Ameriška Domovi ima AM€mCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 41 National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 28, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Zahteve Hruščeva niso bite sprejele ugodno Na^ad Hruščeva na Ham-marskjcelda in zahteva po umiku ZN iz Konga nista našla pravega odziva. NEW YORK, N. Y. — V krogih Združenih narodov so ugotovili, da pismo, ki ga je Hruščev poslal Nehruju o položaju 'v Kongu z zahtevo, naj se Združeni narodi od tam umaknejo in naj se ukine mesto glavnega tajnika ZN, ni dobilo v svetu prave podpore. V Londonu so zahteve in napade Hruščeva označili zp staro zgodbo brez vsake novosti. Vlada je odločena podpirati Ham-marskjoelda in delovanje ZN v Kongu. Tudi indijski Nehru ni spremenil zaradi pisma svojega stališča. še vedno podpira Združene narode in njihovega glavnega tajnika, ki ga je Hruščev ozna-čil za morilca Lumumbe. Zastopnik švedske vlade je pismo Hruščeva označil za “velik kup papirjev,” ki da jih prouču. jejo v Stockholmu brez posebnega razburjanja. Belgijski zunanji minister WJkny je trditev Hruščeva v pismu Nehruju označil za obrekovanje. Dejal je, da ne more razumeti, kako je Hruščev priznal Gizengo za predsednika zakon.te vlade,, ko je bil vendar “Kasavubu izvoljen , vodnik, in mož, v katerega ima večina Kon,-goneanov zaupanje.”"'''' 11 Armada potrebuj® sajiro U svoje- ono!© v Evropi slik predsednika! WASHINGTON, D. C. — Kjerkoli je do sedaj visela v naših uradih, dvoranah itd. pc Evropi Eisenhowerjeva slika i° je treba sedaj zamenjati s Kennedyevo. Armada je izračunala, da bo potrebovala o-koli 10,000 Kcnnedyevih slik, navno toliko Eisenhowerjevih ho seveda šlo v pokoj. številka sama zase je značilna; povfe, kako ogromno administracijo imajo naše divizije in naša oporišča ter letališča v Evropi. K njej je treba seveda še prišteti agencije državnega tajništva in precejš mie število zastopstev raznih avtonomnih federalnih uradov Kennedy zavrnil obljubo Eisenhowerja Nemčiji BONN, Zah. Nem. — Eisenhowerjeva administracija je obljubila. Nemcem, ureditev vpra-čanja zaplenjene nemške imovi-31e v Združenih državah tekom druge svetovne vojne. Kenne-dyeva administracija je Nemcem sporočila, da ona omenjene obljube ne smatra za obvezne. v cikviru Eisenhower j evega Načrta, naj bi Zah. Nemčija ob-^žala $200,000,000 iz ameriških Povojnih posojil, dokler bi to vprašanje ne bilo končno rešeno m v Kongresu potrjeno. CLOUDY Novi grobovi Frank Race st. Po daljšem bolehanju je preminul na svojem domu v Ft. Lauderdale, Fla., poznani Frank Race st., star 58 let, stanujoč na 105 E. 197 St., Euclid, O. Bil je lastnik podjetja Euclid Race Dairy na E. 200 St., Euclid, O. Tukaj zapušča soprogo Hermino, roj. Lunder, sina Franka ml., dva vnuka, mater Mary, brata Freda in Ludwiga, sestre Mary Cajhan, Frances Strojin, Ann Eckard, Rose Sayle ter druge sorodnike. Leta 1928 je začel mlekarno na E. 61 St.,'katero je vodil do plinske eksplozije 1. 1944, v kateri je bil prostor uničen. Leta 1944 je začel sedanjo mlekarno na E. 200 St. Rojen je bil v Št. Petru na Krasu, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 41 let in je bil član Društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ ter Družbe The Elks. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 3. 152 St. v cerkev sv. Križa ob iesetih, nato na All Soul’s poko-oališče. Na mrtvaškem odru bo aocoj od 7. do 10. in jutri od 2. jop. do 10. zvečer. Joseph Janczic V St. Alexis bolnišnici je umrl 51 let stari Joseph Janežič s 3623 E. 108 St. Pogreb ima / oskrbi L. Ferfolia pogreb, zavod. Podrobnosti jutri. -----o------ 'itj počitek sovjetske adje rsa eheh oceanih? MOSKVA, ZSSR. — Letala in ladje zahodnih sil so v zadnjih nesecih ponovno cpazile sov-'etsike ladje v raznih delih Paci-','ka in Atlantika, ne da bi moje prav dognati, kaj naj bi bila ijihova naloga. Sedaj je moskovska “Pravda” azrešila to skrivnost, ko je ob-avila, da te ladje sprejemajo po-•cčila, Iki jih oddaja sovjetska mikata, ki drvi proti Veneri. 5ovjeti_ki strokovnjaki trdijo, da ;e bo približala Veneri najbolj la 60,000 milj 19. ali 20. maja. Raketa je dolga 2,035 milimetrov, 1,050 pa široka. Ima oblico valja in tehta 643.5 kg. Tretjino za avtomobile Radijska industrija izdela letno okoli pet in pol milijona sprejemnih aparatov za avto-nobile. To predstavlja 35 odstotkov ali nekaj nad eno tretjino celotne proizvodnje. Tito zaprosil ZDA za 500,080 ion pšenice Jugoslovanska vlada je zaprosila Združene države za pravico nakupa pol milijona ton pšenice za — dinarje. BEOGRAD, FLRJ. — Oblasti so se v zadnjih letih zelo hvalile z uspehi, ki so jih dosegle v poljedelstvu. Komunistični gospodarski vodniki so ;e bahali, da imajo pšenice in koruze toliko, da jo bodo lahko izvažali. Posebno polni hvale so bili glede letine 1959. Tedaj jim je baje ostalo 640,000 ton pšenice nad domačo potrebo. Lani so pridelali pšenice 3,600,000, kar bi zadostovalo za domače potrebe. Po tolikšnem bahanju in navajanju visokih številk se je bilo jugoslovanski vladi gotovo težko odločiti in zaprositi Združene države za pol milijona ton pšenice. Ta prošnja je najboljši dokaz prazne titovske hvale. Kot drugod se je tudi tu izkazalo, da ima laž kratke noge. V Beogradu se seveda izgovarjajo, da se jim je pšenica pokvarila v skladiščih in da ljudje jedo več — belega kruha, ker je postalo meso predrago. Oba izgovara utegneta riti delno resnična, toda rdečim jugoslovanskim oblastnikom nista v posebno čast. Sovjeiija se obregnila ob razorožita! načrt LONDON, Vel. Brit. — Moskovski radio je označil ameriški načrt za razorožitev pod medna-rednim nadzorstveni za “staro prepadlo politiko” Eisenhower-jeve vlade. Razlagajoč govc i- Johna Mc-Cloya, Kennedyevega glavnega svetovalca za vprašanje razorožitve, preteklo soboto, je mos-koviJki radio dejal; “McCloy je izjavil naravnost, da je sovjetski načrt za postopno popolno in splošno razorožitev pod strogim mednarodnim nadzorstvom Združenim državam nesprejemljiv. Namesto tega je privlekel na dan načrt Eisen-howerjeve administracije za nadzorstvo nad oboroževanjem . . . McCloy je brpz sramu prevzel in uradno popdprl propadlo .politiko ... ki je kriva neuspeha razgovorcv v Ženevi . . .” Hruščev bo dal Sovjetski zvezi novo ustavo MOSKVA, ZSSR. — Hruščev je napovedal, da bo ruska komunistična stranka imela v letošnjem oktobru ^voj 22. partijski kongres. Njegova navada je, da pripravi tovarišem za vsak kon- OKREPITEV NEATOMSKIH SIL - CILJ VLADE ZDA! Državni tajnik Dean Rusk je priporočil okrepitev običajnih vojaških sil Združenih držav in njihovih zaveznikov v NATO kot sredstvo, ki naj prepreči atomsko vojno, i- Izgleda, da se s stališčem državnega tajnika strinjata tudi obrambni tajnik in sam predsednik ZDA. WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik je v tajnem pismu sporočil obrambnemu tajniku McNamari svoje poglede na naloge ameriških in zavezniških obrambnih sil. To pismo je bilo delno objavljeno v tukajšnjem listu "The Star.” V njem pravi državni tajnik Dean Rusk, naj bodo medcelinske rakete in težki bombniki prihranjeni samo za strašilo pred kakim poskusom atomskega napada na svobodni svet, da pa naj bo dejanska obramba Evrope izročena običajnim vojaškim silam, ki jih je potrebno okrepiti v taki meri, da bodo lahko vzdržale morebitni sovjetski pohod proti Adlantiku. Le v slučaju, da bi sovražnik sam uporabil pri takem napadu atomsko orožje, naj bi se tega poslužila tudi obramba. ~::r-1 1 , . = Omejene kraj evne spopade izven Evrope naj bi skušale Združene države zavreti in končati s svojimi lastnimi vojaškimi silami, opremljenimi z običajnim orožjem. Izgleda, da se je Kennedyeva vlada odločila v pogledu obrambe svobodnega sveta uporabiti Tilavci s® jeze na fi. Y. T. BEOGRAD, FLRJ. — Znani newyorski dnevnik N. Y. Times skuša biti do Tita kar le mogoče prijazno nevtralen, včasih mu pa vendarlei ne prizanese. Tako je 18. februarja takole označil ti-tevsike demonstracije proti belgijskemu poslaništvu. Poljaka in jugoslovanska vlada sta si dovolili odbijajoč prizor, ko sita dovolili, da druhal dejansko vdere v belgijski poslaništvi v Varšavi in Beogradu; vse to bi se dal0 kontrolirati po vladi z migom obrvi.” Titovsko zunanjo ministrstvo se je radi tega tako zelo razburilo, da je označilo poročilo N. Y. T. kot “hudobno pačenje resnice,” ki naj bi imelo namen, da “obrne pozornost sveta od zločinov v Kongu . . .” Jugoslovanski tovariši so po stali izredno občutljivi za kritiko iz Amerike. Se razume, saj s-e ravno sedaj “prelivajo” dolarji iz Amerike v Jugoslavijo. greš kakšne posebne vrste sen-1 atomsko silo le v skrajnem slu-zacijo. Za letošnji kongres je j čaju, sicer pa se nasloniti na do-nspovedal novo ustavo. Seda-1 volj močne vojaške sile, oprem-nja je znana pod imenom “sta-^jene z običajnim orožjem. V lindka ui.tava “in je bila hvalje-jčasu Eisenhowerjeve vlade so na do neba, seveda samo tako ' računali, da je mogoče Evropo dolgo, dokler je bil Stalin še, braniti pred sovjetskim napa-živ. Potem so hit vo pozabili na dom zaradi omejenih sil le z a- njo in na njenega očeta. I tomskim orožjem. Oborožitev Moskovski uradni partijski lit Zah. Nemčije in vključitev nje-“Kcmunist” je že prinesel glavne nega vojaštva v obrambo je o- podatike o novi ustavi. y njej bo povdarjena ideja o “mirnem so- mogočila • spremembo načrtov, ki zmanjšujejo nevarnost atom- žitju,” kajti časi, ko je hudobni |ske vojne. kapitalistični svet obdajal od vseh strani ruski komunistični raj in ga hotel uničiti, so po misli tovariša Hruščeva že minuli. Kapitalisti se bodo pač morali sprijazniti z mislijo, da s silo ne morejo več uničiti komunizma, da morajo z njim živeti v miru, a.kOravno se morajo zavedati, da bo komunizem “pclkopal” kapitalizem. Nova ustava bo tudi uničila zadnje ostanke zasebne lastnine, dala pa bo ljudi Jkim nožicam več pravice pri upravi industrije in poljedelstva, komunistom samim pa več svobode, kadar bedo debatirali med seboj pri zaprtih - I vratih. Kar piše Komunist”, še ne pove, zakaj je Hruščevu potrebna nova ustava. Značilna je druga stvar. Za letos je napovedal Predsednik Kennedy in njegovi sodelavci računajo preje s krajevnimi komunističnimi napadi kot s splošno vojno. Zato je tudi naročil povečanje in izboljšanje letalskih prevoznih sredstev, ki naj bodo sposobna v čim krajšem času prenesti a-meriške borbene enote v katerikoli del sveta. Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! novo ustavo tudi Tito. Primerjava obeh novih ustav bo izredno zanimiva, povedala bo, koliko je vreden spor med moskovskimi in beograjskimi rdečimi pismouki in farizeji. Amerika pred Sovjeiija v proučevanju vesolja: Narodna administracija za letalstvo in vesolje (NASA) je mnenja, da je Ame-riKa pred Sovjetijo v pa ■ledu znanstvenih uspehov. WASHINGTON, D. C. — A-meriški strolkovnjaki za vesollje trdijo, da so Združene države v pogledu znanstvenih uspehov Sovjetsko zvezo v proučevanju vesolja prehitele, čeprav je ta v tehnološkem pogledu pred njimi. Sovjetiska zveza je v začetku dosegla velike uspehe, potem pa je začela pešati. Amerika je začela veliko kasneje iz nič, pa v nekaj letih dosegla tako v širini kot v izvirnosti in v dosegu raziskav Sovjetsko zvezo. Novo cenitev sovjetskih in ameriških uspehov v proučevanju vesolja je sestavila skupina strdkovnjakov Narodne admini-stracije za letalstvo in vesolje (NASA). Iz Clevelanda in okolice Klub Krog vabi— V soboto, 4. marca, ob tričetrt na devet bo v Baragovem domu predaval g. Pavle Borštnik o “Vzrokih in poteku ameriške civilne vojne 1861-1865”. Klub Krog, ki predavanje prireja, vabi vse naše občinstvo k čim večji udeležbi. Seja— Društvo Carniola Hive No. 493 T.M. ima jutri, v sredo, zv. ob 7:30 sejo v SND na St. Clair Ave. Sestanek— Nocoj ob osmih bo sestanek Pripravljalnega odbora Slovenske pristave v zadnji sobi pri Erštetu. Vsi vabljeni! Pozdravi— Mary Hochevar, tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, pošilja svojim prijateljicam in znankam pozdrave iz Jolieta. Zadušnica— Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Mary Ban na 30. dan njene smrti. Turčija se vrača v demokratični državni red ANKARA, Tur. — Ko je lan- enkrat v juniju Možnost dežja pomešanega s Rnegom v dopoldanskih urah. ^ajvišja temperatura 44. ko pomlad obljubil vojaški revolucij onarni odbor turški javnosti, da bo vrnil deželi svobodno demokracijo “v treh mesecih,” tega ni nihče verjel. Mnogi so sploh mislili, da vojaki ne bodo hoteli zlepa dati oblasti iz rok. Kot se zdi, s0 se zmotili. Sedanja turška vojaška vlada je postavila že začetkom januarja posebno “uetavotvorno skupščino,” ki v njej sedijo za-stopniki vseh plasti turškega na. roda in ki ima nalogo izdelati novo turško ustavo, nov' volivni zakon in državni proračun za tekoče proračunsko leto. Dela na ustavnem načrtu dobro napredujejo. Upajo, da bo ustavni načrt gotov do konca maja in odobren od sedanje vlade. Do takrat bo izdelan in odebren po vladi tuidi novi volivni zakon. Ustavni načrt bo potem odobril dokončno narodni plebiscit, ki bo ali juliju. Med tem je vlada dovolila ustanavljanje novih strank. Registrirati se je dalo kar enajst strank, med njimi samo dve iz prejšnjih časov: republikanska in kmetska. Bivša demokratska stranka se ni smela registrirati. Ne bodo se pa mogle udeležiti volivne borbe na celi črti vse stranke. Nekatere so Jako brezpomembne, da bodo komaj mogle postaviti kandidate v par volivnih okrajih. Volivcev bo verjetno okoli 4 milijone. Volitve bodo v zgodnji jeseni. Mnogi mislijo, da bodo razpisane za 29. oktober. Na ta dan je namreč po prvi svetovni vojni Kemal Ataturk ustanovil turško republiko. Dan velja kot narodni praznik. Volivni boj bo trajal samo 45 dni. Stranke se že pripravljajo nanj, niso pa prišle na dan s svojimi volivni-mi programi. Zato je težko re- či, kako bo vohvna borba potekala. Pot preti demokraciji ni bila lahka. V Odboru za narodno edinsitvo, ki je prvotno imel 38 članov iz vršit višjih oficirjev, je velikokrat prišlo do kriz, dokler ni ministrski predsednik, odnosno njegova skupina, pometal iz odbora vse tiste, ki bi radi ostali na oblasti za “nedoločen čas,” in jih poslal v razna poslanstva in na rajne komisije izven dežele. Kar je za Ameriko važno: Turčija je edina dežela, kjer re-volucijonarna vlada ni spremenila smeri svoje zunanje politike. Ostala je zvesta Zapadu, so. deluje lojalno v organizacijah NATO in CENTO, njeni odnosi do komunističnih držav so hladni. Sedanji zunanji minister Selim Sarper je odločen pristaš sv obodne demokracije. Turčija tudi ni spremenila svoje politike do arabskih držav, dasiravno ji je Naser dal več kot enkrat povod za to. Vsi računajo s tem, da zunanja politika ne bo igrala velike vloge v jesenskem volivnem boju. Turčija je preveč navezana na gospodarsko pomoč, posebno ameriško, da bi mogla tvegati, da jo izgubi. Na drugi strani tudi ne vidi nobene posebne vojne ne-vamosti in je radi tega brez obotavljanja dovolila Ameriki, da postavi tam oporišča za 15 raket vrste Jupiter. Protestov iz Moskve si turško javno mnenje ni vzelo posebno k srcu. Vkljulb temu, da je v Turčiji politično vreme lepo, lahko pride do burje. Glavna uganka turške politike je vprašanje, s katero stranko bodo potegnili pristaši bivše demokratske stranke, ki živijo v glavnem na deželi. Boj za njihove glasove lahko močno razburka vso deželo. Cerkev noče dati Trujillu nobenega častnega naslova CIUDAD TRUJILLO, Dom. rep. — Diktator Trujillo je strašno udarjen na častne naslove. Ima jih že toliko, da se ne vidi iz njih. Moti ga samo to, da so mu jih “poklonili” le lastni podaniki, rad bi pa imel take naslove tudi od zunaj. Zato so diktatorjevi zaupniki stopili do dominikanskih škofov in jim rekli, da bi bilo dobro, alko hi škofje dali Trujillu naslov “Dobrotnik katoliške cerkve v Dominikanski republiki.” škofje so odgovorili, da se s takimi stvarni ne pečajo, naj se Trujiillo obrne kar naravnost na Vatikan. Tja se pa ne bo; že ve, zakaj. Zvišanje carine na uvoz koles WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je zvišal carino za uvoz koles (biciklov) na polovico, da bi pomagal domači industriji, ki je že nekaj let v precejšnji zadregi. Črnski škof posvetil tri belce v duhovnike LICHTFIELD, Conn. — Katoliški črnski škof Remy Augustin, begunec s-.Ijlaitija, je preteklo soboto posvetil tri katoliške bogoslovce v duhovnike v cerkvi sV. Antona. Vodstvo St. Louis de Mont-fort semenišča je izjavilo, da se je to zgodilo prvič v Združenih državah. — Nekako eno petino v Združenih državah nalovljenih rakov konzervirajo za kasnejšo uporabo. Zadnje vesti L E O P O L DVILLE, Kongo. — Domače čete so v nedeljo posilile neko uradnico ZN in prijele ter preteple štiri Kanadčane, člane osobja ZN. Poveljstvo ZN je naročilo svoje-bu osobju, naj ne hodi ven brez orožja. — Indijec Dayal, ki je na čelu ZN v Kongu, bo z današnjim dnem zaključil svojo službo. Njegov namestnik še ni znan. — Domači kongoški vodniki se zbirajo v Elisabethvillu, drugi sestanek pa je predviden v švicarski Ženevi za 3. marec. HAVANA, Kuba. — Včeraj naj bi bil izvršen poskus napada na Ernesta Guevaro, vodnika kubanskega gospodarstva. Tekom napada je bil smrtno ranjen nje gov spremljevalec, med tem ko je Guevara ostal brez poškodb. CLEVELAND, O. — Zvezna vlada je sporočila, da bo uporabila prostor Central Armory na Lakeside in Hamilton Ave. za zgraditev novega o-srednjega poslopja za zvezno urade v mestu. Nova stavba, ki bo imela 15 do 20 nadstropij, bo stala okoli $40,000,000. Seno pobilo krave .KNOXVILLE, Tenn. —'Ko se je tod nedavno porušil star hlev, se je zvalilo na 36 krav in eno mulo okoli 5,000 bal sena v skupni teži okoli 125 ton. Od vsega se je posrečilo rešiti le šest krav, pa še te so bile precej ranjene, vse ostale so poginile pod senom. VAŽNO Prosimo vse naročnike, zlasti one izven Clevelanda, da ne pošiljajo denarja v pisemski pošti, ker se lahko izgubi! Pošiljajte čeke in denarna nakazila, naslovljena na Ameriško Domovino (American Home). Ameriška Domovina /1-/VI JE ■* 11 l%br-M O/V» C 6117 SL Glair Are. — HEnderaoa 1-0628 Cleveland 8, Ohia National and International Circulation PubUsbad dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July PdhHaher: VSrtcr J. Knaus; Manager and Editor: Mary J&vnc NAROČNINA i Za Zad&jane države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATESt United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for S months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 41 Tues., Feb. 28, 1961 gična je torej zahteva po višjih cenah, ki so siguren lek za vsako gospodarska bolezen. Rezultat vsega tega je nezaupanje do bodočnosti jugoslovanskega dinarja. Zaenkrat je ta razvoj rodil dvig cen za povprečno 20-25%. To je samo ocena, dokazati se bo dala šele po mesecih. Pa tudi, ako bo dvig manjši, bo imel par nevarnih posledic za komunistični režim. Najprvo bo poslabšal sedanji življenski standard. Delavci in uradniki bodo zahtevali povečanje plač in mezd in se bodo pri Vem sklicevali na draginjo. Odkod naj režim vzame denar za povečane osebne izdatke? V proračunu takih povečanj ni predvidel. Pri tem smo pa šele začetkom proračunskega leta. Povečane cene bodo dalje ubile vso tisto korist, ki jo nudi novi obračunski tečaj 750 dinarjev za dolar. Jugoslovansko blago bo za tujce drago tudi pri tečaju 750. To bodo čutili tudi turisti, ki jim je režim odmeril 600 dinarjev za dolar. Zmanjšana kupna moč jugoslovanskega dinarja bo seveda spravila v nered vse plane za investicije, kajti plani ne predvidevajo, da bo vse življenje za 20-25% dražje. Iz ravnovesja bodo prišli tudi vsi javni proračuni, kajti tudi v njih so materijalni izdatki računani v lanskih nižjih in ne ‘etošnjih višjih cenah. Življenje v “gradovih nad oblaki” ne bo torej prijetna stvar, vsaj za letošnje leto ne. Cene so se splašile v Jugoslaviji Kar pride poročil iz Jugoslavije, časopisnih in v zasebnih pismih, vsa tožijo o neverjetno hitro naraščajoči draginji. Cene skačejo od dneva do dneva, zmeraj navzgor, danes ena, jutri druga. Nemir je zavladal med jugoslovanskimi potrošniki, vsi hite nakupovat blago, toda prodajalci so postali zaprti, nočejo se ločiti od svojih zalog, ker ne vedo, ali jih bodo mogli spopolniti in po kakšnih cenah. Tovarne iščejo surovine, s prodajo blaga se jim nikamor ne mudi. Za tuj svet je prišel ta pojav precej nepričakovano, doma so ga pa že dolgo pričakovali. Le v tem so se motili, da so mislili, da bo dviganje cen postopno in ne v tako velikih in pogostih skokih. Kako je moglo priti do tega? Da se bodo cene kmalu zazibale, to so čutili v Jugoslaviji že celo lansko leto. Na zunaj se je pokazalo na očitnih znakih, da se nekaj pripravlja. Ljudje so gledali, da zakupijo vsak dinar, ki ga imajo. Promet v trgovinah na malo in na trgih za deželne pridelke je rastel izredno hitro. Potrošniki niso kupovali samo iz potrebe, ampak z željo, da se znebijo denarja. Drug očiten znak je bila povečana želja po izrabi in zlorabi posojil. Vsak se je hotel zadolžiti v upanju, da bo pozneje vračal dolg z manj vrednim dinarjem. Naval na posojila je postal tako velik, da ga je moral režim po svojih organih močno omejiti. Še značilnejši je bil pojav padanja hranilnih vlog. Gibanje hranilnih vlog je skoraj edini gospodarski pojav, ki nanj režim ne more vplivati, zato je toliko značilnejši. Dotok denarja na vloge se je skoraj popolnoma ustavil že v septembru, v oktobru se je celo zmanjšal, da se proti koncu leta zopet popravi. Padanje vlog v oktobru je bilo očitno v zvezi s sluhi, da bodo dinar “menjali,” to se pravi konvertirali najbrže na 10 starih dinarjev za enega novega. Vlada je te sluhe takoj demontirala, toda niso ji vsi verjeli. Ljudje zasledujejo obtok denarja. Za nje ni nobena tajnost, da se je obtok dvignil že na višino okroglo 200 bilijonov dinarjev. Vedo pa iz skušnje, da se dvigajo cene vzporedno s povečanim denarnim obtokom. Končno je na razpoloženje potrošnikov vplivala tudi črna borza z dolarji. Naj jo režim še tako preganja, ubiti je ne more. Se zmeraj izmakne uradnemu zasledovanju. Na črni borzi dolar notira v zelo širokem razmaku, ki znaša tudi do 200-300 dinarjev. Še lansko poletje se je ilegalni tečaj vrtil med 700-800 dinarjev za dolar, pred Božičem se je dvignil nad 900 dinarjev, danes je menda že precej nad 1,000 dinarjev. Čim dražji je dolar, tem bolj hitijo potrošniki z nakupi blaga. Ako ne morejo dobiti dolarjev, se hočejo zavarovati vsaj z blagom. K strahu pred bodočnostjo dinarja je mnogo pripomogel režim sam. Že lani je napovedal celo vrsto reform: davčno, kreditno, bančno, carinsko in devizno. Posamezne reforme je deloma začel izvajati že tekom lanskega leta Cilj vseh reform je bil pameten: režim je hotel stabilizirati kupno moč dinarja in osvoboditi cene administrativne kon trole. Obenem je hotel spraviti domače cene v pravi gospodarski odnos do cen v tujini, da ustvari tako podlago za večji izvoz. Večji izvoz je namreč Jugoslaviji tako potreben kot ribi voda. Dežela ima stalen in velik primanjkljaj plačilni bilanci, ki se da izravnati samo s povečanim izvo zom. Do sedaj ni bilo mogoče dvigniti izvoza, ker so pro izvajalni stroški za jugoslovansko izvozno blago praviloma previsoki. Vladni načrt je bil preprost in dosleden vsaj na papirju: dati je treba domačemu trgu več prostosti. Porabili je ne bo mogel za dviganje cen, kajti drugače bo pritisnilo tuje blago v deželo in pognalo domače cene navzdol. Prišlo je pa čisto drugače. Ko so zainteresirani gospodarski krogi zvedeli, kaj vse jim pripravlja režim, so začeli misliti na svoje in ne “društvene” koristi. Skušali so vplivati na vsebino reform v takem smislu, da ne bodo po njih prizadeti Do dobra se jim je to tudi posrečilo. Do segli so pa tudi nekaj, česar niso “planirali”: zmešnjave vrstah vladnih strokovnjakov, ki se še do sedaj niso mogli pobotati, kakšno obliko naj imajo nove reforme, akoravno smo že blizu marca, vse reforme bi pa morale biti v veljavi že začetkom novega leta. Vse to navadnih jugoslovanskih potrošnikov ni dosti brigalo. Brigala so jih pa stalna poročila, da bodo nove reforme rodile povišanje cen na celi črti. Pri tem so časopisi in strokovnjaki prihajali na dan tudi s konkretnimi številkami; poročali so, da bodo s časom povišane cene za vse glavne predmete, ki jih človek rabi za svoje življenje. Premog se bi podražil za 20-25', ; ponovno naj se podraži tudi elektrika; cene za deželne pridelke niso rentabilne za državna posestva in kolhoze, torej se bodo morale povišati itd. Vsa ta poročila so bila tudi podprta z dokazi na dlani: dnevno je časopisje poročalo, kako posluje z zgubo sedaj to, sedaj ono podjetje. Zgub niso razlagali z nesposobnostjo rdečih ravnateljev, ampak z nizkimi cenami. Lo- BESEDA IZ NARODA ? Ne zavrzite božičnih kart Cleveland, O. — Miss Mary Hudolin, 1133 Norwood Rd., vne. ta misijonska delavka, je preje-a te dni od našega slovenskega misijonarja Stanka Poderžaja, ki deluje med pogani v Bengalski Indiji, pismo, v katerem se ji g. misijonar zahvaljuje za razne poslane predmete, ki jih mi navadno zavržemo, v misijonih so pa neprecenljive verdnosti. Pismo se glasi: “Cenjena Miss Mary! Strašansko pridni ste ibili. Pred nekaj dnevi sem prejel dva paketa in notri celo vrsto koristnih predmetov poleg dobrodošlih božičnih kart. Zadnje so izredno dobrodošle, ker sem prejšnje razpoložljive že vse razdelil in moram zdaj prosilcerkar poditi. So se že talko navadili, da me še na cestah sprašujejo: “Če pridem, boste dali sliko? “Nabožne božične karte obrežem in jih razdelim kot svete sličice največ hindom. To niso samo majhni otroci, mnogo je odraslih, tudi študentje z univerze. Rožnih vencev je tudi vedno premalo vsak hoče svojega, pa pridejo še drugič, in ko vprašam: “Kaj pa si naredil s tistim, ki sem ti ga zadnjič dal,” dcbiim odgovor: “Ga je vzel stric, teta, brat, sestra itd.” Nekatere večje slike, take, ki imajo izrazite posamezne like, ne cele grupe, dajejo v gips in jih obešajo na stene. Koledarjev bi lahko razdelil na stotine, če bi jih imel, pa so predragi im jih ne morem kupovati. Tudi prositi nočem, ker so darovi v gotovini bolj potrebni. Za jaslice za prihodnje leto sem že začel spraševati in sem že dobil odgovor od trgovca iz južne Indije. Naročil jih bom kasneje, ker imam sedaj precej dolga. Naš novi nadškof ima našo misijonsko postajo Čandernagore zelo rad, me je že trikrat obiskal, enkrat je s seboj pripeljal enega škofa in poslal svoje seme-niščnike sem na izlet. Cerkev bi rad kar za svojo škofijsiko vzel, če bi bila v Kalkuti, ker je res lepa in smo jo lepo uredili. Za božič se je kopala v morju luči, dobrotniki niti ne slutijo, koliko dobrega narede s tem, ko mi omogočijo dekoracijo in razsvetljavo. Imeli smo na tisoče gostov, hindov in muslimanov in jim je bilo strašansko všeč. Se enkrat tisočera hvala za ves Vaš trud in prisrčne pozdrave vsem misijonskim prijateljem, vsem hvaležni,” Father S. Poderžaj, S. J. Catholic Church, Chandernagore, E. Ry, West Bengal — Ina. -------o------- IZVIRNO Neki milanski avtomobilist, ki ima očitno smisel za dovtipe in tudi grenke izkušnje, si je dal pritrditi na vozilo pisemskemu nabiralniku podobno škatlico z napisomlb: “Prosim, kar sem z listki za globo!” Timmins, Ont. — Priloženo Vam pošiljam denarno nakazilo za celoletno naročnino. Sporočam Vam, da sem z listom AD popolnoma zadovoljen in ga vsaki slovenski družini toplo priporočam. želim Vam veliko uspeha v bodočnosti in Vas lepo pozdravljam! losip Gregorčič. * * * San Francisco, Calif.—V prilo. gi dostavljam ček v svrho kritja celoletne naročnine za list Ameriška Domovina. Ob tej priložnosti pošiljam iskrene pozdrave vsem sotrudnikom in čitateljem Ameriške Domovine z najlepšimi željami k napredku in širjenju lista. Z odličnim spoštovanjem! Ivan Turk. * 4, * Johnstown, Pa. — Priloženo Vam pošiljam naročnino za na-daljne leto za moj najljubši list Ameriška Domovina.” Zelo rada berem spomine pokojnega urednika Debevca. Begunje so meni dobro znane, sem jih večkrat prehodila. Neke nedelje leta 1904 sva odšli s prijateljico v bližnjo malo vas sv. Vida. Bil je lep poletni dan. Pozno popoldne sva se odpravili nazaj domov na Rakek. Prav hitro se je stemnilo. Ko greva skozi Begunije ao Kamne gorice, je začel pa še dež. Dežnike sva imeli, ali korajže nama je zmanjkalo, ko sva zaslišali pred nama korake nekega moškega. Stisnili sva se obe pod en dežnik in se držali bolj zadaj. Pot je bila slaba še podnevi, kaj šele ponoči, kamenje je štrlelo iz zemlje. Talko sva hodili tri četrt ure in večkrat padli. Ko sva prišli do pr- vih hiš in pospešili korake, sva ugotovila, da je bil najin strah odveč, pred nama je hodil naš sosed in sdrodnik moje prijateljice. Tako se je naijin strah spremenil v veselje. Moja stara mati je bila tudi iz Begunj doma od Viklečih, tam •cjer je nekdanja Vaša dopisovalka Mrs. Josephine Eisenhardt iz -oralna pobrala svojo mašno knjižico iz blata, ko je šla k sv. maši Tudi njenih dopisov pogrešam. Pozdrav vsem sotrud-nifcom Ameriške Domovine z željo, da bi še dolgo izhajala. Vaša Mrs. Anna Rovan. * Chicago, 111, — Ker mi v kratkem poteče naročnina, Vam jo pošiljam za nadaljne leto. Ameriško domovino vsi radi čitamo in nam je zelo všeč. Všeč mi je, ker poročate glavne politične novice od tu in iz stare domovine. Tudi povest Vršarska polena rad čitam) zlasti ker sva bila s pisateljem te povesti dobro znana. Nekateri naročniki tu so izrazili željo za naslednjo povest. Ta naj b bila “Pisana mati,” seveda če Vam jo je: mogoče ’zdati. Vse čitate-lje po Ameriki in Kanadi lepo pozdravljam, zlasti moje rodne Horjulce, ki so tudi povsod raztreseni. Filip Stanovnik. * * * Sheboygan, Wis. — Zahvaljujemo se Vam za obvestilo-, da bo naročnina potekla. Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za naročnino za leto naprej. Se Vam lepo zahvalim za redno pošiljanje lista. Z listom sem zadovoljen. Zelo rad prebiram in čitam novice, dopise, lepe povesti in romane, ki jih priobčujete v Vašem listu. Vse preberem do zadnje vrstice, želim Vam obilo uspeha in napredka pri Vašem trudapolnem delu, Vašemu listu pa veliko novih naročnikov. Z najlepšimi pozdravi ostajam Vaš dolgoletni naročnik! Math Dragan. * * * Acton, Out. — Prejel Vaše obvestilo za obnovitev lista oziroma naročnine. Priložena je nakaznica. želim Vam dosti uspeha in ost j am Vaš vdani naročnik. Louis Petrič. * * * Toronto, Ont. — Prilagam Vam ček za naročnino Ameriške Domovine za leto 1961. S časopisom sem zelo zadovoljen. Vas lepo pozdravlja! Jože Tur. # * * Rock Springs, Wyo. — S tem Vam -pošiljam naročnino. Imam dosti časa za čitati. Iz Ameriške Domovine izvem, kaj se novega zgodi na tej zemeljski obli, v A-mer/ki in drugod. O sebi nimam kaj posebnega poročati. Ostanem še naprej naročnik in lepo pozdravljam vse naročnike Ameriške Domovine. Frank Grum. K sodobnim svetovnim problemom Kongo in Laos še vedno najbolj p'ereci vprašanji mednarodne politike Odkritje je potrdilo staro zgodbo Po skoraj 2,GOO letih so arheologi odkrili zločin ljubosumnega moghtca. , Stara, iz rodu v rod ohranjena zgodba pripoveduje, da je živel nekako v sedemdesetih le-ith po našem štetj u v Verigah na Velikem Brianu bogat in star rimski državljan Aulus Fesoni-us. Veliko oljarno je imel, olive iz ckoraj vse Istre so se med kamini njegovih mlinov spreminjale v olje, v njegovih pečeh pa so žgali opeko in amfore, po katerih so povpraševali v Istri, Dalmaciji in celo v Rimu. Žal'pa je Fesbnius obogatel šele na stara leta, takrat ko si je nadel že sedmi križ. Pomladiti se je hotel, zato si je izbral mlado nevesto, ki ji še ni bilo dvajset let. Lidija Priscilla je slovela kot lepotica daleč naokoli, starši so jo prodali bogatemu Aullusu, v zameno pa so dobili svobodo. Poprej 'so bili sužnji. V bližini je s|tanoval Teren-cius Bassus, Aulu-sov sosed in prijatelj od mladih nog. Teren-ciij pa je imel sina Caiusa, ki mu ga na turnirjih po vsej Istri ni bilo enakega. Med mlado ženo in prijateljevim sinom se je spletla ljubezen. Potem je prišel turnir. Caius je bil trikrat prvi: v vožnji, v metanju diska 'in v teku. Tri lovorove vence je dobil. Po zmagi je skrivaj -pohitel k ljubici. ženi starega soseda. Stari Aulus pa je poslal za njim ogleduha, ki je gospodarju vse povedal. Po zmagi je stari bogataš pripravil sosedovemu sinu na čast vedjko gostijo. Ko je vino že vsem stopilo v glavo, je stari Aulus rekel trikratnemu zmagovalcu, da ga bo postavil za edinega dediča svojega bogastva. V klet ga bo peljal, je šepetal, tam si bo lahko izbral, kar ga bo volja. Šli so: ogleduh Rufus prvi za njim turnirski zmagovalec Caius, kot zadnji pa stari Aulus. Nenadoma je Rufusova bakla ugasnila, takoj potem pa je Od kar je v Beli hiši predsednik John F. Kennedy, se zdi, da je svobodni svet dobil novo upanje in nov pogum. V Londonu, Parizu, Bonnu in Rimu so prepričani, da je Amerika in z njo ves svet v novem zagonu, ki se jo nujno pokazal tudi na polju mednarodne politike in v borbi s komunistično težnjo po razširitvi komunizma po vsem svetu. Svobodni svet je bil v zadnjih etih popolnoma v obrambi na vseh področjih in v vseh delih sveta. Nekatera znamenja kažejo, da je te dobe konec, da bo svobodni svet skušal dobiti vsaj na nekaterih področjih in v nekaterih delih sveta iniciativo v svoje roke. * Predsednik Kennedy je odločno in jasno zavrnil sovjetske zahteve po umiku čet Združenih narodov iz Konga in po odpustitvi glavnega tajnika Združenih narodov Hammarskj oelda. Moskva je uvidela, da je Amerika pripravljena uporabiti silo, če ne gre drugače, pa se je umaknila. Ali je ta umik samo začasen, ki naj da Sovjeti ji in njenim podpornikom v Kongu čas za priprave ali je resničen, se trenutno še ne da za gotovo reči. Kongo je trenutno eno najvažnejših in najbolj perečih vprašanj mednarodne politike. Njegov pomen je za Zahod važen, še veliko važnejši pa bi bil, če bi se v njem utrdili komunisti s podporo Sovjetske zveze. V tem slučaju bi bila v nevarnosti cela Afrika. Kongo leži v njenem osrčju, iz njega vodijo pota na zahod, na jug, vzhod in sever. Kdor obvlada Kongo, ima lepo priložnost razširiti in utrditi svtpj vpliv in moč nad vso črno Afrilko. V zadnjem času je prišlo do nemirov in do gibanja med domačini v portugalski Angoli, sosedu Konga na jugozahodu, pretekli teden se je zaostril spor med belimi kolonisti in črnimi domačini v Sev. Rodeziji, ki meji na Kongo na jugovzhodu. Nemir se je pojavil znova tudi v Keniji, kjer so pred nekaj leti maumau-ovci delali Angležem hude težave. * Boj med Ameriko in Sovjetijo za vpliv je dobil popolnoma novo obliko v Maroku. Tam so Združene države zgradile v letih 1951-1953 velika letalska oporišča. Ko je postal Maroko 1. 1956 neodvisen, ni hotel priznati dogovora, ki so ga ZDA sklenile s dotedanjimi gospodarji Maroka Francozi. Končno so se Zdru. žene države vsled naraščajočega nacionalizma odločile, da oodo do 1. 1963 umaknila svoje letal-savo iz Maroka. Sovjetska zveza je v tem času znala spretno pridobiti naklonjenost maroške vlade, ko je preprečila sprejem Mavretanije v Združene narode. ' Maroko trdi, da je Mavretanija sestavni del Maroka ter zahteva, da se mu priključi. V začetku meseca je odletel na obisk v Maroko predsednik Sovjetske zveze Brezžnjev. Ist očasno so poslali Sovjeti v Maroko jetdovska letala, ki jih je ta preje zastonj skušal kupit: v zahod- nih državah. S sovjetskimi letali so prišli v Maroko tudi sovjetski letalski tehniki. Ameriška letalska oporišča so tako izgubila velik del svoje vrednosti, saj jih imajo Sovjeti stalno pod nadzorstvom. Borba za vpliv v Maroku še ni končana, se je dejansko šele dobro začela, priznati pa je treba, da se trenutno za Ameriko ne razvija ravno posebno ugodno. slišal, da so se za njim s treskom zaprla težka vrata, ki jih je dal ljubosumni starec naslednji dan zazidati. Tako pripoveduje zgodba, ki jo poznajo prebivalci Brionskih otokov, resnico pa so ugotovili arheologi. Izkopali so ostanke rimske vile, stare skoraj dva tisoč let. Med razvalinami so našli zazidana vrata. Podrli so zid in stopili v obokan prostor. Blizu vrat je ležalo sključeno človeško okostje. Na levem zapestju se je svetila zlata zapestnica z imenom: Caius Terrencius Caius Bassus. n. Druga pereča točka v današnjem svetu je državljanska vojna v Laosu v jugovzhodni Aziji. Laos bi moral biti v smislu sklepov v Ženevi leta 1954 sklenjenega premirja nevtralna, toda z zahodom povezana država. Jamstvo za njeno neodvisnost in nedotakljivost je prevzela Jugo-vzhednoazijska obrambna zveza (SEATO), v kateri so poleg Združenih držav, Vel Britanije, Francije, Avstralije in Nove Zelandije tudi Pakistan, Tajska in Filipini. S podporo Združenih držav je dobil Laos začetkom preteklega leta zahodno usmerjeno vlado, ki pa jo je vojaški prevrata Kon. ga Le nadomestil z nevtralno. To je v decembru pregnal gen. Novasan in vzpostavil novo, ki se tudi v glavnem naslanja na ameriško pomoč. Med obema skupinama je prišlo do bojev, ki zavzamejo od časa ' do časa večji obseg, pa nato zopet prenehajo. V zadnjih tednih je vladalo nekako zatišje in izgledalo je, da bo Laos postal zopet nevtralna, z Zahodom povezana država. Kralja Savang Vatana je pozval Malajo, Burmo In Kambodžo, naj pošljejo v deželo posebno komisijo, ki bo ugotovila, da Laos ni postal nobeno vojaško oporišče Zahoda. Komunistični blok je predlog odklenil. Položaj je postal še bolj zapleten, ko se je vrnil v Laos predsednik vlade Souvana Pho-uma, ki jo je postavil v preteklem avgustu Kong Le po uspelem vojaškem prevratu. Pho-uiha je pobegnil iz Laosa, ko so čete gen. Nosavana v preteklem decembru zasedle glavo mesti Vientiane. Laoški parlament mu je'tedaj izrekel nezaupnico, nakar je kralj imenoval in vzpostavil novo vlado princa Bouna Guma. Komunisti in nekateri nevtralci priznavajo kljub temu še vedno vlado Souvanne Phouma za' edino zakonito, med tem ko Združene države podpirajo novo vlado, katere močni mož je zahodno usmerjeni gen. Nosavan. Laos je torej razdeljen v dva tabora, ki ima vsak svojo vlado, eno podpira komunistični tabor, drugo zahodni. Nova vlada v Washingtonu skuša spor mirno rešiti s tako-zvan0 prožno politiko, ki pa doslej še ni, prinesla nobenega u-spehd. Tako moremo v naslednjih tednih pričakovati v Jugo-vzhodni Aziji nove krize. Tega se Združene države zavedajo, zato so objavili, da bo državni tajnik Rusjk prihodnji mesec odšel na konferenco SEATO v Bangkonku. * Vprašanje Zah. Berlina je začasno potisnjeno iz ospredja mednarodnega dogajanja, toda Sovjetija je povedala jasno, da ga bo v doglednem času postavila znova na dnevni red in zahtevala njegovo rešitev. * Prihodnji mesec bodo v Ženevi v Švici obnovljeni razgovori o končanju preskušanja atomskega orožja. Tedaj bo mogoče videti jasneje, v koliko so napori Kennedyeve vlade za pomiritev sveta na temelju izboljšanja odnosov med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo uspešni. Razvoj zadnjih tednov ne daje preveč upanja. K .A. IST ,.A O S MI JL ($Sjo» AfAHD s-juttice. /Imeri$k/i Domovih i/i-iim- AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER iz slovenskega Toronta Poziv Slovencem v Torontu Daleč po svetu nas je razgnala vojna; danes sikoro ni dežele mesta, kjer ne bi našli Slo-v6nca. Med todlikimi ljudstvi smo kakor kaplja v morju; naša kri to-116 v tem morju; naša kultura se izgublja, kot da ne bi imeli poslanstva v svobodnem svetu. Kjerkoli imamo organizacije, zajemajo le malo ljudi in so si cesto nasprotujoče skupinice. Tu v Torontu nas je nekaj tisoč, a vendar sm0 majhni, ker nimamo neke skupne vezi, skup-ne organizacije1 vseh krščansko demokratičnih Slovencev. Sedaj se poraja “Društvo Slovencev v Torontu” z namenom, da poveže vse: posameznike, kakor ludi obstoječa društva v enotno narodno družino. Slovenka in Slovenec, glejta, kliče mo vaju za našo narodno stvar, vstopita v naše vrste! Prijavite se pismeno na “Društvo Slovencev,” 786 Euclid Ave. u Toronto 4, Ont.! Društvo1 Slovencev v Torontu.” Nov torontski pomožni nadškof Prevzvišemi Philip Francis Po-cock, 9 let winipeski nadškof, je imenovan za pomožnega nadško-ia v Torontu s pravico nasledstva. Apostolski delegat za Kanado j e' razglasil to imenovanje sv- očeta dne 18. februarja. Istočasno z imenovanjem nadškofa Pococka, je prišlo pismo, * ga je Nj. eminenca kardinal McGuigan poslal duhovnikom in Vcrniikoim torontske nadškofije. Pismo izraža kardinalovo hvaležnost isv. očetu, ker mu je tako Majšal dušnopastirsko breme nadškofiji. Nj. Eminenca je po-V( dal v pismu, da bo novi pomožni nadškof prevzel posle v nadškofiji, čim bo prevzel nadško-ijsko mesto v Torontu. Nadškof Pocook je bil rojen v Thomas, Ont. 2. junija 1906. ’tudiral je na Assumption College v Windsor ju in St. Peter semenišču v Londonu. V maš-Š^a je bil posvečen 14. junija 960. Dalje je študiral na kat. Univerzi v Ameriki in v Rimu, Ner je dosegel doktorat iz kanonskega prava. Nato je 10 let Poučeval moralko in pravo v semenišču v Londonu, Ont. 7 apri-a 1944 je bil imenovan za škofa askatoonu, 16. junija 1951 za ^postoliskega administratorja v mnipegu in še istega leta za Pomožnega nadškofa s pravico aNedistva in 14 jan. 1952 je po-a i nadškof v Wrnnipegu. |... °Ve(nci v Torontski nadškofi mnogo dolgujemo svojemu m?Pasitirju Nj. Eminenci kardi-m U»'^c'^ll^,ganu- V hvaležnosti ^ U 2e|h|m0 mnogo uspehov pri tcr^°Vem v večnem Rimu nja. Oba Tajniško poročilo je podal g. B. Košir. Poročal je o porastu članstva čez 550, o sejah odbora, ki jih je bilo 13, o preureditvi uradnih prostorov, o zvezah, ki jih je imel odbor z Ontarijska Ligo kreditnih zvez in z drugimi organizacijami in o drugi delavnosti ravnateljev. Poročilo ravnateljstva je podal podpredsednik-poslovodja g. P. Markeš. Poročal je, da je promet žup. H. in P. letu 1960. znašal čez en milijon dolarjev. Iz razlage finančnega poročila so člani mogli jasno raz-videti potsamezne postavke, pod katerimi je denar prihajal v blagajno in v kakšne namene je* iz nje odtekal. Kako se je v letu 1960 dvignil kapital, naj povedo naslednje številke vzete iz finančnega poročila: Dcbrcimetje dec. 31. 1961: Oseb. posojila $133,742 Hipot. 74,950 Investicije 33,000 letna zavarovalnina 681 Na tekočem računu 14,299 Oprema in stroji 1,075 Predplačilo stroškov. 5,576 Titovci sodelovali pri demonstracijah v — Torontu TORONTO, Ont. — Ko so tukajšnji levičarji organizirali de^-monstracije pred belgijskim konzulatom zaradi “umora” kon-geškega bivšega predsednika vlade Lumumbe, so pri tem menda odlično sodelovali tui titovski priganjači in podpor, v Torontu. Po poročilu lista “Globe and Mail” so bili titovci prav poseb- no vidni in je javnost njihovo sodelovanje opazila. Udeležbo je baje organiziral sam Titov konzulat ob sodelovanju skupine okoli lista “Jedin-stvo.” Po trditvi “Glasa kanadskih Srba” je sedanji Titov konzul v Torontu Mito Milatovic general UDBE in je osebno ustrelil v času spora z Moskvo hrvaškega komunista Anidrijo He-bramga, ki ga je menda Stalin določil za Titovega naslednika. KRIŽEN PD DEŽELI $263,323 Obveznosti dec. 31. 1960: Delnice Oseb. čekov, račun Garancijski fond Pristopnina Nerazdeljen dobiček Dohodki $226,228 17,555 2,138 29 303 17,070 mnogo let srečnega življe. ni zbor župnijske hranil-v nice in posojilnice in , edel;>0’ 19- februarja, je Po° a ^'PhljiSka Hranilnica in zboSOjiliniCa rec^m letni občni v cerkveni, dvorani se je l?.,la^° Popoldne po blagoslovu 1 lopo število članov-delmear-]ev- Zbor; $263,323 Z naj večjim zadovoljstvom pa so člani sprejeli na znanje poročilo g. predsednika A. Ponikvarja, ki je prebral predlog ravnateljstva, da se izplačajo 4% dividende na hranilne vloge in da se vrne 20% vplačanih obresti. V dolairjih to znese: $6,225.11 dividend in $2,223.00 vrnjenih obresti. Predlog je občni Zbor so-glasino odobril. Prav tako je bilo sprejeto, da se da iz nerazdeljenega dobička v kulturne namene cerkvi, knjižnici, Vin-cencijevi konferenci in kot honoraria $375.00. Predsednik kreditnega odbora g. F. Leve<^ je poročal, da je bilo v letu 1960 odobrenih in izdanih posojili v vsoti $166,935 osebih in $52,000 na nepremičnine. Za nadzorini odbor je poročal predsednik g. Ivan Marn. Pri volitvah je bil v ravnateljstvo ponovno izvoljen g. A. Ponikvar na novo pa g. L. Staj an. V kreditni odbor je prišel g. V. Strah iz župnije Brezmadežne, v nadzorni odbor pa g, Ivan Kavčič st. 'Čilani iso odhajali z občnega zbora z zadovoljstvom, ker je žup. Hranilnica in Posojilnica pokazala v letu 1960. nov napredek in dokazala potrebo in korist'svojega obstoja. Mgr. Poljedelski minister Alvin Hamilton je pozval železniške družbe in unije železničarjev, naj se vendar pobotajo glede plač, da ne pride do štrajka, ki bi posebno huldo prizadel farmarje v zahodnem delu dežele. * Harold Winch je v spodnjem domu parlamenta zahteval zaščito pridelovalcev jagod, sladkega sadja in zelenjave v Britski Kolumbiji pred uvozom iz tujine. , * Kanadska narodna knjižnica v Ottawi ima 400,000 knjig, kar pa se zdi parlamentu odločno premalo. Tekom debate o tem vprašanju so se vse- stranke izjavile, da je treba poskrbeti za izpopolnitev in razširitev osrednje narodne knjižnice. * Indijski študent Sharma, ki študira na torontski univerzi, je tčkom javne debate dejal, da so zahodne petrolejske družbe po naročilu indijske vlade brez uspeha iskale petrolej v Indiji.. Kc je Indija nato poklicala na isti posel sovjetske strokovnjake, sp ti na večih krajih našli petrolej. Namignil je, da zahodne petrolejske družbe petroleja v Indiji nemara niso hotele najti, da bi še dalje prodajale tja svojega. Po indijskem zgledu je tudi Pakistan kljub močnemu odpo-zahodnih petrolejskih družb nu pozval v deželo sovjetske petrolejske strokovnjake. * Odbor Narodnega sveta za raziskavo je mnenja, da je Kanada v pogledu proučevanja po- sledic radiacije na živa bitja zaostala za drugigmi državami in da je t r ei b a temu vprašanju posvetiti veliko več pozornosti, pa dati tudi potrebna finančna sredstva. Radiacija ali sevanje nastane v zvezi z atomskimi reaktorji in ob eksploziji atomskih bomb. * Predsedniku zvezne vlade Johnu Diefenbakerju je pretekli teden umrla v Saskatoonu 88 let stara mati. Po materinem pogrebu se je predsednik vlade vrnil v Ottawo na konferenco predstavnikov zvezne vlade z vodniki pokrajinskih vlad o novi delitvi davčnih dohodkov, ki bo stopila v veljavo prihodnje leto. Predsedniki vlad Ontaria, Que-beca, Brit. Columbije, Saskat-chewana in New BrunsWicka so s predlogi zvezne vlade nezadovoljni, med tem ko so se ostali izjavili za nje, ker bodo po novem predlogu dobili več denarja kot po sedaj veljavnem dogovoru. * Socialistična vlada v Britski Cclumibiji je stavila pokrajinski zakonodaji predlog' ki prepoveduje uporabo unijskega denarja za podporo političnim strankam. Če bo predlog sprejet, bo to vsekakor hud udarec za novo nastajajočo stranko, ki jo ustvarjata socialistična stranka in Canadian Labor Congress. Holandski mlini na veter izginjajo Holandija velja za deželo mlinov na veter. Vse pa kaže, da bo ta svoj posebni značaj žal v kratkem izgubila. V začetku sedanjega stoletja je bilo tam nad 10,000 takih mlinov, danes jih je le še 991 in od tega jih 599 stoji. Vzrok: mlini na veter niso več donosni ter jih bodo prej ali slej vse podrli. E-dino 392 še daje lastnikom toliko dohodkov, da jih velja vzdrževati. Sodijo, da bosta v dvajsetih letih tehnika in gospodarska smotrnost docela spodrinili to značilnost holandske pokrajine. Holandsko'kmetijstvo gre danes po poti stroge racionalizacije, da bi doseglo čim večjo donosnost. Mlin na veter seveda ne more tekmovati z motornim valjčnim mlinom, ki ga poganjata para ali elektrika. Prav tako je. s tistimi mlini, ki so črpali vodo iz “polderjev”, predelov, ki leže za jezovi niže od morja. Tudi te so spodrinile motorne črpalke. Holandci so poskusili, da bi tehniko, ki uničuje mline na ve- ter, pobijali z njenim lastnim o-rožjem. Pred nekaj leti je “Zveza za varstvo mlinov na veter” poskusila predelati 200 teh naprav tako, da bi dajale elektriko za razsvetljavo. Vsak mlin bi lahko dobavil 30,000 do 40,000 kilovatnih ur toka na leto. Država je bila pripravljena ta načrt financirati, toda njegova izvedba je naletela na prehude praktične težave, zaradi česar so misel opustili. Za letos je vlada dala na razpolago 150 tisoč goldinarjev, da bi s tem zneskom obnovili tiste mline, ki imajo zgodovinsko’ vrednost. V poštev bi jih prišlo kakih 80, toda njihovi lastniki so povedali, da jih ne bodo več vzdrževali, tudi če jim jih popravijo. In tako gre v stari Evropi ne-zadržano po zlu še ena njena tisočletna zanimivost. Stanovanje se odda Štiri sobe in kopalnica na 1126 pojasnila (42) E. 76 St. zgoraj, kličite IV 1-3940. V Collinwoodu blizu cerkve Marije Vnebovzete se odda štirisobno stanovanje. Na 15910 Midland Ave. —(43) Naprodaj “Grand” kuhinjska peč. EX 1-0855. —(43) PREVEČ TVEGANO Ponudbo, naj bi nastopil v televizijskem pomenku s svojimi desetimi ločenimi ženami, je neki hollywoodski finančni mogotec vljudno zavrnil, češ da mu tako tveganega dejanja ne dovoli nobena zavarovalnica. Jmali oglasi Hiša naprodaj Krasna pritlična hiša (bungalow) s 3 in pol spalnicami, klimatsko fiapravo, naravni les, tepihi, v celoti podkletena, z garažo je naprodaj blizu fare Vnebohoda. Ogled samo po dogovoru. Prodaja lastnik. Kličite WI 1-7531. (43) .. KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehlad pojavi! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in razpošiljamo tudi po pošti! AVE AVI MG E 813 East 185IH Strast 25000 Euclid Avenuo 6235 St. Clair Avanu« Cleveland, Ohio ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio T, p' h 1% m c " . 1881 'V 1961 VSAJ TRI DNI PREJ predno se preselite, nam pošljite vaš NOVI in STARI NASLOV JV a. znanilo in Zab'Oala, Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl ljubljeni soprog, dobri skrbni oče in stari oče JOSEPH MENART ki je previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 14. januarja 1961. Naš dragi pokojnik je bil rojen dne 11. marca 1881 v vosi Peč, župnija Polica na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1900. Pogreb se je vršil 17. januarja iz Zakraj škovega pogrebnega zaveda v cerkev sv. Vida. Po pogrebni sv. maši, katero je darova! Rev. Jošt Martelanc, je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Aniton 'u je predsedoval g. Ponikvar, ki je že iz do- °^ine znan kot izkušen zadru-Prvi del občnega izčrpna poročila. delavec. 7^1S0 bila - Hrvatje se slavili TORONTO, Ont. — Preteklo nedeljo so Hrvatje slavili petletnico obstoja Hrvatiskega narodnega doma v Torontu na 1650 Dupont St. Poleg domačinov sta nastopili tudi macedonska in ukrajinska plesna skupina. Po sporedu so imeli ples v obeh dvoranah. SLOVENSKI ZDRAVNIK DR. SREČKO PREGELJ I ORDINIRA H 394 Bloor Street West, Suite 7, Toronto Tel.: WA 1-7120 H Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Ješt. A. Martelancu, ki je pokojnika previdel s svetimi zakramenti, zanj opravil pogrebno sv. mašo in druge pogrebne molitve ter spremil pokojnika iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija vse do njegovega groba, za kar naj mu dobri Bog obilo poplača. Dalje se prav iskreno zahvalimo Rt. Rev. Monsignorju Louis B. Bazniku, ker je večkrat obiskal pokojnika in mu tekom bolezni podeli! sv. zakramente; tudi njemu obilno Bog plačaj. Naša iskrena zahvala vsem onim, ki so poklonili ob krsti pokojnika toliko lepih j vencev in šopkov ter ga tako okrasili,' ko je počival na mrtvaškem odru. Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za dušo dragega pokojnika. Prav tako tudi j vsem onim za velikodušne darove v denarji!. Bog povrni vsem. Dalje prav lepa zahvala vsem, ki so A Ti, ljubljeni pokojnik, počivaj v miru iie’i TUDI [NA ZAHODU! — V svobodnem svetu velikokrat slišimo o slabi gradnji, o Mabem blagu iz )dežel ra iželeztuj, zaveso, toda tega ne manjka tudi na naši strani. Na sliki vidimo delavcu, ,ki popravljata vzletišče 'novega letališča Leonardo da Vinci v Rimu’. Letališče je stalo blizu pol bilijona dolarjev. Komaj je bilo odprto, jže so (se razpokala vzletišča. Pokazalo 'se je, da je bil prostor slabo izbran m da bo potreba vtakniti m (naprave in 'ureditev letališča še dva do trikrat toliko, predno bo res uporabno. n I It 1 dali na dan pogreba na razpolago svoje avtomobile ter tako omogočili mnogim, da so se mogli udeležiti pogreba. Prav iskrena hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njegove duše. Še prav posebej pa onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne sv. maše ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti na Kalvarijo. Zahvala društvom Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ ter društvu Naprej št. 5 SNPJ za vso pomoč in naklonjenost. Dalje zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto pokojnega. Zahvala za izraze sožalja bodisi ustmeno ali pismeno, kakor tudi vsem onim, ki so pokojnika obiskali tekom njegove dolge bolezni. Zahvala Zakrajškovcmu pogrebnemu zavodu za tako lep pogreb, kakor tudi vsem tistim, ki so nam kaj pomagali ob bolezni in smrti dragega pokojnika. Vsem skupaj naš iskreni Bog plačaj. in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji blagi pa večni m? ir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Naj Te dobri Bog poplača za vse Tvoje trpljenje in skrbi z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Bog Ti daj sveti raj in nam vsem enkrat srečno in veselo snidenje onkraj groba nad zvezdami. Tvoji žalujoči: TEREZIJA M EN AKT, soproga < JOSEPHINE, poročena MUSTAR, hči JOSEPH, JOHN in LOUIS MENART, sinovi FRANK MU STAR zet JOSEPHINE, FRANCES in CAROL MENART, snahe Vnuki in vnukinje Pokojni zapušča tu v Clevelandu brata JOHN-a in sestro MARY PETERLIN, v stari domovini brata ANTONA. Cleveland, Ohio, 28. februarja 1981. - v. 'if . mz Višarska polena spisal Narte Velikonja * 5 Drznost pride le iz takega z:a-krknjeneža kakor iz vulkana, kakor iz steklenice šampanjca. Naenkrat! Jaz vem, to so taki značaji — enkrat ga zadeneš, pa ti čez leta vrne. Ko ga tista jeza pregrize!” se je razvnemal suhi krojač. “Imel sem vajenca, ki ga je pomočnik samo uščipnil, čez pet let ga je zabodel!” “Motna tiha voda!” je kimal predsednik porote, debeli mesar Lapornik iz predmestja. “Da se najde na kmetih, v hribih tak značaj!” “Jaz mislim, da se ne najde!” je ugovarjal sivolas očanec Mr-var. “Vi mislite, da je vse tako vajeno krvi kakor mesarji! Še zajca ne zakolje brez strahu!” “In v vojski ste kmetje še najbolj divjali!” je dejal invalid trafikant Globočnik. “Ko so nam dali piti ruma je dejal kmet Bregar. “Ali nismo rekli: pijani!” “Navsezadnje boste rekli, da kmet sploh tega ni storil, kako pa. V avtomobilu se je pripeljal nekdo in umoril Kosmača. Kar v avtomobilu!” se je razjezil šofer Tršar. “Jaz sem ga pa vozil! Čudim se, zakaj toliko ugibanja? Ali niste gledali občinstva Javno mnenje je zoper njega. Sam predsednik senata se je iz dal. Ali mu je verjel zagovornik? Ali niste opazili, kako se je lovil. Da je najbrž uboj! Vsa javnost se nam bo smejala in časopisi se bodo spet enkrat o-bregnili ob poroto. Da zločince izpuščamo! Ni čuda, če zločinci že računajo na neumne porotnike. Jaz vem, kako je bilo. Gla soval bom za umor! “Odglasujmo!” je velel mesar Lapornik. Cerkovnik Lipar pa je bil ves nervozen zapisal na en listek da, na drugi: ne, ter oba vtaknil v žep. Ne da bi poslušal, kako se pogovarjajo in kako je bilo glasovanje, je taval po sobi oc 5 CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE 5300 NORTH - 3300 WEST. 4 Apart mcnts. Stoker steam heat. 3 car brick gar. $13,000 down. Nr. excel lent transportation, close to schools. By owner. CO 7-5066. (41) okna do okna ter si brisal znoj s čela. To ni tako enostavno, to ni tako enostavno. Prave resnice sam človek nikoli ne najde.” Še Vi, Lipar!” je dejal predsednik; “glasujte!” “Še jaz!” se je zdrznil kakor v sanjah. In je zamižal ter segel v žep. “Naj bo kakor bo!” Pogledal je listek: Da! je bral na glas. Osem: da, štirje: ne,” je dejal mrzlo predsednik. “Odgovor na drugo vprašanje odpade.” Lipar je pograbil še ostali listek v žepu ter zastrmel vanj. “Torej z mojim glasom obsojen na smrt!” 39. Klančar se je gnal v temi že izven mesta proti domu. V nepopisni srčni muki in stiski je odletaval po razdrapani cesti ter ponavljal sam pri sebi: “Lagala, lagala, lagala!” Parkrat ga je obšla skušnjava, da bi odvezal pas. Ko je moral mimo visokega drevesa, se je s silo zagnal na nasprotno stran ceste. “Jaz moram storiti, kar moram!” je živel strašen sklep njegovi duši. “Potem naj se zgodi, kar se zgodi!” Zagledal je pred seboj luč na :esti in zaslišal ropot voza. U maknil se je in čul znane glasove. “Povsod jo vidim!” se je stresel, kajti v medli svetlobi se mu je zdelo, da je zazrl obraz žene. In župnik je zraven in Blaž!” je spoznal. Kakor da ga je nekaj vrglo pred voz, je voščil dober večer. “Ti, Klančar?” se je začudil župnik. “Ali je že obsojen?” je kriknila žena, “da si tako bled?” “Mislim, da je!” je trdo dejal Klančar. “Saj so mu vse dokazali!” “Ali je kaj priznal?” je oprez-nil Blaž. “Ta ne bo ničesar priznal!” “Potem je v redu,” je dejal Blaž. “Le poženimo, da ne bo prepozno! Z nami pojdi! Mati-jec je nedolžen!” “Nemogoče!” se je stresel Klančar od strašnega boja, ki mu je divjal po udih. “Ce ga ta ni, potem sem ga jaz!” “Kako 'govoriš!” je skočila že- NEW DELUXE C flat with all deluxe features. The very best money can buy. Many extras. Call builder. TU. 9-5020. (41) EDISON PARK—By owner. 3 Bedroom brick ranch. Finished basement, gas heat, garage, fence. Lot 45x125’. Extras. Upper 20’s. NEw-castle 1-9287. (41) NEW, BIG RANCH — 5% rooms, brick, fully decor., Ige. bsmt, gas ht. 443 N. Springfield, model, by appt. FI. 5-4600 or DI. 2-4167. (41) YELLOW BRICK — 3-5’s and 7-4’s. Good income property. Very good condition. Will accept any reasonable offer. $10,300 down. VI. 8-9370. (43) MONEYMAKER! 3 STORY BRICK OCTAGON 3 deluxe 6 room apartments. 1 ¥2 tile baths. Excellent condition. By owner. Reasonably priced. $36,500. CA. 7-7666. (43) 2 STORY BRICK — Owner. Store with 2 apts. Full basement. 2 car brick gar. Ceramic tile baths, hot water, oil heat. Good condition. N.W. Side. Good neighborhood. AV 3-4853. (42J CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — PROPERTY By owner. 56 yrs. Widower retiring. Excellent opportunity. Priced for immediate sale. Phone RO. 2-9363. (42) HOUSEHOLD HELP WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK AND CHILD CARE. Stay, Own room. References required. Good salary. Phone DOr-chester 3-0086. ■ (43) HELP WANTED MEDICAL TECHNOLOGISTS! A S.C.P. regular or Reg. of equivalent in education with experience in laboratory procedure for the Logan County -Hospital Sterling, Colorado Salary open, based on training and experience. One weekend in 4 rotation. Send resume to: Dr. A. E. LUBCHENKO Presbyterian Hospital at 19th and Gilpin Denver, Colorado (43) na z voza k njemu. “Kakšen si, ves prepaden? Ali bledeš? Mi pa vemo, da je nedolžen! Pričat gremo!” “Prisedi!” je dejal župnik. Klančar je šele sedaj zapazil otroka na vozu. Oba sta dremala ter si zaspano in dremavo mencala oči. Župnik jima je gladil lase ter ju miril: “Saj ni nič, saj ni nič! Le nič se ne bojta, prav nič!” Klančar je mukoma prisedel. Sam ni vedel, kaj mu je, nazadnje mu je šinila ostra misel v možgane. “Tako, zdaj vem: ona bi ga rada rešila v zadnjem hipu!” In je skočil z voza brez besede in se ni oziral na klice, ki jih je slišal za seboj. “Ona bi ga rada rešila!” mu je šlo po možganih. Porotniki so sedali na svoja mesta. Smrtna tišina je zavladala po dvorani. Občinstvo je v strašni duševni napetosti strmelo v predsednika. Mesar Lapornik je držal v roki bel list ter si z levico v zadregi privihoval brke: “Mh!” si je odkašljal. “Mh! Porotniki so potrdili, da je obtoženec kriv umora sorodnika z osmimi glasovi proti štirim!” Franca se je v prvem trenutku sključila, kakor da jo je zadel neviden udarec preko glave. “Lažniki! Rablji! Krivičniki!” je ponovila polglasno ter vsa u-smiljena in drhteča od bolečine poiskala Matijčevo roko, ki je ležala čudno mrtva na klopi. Matijec je sedel, kakor da ne razume in da se ne tiče njega. Le ko se je Franca dotaknila njegove roke, se je stresel, pogledal s toplo h v a ležnostjo Franco ob sebi, nato pa se je sklonil, pograbil Franco za obe roki ter jih vroče poljubil. Dvorana je bila zavalovila, kakor da je nekdo vrgel vročega olja med občinstvo. Starikava ženska v prvi klopi je začela od krčevitega živčnega napada na glas kričati nerazumljive besede. Predsednik senata je zahteval mir ter divje zvonil. Žensko so pograbile močne roke ter jo izvlekle iz klopi, babnica je mahala okoli sebe ter prhala sine od besnosti in kričanja: “Obesiti, obesiti, obesiti!” Franca pa je stala vštric Mii-tiica. Bled on, bleda ona, trepetajoča po vsem telesu. Stala sta nema, vdana v čudno usodo, stala ona na levici, on na desnici. Kakor pri poroki. Tineta je ta prizor vsega pretresel. Z vso silo je tiščal sence, da mu jih ne raznese strašni pritisk krvi, in zdelo se mu je, da mu zastaja kri v žilah: “Člo-1 veka moriš! Dva človeka moriš!” In pred očmi mu je oživel tisti gališki kmet, ki je še obešen napravil tri korake v zraku, in' njegov spačeni obraz je zadobilj izraz in poteze Matijčeve. “Po nedožnem bo visel!” mu je kljuvalo v sencih kakor ostro kld-divce ter mu krčilo srce v čudnem blaznem strahu. “Zaradi mene bo visel!” Hotel je vstati, stopiti naprej, nekaj reči, toda v njem ni bilo nobene moči. Obsedel je kakor brezčuten ter strmel predse. Videl je, da se je senat podal v posvetovalnico. Preteklo je par hipov. V dvorani je nastalo žubore- nje. Nenavadno, ki je vedno bolj naraščalo. Pazniki na vratih so postali pozorni, iz sobe za priče so se začuli vznemirjeni glasovi, ki jih je prevpil glas sodnega sluge: “Ne morete! Zdaj ne morete!” Ljudje so zapazili, da tišči nazaj starega župnika, ki sili v dvorano* “Tak, pustite nas, pustite nas. Važno! Važno!” Občinstvo se je vzpelo na prste. Zdelo se je, da sega razburjenost v dvorani do svetlih lestencev na stropu. Vsa dvorana se je majala kakor pijana. Sli- šali so se pridušeni kriki: “Pustite ga! Pustite ga!” Nato je nastala smrtna tišina. Sluga, sam zmeden od nenavadnega prizora, se je bil umaknil z vrat. Z naglimi koraki, bri-soč si pot s čela, je pristopical stari župnik v dvorano med priče. Ves se je tresel od razburjenja. Ogledal se je v zadregi in za kratek hipec postal pred Tinetom. Tine se je zdrznil. Kakor neznana veselost ga je obšla, še nedoživljeni občutek olajšanja ob spoznanju, ki mu je švignilo skozi misli. Vendar je za hip preletela njegov obraz divja groza, kakor da se je nekaj u-trgalo v njem. Toda samo za hip. Nato se je stresel, zamahnil z rokami, kakor bi hotel vreči s sebe strašno moro in strah, ki sta ga davila v grlu. Kot bi se odprla nevidna vrata in da gleda v neizmerno globočino. Vzpel se je sunkoma v vsej vi- sokosti in kakor iz groba zavpil svinčeno in trpko: “Ne, Matijec! Jaz sem udaril Kosmača!” Vse to se je zgodilo z bliskovito jadrnostjo. Stopil je naglo pred Matijca ter padel kakor blazen na kolena: “Matijec, odpusti — jaz sem ga!” Mulully Funeral Home zracevalni sistem AMBULANTNA POSLUGA 365 East 156th Street POGREBI OD $200.00 NAPREJ KEnmnre 1-J41I GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 1)002 Lakcshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-208,3 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Petinšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in .sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. ( KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se Pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in .onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa tako; po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za od rasle in mladino od S500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član alt članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111 - ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov; ........................ Moj novi naslov: ................. MOJE IME: ........................ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabi/, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA *117 St. Clair Ave. »Cleveland I, Oklo UK 1-0628 k1 — J NOVI VSELJENCI — Na sliki vidimo tri mlade gorile, ki so jih poslali v Ameriko iz Francije. jDr. Deets Pickett jih je sprejel v New Yorku, da jih pregleda, [preden gredo v živalske vrtove v raznih delih dežele, i , H® M E & FKDWER MARCH 4 thru 12; | CLEVELAND PUBLIC AUDITORIUM the WONDER OF COLOR!" /Ufc/THE ATOMIC garden LAVISH AJeu/f FLOWER DISPLAYS tA) 250 EXHIBITS & DISPLAYS 9 DNI — Vključno DVE soboti in nedelji! vstopnina 4. marca od 1. pop. do 10:30 zv. -ODPRTO: Dnevno od 11. dop. do 10:30 zv. $4| 12. marca od H. dop. do 8:30 zv. v I CIS lokalna avtobusna postrežba do razstave in mestnih parkališč. POTREBNA JE DOBRA MERA! >— Neki gostilničar v Berlinu je postavil v svoje prostore del inagačene (žirafe. Na'njem vrat je pritrdil napis, v katerem priporoča pivo za gašenje “dolge” žeje. Le {koliko [piva bi bilo potrebno, da bi se dolgi vrat žirafe do kraja omočil!