našla, je bilo tudi mulo zelo strah. Toda kmalu se je zbrala. «Kdo si, neznana žival?« je vprašala lisica. «Draga prijatelja, svojega imena ne znam na pamet. Ce vaju zanima, ga lahko prebereta. Napisano je na kopitih zadnje noge«, je začela mula zvito. «Jaz ne znam brati, preberi ti, boter«, je rekla lisica volku. Mula je dvignila zadnjo nogo in volk je pogledal. «Ničesar ne vidim!« je dejal volk. «Crke so drobne, bliže stopi, natančneje poglej!« je rekla mula. Volk je stopil čisto blizu. Tedaj je pa mula brcnila z vso silo. Volk se je kar prekopicnil in ves krvav zbežal v gozd. ZABE MED SABO Na robu mlaltuže sta čepeli žabi ter se pogovarjali. «Rega, rega — je dejala starejša — sedaj se pa malce bolj napihnem, da bo glas močnejši ter se bo razlegal preko trat in njiv do drugih, mlak«. In že se je napihnila ter zaregljala prav krepko. Ko je nehala regljati, ji je rekla mlajša: «Nič čudnega ni, če pravijo ljudje komu izmed njih, da sc napihuje kot žaba. Tako si sa napihnila, da le kaj«. Starejša žaba je pogledala mlajšo nekam dobrohotno, a vendar skoraj malce očitajoče ter je izpregovorila; «V kaki zmoti si, sestrica s to primero! Me se napihujemo, le, da lepše regljamo. A ljudje? Oni ne regljajo. Veš, zakaj se pravzaprav napihujejo? Zaradi napuha, ošabnosti, denarja, novih oblek, lepih lic in las in še sama ne vem zaradi česa drugega. Ti ne veš, kako sem zadovoljna, da sem žaba, a ne človek! Dovoli, da se ponovno napihnem ter zaregljam veselo, da me bodo slišale tudi sestrice iz sosednjih mlak«. ali pozinmt te L jote? „ ^ i Predstavlja"5 be, v, pa ugan1 % ij na. Niso dobju, o. njih J/ tovo kaj čul*' A lajšati ugit’anja'. pr'" m Vojak, ki se je rodil ^ je vrtoglav' ^ ^ nega oficir^3 Francozov. p j V S°dU je znam * ie‘9 tike. Rodil » je, A našo ero; u ' ,j p« J božje, če t J Mladi voJ 0t rokah, ^ nem Zroap8del ie J/ hrabrih “ ^ pleča, kjef j6 ^ Ijivo mest0- $$J Svicarsk«*8 or kom zeloV>>’, Jer mu i« p0‘ povelje 1 ral streli3" j vi svojega * ff* ( H«X u^11 Jt ■ iSp&š*- ■mm' * ■■ ' •* SMs^&šm P»|| r>^W • ' - ‘ v' *' W-'Z3k WS6mM*. f . * •* ^tCDtfC HIJKU J.1.0*0 <.1.4»}0 bost pogozdovanja jaških goličav... J? d°sedanja pogozdovanja pci nas niso a zadovoljivih rezultatov zaradi nestro-J!ne9a deta - |/elika gospodarska škoda eav°jeM^Yanje kraških goli-SospodarsTv11 pr?bIem našega zumein tVa' saJ vsakdo ra-v splošh!6 zaveda vloge gozda sebno ^ J" gospodarstvu, po-ozemij Kmetijstvu na takem kmet j v 3e na* Kras. Vsak so lAobro ve kako koristni sozam pas°vi v obrambi . burJi, kakšno Ptoti >®a kakšno važnost '.Jvin Gozd e -Vlage in pa‘ '«tih je bogastvo, vir wl dohodkov, poleg vsega ktijine SS okras vsake po- ®e razPr°stirali si co?H^ ^ asu ln Bregu kras-4U „°V1' 0 katerih ni več Pfvo ',,LPOSozdo vanjem pred šli (j0 stovno vojno smo pri-botovih ec al* manj obsežnih v°jno nasadov. Med zadnjo šknM ®°zc*°vi utrpeli veii-Unili Sa: ^on.e.kod so kar iz-seltaj; ..J1so.ji^ meščani po- manjkoval^U^eVO’ ker je pri' Primerki ?r,v' Tako je na n°vo ros! borov gozd nad foličav, cest°. kjer je zdaj csvje. ; . raste samo grmi- Hom j.e tudi Tržača- tako “ošket. Priljubljen in kra- po svoji naravni požrešnosti povzroča pri nas dosti večjo škodo kakor «Pyrausta nu-bilalis« (črv temnejše barve e črno glavo). Ker prezimujeta oba črva v glavnem v koruznih steblih manj v storžih in se v mesecu juniju že pojavijo metulji prve generacije in celo nekaj prej v zgodnih zavetnih legah, moramo najpozneje do aprila odstraniti z njiv in dvorišč koruzna stebla in ostale odpadke ter jih uničiti (sežgati) Priporočajo, če je mogoče, da se koruznica insilira in jo u-porabimo kot krmo namesto, da jo uničimo z ognjem, Seveda je v tem času težko ko-ruznico insilirati, ali tudi to lahko storimo, če pri insilaži uporabimo nekaj sladkorne melase. Delavci in delavke med pogodzdovanjem ▼ okolici Bazovice. -so oblasti začele s revn7a"Jem. ‘oda uspehi u*Peha šm yzrokih tega ne-v našo,« ,? ze večkrat pisali 29 način u- Gre predvsem Ustreza tpPS°zdovanja, ki ne ra?m„ kajšnjim potrebam lo. i5ram- Koristno bi bi-vedali ,t’ .strokovnjaki še pogledu i« besedo v tem po-vale nj:v a bi oblasti upošte-"iki So ° mnenje. Posamez-._e tudi lotili pogozdo-dobili nekaj na-vsi so zdaj ker imajo kup skrbi zlasti glede je, da pri nas o pašniki, a na parcelah je pre-Paša. Tu nastane l,~‘ POgozdova- J°*isten e- mu je gozd kos ,Potrfben pa mu je ?!asti v zemUe, kamor spusti ?!v'no n b mesecih svo sili ta a pašo ?*'istoin?ro,b.1em, je bi se M KAJ IZ PRVIH ZAČB1H0V KME1IJSREGA GOSPODARJENJA ZGODOVINA GNOJENJA Človeštvo je začelo uporabljati gnojila že v starem veku * Spoznavanje nekaterih vrst zemlje kot gnojil Uvažanje ptičjih odpadkov iz Amerike v Evropo ga _ več- ‘ega i^eyanieir> za potrebe ■ 5meta, če bi lahko na- fcglotite "bi nike ;očistili in. pogno-'n druge pašnike. , T«dilmoe^ dovolj krme. ki' p°seWran meie na Kra-II a;,u' s0 „ v sežanskam o-i PogQ,j 6 z vso vnemo loti-9bolj „°v?nja in vse kaže, tein D peusno kot tu pri nas. i! v mo obširneje pi- »fv^ .em članku in ob- vilkp2a.nimive i H ter e —T' ln zgovorne rc dni podatke. wll,k, ki Sni°. videli skupino 4 ^ rešk;3 borove sadi- V BazoViCostU igrajo nd prostem, fcO ‘.ve U gozdna miiica k življenje lepše, kv se fin-: S Je iz svoje drevesnice rava prebudi in nasmeje ob na svoje drevesnice <00 t'aZ-P0la8° od 300 do '*Posi °c sad‘k. Pri delu *2ovic večinoma ženke ter nekatere iz me- jarne9nj m°ških, ki ko- JHIIZHI ČRtf“ ira,M nevarnost u,>5 ckoraz”e 2adBirv>> '^e v zadnj'h vah p škod0 _v ,naših kraiih Pfiii °nol,„jpo koruznih nji-* v Itn ie celotni ali ^*Ze' a drugod je », *®fai vmanJši meri napa- ^ k4 ak?njivo- ?UvrVa» in ^azliku.ie dve vr-*e n?' temn^-Cer: ^rva s črno *ke in -e barve in tanj-' ln črva, ki je debe-mesnate barve co Potnlad je tu. Po koledarju se začne danes, a kaj bi pomagal koledar, če bi snežilo in bi se tresli od mra-2a. Prava pomlad nastopi, ko se razcvete mandeljnovo drevo, ko je prijetno zunaj, ko zemlja zadiši, ko kmet orje in seje, ko se otroci črv»cuo Rlavo. Te dve -tJ118 kor,Predstavl:ieta dva SNmo dZna škodljivca. *>!edo Je d Uve vrsti črva: e-Sarm ^Srvo . e1si. slamnato- Si'ioVretica/u®čo Rlavo (Se' °cnih il spada v sku-!^e * Je tir.i?e*u'^ev (Noctui-^rv?teke s črno 'pyrausta nu .bolj razširjen v prvih sončnih Mrkih, Letos je pomlad nekoliko v zamudi. Zakasnila se je. ker je zima preveč in na dolgo razsajalfL. Hudo je bilo one dni, a zdaj se radi spominjamo na mraz in burjo, ker so hudi dnevi že j ja. mimo in že računamo na izlete, z delom na polju, z lepimi in Sončnični dnevi. Kaj bi govorili se o zimi, ki se je bomo se dolgo spominjali. Huda je bila in ie napravila mnOgo Škode v mestu in na deželi. A pomlad celi rane. Prvi razcveteli mandelj je označil prihod pomladi mestu in deželi. Po mestnih GNOJILA STAREGA VEKA O prvotnih gnojilih, /si jih je človeštvo rabilo v poljedelstvu, ne vemo mnogo. Vendar nam zgodovina daje nekaj podatkov, iz katerih sklepamo, da jih je človek uporabljal že v najstarejši dobi, v starem veku, ko se je namreč v večjem obsegu začel baviti s poljedelstvom. Takrat se je tudi človeštvo že zelo pomnožilo in je potrebovalo več hrane. Tako nam že Homer v svoji Odiseji poroča, kako je. Odisejev oče gnojil svoja polja s hlevskim gnojem. V stari Grčiji je že kralj Avgias dal po Herkulesu očistiti svoj ogromni hlev gnoja, ki se je v njem nakopičil. Tudi stari Rimljani so uporabljali hlevski gnoj za svoje njive ter postavljali oltarje Sterkutu-su, ki je ugotovil njegovo učinkovitost za zvišanje poljskih pridelkov. Viseče vrtove kraljice Semaamis iz Sirije so v letu 1270 pr. Kr. gnojili s kompostom ali mešancem. Kartažani v Afriki so se, posluževali golobjih odpadkov kot gnojila. Ririiski Zgodovinopisec Kolumeia je v svojih spisih hvalil učinek živalskega gnoja in je že tedaj ugotovil, da je izmed raznih vrst gnoja svinjski najslabši. Istočasno je človek spoznal tudi vrednost nekaterih vrst zemlje kot dobro gnojilo, predvsem apnenca in lapor-Tam, kjer so reke preplavljale polja, so smatrali njihovo blato kot dobro gnojilo. Najbogatejše pridelke so prinesle poplave rek Evfrata in Tigrisa v Siriji in Nila v Egiptu. Reko Nil so častili kot boga rodovitnosti, ki s svojimi poplavami prinaša deželi bogate pridelke. Egipčani so tudi ostanke žetve, strnišča, uporabljali kot primerno snov zn napravo liu-moznega gnoja v zemlji. ulicah in trgih je bolj živahno. V zavetju se sončijo stari in igrajo najmlajU- lz navedenega sledi, da je čb.veštvo v starem veku upo-rabljulo naslednja gnojila: rečno blato, hlevski gnoj. Mamice nosijo na soezi zrak \ kompost, podorano žitno strin sonce svoje otročičke, kiinišce. Posluževali pa so se s- «s*'»^,*riKW?^isr®SKS ■ IJO Ob prvih korakih Za I in rimskih pisateljev, kurjavo in obleke je manj \ Zantmivo ]e tudi, kar piše skrbi, in to je za današnje | Tacit v svojih analih: Po bit-nekaj. Tudi krnet1, ki p n Acquae Sekstiac, v ka-lepih dni ' ° ' c as e 2 se veseli teh lepih dni in pomladi. Zimskega počitka je zdaj konec: zemlja kliče pridnih rok. Oživeli so vrtovi, njive in vinogradi. Zato, boii pozdravljena zlata pomlad! teri so Rimljani pobili številno vojsko Cimbrov in Tevtonov in mrliče pokopali v bližini po njivah in polju, je oila ta zemlja tako dobro zagnojena, da je v naslednjih letih dala izredno bogate pridelke. GNOJILNO GOSPODARSTVO SREDNJEGA IN ZAČETKOM NOVEGA VEKA Navedene značilnosti najstarejšega gnojnega gospodarstva so ostale v veljavi — in to le z majhnimi izpre-membami - vso dobo srednjega in novega veka do polovice 19. stoletja. Vso to dobo so uporabljali kot gnojila hlevski gnoj in mešanec, njivske ostanke zit, blato rek in potokov, organske živalske odpadke, dobre zemlje in apnenec. Večji napredek se je pojavil le v izboljšanem načinu priprave in uporabe teh gnojil. Tako so na pr v srednjem veku kosili žita kakih 25 cm nad zemljo, nakar so to strnišie podorali in tako z njim gnojili. Ko pa to ni več zadostovalo in je zemlja začela pešati v svoji rodovitnosti, ker niso imeli dovolj hlevskega gnoja, so jo pustili, da se je v dveh letih odpočila kot ledina V vsaki vasi so bile njive razdeljene v tri skupna polja. Prvi del je bil posejan z ozimno, drugi z jarmu posevki, tretji pa je, ostal neobdelan. Služil je za skupno pašo vsej vaskt živini. Na ledini se je živina vse poletje pasla in jo istočasno s svojimi odpadki gnojila. Pri tem se je zemlja odpočila To je bilo skupno triletno kolobarjenje. Ker pa tako gnojno gospodarstvo večkrat ni zadostovalo, so se posluževali tudi gnojenja s surovini apnencem, ki je znatno dvignil rodovitnost zem-Ije, V tej dobi so začeli uporabljati tudi straniščnik, zlasti po mestih, kjer so z njim gnojili vrtove. Zbirali so ga in iz njega pripravljali mešanec, ki jim je služil predvsem za pridelovanje zele-njadi. Z odkritjem Amerike so prišli na to, da uporabljajo ameriški Indijanci :a gnojenje svojih njiv ptičje odpadke. To gnojilo so imenovali pvano. i a neobljudenih otokih pred državo Peru in deloma ob obali zapadne Afrike živijo ogromne množine pomorskih ptic. V dolgih stoletjih so iz njihovih odpadkov in poginulih trupel nastale 30—4(1 m globoke plasti tega gnojila. Imenovali so ga l-ciU-yi;ano, ker ga je bilo največ na otoku Gvana. Ko so Evropejci spoznali njegovo veliko gnojilno vrednost, so ga po letu 1SOO zaceli uvažati tudi v Evropo, sprva v poskusne svrhe. Toda šele leta 1841 so pripeljali semkaj prvih 23 ladij s 6000 tonami tega gnojila. Po tej dobi ga je Evropa dobivala vsako leto več. Po prvi svetovni uojni pa je njegov uvoz prenehal, ker je postal prevoz predrag in ker se je tukaj začelo izdelovati dovolj domačih tržnih gnojil, ki so guano pri gnojenju popolnoma nadomestila FJITROFURANS proti živinskim boleznim Živinoreja vsega sveta bo imela korist od odkritja nove družine kemičnih sredstev za uničevanje bolezenskih klic, ki je znana pod imenom nitj-o-furans. Nova odkritja pomenijo za kmetijstvo isto kot odkritje penicilina v medicini. Nova družina ima že več sto članov, nadaljnji so pa že na potu. Poskusi z nekaterimi od teh novih sredstev so se izkazali za uspešno sredstvo proti vnetju vimena krav mlekaric, proti perutninski griži in proti svinjski kugi. Nadaljnji poskusi bodo verjetno pokazali enak učinek tudi proti raznim drugim boleznim. Ta nova skupina je postala znana prvič med drugo Svetovno vojno, ko se je «nitro-furazon« izkazal kot boljše-sredstvo za čiščenje ran kot razni antibiotiki in druge droge. Kasneje so se te kemikalije pokazale za zelo učinkovite tudi v boju proti neka- terim boleznim živine. Nitrofurans je pokazal, da učinkuje tudi se pri ponovnih napadih bolezni, v nasprotju z antibiotiki, ki v primeru ponovne okužbe često odpovejo. Zdi se, da bolezenske klice niso mogle zgraditi podobnega odpora tudi proti nitrofu-ransu. Znanstveniki, ki so preskušali te kemikalije, izjavljajo, da se lahko uporabljajo tudi skupno z drugimi določenimi drogami. Z dobrimi u-spehi in brez komplikacij so uporabljali i njimi skupaj antibiotike, arzenove kisline in sulfamide. po mnenju znanstvenikov kombinacija napravlja v nekaterih primerih obe zuravili učinkovitejši. Nitrofuransa ne «vsrka» telesno tkivo perutnine ali živali. ki ga zaužijejo, ampak deluje po krvnem obtoku Droga se prav lahko tudi podaja za pitanje določeni živini prav do trenutka zakola, ker ne zapusti nobenih sledov v mesu in je zato meso popolnoma neškodljivo za prehrano. Nove droge izdelujejo iz ke* ničnega furana, ki ga pridobivajo z destilacijo iz koruznih storžev, ovsenih luščin in drugih poljskih odpadkov. (Furfural. ki ga uporabljajo pri loščilih, barvah in konser-viranju, je drug kemičen derivat furana). Živali tudi ne reagirajo neugodno čeprav dobijo prevelike doze furana. Uporaba nitrofuransa se ne križa s cepljenjem z virusi. Živali ali petrutnino lahko zdravimo z nitrofuransom proti eni boiezni, istočasno pa jih lahko tudi cepimo proti drugim. Kmetijski strokovnjaki izjavljajo, da bedo kemiki lahko napravili razne variacije nitrofuransa za boj proti klicam raznih bolezni. Droge te družine so že «prikrojili» za številne bolezni in jih že tudi uspešno preskusili ZDRAVLJENJE ((HLEVSKE MRZLICE# «Hlevsko mrzlico« živine lahko preprečimo ali pa zdravimo z intramuskularnimi ali intravenoznimi injekcijami te-ramicina in sicer naj bi cepivo znašalo do dva miligrama na funt žive teže živine. Tako sporoča na podlagi najnovejših poskusov kmetijski oddelek a-meriškega Medicinskega in farmacevtskega informacijskega urada. Položaj kmetovalcev v Združenih državah STARA IN ZNANA TVRDKA Zaradi zmanjšanja izvoza bodo ameriški kmetovalci sejali manj pšenice, bomhaža, tobaka in podzemnih lešnikov Znižali bodo tudi produkcijske stroške Ameriški kmetovalci so se zdaj znašli V prehodni dobi, v kateri morajo prilagoditi svoje obdelovalne načrte zahtevam mirnega časa. Skozi mnogo let po koncu druge svetovne vojne so pridelovali živila in vlakna, s katerimi so izpopolnjevali vrzeli, ki so nastale v deželah, katere je prizadejala vojna. Zdaj je pa večina teh dežel že dosegla ali pa celo presegla svojo predvojno produkcijo, zaradi česar je padel ameriški izvoz in so so v Združenih državah nakopičili znatni presežki kmetijskih pridelkov. Zato so zdaj ameriški kmetje pristali na načrt, po katerem bodo posejali manjše površine zemlje s pšenico, bombažem, tobakom, in podzemskimi lešniki Hazen tega bodo morali ie sami zmanjšati obseg nekaterih drugih vrst pridelkov in si pomagati s tem, da bodo znižali svoje produkcijske stroške. Sedanje prehodno stanje bo po mnenju kmetijskih strokovnjakov trajalo do leta 1060, do katerega leta se bo predvidoma prebivalstvo Združenih držav pomnožilo za .nadaljnjih 16 milijonov, k: bodo lahko porabili presežek kmetijske produkcije. Kljub potrebi zmanjšanje poljedelske produkcije je povpraševanje po nekaterih kmetijskih pridelkih stalno črvst.o, dasi ne dosega več viška. ki ga je doseglo v juliju 1953. Produkcija mlečnih izdelkov je stalno visoka in je v preteklem novembru dosegla višek vseh časov, namreč količino. ki odgovarja letni produkciji 56.072.000.000 kg, 4.5 odstotkov več kot prejšnje leto. Zaradi napovedanega zmanjšanja vladne podpore k ceni masla pričakujejo, da bo tržna cena presnega masla padla za 10 do 15 odstotkov. Pridelek soje je bil leta 1953 najmanjši po letu 1949 in je cena soje porastla za 20 odst. Cena živini se je po sezonskem padcu lanske jeseni zdaj spet okrepila, cena krmilnih žitaric je manjša kot lani. S.vet je zdaj v splošnem zadostno preskrbljen : s pšenico. Letošnja svetovna žetev pšenice je bila 7 milijard bušljev, kar je sicer za 4 odstotke manj kot lani, a za okoli 20 odstotkov nad povprečjem 1945-1949. Izvozni presežek glavnih izvoznih. dežel je 1.200,000.000 bušljev (432 milijonov hi), še enkrat večji kot leto dni prej. Pšenična letina je porastla tako v izvoznih kot tudi v uvoznih državah in pričakuje zato, da bo svetovna trgovina s pšenico v sedanji sezoni padla za okoli 10 odstotkov. Iz Združenih državi so v prvih petih mesecih sedanje sezone izvozili 90 milijonov bušljev pšenice, kar je za 35 milijonov bušljev manj kot v istem času lanskega leta, TliLIAK RODOLFO Ki se je preselila v Ul. della Guardia 15 tel. 9508» z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke LUBADAR OGROŽA ZAHODNOAMERISKE DRŽAVE Ameriško poljedelsko mini strstvo razširja^ svoja raziskovanja za uspešnejše uničevanje lubadarja. Lubadar je uničil razsežne gozdove ameriškega Zahoda' in predstavlja najresnejše gozdno vprašanje A-merike. Lubadar je v preteklih desetih letih uničil štiri milijarde kubičnih čevljev lesa v Koloradu in v enem letu 700 milijonov kubičnih čevljev lesa v Montani in Idahu. V VINOGRADU... Od Stijwjia do Škofij Sekaj ceroveljskih novic Bali smo se, da nam bo zima uničila ozimne posevke, a se to k sreči ni zgodilo. Žito je prav lepo pognalo in nam ni žal da smo sejali pred zimo, ker se bo ruša močno raz-rastla. Ni brez pomena kra-ška rečenica: pred zimo ena pest (semena), na pomlad tri. Hitimo s poljskim delom. Marsikdo obžaluje, da ni zemljišča preoral pred zimo s traktorjem. ker bi mu bilo to prineslo marsikatero prednost: rahlo zemljo, vlago, uničenje plevela in mrčesa. Končno je prišla pri zimskih delih na vrsto tudi naša vas; pred dobrimi desetimi dnevi je občina začela popravljati vaške poti močno razrušene po lanskem neurju, Za popravo naših slabo obnovljenih hiš je ZVU baje določila 9 milijonov. Ne vemo kdaj bodo začeli s popravo. Upamo, da bo podjetje, ki bo prevzelo dela, storilo svojo dolžnost vestno in solidno ter ne bo kovalo pretiranih dobičkov na naš račun. Naj bo enkrat konec «nagrad» za naš ogromni davek fašizmu! fteseda nekaterim nabi eiinskim mladincem Ni nam prav nič prijetno moramo nasloviti na našo mladino ta-le opomin: Med našo mladino se je razpasla zelo grda in vsega obsojanja vredna razvada italijančeva-n ja- Ta črni madež kaže, kot da bi ne bila ta mladina ni- koli slišala materinega jezika, nasveta ali opomina in bi se sploh ne zavedala svojega slovenskega porekla. Je res žalostno za dotične starše, za slovensko javnost in delno tudi za šolo. Nikdo ni in ne more biti prot; rabi tujega jezika, ko je to iz enega ali drugega razloga potrebno. Nenaravno, smešno in sramotno pa je_, če slovenska mladina med seboj žlubodra v italijanščini. Mari to ne pomeni zaničevanje samega sebe, svojih staršev, rojstne vasi in svojega naroda? Res je to posledica fašizma in povojnih političnih prilik, a tudi mlačnosti nekaterih staršev. Zakaj pa ni tega pojava (italijančevanja) pri južnih Tirolcih? Niti ne boste nikoli slišali Italijane, da bi med seboj govorili v tujem jeziku. V Jugoslaviji je precej Italijanov, in celo v Bosni imajo že izpred prve svetovne vojne svoje naselje Okolica jih ni asimilirala. Znajo srbohrvaški a ne pade jim v glavo, da bi med seboj pokramljali v tem jeziku. Tako je prav in nihče se na tem ne spotika. Dokler bomo zaničevali sami sebe in podcenjevali svoj materni jezik, toliko časa bomo res manjvredni in ne moremo pričakovati pravične re-žitve nacionalnega, niti socialnega vprašanja. $0la in cerkev, starši in srednješolska mladina naj b< posvečali čim več pozornosti temu vprašanju in vzgajali nešolano mla- dino v narodni zavesti, ponosu I jemo, in to tem bolj, ker smo in čutu enakovrednosti s so- trdno prepričani, da je sre-sednim narodom, ]dina njegove, se pravi impe- Kokosi in grožnje name-1 rialistične Italije, tako gnila, vv _ , . da se bodo z njo vred sesule ičenca vuoveljske postaje tudi sanje tegaJ gospoda. Godrnjanje kriških vernikov Brezposelnost se je pri nas že močno razpasla. Edino pribežališče teh naših izobčencev — samo naših, ker ezule ščitijo vsa rimska božanska bitja — je SELAD. Av ta ne bo mogel zaposliti naraščajočega števila mrtvih rok. In potem? Temne sile stalno računajo, kako bi nas s Santino-vim, Bartolijevim in blagoslovom vse iredentistične žlahte nekam poslali, izročili našo zemljo v fevd svojim istrskim patriotom in se na to svoje čednostno dejanje rogali v svoji demokristjanski morali. Mi pa smo in tudi ostanemo drugačnega mnenja, ki ga ne menja nobena njihova jezuitska politika ali politika visoke žlahtne gospode. Mi pravimo z ostalimi našimi vasmi vred; borili se bomo na svojih tleh za delovnega človeka dostojno življenje. Naši verniki godrnjajo, ko vidijo kako ezuli uporabljajo cerkev in njen inventar, ne da bi to kakor koli odškodovali, oziroma prispevali za nakup sveč, prtičev in dr. Kar naberejo s svojim ofrom, gre v druge namene. Tudi slišimo, da se nameravajo ezuli osamosvojiti pri nakupu potrebščin in bodo skoraj odprli svoje trgovine. Pogrešamo primerno dvorano za kulturno prosvetne prireditve. Imamo sicer svojo zgradbo, ki pa bi se morala preurediti, Kaj bo to? Nam in sploh vsemu tukajšnjemu slovenskemu ljudstvu sta narodna nestrpnost in sovraštvo nasproti kateremu koli narodu nekaj tujega in zoprnega. Zato smo se s poštenimi in dobronamernimi Italijani vedno dobro razumeli. Dolgoletne izkušnje izpod fašizma pa so pokazale, da sme pošteno misleče Italijane našli skoro izključno med delavstvom in, dočim nismo našli iskrenosti pri tistih, ki so le nekajkrat pomočili pero v črnilnik in zavzemajo takšno ali drugačno mesto v državni službi. Le ti so pretežno verni hlapci vsakokratnega režima in skrajno iredentistično napihnjeni. Med te spada tudi železniški nameščenec našega postajališča Nekaj časa je ta prikrival svoja vroča iredentistična čustva in sovraštvo do nas, sedaj pa so mu njegove kokoši nudile povod, da je razgalil svojo naravo. Grozi nam z Italijo, in sicer takšno, ki naj bi nas takoj zadavila. Bržčas mu je žal, da se niso kar vsi Vižovljanci hkrati izselili v Avstralijo in prepustili to našo zemljo ((svobodoljubni« imperialistični Italiji in njegovim ((svobodoljubnim« kokošim. Svetujemo mu, da potlači to svojo srčno željo in neumne grožnje, ker v tem ne bo uspel. Tudi se jih prav nič ne bojimo Mi se takšnim pretnjam s predpotopno duševnostjo le sme- SIMCA s križnim šivom za gumbnice, pritrje vanje gumbov in čipk ter vezenje brez‘ okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji tn v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezpla čen pouk v vezenju. TRG GARIBALDI 11 tel. 90-280 Najmodernejša Izdelava tajerjev plaščev — velika U-bira dobrega in modernega blaga najfinejših tovarn — plačilne olajšave. AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, PO-STAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO. Stanko Zidarič ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (Nabrežina) k V-*-------------X m \ c K S K Z HI E K N E ^--------------"* OLAJŠAVE PRI HLAClLV Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu..! i lir Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, pol- Platno . .-................................ 1600.— Miško Kranjec: Imel sem jih rad, polplatno 1000.— Charles in Mary Lamb: Pripovedke iz Shakespeara, polplatno . . . . . .... 1050.— Žnidaršič Marička: Človek in zemlja, polplatno 380.— Norman Hunter: Neverjetne prigode profesorja Modrinjaka, broširano ................. 240,— Norman Hunter; Polpetelinček, slikanica, kart. 150.— Dob>le jih v slovenskih knjiqarnah v Trstu, Gorici in Sesljanu MOTOM 48 CCM Čudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila MOSCHION & FRISORI TRST, Ul. Valdirivo 3< tel. 23-475 KAROSERIJA izvršuje vsa popravila avtomobilov in predeluje karoserije Trst, Ul. Cologna 48 - tel. 52-32 KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena Najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojitla ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti \' BR B( K? Viemenska napoved za danes: ™Napovedujejo pretežno oblačno vreme s krajevnimi padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 13 stopinj: najnižja 9.8 stopinje. TRST, nedelja 21. marca 1951 PRIMORSKI DNEVNIK Naš tedenski pregled Pri nas velja glavna pozornost menda še vedno rimskim škandalom, ki so se medtem obogatili še za sodno preiskavo o Giulianovi smrti. Pi-sciotta, ki sta se mu sodišče in uradna propaganda smejala, ko se je med procesom v Viterbu sam obtoževal, da je ubil Giuliana, je zdaj, po smrti, obtožen naklepnega u-boja svojega bratranca in voditelja sicilskih banditov. Nekdaj slavni, odlikovani itd. karabinjerji, ki so po uradnih trditvah v junaškem boju u-strelili groznega bandita, pa so obtoženi varanja oblasti in krivega poročanja. (Naj nam bo dovoljena pripomba: uradno poročilo italijanskega notranjega ministrstva o Giulianovi smrti je za las podobno, po stilu in resničnosti, nekdanjim vojnim poročilom italijanskega poveljstva). Pa pustimo Rim, o katerem smo že obširno govorili v zadnjem pregledu, dnevnim kronikam, ki nas vsak dan presenečajo s kakšnim novim odkritjem; pustimo tudi stališče, ki ga je zavzela italijanska vlada, ki potrjuje uradno verzijo o smrti Vilme Monte-si (čeprav ji v Italiji ne verjamejo več niti tisti, ki bi ji radi verjeli), hoče s tem zadevo dokončno pokopati in resnici natakniti nagobčnik, obenem pa napoveduje ostre ukrepe proti opoziciji, ki se ne omejujejo več na navadno politično borbo. Pa je tokrat opozicija res nedolžna: saj ni kriva, če ji dajejo demokristjani v roko tak odličen škandalozen material in če potem še ravnajo tako, da se znajdeta ogromna večina javnega mnenja in kominformovska o-pozicija v nekem konkretnem primeru na istih pozicijah Toda tega De Gasperi, Pastore in drugi, ki prepričujejo Ameriko, da je »komunistične nevarnosti)) v Italiji krivo nerešeni tržaško vprašanje, seveda ne bodo povedali. Saj končno pisanje člankov še ni spoved... $ # * Ze med berlinsko konferenco smo povezali takratni začetek ofenzive vietminških sil z uopori ZSSR, da odvrne Francijo od evropske o-brambne skupnosti: Francija bi rada končala vojno v In-dokini, ki ji pije kri in Moskva ji kaže pred nosom, kot psu klobaso možnost premirja Ženevska konferenca v Daljnem vzhodu je dala Francozom nekaj upanja in Bidault jo je uporabil v Parizu kot dokaz, da je bilo njegovo delo v Berlinu nekaj vredno. Toda še prvi sovjetski glasovi po konferen. ci, zlasti pa kilometrsko Mo-lotovovo poročilo o njej, so prvi naval optimizma ohladili; pokazalo se je, da je premirje še daleč in da Moskva ni pripravljena Francije, kar tako, brez plačila, obdarovati z likvidacijo indokitajskega osvobodilnega gibanja, 'vežave z ratifikacijo evro p-siv« obrambne skupnosti se medtem niso polegle. V Franciji so se pojavile zahteve naj se to odloži na čas po ženevski konferenci, bonnsko izglasovanje ustaunih sprememb ki vračajo Zahodni Nemčiji «vojaško suverenosti), pa je med Francozi povzročilo novo vznemirjenje. Na drugi strani se je silovito razvnela ofenziva v Indokini. V Franciji že govorijo o Dien Bien Fuju kot o «azijskem Verdunu«. Ze samo to priča, da na položaj ne gledajo rožnato. Nekoliko dvomljivo je samo že eno vprašanje,- ali hoče Ho-čjminh izkoristiti položaj v lastno korist, se pravi, v korist vietnamske samostojnosti, ali pa izvršuje navodila Moskve. se pravi skrajno cinično izkrvavitev vietnamskih borcev, katere končni cilj je omogočen je likvidacije osvobodilnega gibanja, nekako po vzorcu likvidacije španske revolucije. Tu gre za vprašanje stopnje Hočiminhove neodvisnosti od Moskve, ki je za nas v precejšnji meri uganka. Ves položaj pa gotovo ne olajšuje francoske ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti — kot jo ne olajšujejo ameriške izjave o »novi strategiji«, «New hooku«, in o pooblastilih, ki jih ta koncepcija daje predsedniku ZDA, da lahko ukaže tudi »ta. kojšnje represalije» in to na kraju m na način, ki ju sam, izbere, če bi kjerkoli prišlo do napada. Bolj kot zagoto-■ ilo, da bo Zahodna Evropa branjena (to se je zdelo 10 gično in nujno tudi poprej) je to formula, ki vzbuja prav v Zahodni Evropi zaskrbljenost, saj ne daje nobenega jamstva proti prenagljenim ukrepom. Dullesove izjave v petek niso nikogar pomirile, saj so bile bolj obramba pred ameriškimi izolacionisti kot pomirjevanje miroljubnega javnega mnenja. Za zaključek naj še pove mo, da so bile prejšnjo nedeljo v ZSSR volitve v vrhov, ni sovjet, na običajni način in z običajnim rezultatom, da so se v Egiptu spet pojavili incidenti s pripadniki angleških sit na sueškem področju in da bo Adenauer po obisku v Ate nah in Ankari prišel še v Rim, kjer bo tudi on prepričeval italijansko vlado o potrebi hitre ratifikacije pogodbe o evropski vojski. T. c, PRIPRAVE ZA II. KONGRES DFS V Steverjanu je bila prva občinska skupščina Prisostvovali so predsednik DFS tov. dr. Lambert Mermolja, tajnik tov. Viljem Nanut in član 10 DFS tov. Miladin Černe V četrtek zvečer je bila v Steverjanu prva občinska skupščina članov DFS, Ste-verjanci so se v velikem številu odzvali in z zanimanjem sledili političnemu referatu, ki ga je imel tajnik IO DFS tovariš Viljem Nanut. Občinski 'skupščini v Steverjanu pa sta prisostvovala še predsednik Demokratične fronte Slovencev v Italiji tov. dr. Lambert Mermolja in član 1C DFS tov. Miladin Černe. Po izčrpnem referatu, v katerem so prikazali pereče manjšinske in socialne probleme Slovencev v Italiji, je prišlo do živahne diskusije. V njej je bila predvsem poudarjena borbenost organizacije. Steverjanci so na skupščini potrdili borbenost DFS, s katero se ta napredna manjšinska organizacija razlikuje od drugih političnih skupin, katerih programske parole so največkrat le plašč za prikrivanje ozkih politič nih interesov. V zvezi s tem je bila poudarjena tudi širina politike DFS, predvsem na socialnem področju, in izražena želja številnih članov za preimenovanje organizacije. Diskusija se je nanašala tudi na manjša lokalna vprašanja gospodarskega in prosvetnega značaja. Udeleženci skupščine so javno izvolili deset delegatov za drugi kongres DFS, ki b< v Gorici meseca aprila, ter iz svoje srede izbrali tudi no’ enajstčlanski krajevni odbor DFS. K LAV RIS 20. MAREC Goriški šovinisti letos najbrž po namigu zainteresiranih krogov niso uprizorili nikakršne cestne maškerade, da bi poživeli že zdavnaj pokopano tripartitno deklaracijo. Zadovoljili so se s tem, da so italijanski dijaki goriških srednjih šol zapustili šolsk' prostore. Kdo naj bi bil organizator, ni težko uganiti, saj je znano, da vse podobne {(manifestacije# vedno pri- pravlja goriška Lega Nazio-nale. Dijaki so kot ponavadi prišli v šolo, toda pouka n bilo v veselje tistih, ki jim ni mar vzgoja in napredek šolske mladine, marveč le žalostne proslave, ki spadajo v širokopotezno politiko italijanskih imperialističnih krogov. Delegacija qoriških Slovencev na proslavi Srečka Kosove«a Danes zjutraj je iz Goric odpotovala v Sežano delegacija goriških Slovencev. ZSPD je ob priliki 50-obletnice rojstva velikega kraškega pesni ka Srečka Kosovela delegaciji pripravila tudi spominsk venec, s katerim se bodo go riški Slovenci oddolžili velikemu primorskemu rojaku Srečko Kosovel ni nič manj kot Simon Gregorčič velik ljubljenec in vzornik pri morskega naroda, posebno pa Slovencev izza meja matičn domovine. Ro vzgledu tei dveh velikih primorskih mož se vzgaja tudi naša mladina, ki bo v besedi in pesmi obeh našla moč za svoj nadaljnji življenjski obstoj. Natečaj Višji komisariat za higieno in javno zdravstvo sporoča, da je bil z dekretom od 20. novembra 1953, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 45 dne 24. februarja 1953, razglašen natečaj z izpiti za 42 mest pokrajinskih pomočnic v upravi javnega zdravstva. Prošnje za sprejem k natečaju je treba vložiti na prefekturi najkasneje do 26. maja t. 1. Vsa potrebna pojasnila daje pokrajinski zdravstve. ni urad na prefekturi. POJASNILO V zvezi s sodnim poročilom o Maliču, katerega je sodišče obsodilo zaradi bigamije, smo izvedeli, da njegova druga žena ni iz Sovodenj, kakor smo napisali, ampak z Vrha, Prav tako se ni poročil v Sovod-njah ampak v Gabrjah. Za ureditev prometa v lil. Nazario Na uro Eno izmed najbolj nevarnih mestnih križišč je križišče pri sodnijski palači. Na tem križišču so se zgodile pretekla leta mnoge nesreče in ni izključeno, da se v bodoče ne bodo ponavljale. Promet je v zadnjih letih tudi v Gorici na-rastel, posebno zaradi številnih motociklov. Ulica Naza-rio Sauro je danes ena izmed najbolj prometnih ulic Gorice. Tu so sodnija, uradi Avto-kluba, županstvo. Od županstva do križišča z Ulicama XXIV. maja in Vittorio V"ene-to, je cel dan opaziti neprestani vrvež motornih vozil. Pred sodnijo sta namreč zasajeni dve vrsti dreves, ki krasijo ta predel mesta, vendar pa so ravno ti dve vrsti dreves nevarni za današnji promet. Vozilo, ki pride iz Ulice Duca d’Aosta, ki bi morala biti nadaljevanje Ulice Nazario Sauro, mora napraviti cel ovinek, da lahko zavozi po Ulici Nazario Sauro. Poleg tega pa so nevarnost in ovira za druga vozila tudi številni avtomobili in kamioni, ki so ustavljeni na obeh straneh Ulice Sauro. Lani se je zdelo, da bo ta ulica glede prometa nekoliko razbremenjena, ko je bilo sporočeno, da si bo Avtoklub sezidal lastno hišo za urade v drugem kraju mesta. Zaradi pomanjkanja fondov je načrt padel v vodo. Dokaz je tudi ta, da je Avtoklub odprl pomožni urad v isti ulici v hiši hotela Evropa. Tako je sedaj cela ulica vedno zatrpana z vozili. Vendar pa se pred novim uradom opazi, da je cesta že bolj široka, čeprav parkira ob nedeljah tudi do sto in še več motorjev m avtomobilov, kot pa v spodnjem delu ulice, kjer sta sodnija in urad Avtokluba, Najenostavnejši pripomoček za delno rešitev prometa po tej ulici in za delno ublažitev nesreč na omenjenem križišču bi bil ta. da bi občina izkopala dve vr-r*i dreves pred sodnijsko palačo. Na jak način bi se cesta razširila za dobre štiri metre. Nadalje bi bilo treba prepovedati parkiranje vozil od glavnih sodmjskih vrat do križišča, na nasprotni strani, pred sedežem Avtokluba, pa bi bilo potrebno urediti prostor za parkiranje poševno na pločnik, kot so že urejeni na nasprotni strani županstva. Mogoče se bodo zdele te za- vrm ~r -c* ; - HBPMVHPi • s »US DANES ODGOVOR IZ TEL AV1VA JUGOSLAVIJA V FINALU ALI NE? Vendar samo današnja lekma ne more dokončno odločili, temveč bo lekma prihodnje nedelje še prav tako važna Za današnjo tekmo med Izraelom in Jugoslavijo ne vlada napeto pričakovanje samo v teh dveh državah temveč prav tako tudi v Grčiji. Realistične prognoze navajajo Jugoslavijo kot zmagovalko, vendar bi bilo nespametno vdajati se gotovosti, ki je ne more biti. (Tudi za Španijo so mislili, da ji Turčija ne more biti nikaka ovira...). Znano je, da Jugoslovani večkrat odpovedo prav v nekaterih tekmah, ki se zde lahke. Saj že obe zmagi v dosedanjih tekmah z Grčijo in Izraelom nič kaj preveč laskavo ne govore za Jugosla-vijo.Dve zmagi nad razmeroma slabima nasprotnikoma z 1:0, in to na domačih tleh, ne moreta navdajati z brezskrbnimi iluzijami, čeprav zaupamo v resnost jugoslovanskih igralcev, ki v pravem trenutku le vedo, kaj jim je treba storiti. Ce danes Jugoslavija zmaga, še ne pomeni, da si je že priborila vstop v finale. Grčija jo namreč prihodnjo nedeljo z zmago na domačeh tleh še vedno lahko dohiti in tedaj bi bila potrebna še tekma na nevtralnih tleh. Z današnjo zmago pa bi bil v tekmi z Grčijo tudi samo neodločen rezultat dovolj za kvalifikacijo v finale. Ce pa zmaga Izrael, tedaj bi se pa šan-se Grkov močno dvignile in zato smo lahko prepričani, da bodo danes Grki brez iz- jeme vsaj od daleč ((navijali# za Izraelce. Tekma bo danes popoldne ob 15, uri. Sodil bo angleški sodnik Lief s turškima stranskima sodnikoma. Jugoslovanski reprezenta-tivci so bili v Izraelu zelo gostoljubno sprejeti in so sploh predmet velike pozornosti. Primer „Kubala" MADRID, 20. — Armando Mundoz Calero, španski predstavnik v izvršnem odboru FIFA je podal ostavko v znak protesta zaradi odložitve, po kateri Ladislav Kubala, španski reprezentant im bivši madžarski igralec, ni smel nastopiti v tretji tekmi med Španijo in Turčijo. Kot je znano, je Španija dala Kuba-li državljanstvo, vendar mu Madžarska ni dala izpisnice. Zmaga Jugoslavije na odbojkarskem turnirju v Lizboni Zaradi potovanja čez Španijo je jugoslovanska odbojkarska reprezentanca prispela v Lizbono pozneje in je zato tudi zadnjo tekmo s Portugalsko B odigrala dan pozneje. Zmagala je tudi v tej tekmi s 3:0 (15:4, 15:11, 15:5). Jugoslavija si je tako priborila na tem turnirju prvo mesto, ne da bi oddala niti točko. Končna lestvica: Jugoslavija 4 4 0 0 12:3 8 Francija 4 3 0 1 11:3 6 Portugalska A 4 2 0 2 7:7 4 Portugalska B 4 1 0 3 4:9 2 Nizozemska 4 0 0 4 0:12 0 LONDON, 20. — Današnji rezultati prvenstvenih tekem angleške prve divizije: Bol- ton - Aston Villa 3-0: Burn-ley - Manchester City 3-1; Charlton - Cardiff 3-2; Liverpool - Chelsea 11; Manchester United - Huddersfield 3-1; Middlesbrough - Portsmouth 2-2; Newcastle - Sheffield United 4-1; Preston - Wolver-hampton 0-1; Sheffield Wed-nesday - Arsenal 2-1; Totten-ham - Sunderland 0-3; West Bromwich - Blackpool 2-1. Miller (ZDA) in Marchelli (D) včerajšnja zmagovalca v smuku SESTRIERE, 20. — V nadaljevanju mednarodnega akademskega smučarskega tekmovanja sta bili danes v krasnem sončnem vremenu tekmi v smuku za moške in ženske. Med ženskami je zmagala Maria Grazia Marchelli z znatno prednostjo pred Carlo Marchelli ter Wheeler (Kanada), Harmon (ZDA), Aublin (Monaco) itd. Pri moških pa je zmagal Američan Miller pred Kirbyjem (Kanada), Bur-dinom (ZDA), Forsterjem (Avstr.), Menardijem (It.) itd hteve pretirane, marsikdo bo ugovarjal zaradi odstranitve dveh vrst dreves pred sodnijo in bo utemeljil svoj ugovor z zmanjšanjem lepote mesta, a današnji čas in posebno še današnji promet zahtevata čimvečjo racionalnost in praktičnost, posebno v ozkih ulicah v notranjosti starih mest. POSLEDICA GOSPODARSKE KRIZE Obnovitev ali zapora trgovine „Pitassi" ? Kljub deževnemu vremenu, ki je včeraj vladalo v Gorici, se je že ob 7 uri zjutraj zbrala pred manufakturo «Pi-tassi» na Goriškem Korzu dolga vrsta ljudi, ki so strpno čakali otvoritev trgovine. Trgovina «Pitassi» je namreč pred dnevi razglasila, da b( zaradi obnovitve trgovine popolnoma razprodala vse blago v goriški poslovalnici. Na javljene cene so razmerom: nizke in privabljive za goričko prebivalstvo, ki z dneva v dan vedno bolj čuti gospodarsko krizo. S tega stališča je dvomljivo geslo o obnovitvi poslovalnice. Lahko bi sklepali, da se je trgovina sPitassis odločila zapreti go-riške lokale ker se ji vzdr zevanje spričo vedno manjše kupne moči Goričanov, več ne izplača. To ni edini pojav v Gori ci. Zadnja leta se cesto dogaja, da številnP trgovine pod izgovorom obnovitve lokalov poskušajo za vsako ceno spraviti ogromne zaloge blaga v denar, za mnoge od njih pa to pomeni tudi konec trgovanja. Proslavili so «dan rokodelcev* V petek zjutraj ,so se člani Kmečke posojilnice zbrali v velikem številu na sedežu v Ul. Morelli in proslavili dan, ki je posvečen rokodelcem. Slavnost je organizirala Zveza za pomoč rokodelcem, ki bo prihodnje leto slavila 90-letnjco svojega obstoja. Po prvi slavnosti je sledila letna občna seja, ki jo je otvoril predsednik zveze Trevisan. Med svojim poročilom o poslanstvu m dejavnosti, ki jo zveza izvršuje, je predsednik povedal, da bodo sedež Zveze preselili v nove prostore v Ul. Diaz, da ji bo omogočeno širše delovanje, po končanem poročilu predsednika, ki je prisotnim orisal tudi delovanje zveze v preteklem letu, je blagajnik Bruno Olivieri podal blagajniško poročilo iz leta 1953. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79; od 8. do 12. ure pa je dežurna lekarna S. Giusto. Korzo Italia št. 106 - tel. 31-52. Ples pri „7,latern pajku“ Danes zvečer bodo v dvorani Zlatega pajka plesali od 21. do 1. ure popolnoči. Vabljeni vsi ! Ples je vsako nedeljo. Eriksen doma poražen OSLO, 20. — Na norveškem prvenstvu v smuku je zmagal Sigurd Rokne v času 2’7”9. medtem ko je bil Stein Eri-kseti drugi z 2'8”3. KINO CORSO. 14.30: «Cavalleria ru-sticana#, Kerima in A. Queen. VERDI. 14.30: «Saharska legija#, barvni film, A. Ladd. CENTRALE. 15: «Rodolfo Valentino#, barvni film, E. Parker. V1TTORIA. 14.30: «Tančice Bagdada#, barvni film. V. Macture. MODERNO. 15: ((Dogodivščine kapitana Horna Blowerja», barvni film, V. Mayo. KINO STANDREZ. 18.30 in 20.30: «Vihar». S. Pampanini. IZKUŠENA BABICA sprejema porodnice na domu TRST Ul. Crispi št. 50 AUTOMOBILE ODDAJA U NAJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST - UL. TIMEUS ŠT. 4 TeL 90296 - urad Tek 33113 dom GENE UGODNE NAPOCA SE V LEKARNAH aTREPHO# UL. DELL’ EREMO ST. 123 TEL. ST. 47-730 Krojačnlca Petelin NABREŽINA št. 145 izdeluje moške in ženske plašče, obleke, ženske kostime, po najmodernejšem zadnjem kroju. CENE ZMERNE Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn. Najnovejši scooter MACCHi 125iU je zmagal pri natečaju Graglia v eleganci, je edini scooter z visokimi kolesi in ga nudimo po nizki ceni 137.500 L. Velik uspeh prodaje normalnega lipa za LIMO.* tipa Spori Nov poltovornik Maccbi s prestavami na krmilu po znižani ceni POVERJENIK Gabriele marieiiani mnuiKiiri-m «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK Mizarji I Deske ttnre podjetniki kov e, mace- kmetovalci!™”*^™ lesov »n tra- me nudi najvgedmeje msi viale Sonnino 24 Lel. 90441 Dr. HLAVATY zobozdravnik ORDINIRA na OPČINAH Narodna ulica št 124 ČEVLJE dobre in poceni dobite za velike in male v trgovini /oriifj TfcetJfhenri TRST, Ulica l/asari !ll - tel. B9BB1 Za nakup nove obleke se boste laže odločili sedaj, ko ima J*odetemu-d. P&dol \ nov oddelek j kjer je ogromna izbira dobrega in modernega blaga za moške obleke po zelo ugodnih cenah. BLAGO ZA VSAK OKUS — CENA ZA VSAK ZEP. Kodelami - d. Peltol TRST, Ul. Gmnaslica 22. Tel. 95 998 Ivan Ribarič Uvoz — Izvoz Zaloga oglja, premoga ln drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO Vseh vrst trdega ln mehkega rezanega lesa, furnirja, vezanih plošč itd. Prevtameroo prevoje vsakovrstnega blaga z lastnimi prevojnimi sredstvi Urad: TRST Ul. Crispi st. 14 — Tel. 93-502 Skladišče: Ul. delle Milizie 19 - Tel. 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918 Ne bo vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trgovini fD L (J TRST - Trg tra i Rivi 2. Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00: r/ni Zaključna revija mladinskih in otroških pevskih z rov Primorske ob Kosovelovem tednu. Trst IL: .. j Koncert pianista G. Devetaka. Trst I.: 17.00: Simfonic koncert. Slovenija: 20.00: Weber: Carostrelec, op.v# • OGLASI m OGLAŠANJ* ((OGLASOV NE PLAČUJE TRGOVEC, KI OGLASE -N* ROCA IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU n PUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENT (Herbert Casson) SAM NE OGLASA*. Tttmna predvaja DANES, v nedeljo, z začetkom ob 16. M in jutri, ponedeljek, ob 18. uri tilm: mm, 99 V torek 23. in v sredo 24. t. m. pa predvaja fM1' „Mesalina“ 25. in 26. marca je na programu krasni ^ »Druga žena“ Ditta M. SOSIČ-S0SSI RADIO - ELETTRICITA' E TELEVISIONE OPČINE -OPICINA P. M. RE * Telefon: 21-155 - 21-154 (pri šoli) S«j MM*? / 'Vv- Ekskluzivno zastopstvo znamke n ZOPPAS" rst za gornjo okolico vseh VI kuhalnikov in štedilnikov ® plin, tekoči plin, elektrik ■ les in premog za dom gostilne. Izvršuje se popravilo in prodaja vsakovrstnih r» sirih aparatov najboljših znamk: TELEFUNKEN, & NERVA, SIEMENS. PHONOLA, MARELLI- UNDA' Nabavite si ga v Bazovici, Padričah, Trebčah, na Konko-nelu in v Velikem Repnu. Prodaja vsakovrstnega električnega materiala na drobno • na debelo. Sprejemamo naročila za električne inštalacije. Za električne inštalacije na debelo veliki popusti. CENE UGODNE IN NA OBBO Tovorni prevozi ♦ Tot. št. 5BU8 ♦ Oeebni artnbnsh* Pr AVTO GAR AŽA | MEHANCINO DEEAVtf*C. TRST - Ulica More rlV-ROJ>J Ena nulivno prtiv v dat STARŠI! ŠOLABJT; Kdor si nabavi vse šolske polrebšČii*e I* A P I UNICI -TISKA«*1 U. BERNARDI - Trst, Ul, Mazz'11' TEL. 93-661 dobi v dar eno dobro nalivi10 /P VSE ZA SOLO PO ZMERNIH NALIVNO PERO UK DOSEDANJIH SAMO OKNU.M JE NAJBOLJŠE °V ZA 1.000,- LIR - 1 LETO JA; . NarcčnikiJ Kupujte pripetljetjih. I Odgovori,! urednik STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO: ULiCA MONTECCHI St. 6 Ul. »»d- “ Telefon Številka »3-808 U, (4-638 - Poštni predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od ti. do 12.30 tn od 15 - 18 - Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm vtJine v ttrtnl 1 stolpe* trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Ur — Za FLRJ za vsak nur, Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 28.- din. — Ttska Tiskarski savod ZTT — Podružn. Gorica Ul. 8. Pelllco l-Il Tei. 33-82 — Rokopisi se n- vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija; Izvod 10 meseč"0 ' glri’ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ: Agencija demokratičnega možem, tiska,* Drž. zaloJC!Z ■ ^ nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . y 892 — izdaja Založništvo tržaškega tiska D. 2°