67. številka. Ljubljana, soboto 23. marca. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Izhaja \ H;ik dan, izvzemAi i>onedeljke, in dneve po praznikih, ter velja p« poŠti prejeman za a v bt r o - o g e r s k e detet« za celo leto (6 gld., M pol 1 ta H kU za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 1.1 ^Id., za eetrt leta '.i tfld. : 0 kr., za en mesec 1 ^ld lil kr. Za pošiljanju na dum te raćuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode mM t olje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 fjkb M kr., po pošti prejeman za četrt leta B fld. - Za oznanila so plačuje od ćetiristopno petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., će so dvakrat, in 4 kr., če ho tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Kokopisi hci ne vraćaju. — II red ni št v o je v l.juhtjani v Franc Kohnanovej In.si št. 8 „^ledaliSka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacijo, oznaniiii, t. j. administrativne reči, jo v „NArodncj tiskarni" v Kolmanuvej hiil. Pravna akademija za Slovence. Glavno glasilo naših nemških protivnikov, dunajska „Neue Freie Presse" jo 15. t. m. prinesla članek iz Trsta, v katerem pripoznava 1. dolžnout države, da vzdržuje italijanske srednje dole; 2. potrebo pravne akademije za Italijane. Ali ko so je v državnem zboru govorilo 0 pravnej akademiji za Slovence, tačns tuje nN. Fr. Pr." e tem predmetom norčevala, Id vendar nas je Sloveucev v Avstriji petkrat več kot Lahov, l do 5 krat flljl je tudi dohodek državo iz davkov nabranih po sloven-Bkih krajinah, in gttovo če višji je krvavi davek slovenskega naroda; pogum in hrabrost slovenskih junakov slavili so glusoviti vojsko vodje, mej njimi tudi Nemci. In mi Slovenci — zanesljivi Bteber avstrijske države — bi ne smeli terjati toliko, kot izven države zijočji italijanisimi? Bogme, da pri naših nasprotnikih velja židovska logika. Ce država potr«, b ujo uradnikov, zmožnih Italijanskega uradovanja, potrebujemo tudi mi Slovenci slovenščine in Blovenskega uradovanja sposobni h ura d uiko v, a d vokatov in notarjev. Iz §§ 101, 105, 1G3, 245 kazenskega postopmka sledi, da mora kazenski sodnik sposoben biti slovenske pisave; kajti pri uradmjah na Slovenskem 8e ne uporabljajo sloveuski tolmači, zatorej morajo biti zapisniki kazenskih zaslišanj in obravnav slovenski pisaui. Seveda se te postave slabo izpolnjujejo. Tudi pri notarjih na Slovenskem se se zmirom po starem kopitu notarska pisma nemški pišejo in sicer brez priseženih tolmačev, čeravno niti stranke uiti priče nemški ne znajo; kaj pomagajo para grafi 52, 5G c, 58, 03, b5, GG, G8 t'., notarskega reda? — Po 19. čl. osnovnih postav od 2!. decembra 18G7 imajo slovenske stranke pravico terjati, da se žujimi bodi si v kazenskh pre-pirnih a i drugih zadevah slovenski uradujo, tijih izjave po govoru zapisujejo, jim slovensko razsodbe, odločbe in povabila izročujejo, in ako se postavno opravičenej zahtevi ne u-d rezo, po čl. i), osn. p. in čl. 11. osn. p. tudi pravico pritožiti se pri državnem sodišči zarad kratenja po ustavi zajamčenih političnih pravic. Ali misli „N. F. l'r.u da za nas Slovence ne veljajo te postave V Ali misli da smo mi he-lotiV Će jo Avstrija pravna država in ravnopravnost ne samo prazna beseda, mora država za to skrbeti, da se nam no krati delež političnih pravic; ona mora skrbeti, da se uradniki izurijo ne samo v avojej stroki ampak tudi v slovenskem uradovanji, da jim bode mogoče pcstuve natančno izpolnjevati. N -li? To se pa le doseže, ako se uže v srednjih šobi h slovenščini odmeri primarno me-to, in ako se ustanovi za pravnike učni zavod, v katerem se uradniki navadijo um-1 j i v i h in pravilnih izrazov v svojem poslovanji, kajti tista kaucelijska „špradia", katero nekateri slovenščine nezmožni sera ter tja rabijo, nikakor nij primerna viSjej nalogi sodnika, notarja, advokata in dr. Pravica mora biti vsakemu sveta. Za prvi začetek bi bili zadovoljni, če se na pr. na graškej univerzi uvede slovensko predavanje državnega in kazenskega za konika, prepirnega in kazenskega postopuika Po tem poti hi se pripravile učne moči za akademijo. Ako vzamemo v postov, da imajo Hukovinci svojo univerzo, smemo gotovo tudi mi terjati p r a v u o a k a d e m i j o. Će le dosežemo to, da se ustanovi akademija z dveletnim tečajem za one predmete, ki se na pravniških fakultetah uro v tretjem in četrt - m letu, onda se nam nij bati več pomanjkanja zurjenih strokovnjakov za slovenske pravne stolice. Za tako aka 'omijo bi se u .v zdaj na^le sposobne moči, in vlada ne bi mogla izgovarjati so, da razmeie za ustanovljenje slovenske pravne akademije se nijso dozorele. Ako je vladi kaj mar za naše želje in potrebe, ima še drugo sredstvo za uresničenje to Hvrhe; naj pripravi predlog, po katerem hi se napravila za slovensko pokrajino posebna nadsodnija; kajti uže zdaj se čuti ukretuost neuaruvue zveze. Dasiravno se do/daj še malo in premalo slovet,ski uraduje, vendar ima dež. nadsodnija v Gradcu uie mnogokrat soditi na podlagi slovenskih spisov in zapisnikov, in dostikrat ne pripeti, da većina svetovalcev slovenskih sp sov ne razume. T.-le svetovalci so prisiljeni zanašati se na sporočilo drugih svetovalcev. Dajte nam na sodnijo v Ljubljano, in nemški prebivalci naj imajo svojo v G r a d ci. Pri nadsodniji bi se lahko odgoj.li pravniki za učno stroko; pri soduijah prve stopnje se dovolj pogubi časa po razpravi s strankami, in ne more se terjati, da se utrujeni sodnik v prostih urah veliko peča s teorijo. Pri vi-šjej sod nij i pa je ugodno mesto za teoretične študije, ki se dajo porabiti za uk. Od naših državnih poslaucev pa pričakujemo, da bodo, če ne v zdanjem vendar v prihodnjem državnem zborn te naše želje in terjatve ponavljali. Politiriii razgled. V Ljubljani 21. murni. Podnaslovom: „Magjarske in tmvške nesreče" prinaša češki „Pokrok" vtorek dolg članek, v katerem primerja, kako se zdaj Ma^jari podpirajo, ko jih je v S/.egedmu nesreča zadela, pa kako so se vse menj podpi- Itlatek. M. Jezikoslovne reči. Iz Slovenije. 17 binlono pisali naiitcutu v. (Daljo.) Dalje kuže g. n: ,,/ložeue s predlogom v ruske besede se največkrat prevodijo na slovenski jezik z enacimi zloženimi besedami, bolj redko z drugimi predlogi, n. pr.: divatj b zlivati; ja rpisan = capisan itd.; dobro; — na drugi strani pa kaže: „V zloženih besedah se ruski predlog m po sloveuski opi buje z raznimi drugimi predlogi — za, od, po — (nikoli pa ne s predlogom r) na priliko: mlavit.j = zadaviti; /mestj == oc/nosti. Po tem in takem je ruski divatj = slovenski zlivati, ruski rdivatj pa slovenski ("Zlivati; r. vpisan tm bIov. zapisan; r. »pisan = po bIov. u(/pisan; r. »nlavitj => slov. čađaviti; r. vdavitj = po slov. /»niaviti; r. /mesti = slov. odnesti; r. vnesti = po slov. canesti — vse po pravilu g. o, ki pravi, „da če postaviš m na mesto v, vselej kaj druzega poveš." Vidno je, da tako razločevanje je prisiljeno tudi v ruščini; vuaj g. n ruski i pisat j ravno tuko slov. Kipite, kakor ruski mlavitj slovenski ./lavi. V zloženih besedah tedaj, s predlogoma r in u ni tako velikanske razlike, kakor nam jo g. n dopovedati si prizudeva. Zatorej tudi prav lehko pridržimo tiste ruske besede, ki so zloženo s predlogom a, ne da hi jih z drugimi predlogi morali spisovati, kakor n. pr. zdržati, »uesti itd. Ko bi mi se ravnali po zahtevah g. yj, tedaj bi morali še tisto malo besedi, ki jih imamo iz ruščine, iz slovenščine potrebiti. Po njegovi volji ne bi smeli pisati ukaz, ampak „/. drugim pred logom (za) opisati*, ali pa celo drugo besedo dobiti, morda: zapoved. Iz izvajanj g. o je tudi vidno, da v slovenščini bi imeli izključno pisati povsod črko razen redkih besedi — in s tem obsoja vse dosedanje gramatike in dosedanjo pisavo našo — trdeč, da tako se boilemo približali ruščini, storivši korak naprej. G. n se tukaj hudo moti; zakaj če bo-demo izbacnili iz slovenščine še tiste M, če jih bodemo pregnali iz ruskih a v slovenščini rabljen h besedi, storili bodemo korak nazaj, ker se bodemo oddaljili ne le od ruščine, ampak tudi od slovenščine. Kakor se vidi, nam g. r, nikakor ne dopusti, da bi v slovenščini kje kak u pisali, niti pred imeni niti pred glagoli Pač, pri glagolih nam par besedi dopušča, tako le pisaje: „Prav redko bo slovenske besede, v katerih se je v sestavi kot prefiks obdržal predlog M, na priliko: amirati, utrujen, ifDlti.* Pa tudi tukaj moramo reči, da se predlog u rali Čehi leta 1873., ko je bila strasna po-vodenj na Češkem še vefi škode naredila. Dunajske novine nijso ni tisoči del toliko pisale, kakor zdaj, nij se tako nabiralo — sploh razloček je velik in budi k premišljevanju. Vitanje držieve. Iz E/anfiont* Be telegrafuje, da ravno proglašena diplomatifna korespondenca, S ilis-burvjeva depeša od 20. januarja in Gorčakov-ljev odgovor od 8. febr., pravi, d» se more pomirjenje Rumelije prav lebko doseči, ako bi se prebivalstvo moglo prepričati, da bode E ropa skrbela za njegove interese v okviru berlinskega dogovora, kadar ruske vo;-Bke ne bode več tam. Ruska vlada da bode vse podpirala, kar namerava angleška vlada Btoriti, da se temu prebivalstvu zaupanje, zmernost in udanost v osodo vcepi, in pravično, ter mirno dovrši berlinski dogovor. Vest „N. fr Pr." o odloženji hol*j<*r*ke skupščine se nij potrdila. Dne 18. t. m. je bila uže zopet seja. Brala se je adresa kot odgovor na besede Dmdukov-Korzakova pri od pretji zbornice. vprašanje je nerešeno ostalo Iz Aten Be bizojavlja 20. marca, da bo grški zastopniki vrnili se iz Preveze v Atene, ker niJBO mogli s turškimi nobenega sporazumlje-Dja doseči. — Turki namreč nečejo Janine od stopiti. Hernski stanovski Bvet je v seji 20. marca odpravil postavo, ki je prepovedovala smrtno kazen. Smio šj politični zločiui se ne bodo smeli s smrtjo kaznovati. Afunnistnnmki novi emir Jakub kan dozdaj na angleške mirovne ponudbe kar nič nij odgovoril. Afganistanski posrednik bo celo ošabno obnaša. Angleže jezi, da ne morejo kacega kohkaj dostojnega mini izprositi. MCtgiptnvMki podkralj ali khedive nij plačal danji (tributa), ki jo je imel Turčiji po novem letu poslati in s katero je Turčija mi slila aprilski kupon svojega brambenega poso jila rešiti. Porta zarad tega premišlja, kaj bi z egiptovskim podkraljem storila. Njegov po ložaj je v opasnosti, tembolj, ker ga tudi An gleži in Francozi ne marajo. Dopi si. Oil lioliM" 18. marca [Izvir, dopis.] Malokedaj se kaj dobrega čuje, le žalostne novice nas vedno vznemiril jejo. Komaj je nekoliko ponehala človoška kuga drugod, uže se čuje druga Jobova vest, da razgraja na Ilrvat-Bkem živinska kuga. To sigurno zavira našo kupčijo in ker se je bati, da se ne zanose to pošast tudi v naše kraje, ukrenilo se je tu na meji uže potrebno. Čuvati morajo namreč domači ljudje sami, 2 moža po 12 ur povsod tam, ker se s čolnom prevažajo lju lje čez Kolpo. Da ta služba nij baš prijetna za naše ljudi, ker je sedaj dosti dela v vinograd h, lebko je umljivo. Tako mora ubogi kmet ranemarjati svoje delo, ali bode pa kaznovan. Mi vprašamo, ali nij v mestih dovolj vojakov, ki bi lehko čuvali ob meji, saj imaio čas, dobro obleko in dosti dobro hrano? Čemu se tedaj kmet porablja za takove posle, ter se odteguje delu baš ob času, ko ga je največ. V potu svojega obraza se trudi kmet, da le skromno žvi, zadovoljen je, da ima ro;>e in krompirja in mervo vina, a Brdaj mora po dnevi, ko ie tako ugodno vreme, mesto da bi delal, čuvati in vrhu tega še po noči v opankah in coklah in slabej obleki na obalih Kolpe. — Saj mora vendar znano biti revno stanje tukajšnjih prebivalcev. S tem Bem hotel opozoriti merodajne kroge na to terjatev na nnšega kmeta. Če je kuga in je potrebna Btroga kontrola, potem naj se za to porabijo drugi, ki imajo več časa čuvati na meji, nego naš slovenski kmet. In tujine 10. marca. [Izv. dopis.] (Valentin Jereb.) Štirideset nas je bilo krepkih, veselih, za vse blago navdušenih mla-deničev. Da, nikdar ne pozabim onega večera, ko smo Bedeli zadnjič skupaj abiturijenti ljubljanske gimnazije pri smejočej čaši, praznovali smo v živahnem krogu takozvano šolsko „va-lete". Godba je igrala, slovenske pesni bo donele, zdravica je sledila zdravici, in to Be ume, vse naše misli in nade bo se dvigale v krasno bodočnost. Veselje je dokipelo do vrha, in nekateri, sicer časti vredni sošolci, bo bo baje Bahusovega duba razsvitljeni, spozabili tako daleč, da bo nečega znanega kulturo* nosca, kateri nam je celih šest dolzih let pri-digoval le o nemškej kulturi, dvignili na svoje rame, ter mu klicali navdušeni „hozana". Tedaj, nikdar ne pozabim onega trenotka, oblila te je sveta jeza, zdaj uže v tihem grobu Bpeči Jereb, in zašepotal Bi mi nekaj na uho, kar ti dela čast, kar me Bili denes, pisati za taboj daleč od domovine ta epilog. Srce me je zabolelo, in me boli še, ko mi prinose „Slovenski Narod", skoraj jedini moj dopisovalec iz domovine, žalostno novico, da bo pokopali duhovnega pomočnika v Loškem potoku, Valentina Jereba. V litem tre-notku se mi ponove vse one lepe ure, morda najlepše, katere sva preživela skupaj na šolskih klopeh in na ljubljanskih sprehajališčih. Bil si blaga duša, vrl prijatelj, iskren domo ljub, kakor jih je malo. Bil je 6ni zadnji večer v steklenem Ha- lonu pri „zvezdi", stisneva si tedaj Se jeden* krat desnici, in če se ne motim, klical sera še iz daljave gotovo nepotrebno za taboj: „Meni in svojim načelom zvest ostani lu In ostal bi', bil si mož beseda. Sin revnih staršev, kar nas je bilo večina, izbral si sveti poklic dušnega pastirja, in delal si mu gotovo v vsacem oziru čast. Jaz pa, ločiti Hem ne moral od tebe, oblekel sem vojaška suknjo, sukal britko puško, in poslušal Se britke je psovke, ter na te sem mnogokrat mislil. Zavidal sem te tedaj, izpovem javno, vsaj kako lepo polje delavnosti za narod se je odpiralo pred taboj. V domovini, mej svojim narodom ostaneš, za njegov blagor delaS, in tvoj blag značaj ti spravlja gotovo trnje izpod nog, katerega ima tvoj in vsak stan obilo. Vsega tega meni nij obetala bodočnost, ali VBaj moj Btan j le prisega me je tolažila, katero sva prisegala nekdaj: ostaniva sebi in Bvojemu narodu zvesta. Nij še minulo deset let, in uže Be je jel krčiti naš abituriientovski krog, ti si žalibože četrti, ki si vtibnil sredi Bvoje blage delavnosti. Žalo, jako žalo je to, a Se nas je lepo število razkropljenih po Širnem svetu. Vendar, kje ste vi naše dike, naSi talenti, naši voditelji, nadepolni boritelji tedaj na literarnem dijaškem polji? Wa Dllllftlte 10 marca [Izv. dopis.] Društvo slovenskih vseučib'ščnikov v Beču „S'o-venija" je 14. mnrca zopet pokazalo, da krepko živi. Obhajalo je namreč ta dan svečanost v spomin našemu prerano umrlemu pesniku Simonu Jenku. Slavnost ae je vršila povsem sijajno, kar ae imamo zahvaliti prvlje marljivemu, za društvo jako vnetemu predsedniku g. A Lenarčiču. Slavnosten govor je govoril izvrstno g. M. Zavadlal. (Ta govor priobčimo drugi teden enkrat v listku. Ur) Dolgo trajajoče odobravanje je najbolj pričalo, da ie g. govornik svoje j nalogi popolnoma zndoatil in nam pesnika lepo in krepko narisal. Pevski zbor „Slovenije" Be mi zdi nepotrebno hvaliti, ker se je to uže tolikokrat naglaševalo. Oa sinje mej vsemi tuknišnjimi dijaškimi društvi. Izvršil je tuli ta večer avojo nalogo izborno. Kocijančtfev zbor „Oblačku", ki je v resnici prekrasen in sega človeku v Brce, je občinstvu posebno dopadel in. morali bo ga pevci ponoviti. Tu sta se odlikovala solista gg. M'čoch in Laupert. Osobito nas ie očaral zadnii gospod b svojim prekrasnim baritonom in Bvoiim celo v teh redkih besedah ni obdržal, kajti a) protestantski pisatelji naši in tudi drugi iz 16. stoletja Bem bo v tem primeru pisali v, b) kakor ga štajerski Slovenci še zdaj ne redko pišejo in praviloma po nemškem uplivu kot f govore (gl. „Zv.u 1877, 224, kjer Btoji /meri, in če se oziramo na „slovenščho" — po vsej pravici), in c) kakor je to razvidati iz narečja ogerskih Slovencev, ki to znamenje v pišejo ne samo v navedenih besedah, nego i v takih, kjer nikakor ni na svojem mestu, n. pr. rčiti. Glej zarad tega po g. Valjavcu objavljene „predge", letopis „Slovenske Ma tice", 1874. Koliko je teh besedi? in katere bo? Nekdo — je tudi profesor — mi jih je naštel samo tri: „Le ?/žgati, ugnati, ogreti imajo u*; in ta celo trdi, da imamo v pisati celo ondi, kjer stoji v staroalovenščini ujj Metelko jih ima, kolikor jih kdo hoče. — Bog nas varuj takih slovničarjev, ki nas hočejo bo železno ograjo „tdovnic" od naroda našega lo čiti in od Jugoslovanov 1 2. Staroslovenski predlog „v" n i k d a r n i kooBonant, kakor resni g. vi; Staroslovenci bo ta predlog dosledno pisali ril in tako tudi izgovarjali. Nemamo uzroka prav nobenega misliti, da bi bila obstajala že v starosloven-ščini ona nenaravna razmera, ki je dan denes v naši pisavi, pisavi po okusu in po oaobnosti zavladala, razmera namreč, da bi drugače pi sali in drugače govorili, to je, da bi ne pisali narodnega jezika, ampak narejenega. Da bi bil ta predlog v v staroslovenščini konso nant, kakor trdi g nij soper to govori že duh staroslovenščine, ki nikakor ni trpela kopi čenja konsonantov, koje kopičenje bi bilo moralo nastati, ako bi bil v staroslovenščini predlog /' res konBonant. 3. Slovenski predlog v nikdar ni kon Honant, (izjemši postave blagoglasja). To pri- čajo 1. vsi piflatHii reformacijske dobe p'Soči ' mej8ti; Dalmat;n. naj ca odprem, kier koli hočem, celo piše vseh svoih mislih". Bu' vašeb Rodeh" itd ; to pričajo 2. vsi katobfiki pisatelji, pišoči dosledno v', a nikdar ne v. in tako bo ta predlog pisali od 16.—19 stoletja, imajoči ga za enobožni predlog, a ne za kon-Bonant . . . Veiica (') tukaj ni apostrof, ampak zna-menuje polglas, nameRtujoč ataroplovenski jer; vsi oni pisatelji bi nainoveje pisali vv\ kakor pišemo s\ To trditev iasno utemeljava Metelko, ki je za ta polglas izumil posebno znamenje, podobno skoro obrnenemu esu (s). Metelko je pisal: v' mest' s'm k'pc' p'rv'rg'1 (ve mčst6 Rom kepce pervergel). Ono znamenje Metelkovo smo opustili, in na njega mesto dćli e, u, i; samo predlogu „vu nemio n i 6 dodali; uzeli smo mu njegovo znamenje za pol glas, druzega mu pa zanj ne" smo dali. um'tnim petjem. G. Kragelj je deklamoval prelepo Jenkovo balado „Koezov zet", ter pokazal, da ima lepo deklamatoriško zmožnost. Osmospev „Stanak moiu, komp. L-Rinski. ka-teri bo peli gg.: Mlčoch Gregorčič. Mohar, Koblar, Greeorin. Jifik, Klein in S^aršnik, ne je pel izvrstno. Posebno sta pela lepo in precizno pr»a dva gospoda, ki imata iako krasne glasove. Dr B. Ipavčevi pesni „Pod oknom" in „Vabilo" je pel b spremljevaniera glasovira g. Laupert, in morali smo zopet občudovati prekrasen njegov glas. M. Weberievo ouver-turo k operi „Freischlitz" za gosli in glasovir sta prednašala prav izurjeno gg. Klein in Ma-gek. Oba gospoda kažeta lepe talente in nadejati se smemo, da ja bodemo mogli v bodoče pozdraviti kot umetnika. Obhajali smo todai Jenk o v spomin jako sijajno. Dvoran« je bila polna gnRtov, in mnogo društev je počastio „S'ovenijo" s Bvojimi za-etopniki. Kmalu po dovršenem programu vstane predaedn'k in razloži v kratkem a jedernitem govoru zasluga našega pevovodje g. J. Jirik-a aa pevski zbor „Slovenije". On naglasa, da se omenjeni gosnod požrtvovalno truli, da nsstopi naS zbor pri vsakei priliki izborno. G. Jifiku ee ima društvo zahvaliti, da ho je zbor osobUo pri zadnjih dveh komersih tako odlikoval, znamenje naj'skrenejega spoštovanja in srčne zahvale je podarila potem „Slovenija" gospidu pevovodji krasen album a fotografijami svojih pevcev. Pevci ro zapeli na to znano napitnico. G. Jifik ae s solzami v očeh zahvali za tako epoštovanje in ljubezen, obljubi, da bode še dalje srčno rad skrbel za društveno petje in seže potem jako ganjen vsakemu pevcu v roke. Gostje so ostali do pozne noči, hočem reči, do jutra v dvorani in pevci bo nas razveseljevali z ubranim petjem. Dobili smo tudi mnogo telegramov iz raznih krajev in vsak je bil navdušeno pozdravljen. Tudi naš oče g. dr Bleivveis je poslal telegram, in ko ga jo pred eednik prebral, razlegalo se je „slava" in „živio" klicanje. II koncu rečem, da sme vsak ud „Slovenije" b prepričanjem navdušeno zaklicati: „Slovenija živi, ne životari in ponašamo Be žnjo Domače stvari. — (O vcenitvi zomlj išč) zarad uravnave zemljiščnega davka se nam piše od kompetentne Btrani: Dolovanje o vcenitvi zemljišč zarad uravnave zemljiščnega davka se bode v vneh cenitvenih okrajih na Kranjskem 15. aprila začelo, in Be bode nadaljevalo, dokler vreme pripusti. — (Deželni načelnik kranjski), g. Kali i na, je Sel predvčeranjem z brzovla-kom na Dunaj. — (Za reguliranje Save) je hud getni odsek za to leto v račui dejal 20.000 goldinarjev kot izredno potrebo. — (Semenj v Metliki), ki bi imel biti v sredo 26. t. m., je zarad živinske kuge na Hrvatskem letos prepovedan. — (Volitev v Trstu.) V IV. razredu bo v Trstu pri volitvah 18. in 19. t. m. zmagali i t al i ja n i si mi ali laški progresovci. Voljeni so dozdanji Župan Angeli in podžupan llermet in tovariši. — Vladna avstrijska stranka je izdala anonimen volilen oklic, in ie do-Regla le 201 glasov izmej 800 na volišče pri-šlib volilcev! Dalo bi se več pisati o tem, ali tiskovne svobode bi trebalo. — (Ponarejanje bankovcev.) Pred tržaško porotno sodbo je Btal 18 t. m. Valentin Volčič, obdolžen, da je nečemu Lahu Simonetiju s fotografijo ponarejene desetake menjaval v Munah in Trstu, a nekoliko jih za plačo dobil. S'moneti je bil obsojen na osem mesecev ječe, a Volčič je bil oproščen, ker ie dejal, da nij vedel, da bo bankovci ponareieni. — (Pritrkavanje na Dunaj i.) Z Dunaja Re nam piše: DunaJRk nemšk list poroča: „Zunanovemu nsmeatniku g. IThlu hoče n'ki tukajšnji policijski stražnik, Slovenec po rodu, staviti predlog, naj slavnostni odbor za cesarjevo Brebrno poroko pokliče na Dunaj štiri slovenske fante z DolenJRkega, da bodo pod vodstvom tega Ftražnika v novej votivnej cerkvi „pritrkavali" ali klenkali na 24. aprila." Ker to ne bode veliko stalo, bode alavnostni odbor Želji slovenskega stražnika bržkone ustregel, in tako bodo naši fantje na Dunaji kazali umeteljnoat, b katero se o praznikih in „žegnanjih" ponašajo doma. Pritrkavalo Be bo na 12 različnih načinov. — (Slovani na Dunaji) bodo — kakor se nam piše — srebrno poroko cesarjevo praznovali b tem, da podado cesarju adreso v vseh slovanskih jezikih, in da napravijo svečanost, katere čisti dohodki bo namenjeni Szegedincem, katere je povodenj spravila v veliko bedo. — (Umrl) je policiiaki direktor v Brnu, Josip Garjup, ki je Blužil nekdaj v Trstu in Ljubljani. Kakor uže ime kaže, bil je rolom Slovenec. — (Novi telegrafni tarif), ki stopa letos s 1. aprilom v veljavo, je zdaj tudi uradno priobčen. Kakor uže povedano, je plačati za vsak telegram brez razločka prvič temeljna tak*a 24 krajcarjev, potlej pa še za vsako besedo 2 kr. Torej bo veljal telegram 10 beRodij 44 kr., telegram 20 besedij G4 kr.f 40 besedij 1 gld. 4 kr. — (Mariborskega mesta) letni dohodki ro no računskem aklepu za leto 1878 bili 109 176 eld. Nednšlih dohodkov pa je še 10 800 gld. mei terni polovicu davkov Stroškov ie bilo 107 015 gld. Mei temi 8568 gld. za Šolo, 12 705 gld. za mestne uradnike, 7505 gld. r,<\ policijo, 0281 za svečavo, iato toliko 7a uboge. — (V seji kranjske družbe kmeti i Rke) lfi. dne t. m., v kntprej Bta bila gospoda zastopnika c. kr. deželnega odbora pričujoča, bo rr razpravljali predlogi, po katerih Rubvenrijski odbor si. miniaterstvo kme-tiistva prosi državne podpore za leto 1880. Ker družba kmetijs^fl, kakor tudi dru?e družbe kmetiiske. za letošnie leto nii še dobila na-prošene državne podpora, nij odbor imel prav trdne podlag« za prošnjo priholnjega leta, z malimi snrpmembami držal Re ie predlogov letošnjega leta. in tako gm prošn'a za podporo o 19 stvareh na Dunai. — Prošnio županstva v K^mnolinh. nai bi se 12 gnanodar-"em, katerim ie v velikem požaru pr^d poldrugim Wnm tudi vse Radno drovja pogorelo, iz družbenego vrta pndplilo nekoliko sadnih dreves, io odbor nališnl. — Iz nubvencijske zaloge 1500 g<0d. pe bode nnkunilo muriških (sivih štakorskih) plemenskih juncev, ki se bodo v prvei nolov'ci meseca maia v Liubliani po navndnei dražbi prndaiali — V tej Beii je bilo tudi Rkleneno kakošen spis bode družba kmetijska obdarovala z onimi 5 cekini, ki jih ie vitez Rcbnpid-TreuenftddRki določil za nagrado naibnlipmu spisku. Drugi pot Be bode razgluail ta razpis. — (Z D ob ovca) se piše 15. marc „D»n.u: V ponedeljek, 10 t. m., ie v Kb'učevici pod Kumom osreni vse imptje neke vdove pokončal. Nij i? j druzpga osta'o, kakor 2 nepreskrbljena otroka in zaupanje na Boga in usmiliene ljudi. Tudi vsa živina in žival je ▼ ognji konec Rtorila. Č'Bto ob vae je vdova. Zato nameRto nje f*jmošter Lovro Bergant prosi, naj bi se ta ali rtni Bpomnil te nesrečne žene in n'*enih otrok. — (Ljubljanski knez in škof) je 19. febr. za vso škofijo srečo voščil sv. očetu pa- To dokazuje 3. narečje ogerskih Slovencev, ki pišejo in govore* ta predlog in, tedaj za zlog, a ne za konsonant; na pr.: „Vči se zavrčti etoga Bvejta diko; na pdldo ti je lejpi Jeruzalem varaš, lujpo vu njem bogastvo ... za to da bi prvle čllli vučenicje pravili bo njemi ..." (LetopiB 1874, str. 130.) Opaziti moramo, da da g. Valjavec v začetku (str. 102) pravi, da jezik Slovencev na Ogerskem, t. j. Prekmnr-cev, je zelo znamenit za slovansko jeziko-alovstvo. 4. imamo še neko okolnost, ki bolj govori, da bi bil ta predlog vokal. V 16. stoletji so rabili znamenje v za konsonant in za vokal, tako Latinci, Nemci in Sloveni. Latinci bo pisali nniversrm, Nemci so pisali enterthe nigst Pfld, Dalmatin je pisal predgreor, go Bprdt>, v* Vtt\ te SaveBe, Hrvatje bo pisali /■bijam, rbog, 'davljen, rmiram, rszkok itd (gl. Jambressich in druge spise). Da predlog r nij konsonant, nam 5. kaže govor slo venskega naroda in vsega jugoslovanskega. V drugem odseku Bvojih „jez. opazek" g. r, tako-le opaše in ovenča mojo „jez. droh-tino" v 49 1. „Nov." 1. 1878 Btr. 384.: Bč. g. M. piše: Poiskal sem Bi ruski časnik, pogledam va-nj, namreč v „Novoje Vremja" (? Vreme ?) št. 384 p. 1. da vidim, je-li res, da Rusi pišejo sam v. Prepričal sem se, da Itusi pišejo fv>(?!?) io, u in sicer it tudi pri glagolih . . . Tukaj imate jezdeca P peči!" Bomo videli, kako hitro bo jezdeca g. tj imel na strehi. Iz tega pa moj ljubi g. r, izvaja posledice ki i)6so opravičene in koje izvajati ni imel razumnega povoda. Opomniti imamo, da ona moja „jezikosl. drobtinau je bila nekoliko prikrojena po gosp. uredniku „Nov." in pohabljena po stavcu, vendar nje razum nij toliko trpel, da bi znan-Btveno dobro izobraženemu doumna ne bila; veštec „od oka" bi bil ta nedostatek takoj opazil. Zitorej je odgovoriti, 1. da „jezikosl. razgovoru" g. v\ zadostuje „jez. drobtina*, zlasti, ker g. n Ram pravi, da je oni razgovor „malo važen"; na 2. je odgovoriti, da g. M. ruski vsaj čitati zna prav, b čemer se niti g. n ponašati ne more. Sredstvo, da mu to dokažem, mi on Bam v roke podaja ker k naslovu časnika „N. Vrem/a" pristavlja opazko v oklepih (? Vremr ?) in še dalje tako piše: Naj si tudi on „poišče" ruski časnik, naj „pogleda" vanj, in prepričal se bode, da Itusi za istino pišejo „Vrem/«u in tako tudi izgovarjajo, kakor sem jaz zapisal, a ne „Vreme", kakor g. t\ trdi in celo vprašaj postavi spred in zad. To besedo pišejo Rusi z jatom, kakor piv j o besedo slav/ansk s jatom. (Dalja prih.) pežu za njegovo obletnico, in ne tist dan dobil odgovor od sv. očeta, in blagoslov za vse vernike. — (Duhovenske spremembe.) V ljubljanskoj škofiji: Cerkveno uiueAceoa sta gg.: Jun. Parapat za Zagradec 20. febr. in Vinc. Pola) za Ltpoglav. Črnuška duhov-iiija je razpisana 18. febr. V trfcaskej škofiji: Razpisane bo do BO. majuika bledtče duliovnije: 1. Brdo, 2. Grisiguaoa, 3. Ilum, 4. Kaikavtce, 5. Kutiuaru, G. Kerbune, 7. Klana, H. Mune, 9 Uepentabor, 10 S. Ivanec — Sv. burna bode meseca ma|a in junija v dekanijab: lhuet, Keršan in P.čau. — V lavantiuskej škofiji: G, Anton Merkus je prezentiran za furo v Zetalib, in g. Anton Sijanec poBtal jo provizor v Kamci. — Pie-Btavljeni bo gg. kuplani: Jauez Ev. Simon.č v Ljutomer za 1.; Franc Pigner v Jarenino, in Jakob Pećuik za 1. v Slivnico pri Mariboru. — Umrl je g. BttfftO Peruavselj, župnik v Kamci pri Mariboru, 15. t. m. — Kainška fara je do 28. majiiiku t. 1. razpisana._ Pri Hmlltai Felkl ii Dunaj«. — Btirghanlt is Gradca. — VVoIas i/. Dunaj'a. — Polak iz Tržiča. — Pokornv, Beck i« Dunaja. Pri bnvnritkeai dvora i Kocijančič iz Trata Duuajak* borza 21 marca. (lavirao telografi«5nd po.-očUo.) •.'notni dri. dolg v bankovoib . . t>3 gld. f>o ki ■ m-tm drž. dolg v srebru . . . 64 . 70 •'lat* rotila........ . 77 B 30 . 117 . 50 ■ rei * . 30 R — n m | C!, kr. oekini....... 9 n 33 6 ■ &3 . 57 n «0 • Zahvala. Za mnogobrojno mlolcžitov pri sprevodu premladega soproga, Venclja Vidmajerja, izreka vsem p. ti. prijateljem ni znancem, po-sobno gospodom veja kotit, pridudaitu iz Novega mosta, prisrčno zahvalo žalujoča soproga (95) Alojzija Vidmajer. Krško, dni) 20. nuncija 1879. Oznanilo. Od c. kr. okrainega glavarstva v (' r -nomlju se s tem splošno na znanje daje, da* je semenj, kateri bi moral bili v sredo 20. mar-cija 1S70 v inoMtii IflVillkl — jpr«>|»o-vcmIjiii. (9j--2) C. kr. okrajno £lavai\stvo v Črnomlja, dno 17. nuncija 187'.». C. kr. okra ni glavar: II rit/triu. 5 gld. plačila dobi oni, ki mi pri polj u nazaj mojega zgubljenega, paa; isti ju majhtn, črni „pinču, ima vlanako marko> in letošnjo s št. 1Hi», čaj« na iitio „Ćoki", injouto' gočo dn zasul tudi na k motu. (93—2) liarel liti*«*!*. (v glodidčnoj pisarni v gledisčiioj stol bi). Solide Firmen als Vertreter eriusckt. (190—19») 0MJF~ V toku 30 lut potrjeno. Anatcrinina voda za usta po .1. <». ■*<»■>■ >-■■. c. kr. dvomi zdravnik za zobu »i« tMutmjt. stnrit>u tnonjo preskrbeti vsi krogi, so ao vpeljalo steklenico različnih volikostij, namreč: velika steklenica po 1 gld. 40 kr., srednja po 1 gld., mala po 50 kr. Anaterinina pasta za zobe, za snazenjo in obvarovanje zob, za odstranjenju slabega duha in kamena na /.obob. Cena stoklonej puški L gld. 'jj kr. Popp ova ;u (imalii na pasta za /obe, najuvrstnojo sredstvo za goiunju in obvarovanje notranjih ust in zob. (lena za kos 35 kr. Rastlinski zobni prah, čisti zobo, odpravlja zobni, kamen, in površje zob so bolj in bolj boli. &katljica volja 63 kr. Popp-ova plomba za zobe, s katero »i moro vsakdo Hatu napolniti votlo zobo. (37—2) Aromatično mcdiciuično milo • 1 • v V iz zeliso za olopsanjo in oboljšaiijo polti, in skušona zoper vso uočistote na polti; v započatonih izvirnih zavojčukih a 30 kr. V blagovoljni pozor! v lavaratvo proti ponarejanji so p. n. občinstvo opo/.orujo, da jo na vratu vsako steklenico uimtoriuliui um(im> vode luiini-lit>iio /iiHiiMiij«- (firma llygoa in auatcri-uini Izdelki) kakor ju pri vsako) steklenici tudi vnanji zavitek, na katerem jo dobro vidljiv voden tlak, drlavnl orel in firma« Zalogo imajo v 1 j j n 1» I j n n i. vso lekarno kakor tudi gg. .1»/. /w7*/»«v, Kil. Molu', J, Jutriiij/fr, F. jI/. Sclunitt, I'. FdričtB, L. I'i>-hur, I'. Lattttik, Tercrk in JWAv«y>; v Postojni: ./. Kuvf$r$eJnnfdt; v š k o f j o j \t o k i : < . 1'ubioni; v K o o e v j i : J. Hrtiunc; mi Iv r š k o m : /•'. BBmohft; v l <1 r i j i : «/. Uurtit; v Kranj i: A'. Šuinik; v Litiji: MuJiluiHzel, lukar; v M o i I i k i : Muitirjui tutulct/niki; v Nuvom mostu: Ui^zuli in J. J hrt/»um ti; v K a d o v l j i o. j : -I. Bobltkf v K a m n i k u : ./. Močnik ; v 0 r u o tu I j i: J. lihtzvk; v Vipavi: A. Venerin. Lastnina in tisk »Narodnu tiskarne". Iia/,ue vesti. * (Iz Szegudiua) bo poroča, da kakor bolj ee voda suši, toliko večp smrad po gnjilobi in mrtvaci h ee izpod vode 6ut>. Treba bode izrednih banitarnih naredeb, tu ne se 6e kaka kužnu bolezen izcimi. Nabira se za Szegedince povsod. Telegratirajo, da bode iz samih naborov jeden milijon goldinarjev ekupaj prišlo. Grof Palfy iz Požuna je dal eaiu 50 000 gld. „P. L.b je nabral u/e 100 OUO gld. „N. l'r. Pr." uže ćrez 120.000 gld. V Lou donu ho imeli uže 19. t. m. 42.000 gld., v Berlinu so nabrali do 18. t. m. 30 000 mark itd. Tudi rimski uiadm list 20. t. m. pozivlje, naj Italijani nabirajo za Szegedince. * (Dr. Zukic), srbski poslauik na Dunaju, je 18. t. m. po več mesecev trajajocej bolezni VHled pljučne tuberkulozo umrl. — Dr. Konstantin Zukić bo jo rodil dne 20. aprila leta 182G. v Karanovci na Srbskem. Njegovo pravo ime je Kasarevu(, a je prevzel rajši ime svojih rejnikov. Nižje šolo pohojevul ju doma na Srbskem, v zgotenjo gimnazijo je pa prišel leta 1838. na Dunaj, leta 1843. je Sel iia vseučilišče v Ileidelberg, kjer je bil tudi doktorjem imenovan. Leta 1848. je postal pro feeor za narodno gospodarstvo na belgradakem liceju, je organizoval narodne sole in sprem Ijul kneževiću Mihajla leta 1858. in 1850. ua potovanju po Evropi. Leta 18C0. je akleool na Dunaju avetiijsko-»rbHko telegrafsko pogodbo, postal leta 1H01. minister nauke in tiuanc, ter je sestavil prvo coino tarifo in davkovski zakon za Si bako. Mej vladarstvoin je bil kratuk čus bruz službe, a je zopet Bul leta 18<'>8. kot Hrbaki zastopnik v Bukurešt, in poslal letu 1873. člun državnemu seuutu. Dne 31. majniku meseca je bil imenovan za diplomuticnegu agenta Srbske, in 1. novembra mi no le ga leta za nun ihti a in izrednega poslanika na dunajskem dvoru. Dr. Zukićd je VHakdo moral spoštovati, kdor ga ju poznal, kajti nij bil on samo murljiv in inteligenten uradnik, nego je imel tudi vilo dobrohotuči značaj. Kot politikar nij imel tudi v domovini nikakib BOvražnikov, nego le protivnike. Po svojih načelih jo pripadal Btarokousurvativnej uiruuki, tedaj tudi nij bil pristaš narodno liboruiuu, zdaj v Itelgradu vladajoče stranke. Nu Duuuju je bil splošno priljubljen ; dr. Zukit^ jo zapustil vdovo in OHem otrok. Kukor be tuje, bodo njegovo truplo prepeljali v lielgrad. * (Proti oderuhom.) Dunajska policija jo zadnje dui več oderuhov, ki uijso Du-najčanje, i/.podila iz mesta ven. * (Od krokodilje v potrt) Angleški lisi i poročajo, da bo ju sol neki Anglež v Kgiptu T reko Nil kopat, a krokodili bo ga pod vodo zlekli in požrli._ Uaajva. 21. m.11 ■ .i. Pri Nloini : Sclimidt, Knlutck iz Dunaja. IzdateJj in urednik Josip Jurčič. Stev. 2715. Razglas. (87-2) Leta 1870 utopijo naslednji gospodje mestni svetovalci iz mestuoga zbora: lz III. voliliuy« rašjttdui Janez Nep. Horak, Josip Jurčič, Karel Kinu. Iz II. volilnEgLSINJRBRff SQHN &yilp$: