Poštnina plačana v gottvM 6mm Mm f- Stev. 29a. V Ljubljani, ponedeljek 6. februarja 1939. Lelo IV Nova vlada Dragiša Cvetkoviča V njej sta slovenska ministra dr. Krek in Snoj ter bivši zagrebški ban dr. Ružič Potitfčni program nove vlade je: pripraviti sporazum s Hrvati Bel grad, 6. febr. m. V poznih snočžiih urah je mandatar krone Dragiša Cvetkovič sestavil novo vlado, ki je naslednja: predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve Dragiša Cvetkovič, prometni minister dr. Mehmed Spaho, prosvetni minister Stevan Čirič, gradbeni minister dr. Miha KreK, minister brez listnice dr* Džafer Ku lenovič, minister vojske in mornarice armadni general Miijutin Nedič, minister brez listnice Ante Maštrovič, minister za zunanje zadeve dr. Aleksander Cincar-Markovič. minister brez listnice Franc Snoj, pravosodni minister dr. Viktor Ružič, minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomič; minister za pošto, telegraf in telefon Jovan Altiparmakovič,M:,m minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič, minister za poljedelstvo inž. Bešlič Nikola, finančni minister Vojln Djuričič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Miloje Rajakovič, minister za telesno vzgojo Djura Ce-jovič, minister brez listnice dr. Branko Milj uš* Ob 12 ponoči je bil predsednik Dragiša Cvetkovič sprejet v Belem dvoru na Dedinju in prisegel v roke kneza namestnika Pavla. Takoj nato s® je vrnil v socialno ministrstvo, kjer je sprejel domače in tuje časnikarje, ki so težko pričakovali, kako bo rešena kriza. Novi predsednik vlade je časnikarjem v nevezanem pogovoru dejal, da je politični program nove vlade jasno izražen v utemeljitvi, ki so jo dali o svojem Izstopu iz StojadlnovIČeve vlade on, dr.Spaho, dr. Krek, Snoj in Kuleno-vič. V tej utemeljitvi pravijo, da gredo Iz Stojadinovičeve vlade zaradi »Slovenski dom« Uhaja vsak delamik oh 12. — Mesečn* naročnina 12 din, i* inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica fl/Hl. — Telefon St. 40(11 do 4OOR. — Uprava: Kopitarjeva ulica fi. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. Načelna izjava novega ministrskega predsednika tega, ker vladajo v njej različna na-ziranja glede vprašanja o pripravi sporazuma s Hrvati. Ker so ti ministri pred volitvami dali volivcem načelne obljube glede rešitve hrvatske-ga vprašanja, so sporazum s Hrvati dolžni izvesti. Zadnja Stojadinoviče-va vlada pa je po izjavi ministrov v svoji sestavi ovirala ureditev tega vprašanja, zaradi česar so ministri odstopili. V tej izjavi je politični program nove vlade docela jasno povedan, zato ji nima kaj dodali. Novi ministri bodo povečini že danes dopoldne dospeli v Belgrad in prisegli, nakar bodo takoj prevzeli posle svojih ministrstev. Novi predsednik »fade DRAGIŠA CVETKOVIC Novi predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič se je rodil v Nišu 1893, kjer je obiskal tudi gimnazijo. Tehniko je študiral v Švici, pravo pa poznajo douui .v Jugoslaviji. Za tem se i je i posvetil politiki iiii (javnemu delu in tudi časnikarstvu. Od rane miuflosti se je bavil, že s političnimi; Vpraš^dji ter je bil 'zelp 'djetaven' v organizaciji »Slovenski jug«. Prvič je bil izvo-,ljpj> za ,ppslan?a ^eta 192^ Jtqt kjandidat radikalne stranke za niški okraj. Že naslednje leto je posta! v vladi Vel je Vukičcviča minister za vert* ter je to ministrstvo obdržal tudi v naslednji vladi dr. Korošca. Po, šestem januarju -se je Cvetkovič iz političnega življenja umaknil. Za časa Jevtičev® vlade je bil postavljen za predsednika občine ter je na tem položaju ostal do razpisa volitev dne 5. maja 1935. Tedaj je bil izvoljen ta poslanca za niški okraj. V skupščini je bil izvoljen za predsednika verifikacijskega odbora. Po padcu Jevti-čeve ylade je bil predsednik poslanskega kluba večine ter pozneje predsednik kluba JRZ. Pri decembrskih volitvah 1938 je bil izvoljen tretjič za poslanca, spet za niški okraj. Od 1935 daije je Cvetkovič zavzemal položaj ministra za sorialno politiko in narodno zdravje. Novi zunanji minister DR. ALEKSANDER CINCAR MARKOVIČ je bil rojen 1K89. v Belgradu, kjer je končal pravo. Leta 1918. je bil postavljen v zunanjem ministrstvu za pisarja II. razreda, istega leta pa je postal tajnik v poslaništvu v Bruslju. Pozneje je bil taj-">k>r. delegacije na mirovni konferenci v Parizu, julija meseca 1922 pa je postal konzul 1. razreda v Zadru. Konzul 1. razreda v Trstu je postal 6. julija 1922. Pozneje je bil v službi v Tirani kot svetnik do mesera marca 1924. Pozneje pa še v Ankari, r Budimpešti, Parizu. Sofiji, na Dunaju, v Rimu in drugič v Parizu, nakar je bil imenovan za poslanika v Sofiji. Pred tremi leti pa je bil postavljen za poslanika v Berlinu. JEVREM TOMIČ, novi trgovinski minister se je rodil leta 1894. v Valjevo. Gimnazijo je študiral v Belgradu, za tem pa odprl odvetniško pisarno. Prej je pripadal bivši demokratski stranki. Pri volitvah za oblastnega poslanca leta 1927. je bil Tomič izvoljen kot demokratski kandidat za mesto Belgrad. Vseh vojen se je udeležil kot rezervni častnik. Prvič je bil izvoljen za poslanca pri petomajskih volitvah leta 1935. za titeljski okraj, drugič pa 11. dec. 1938. MILOJE RAJAKOVIČ, novi minister za socialno politiko in narodno zdravje se je rodil leta 1895. v Beručcu. Gimnazijo je končal v Užicah, pozneje pa je študiral v Franciji v Canesu. Leta 1923. je Rajakovič stopil v diplomatsko službo, a je pozneje kot tajnik zunanjega ministrstva podal ostavko in se posvetil časnikarstvu. Izdajal je lista »Trgovski glasnik« in »Belgrajske novosti«. V državni službi jo stopil leta 1925. kot šef novoustanovljenega tiskovnega urada v notranjem ministrstvu. V tem času je bil tudi tiskovni referent pokojnega Nikola Pašiča. Leta 1929. je izstopil iz državne službe ter se posvetil gospodarstvu. Ustanovil je zvezo trgovcev in industrialcev. Mnogo se je bavil tudi s časnikarstvom. Prvič je bil izvoljen za poslanca 1935, drugič pa pri decembrskih volitvah 1938. Pred 6. januarjem 1929 je pripadal bivši narodni radikalni stranki. DR. BRANKO MILJUŠ. minister brez listnice, se je rodil 1900 v bosanskem Šamcu. Pravo je študiral v Parizu, a se je medtem vneto bavil tudi s časnikarstvom. Kot dijak je bil član nacionalne kolonije v Parizu. Po končanih študijah je postal tainik mestne hranilnice v Belgradu, nato pa tajnik v zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Prvič i" bil poslanec 1935, drugič pa 11. decembra 1'"' •> sam- ski okraj. LJUBOMIR PANTIČ, novi minsiter za gozdove in rudnike sc k rodil v Zagori v bjelinskem okraju. Gimnazijo je študiral v Vukovaru, Sremskih Karlovcih in Sarajevu. Za tem se je posvetil študiju farmacije v Zagrebu in je nato odprl lekarno v Bjelini. V mladih letih je pripadal bosanski revolucionarni mladini »Mlade Bosne«. Zato so ga avstro-ogrske oblasti zaprle ter ga obdolžile veleizdaje. V zaporu je bil nad dve leti. Po osvoboditvi se je posvetil predvsem kulturnemu delu. a poltično se ni udejstvoval. Za poslanca je bil prvič izvoljen 5. maja 1935 in je v skupščini pripadal pozneje klubu JRZ ter je bil tudi tajnik glavnega odbora te stranke, INŽ. NIKOLA BEŠLIČ, novi kmetijski minister, je ugleden politični delavec v Banatu. Prej je pripadal narodni radikalni stranki ter zavzemal položaj predsednika oblastno samouprave. Bil je tudi član širšega odhora narodne radikalne stranke. 11. decembra 1933 je bil prvič izvoljen za poslanca. Mnogo zaslug si jc , :> dobil pri delu na gospodarskem polju. JOVAN ALTIPARMAKOVIČ Novi poštni minister se je rodil leta 1891 v Bitolju, kjer je dokončal tudi srednje šole. pravo pa je študiral v Aix-en-Provence. Po končanih študijah je postal advokat. Prej je pripadal bivši narodni radikalni stranki. Od leta 1922 je Altiparmakovič v stranki zavzemal razne položaje in bil tudi član glavnega odbora. Prvič je bil izvpljen za narodnega poslanca leta 1925, drugič pa 1927. Po volitvah leta 1927 je ustanovil s pokojnim Jovanovičem poslanski klub bivše narodne radikalne stranke in bil v njeni tudi tajnik. 9. januarja 1932 je bil postavljen s kraljevim ukazom za senatorja. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen za poslanca v bitoljskem okraju. DJURA CEJOVIC Novi minister zi telesno vzgojo ljudstva *e je rodil 1902 v Zeti v podgoriškem okraju. Posvetil se je najprej trgovskim poslom. Politično je firipadal bivši narodni radikalni stranki. 5. maja eta 1935 je bil izvoljen za narodnega poslanca v barskem okraju, drugič pa 11. decembri IP^S v istem okraju. DR. VIKTOR RUŽIČ Novi' pravosodni minister se je rodil na Su-šaku. Po končanih študijah se je posvetil advokaturi. Od meseca marca 1936 do julija 1988 je bil ban savske banovine. Po padcu Gerone, Figuerasa, Palamosa in Urgela Nacionalistična vojska pred francosko mejo i M ) H i i I * ! i nit D vSi beg oblastnikov rdeče vojske in prebivalstva čez mejo i , • ; ' , * ‘ 5! 1' ’ 11 ‘ ' 1! 1 !! 1 ; f s : i i t < i I i , s • i ' ! I Perpignan, 5. febr S padcem Ger6ne je Francova vojska dejansko gospodar vse Katalonije. Nacionalistične čete so se približale francoski meji na 30 km. Padec Gerone je še bolj pospešil beg prebivalstva, ki ga- je rdeča vojska izganjala ii ’ vseh krajev, -čez katere«« je umikala. Dane« dopoldnel je prispel v Francijo pred1 sednik republike -Azana. ki jd po krhtMrfi postanku v Perpignanu odšel s spremstvom v neko kopališče v vzhodnih Pirenejih. Čez Tnejo so ponoči -pribežali tudi rdeči delovni minister Regas, predsednik katalonske vlade Compariys in predsednik bivše baskovske vlade Aguirre. O predsedniku osrednje rdeče vlade Negrinu in o drugih ministrih se širijo govorice, da so z feta|i]p©beg- , nili v Valencijo, kjer bodo skušali oonoviti delo nekaterih ministrstev. Predsednik bivše katalonske vlade Companys in bivši predsednik baskovske vlade Agnire sta danes dopoldne prispela v Perpignan.. Takoj po prihodu sta odšla na prefekturo, kjer sta zahtevala. naj jim izdajo francoske diplomatske potne liste. Ko se je to zgodilo, sta Companys in Aguiro odpotovala v neznano smer. Odpor rdeče vojsko v Kataloniji je po padcu Gerone do kraja strt in ni veči govora raiti o kakem rednem umikanju, kaj šele o tem, da bi se ta zapuščena in sestradana armada postavljala kje po robu nacionalistom. Kak odpor je nemogoč tudi zaradi tega, ker je umikajoča se vojska brez slehernega vodstva. Vsi višji častniki ter vrhovna poveljnika, generala A-sensio in Galan. sta že pred dnevi pobegnila v Francijo. Snofii je preko mednarodnega mostu pri Irunu ‘prišlo v Španijo 1200 rdečih miličnikov; ki- flO‘ pripadali katalonski armaddi > , Poročilo i fednemnjega1 štaba 1 nacibhalistiSnih čet prit vi, da je del G e rog e poppinorga uničen zakadi požard v fn eksplozij,' ki.so jih-povirofili republikanca. Republikanci so pred prihodom nacionalističnih čet prisilili prebivalstvo zapustiti mesto. ' Pcrpignijuj, 5. i febr, Nacionalistične čete so ■ danes ob 8.50 zasedle na severnem delu katalonskega‘bojišča mesto Sco de Urgel, iz katerega so se umaknile rdeče čete, moralo pa ga je zapustiti ;tm|i civilno pne^ival^tvo. Nacionalisti so danes popoldne zas'enli tudi mefcto Pigueras, zadnji večji kraj v Kataloniji, kar je še bilo pod oblastjo rdeče vlade. Na obali so nacionalistične čete danes zasedle pristanišče Palamos, edino nmemV vredno luko na tem delti katalonske obale. Spričo naglega prodiranja v zadnjih dveh dneh je treba pričakovati. da bo Francova vojska jutri dosegla francosko mejo ob morju in še na nekaterih dragih točkah. Danes opoldne se je čez francosko mejo pri Perthusu pripeljala zadnja skupina tovornih avtomobilov, na katerih je bilo 800 zabojev * dragocenimi španskimi Umetninami. Te so spravili v okolico mesta, potem pa jih nameravajo poslati v Ženevo, odkoder jih bodo rdeči oblastniki prodajali. i i Sedem cerkvenih knezov poide za pogrebom pokojnega škofa Gnidovca Ljubljana. 6. februarja. Procesije vernega ljubljanskega prebivalstva neprenehoma hodijo kropit truplo pokojnega svetniškega škofa dr. Gnidovca in molit za njegov dušni pokoj. Število kropilcev govori o tem, kakšno spoštovanje ie gojilo slovensko ljudstvo do tega svojega sina, čigar imena ni bilo velikokrat slišati v naši javnosti, a je sloves o njegovem apostolskem deiu šel od ust do ust. Za današnji pogreb vlada po vsej Sloveniji ogromno zanimanje. Po dosedanjih priglasib se bo pogreba udeležilo 7 jugoslovanskih škofov in sicer: ljubljanski dr. Rožman, mariborski dr. Tomažič, zagrebški nadškof dr. Stepinac. belgrajski nadškof dr. Ujčič, sarajevski nadškof dr. Šarič, krški škof dr. Srebrnič, senjski škof dr. Burič, du- brovniškega škofa dr, Careviča bo zastopal ljubljanski generalni vikar g. Ignacij Nadrab. Potresni sunki v Liublrani Od snoči do davi so. Se vrstili v daljših presledkih močnejši in deloma slabši potresni sunki, trajajoči nekaj sekund. Prvi potresni sunek je hil zaznamovan ob 23.01. Bil je precej silen. Drugi se je ponovil ob 1.07. Bil je .srednje tnofan. Tretji je sledil bo 2.22. Davi okoli 8.20 pa so Ljubljančani občutili četrti, ludi močan potresni sunek. 8tm 1 > SLO VENSKI D£>M<, dne 6. februarja 1939. A Previ ob 20 koncert Lajovčevih skladb v Filharmoniji £ Ari Svečanost ob pogrebu skopljanskega škofa dr. Jan. Fr. Gnidovca Pogrebne sloveenosti se bodo vrSile v slede-!em red«: 10 slovesni vhod nadškofov, škofov in ostalih cerkvenih dostojanstvenikov v cerkev Srca Jezusovega, kjer bo že ležalo truplo velikega pokojnika. Sledi pontifikalna sveta maša. Po sveti maši pridiga (prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman). Nato slede absolucije, po katerih se razvije sprevod po naslednjem razporedu. Razpored sprevoda: 1. Križ. 2. Ceta fantov. 3. Gojenke Licht zavoda. 4. Šole. 5. Marijine družbe za gospe in dekleta. 6. Redovnice. 7. Društva. 8. Ustanove in korporacije. 9. Vincencijev dijaški dom. 10, Zastopniki skoplj. škofije (laiki) 11. Križ za duhovščino. 12. Bogoslovci. 13. Redovniki. 14. Svetni duhovniki. 15. Profesorski zbor in vzgojno vodstvo škofovih zavodov. 16. Misijonska družba. 17. Pro- fesorji teološke fakultete. 18. Duhovniki skoplj. škofije. 19. Kanoniki. 20. Infulirani prelati. 21. Škofje in nadškof je. — Vo» * krsto — 22. Pokojnikovi sorodniki. 23. Zastopniki oblasti. 24. Moški. 25. Zenstvo. Navodila: Vernike prosimo, da izpraznijo ob pol 10 cerkev Srca Jezusovega. Zastopnike oblasti, ustanov, korporacij, duhovščino in pokojnikove sorodnike pa vljudno prosimo, da pred 10. uro zasedejo prostore v cerkvi. Verniki bodo lahko prisostvovali vsem slovesnostim na trgu pred cerkvijo, ker jih bodo prenašali ojačevalci. Pogrebni sprevod se bo pričel premikati okrog pol 12. Prosimo, da se občinstvo v vsem pokori redi-teljstvu. Ljubljana od včeraj do danes Po mrazu, ki je zdaj zadnje dni spet malo bolj zakraljeval, se je vreme obrnilo. Včeraj zvečer je luna v čadasti meglici, ki je prepregla nebo, dobila mavričast soj, ki ga vremenarji proglašajo za glasnika vremenskih sprememb. Za danes pa nam je še prihranil ta soj neugodni obrat. Lep, jasen, prav zares pomladanski dan se je zjutraj izmotal iz meglenih pernic in razveselil ljudi, ki imajo v nedeljo radi prijeten in tudi po vremenu čeden dan počitka. Tako je bilo gorko, da so se ljudje v zimskih suknjah kar pošteno potili, če so bili prisiljeni k naglejšemu premikanju. Seveda je vse, kar leze in gre, krenilo od doma, lepo zaklenilo hišna vrata in se podalo na razne prijetne kraje. Šmarnogorski nedeljski romarji so danes še prav posebno prišli do besede. Vse črno jih je bilo. Prihajali so peš, s kolesi, z vlakom, s tramvajem, z avtomobili. Na vrhu so posedli po mokrih tleh in se na solncu greli kakor martinčki. Drugi so jo mahnili na Golovec, pa tja čez proti Orlam, k Sv. Katarini, na Grmado, na Posavje. Zložnejši so se zadovoljili z družinskim izletom na Grad in morda na Rožnik čez šišenski hrib. Dan je vse prekmalu minul. Zvečes so oživele ulice množice so se stekale v mesto. Množice krope škofa Gnidovca Neprestano prihajajo goste trume v škofijski dvorec, kjer leži na mrtvaškem odru škof Janez Gnidovec. Živa reka ljudi se pomika proti poslopju. Neprestano prihajajo novi verniki, ki se na stopnicah srečavajo s tistimi, ki so bili že pri mrtvaškem odru ter pomolili. Pobožna tišina vlada v dvorani, v kateri leži veliki apostol, goreči ljubitelj duš in oznanjevalec božjega kraljestva. Drug za drugim pristopajo v neprekinjeni vrsti od jutra do večera vedno novi ljudje. Pristopajo, dvignejo škropilnik in porose krsto, nato stopijo ob stran ter dado mesta drugim, ki prihajajo za njimi. Tam postoje in v zbrani pobožnosti molijo. Naval na popoldanskih vlakih 2e v poznem dopoldnevu so bili vlaki, ki odhajajo v bližnje podeželje izredno zasedeni. Še večji naval pa je nastal v prvih dveh popoldanskih urah, ko odhaja skupaj drug za drugim več vlakov. Izletniki, ki imajo svoje znance na deželi, so se v tem lepem pomladanskem vremenu odločili za obiske. Pa ne samo ti, tudi drugi, ki nimajo nikogar znanega tam zunaj na deželi, so odhajali turistovsko opremljeni v prirodo, ven iz pustega mesta za nekaj prijetnih, kratkih uric. Zvečer so spet pj-ihajali vlaku množice so se vsipale i? njih, skoraj vsak človek je imel za klobukom kakšen zgodnji pomladanski cvet. Zidane volje so bili; marsikdo je na »deželci« tudi srknil kozarček »močnejšega«. Pijača mu je prijetno »ovenčala« Medeni teden priredi Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani, Tyrševa cesta 21, od 6. do 11. februarja. Brezplačna razstava in pokušnja medu in medice. Prodaja kontroliranega medu znamke »Medved« po znatno znižanih cenah. Vabljeni vsi ljubitelji medu in medice. glavo, odkril je, da ima dober glas, pa ga je pohitel še drugim pokazat. Na Miklošičevi cesti je bilo ob prihodu slednjega vlaka kar se da živahno. Ljudi se je kar trlo. Ob takih dneh, ko se imajo vsi ljudje prav dobro, najbolj trpe tisti, ki drugim pomagajo k udobnosti in dobremu razpoloženju. To so železniški sprevodniki in vlakovodje ter natakarji in natakarice, ki imajo prav največ dela takrat, ko vsi drugi ljudje prav lepo praznujejo In slave. Ljubljanska reševalna postaja Danes ni imela prav posebno hudega dela. Le tnalo »jpacientovt je prosilo pomoči. Do zgodnjih večertuh ur v vpisni knjigi ni bil zaznamovan noben značilnejši primer. Je že tako, v nedeljo ima vsak človek rad mir. Tudi bolniku se ne zdi primerno, da bi ga, če že res ni najhujša sila, prevažali od doma v bolnišnico. Rajši še potrpi štiriindvajset ur, da ga prepeljejo na delavnik. Mariborski drobiž Maribor, 5. februarja. Smrtna kesa. V visoki starosti 81 let je umrla na Meljski cesti 31 vdova po železniškem nadspre-vodniku gospa Helena Houbman. Naj počiva ▼ miru! Žeparji na plesa. Pekovski pomočniki so imeli »noči svojo plesno prireditev v Gambrinovi dvorani. Med plesalci pa je sredi noči nastalo veliko razburjenje, ker eo nekateri opazili, da eo na skrivnosten način izgubili svoje ure. Iskali eo jih po vseh kotih, pa jih niso nikjer našli. Končno so prišli do spoznanja, da so bili okradeni. O tem je bila obve&čena tudi policija, ki je izvršila dve aretaciji. Prijeli so 80 letnega krošnjarja Jurija Perežiča iz Splita in 35 letnega trgovskega potnika Jurija Tadiča iz Petrinje. Pri Perišiču so našli pri preiskavi pet žepnih ur ter popolnoma nov lovski nož. Šesto uro so našli v garderobi za pečjo, kamor jo je vrgel, ko je opazil, da so mu na sledu. PereŽič je Specialist za tatvine ur, ki jih zna izmikati iz žepa tako spretno, da žrtev tega sploh ne opazi. Pri Tadiču niso našli ničesar sumljivega, vendar so ga za vsak primer obdržali na varnem, da se pozanimajo za njegove posle. Plesalci so se oddahnili, ko so videli, kak uspeh je imela policijska preiskava. Kolo brez lastnika je našel pred gostilno Marije Graber na Koroški cesti delavec Ferdinand Ferenc ter ga izročil policiji; Mladega smučarja pogrešajo. Dne 21. januarja je odšiel na Pohofrjfc 'smučat dijak III. razreda gimnazije 16 lethi Afbln Fritz, pa se še do sedaj ni vrnil nazaj k svoji gospodinji. Ta je 6edaj vznemirljivo zadevo prijavila policiji. 10 letnico je včeraj slavil mariborski Rotary-klub. Proslave, ki je bila v spodnji kazinski dvorani, eo se udeležili tudi rotarijci iz Ljubljane, Zagreba in Gradca, Zahtevajte povsod naš list! Danes ob 16. uri ROBIN HOOD zaraai Koncerta odpadeta! nepreklicno zadnjikrat po znižanih cenah din 4.50 in 6.50. KINO MATICA 2^4 Predstavi ob 19. in 21. uri zaradi koncerta odpadeta! Po mariborskih zborovalnih dvoranah Maribor, 5. februarja. V Mariboru je bila danes cela vrsta občnih zborov. Je pač sedaj zborovalna sezona. Največje zanimanje je vzbujal pač občni zbor Zveza Maistrovih borcev ki je preživljala zadnje čase notranjo krizo, pa je bil razumljiv velik interes, ki so ga pokazali člani za današnjo priložnost temeljitega razčiščenja. Občni zbor je bil v zgornji dvorani Narodnega doma, ki pa je bila skoraj pretesna, saj je bilo navzočih nad 300 članov. Polnoštevilno so bili zastopani po svojih delegatih tudi zunanji odseki. Občni zbor so obiskali tudi oficielni predstavniki, tako zastopnik mestnega poveljnika g, podpolkovnik Maslač, solunske prostovoljce je zastopal Grčar, vojne invalide pa predsednik Geč. Zborovanje j« vodil poslevodečn podpredsednik Guštin, tajniško poročilo Lipuš in Cimerman in blagajniško Hribernik. Po poročilih se je razvila zelo živahna debata, ki pa je ostala v stvarnem okviru. Zelo veliko zanimanje j« vladalo predvsem za vprašanje prostovoljskih pravic Maistrovim borcem ter so bili podani v tem pravcu izčrpni referati. Zaključilo se je zborovanje z volitvami, pri katerih je bila sprejeta sledeča lista: Predsednik Guštin Julij, I. podpredsednik Malenšek Jožko, II. podpredsednik Barle Josip, III. podpredsednik Cvirn Franjo, tajnik Cimerman Martin, blagajnik Hribernik Romuald; odborniki: Kramberger Franjo, Gnilšek Franjo, Jerebič Franjo, Horvat Simon, Feldin Mirko, Ortan Ivan, Babič Ferdo, Birtid Ernst, Smon Anton, Vizovišek Josip, Žohar Drago, Zebot Franjo, Semenič Andrej, dr. Šnuderl Makso, Weixl Vinko, Weiss Josip, Vavpotič Edo, Kocmut Drago, Senica Alojz, Luknar Franjo, Kaleh Alojz, Ribič Ivan, dr. Irgolič Franjo, Artič Franjo, Fidler Jernej, Goršič Janko, Kovač Štefan, Mohor Anton, Frelih Jožko. Z občnega zbora je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravne brzojavke predsedniku senata dr. Korošcu in vojnemu ministru Nediču. Zbor Ipavčeve pevske župe Dopoldne ob 10 so se zbrali v prostorih Glasbene Matice delegati pevskih društev k občnemu zboru Ipavčeve pevske župe. Zbor je vodil predsednik prof. Mirk, poročila so podali pa še tajnik Matija Trstenjak, blagajnik Vinko Živko, zborovodja Horvat Albin in delegat Mordej Franjo. Iz poročil je bilo razvidno živahno delo župe, ki je priredila številne skupne nastope pevskih društev. Vsega skupaj je v župi včlanjenih 23 društev. Obširne priprave je vršila za skupen nastop vseh pevskih društev na proslavi 20 letnice osvo-bojenja Maribora, ki pa se je potem ni vršila. Za prihodnjo sezono si je začrtala župa lep koncertni m organizatorični program. Izvoljeno je bilo tudi sedanje vodstvo. Občni zbor SK železničarja v Mariboru V klubskih prostorih na Tržaški cesti je bil snoči občni_ zbor ene najmočnejših mariborskih športnih edinic — SK Železničarja. Vodil ga je predsednik inž. Uran, ki je podal splošen pregled o delu in življenju kluba v preteklem lertu. Nato je sledilo poročilo tajnika Jenka, ki je navajal, da šteje klub 1375 članov, od katerih se aktivno udejstvuje 230 nogometašev, 135 lahkoatle-tov, 56 šahistov, 18 kolesarjev, 60 članov teniške sekcije ter 65 smučarjev. Za nogometno sekcijo je poroča) .Rudolf Vogrinec: sekcija je odigrala 33 tekem, od tega 17 prvenstvenih, 6 pokalnih. 8 prijateljskih in 2 turnirski. Doma je igrala 22 krat, izven Maribora 11 krat. Za tenis je poročal Mazi, za šah Franc Knechtl, za zimski šport Pirnat, za kolesarsko sekcijo Glavič, za lahko atletiko Podpečan. gospodarjevo poročilo pa Jetiko. Vrednost klubovega imetja se ceni na 27.966 din. Blagajniško poročilo je imel Podpečan: dohodkov je imel klub 99.921 din, izdatkov pa 92.491 din Dolgovi znašajo še 45.000 din. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor s predsednikom inž. Uranom na čelu. Po občnem zboru se je vršil to- variški večer. Predsednik je izročil najboljšemu strelcu nogometne sekcije Pavlinu darilo prijatelja kluba kavarnarja Majcna — srebrno cigaretno dozo. Dne 12. februarja bo ob 10 dopoldne v klubskih prostorih na Tržaški cesti občni zbor Društva prijateljev SK Železničarja. Zbor kolesarske podzveze v Mariboru Danes dopoldne je bil v prostorih hotela Zamorec občni zbor Mariborske kolesarske podzveze, ki ga je vodil predsednik Mihael Lešnik. Navzočen je bil tajnik kolesarske zveze Ferari iz Zagreba, ki je podal obširen pregled delovanja najvišjega kolesarskega foruma. Za predsednikom Lednikom je poročal tajnik Steinbichler, tehnično poročilo Glavič, ki je omenjal, da nazaduje ta športna panoga predvsem zaradi slabih cest. V podzvezi je včlanjenih 9 klubov, ki so priredili lani 15 dirk. O stanju blagajne je poročal Lubša, nakar so sledile volitve. V funkciji je o«tal dosedanji odbor, le tajniške posle je prevzel Štrucel. Vsem onim, ki so bili naročeni na »Ponedeljski Slovenec« in »Slovenski dom« istočasno in ki so oba časopisa predplačali, bomo predplačilo za »Ponedeljski Slovenec« knjižili v dobro za naročnino »Slovenskega doma«. Sijajna prireditev Ruske Matice Maribor, 5. februarja. V Mariboru in okolici živi izredno veliko naših slovanskih bratov Rusov. Tako so se že asimilirali in privadili našega jezika, da jih prav nič več ne ločimo od naših ljudi. Živijo tiho in skromno, vdani v svojo grenko usodo, srečni, da so dobili pri nas drugo domovino. Enkrat vsako leto pa stopijo v ospredje, da pokažejo, kako živa je v njihovih srcih narodna ruska zavest, da še niso pozabili svoje velike slavne Rusije. Njihova Ruska Matica prireja vsako leto v predpustu večjo javno prireditev, na katero povabijo Rusi svoje mariborske slovenske prijatelje. Prireditev je združena vsakokrat z umetniškim koncertom in prireditelji se res potrudijo, da nudijo obiskovalcem izbran spored ter si v ta namen poiščejo najboljše ruske umetnik« v tu- in tudi v inozemstvu Zaradi tega je ta prireditev Ruske Matice res družabna in umetniška atrakcija ter je vsako leto bolj obiskana. Do letos so jo imeli vedno v spodnjih prostorih Kazine, ki pa so bili že odločno pretesni, pa so se zaradi tega z letošnjo prireditvijo preselili v Narodni dom. Tudi ti prostori so bili docela napolnjeni. Prireditev je imela elitni značaj, bila pa je obenem tako prisrčno domača, kakor jo znajo organizirati le Rusi. Živobarvne ruske narodne noše, ruski plesi so ji dali svojstven značaj, pospbno pa je poudaril to še koncertni del, na katerem je bil višek nastop obeh slavnih ruskih pevcev — belgrajske primadone gospe PopOve ter znanega pevca milanske Scale g. Popova. Vse koncertne točke so bile deležne velikega priznanja. Po koncertu se je razvila razgibana družabna zabava, ki je trajala do jutra. Prireditev eo obiskali odlični predstavniki mariborskega javnega življenja. Brežice Danes dopoldne je v tukajšnjem frančiškanskem samostanu umrl v 82. letu starosti brat Pe-regrin Medved. Pogreb bo v torek ob devetih dopoldne. Zemunska vremenska napoved: Deloma oblačno na severu in v glavnem jasno na jugu. Zjutraj bo v dolinah megla. Toplota se bo dvignila. Herwey Ali««: 189 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Hal« je vzkliknil sergeant. »Meni se pa zdi, da ga bomo še vedno motili, če le ne ukažete enemu svojih ljudi, da odvede konje v hlev,< mu je pojasnjeval Antonio. »Izgubila sva svojega voznika. Tu je nekaj za tistega, ki bo skrbel za konje.« Dal je sergeantu v roko težak kovanec in stopil iz voza. »Ce imate kakšno važno stvar, monsieur.. .« »Nisva prišla sem na trg jajca prodajat,« je pripomnil Vincenc in pokazal na dve kmetici s košarami, ki sta na drugi strani ceste čakali na častnika, ki v glavnem stanu skrbi za prehrano. »Prišla sva v izredno važni zadevi. Je gospod Bourienne tu ali v Parizu?« »Ici, monsieur. Ga poznate? He, Frampton, skrbi za ta dva gospoda! Imata opravka pri generalu.« Sergeant je stisnil denar v žep. »Kako naj pribočniku rečem, kdo ga čaka?< »Povejte gospodu Bourienne, da bi njegov prijatelj, bankir Nolte, želel čimprej govoriti z njim. O neki važni zadevi.« Sergeant je odšel v hišo. Trenutek pozneje je Bourienne sam stopil čez prag. Ni bil videti ravno preveč vesel. »A, dober dan, gospod Nole.< Priklonil se je svečano resno, ko ga je Vincenc predstavil Antoniu. »General Bonaparte ravno zdaj spi,« je dejal. »In če sta se pripeljala iz Pariza, da ga nadlegujeta zaradi obresti novega rentnega posojila, vama svetujem, da odideta domov, preden se prebudi. Šele prejšnji ponedeljek je imel z Ouvrardom pol ure —« Vincenc ga je prekinil. »Moja stvar je čisto zasebna in je vojaške, ne pa morda finančne narave. Ne dvomim v to, da bi nama vi sami lahko pomagali, če hočete, ne da bi bilo treba nadlegovati generala. Na kratko rečeno: Niju so oropali in prišel sem k vam zaradi povračila škode.« »Tiens, je odvrnil tajnik in očividno mu je kar nekoliko odleglo. T