1944 WAR APPEAL
o
your Red Crosj at his side!
VOLUME Ln. — LETNIK LD.
RUSI V NOVI OFENZIVI
Lepke in njegova dva tovariša usmreena na električnem stolu '
New York, G. marca. — Odvetnik, ki je okušal rediti na smrt ttortjeaiega Lepkbja BuchaHterja pred električnim stolom, je moral priznata svoj poraz, ko jo Lil B*uli p.lfc^r v soboto večer usmreeti zaeno s svojima dKttiia pajdašema, Louis CaiK*iom in Einamiiel-om Weiss-cm.
Odvetnik Okušal) rediti Lepkeja s tem, da je nazauil, da bo I^epke "govoril," kar je ]>omeiiik>, da Lepke ve marsikaj ill lahko zaplete nekatere importance os«4|>e na vL-okili inestUi v afero umorov, ki jih je vršila znana zloglasna Murder lire. v Brooklynu, X. \\ Ko Lejike ni crovoril, je odvetnik izjavil, da sam ni hotel izdati imen onih. o kkiterih ji* vedel, da jili lahko pritegne V| afero, le i je bito. zakT-j-učena vsaj deloma z njegovo smrtjo na električnem sto!u.
i Ved >ni rt jo je L^pke v svo-
Iz Jugoslavije
Glina ^pet v rokah partizanov
I>ae tV&ruarja so Nemci »ltrdli v Olino na Hrvaškem, toda partizanske čete so Nemce' ž** dragic potisnile iz mesta' vzlic $akemu ojačaaiju sovra-j I žnika po tankilh in letalih. Titova vojska ima spet v rokah vse pozicije v tem predelju. Sovražna ofenziva, ki .so jo naeiji pričeli pri <ilini, je s tem zaključena
V Hercegovini so pa rt ižanske edin ice tekom zadnjih dni zabeležile v«e uspešnih operaicij proti sovražniku. Dvanajsta črnogorska brigada je v skupnem sodelovanju s 6. črnogorsko brigado zavzela kraj Viluse ter potisnila sovražni i ka iz Buditi a. Nemci in Miliajlovičevci so utrpeli (težke izgiibe. Zajetega je bilo precej vojnega materi -jala in pod pritiskom partizanskih čet so se morali Nemci z Mihajlovičevimi četami vred umakniti proti Trebinju.
Nameravani nemški napadi iz Perušiča in Otocaea so bili izjalovljeni in sovražnik je pri prvem naskoku izgubil 60 mrtvili in več ranjenih. Rasdbiti so l»ili tudi sovražnikovi poiskusi. da prodre iz Brčk« proti Bije-Ijini. V teku bitke v tern sektorju je bilo ubitih 200 usta-Kkih vojakov, med katerimi sta bila dva zfloglasna zločinca, ki sta bila odgovorna za mnogo grozodejstevizvrše<nih nad pre- 1 bivalstvom v vzSiodni lie sni.
Jugoslovanski radio svari ljudstvo .pred suienjskitn delom za sovražnika
Jugoslovanski partizanski : radio je opozoril ljudstvo, "da < Nemci gradijo v Dalmaciji u-trdlbe in potrebujejo za to de- <
10	okrog 30,000 »sužnjev." — Ljudstvo je bilo pozvano, naj 1 se pridruži Osvobodilni fronti, da ne bo s silo odtirano na prisilno delo za sovražnika.
Napad na progo pri Rakeku
London, 5. marca. — Jugo- i slovanski partiaam so poisla-
11	sledeči llrarminike: Edinice našesra 7. kora so v srditih ;
bojih z Nemci v Sloveniji. Pri Kakeku so »naše edinice napadle postajo Rakek, katero so docela, razbile. Sovražniku so i biLe tu prizadejane težke izgu-,be. Zajetega je bilo tudi pre-I eej materijala.
Spopadi v okolju Ljubljane
Edinice 14. divizije so se bojevale dva dni proti sovražniku v okolju Ljubljane. Tekom ene same bitke je (bilo tukaj pobitih 2r>0 Nemcev in dva o-klopna vlaka sta bila uničena, kakor tudi dva tanka. Mnogo vojnega materijala je padlo v roke naših edinic.
Edin ice naše 17. brigade so tudi v težkih bojih s sovražnikom.
Zavezniki uničili Nemcom za 30,000 ton ladij
Iz gl. stana zavezniške letalske sile je bilo poročano, da je bilo tekom februarja uničenega okrog trideset tisoč ton sovražnega vojnega in prevoznega brodovja ob jugoslovanski ozir. jadranski obali. Zavezniški letalci so skoro dnevno napanlali nemške pomor-ske dostave, da so tako preprečili Nemcem dovoz ojača-nja in materijala v Jugoslavi-jo po morju.
ji poslednji izjavi, ki j0 je podal svoji ženi in ki je bila da-'na pozneje tudi poročevalcem, dal svojemu raketirskemu svetu razumeti, da ne misli pred smrtjo nikogar izdati. Pomožni državni pravdnik, Burton B. Turkus, ki je vodil obravnavo Lepekeja, je dejal, da se je življenje za Mečje število posameznikov {pričelo znova, ko je Lepke zadostil postavi.
Mr. Turkus je menil, da bi mogel Lepke izdati marsikako i me. če bi bil hotel, pa je raje
FRONT« V ITALIJI
Ameriških in angleške čete so odbile zadnji nemški t-1-pad na fronti Anzio—Nettu-no, toda videti je znamenja, da feldmarsal Albert Kes*eL rine: zopet zbira svoje čete, da bo pričel s četrtim veli kim napadom.
Sovražni radio v Rimu poroča o vročih bojih jugozapa-dno od Cisterne, kjer je ameriški predel, ki je bil že nekaj tednov miren.
Pri Cassinu so Francozi odbili nemški napad.
Skadinavski brzojavni u-rad, ki ima dostop do nacij-skiii virov, poroča, da* so bili A meri kam-i, ki so bili v najhujših bojih za Cassino, pred dvema tednoma nadomeščeni z angleškimi četami z jadranske fronte. Dalje pravi to poročilo. da general Clark pošilja iz Napolja nove čete, da pri čne nov napad na Cassino.
Italjanska mornarica razdeljena na 3 dele
Predsednik Roosevelt je na časnikarski konferenci v petek naznanil; da bo italijanska mornarica, ki se je padala zaveznikom, sorazmerno razdeljena med Združene države, Anglijo in Rusijo.
Predsednik je rekel, da bo Rusija dobila eno tretjino ladij, aH pa sorazmerno število ameriškimi in angleških ladij.
Po premirju z Italijo 3. septembra, 1943 se je zaveznikom •predalo 11Q do 150 bojnih ladij vseh vrst. Premier Churchill je 22. februarja v poslanski 2#>or-nici povedal, da opravlja okoli 100 italjans-kih ladij zelo važno sn.ir/ft>o v Sredozemskem inorju in na Atlantiku.
Proti tej razdelitvi pa je odločno protestirala vlada Svobodne Francije, ki zahteva nekaj italjaaskih bojinih ladij za -e-be. Ravno tako sta se oglasili Jugoslavija in Grška, , ki tudi hočeta imeti italjanske bojne ladje.
Nad to razreditvijo pa je najbolj ogorčena Italija. Kot pravi neko poročilo iz Napol ja, je maršal Pietro Badoglio v protest zagrozil z odstopom
o-iai nem in ounesel vse s'kriv nosti s sdboj v grob. Župan Ija Guardia je tudi dejal, da jo bilo gotovim ljudem zelo vroče zadnje dni, ko je izgledalo, da bo Le«pke morda govoril.
l/Točine,c in raketir Lepke menda ni zapustil posebnega premoženja, krj£ je dejal njegov odvetnik. Bil je zavarovan za deset, tisoč dolarjev in to je b:i1a največja zapuščina, ki jo je pusrf.il za sdl»oj, kar bi značilo, da se raketiiistvo in zločinstvo malo izplača.
Rusija razširja kmetovanje v arktičnem prečil ju
Moskva. —Sovjetska agene i -ja Ta.s<s je poročala pred kratkim o edini poljedelski postaji, ki se nahaja za arktičnim krogom in katera je letos obhajala svojo 20-letnico obstoja.
Eksperimenti, .ki jih izvaja ta kmet ovalna postaja na arktičnem polotoku Kola, so se do-zdaj izkazali uspešne. Seme, ki ga uporabljajo v tem mrzVm pasu mora biti izredno odporno in kakor je rečeno v poročilu, sovjetski farmarji sedaj pridelujejo mnogo semena za na-daljno razširjenje kmetovalstva v arktičnem predel ju.
Sedaj pri del ju je jo v teh krajih največ žito in krompir, pa tudi nekatere vrste sočivja in zelenjave. V dvajset letih se je pridelek žita posedmeril, a pridelek krompirja pa je sedaj 20-krat večji kot je bil prva leta kmetovanja.
ZDR AVNIKI SO IMELI DOBIČE K
Z DELAVSKIMI ODŠKODNINAMI .
* *
New York 3. marca. — Preiskava zadeve delavskih kompenzacij ali odškodnin, katero je pričel deloma že Trivši governor Lehman, zaključil pa jo je sedanji governor Dewey, je prinesla na svetlo marsikaj gnilega in kritiki se sedaj oglašajo z ostrim obsojanjem krajevnih zdravniških zvez, ki niso mogle nadzirati kakih 3000 zdravnikov, kateri so imeli direktne dohodke od sodelovanja z raketirji, ki so se bogateli na račun poškodovanih delavcev.
Načelnik CNforeland akt komi
ROOSEVELT II LET PREDSEDNIK
V .soboto je predsednik Franklin D. TWfcvelt na-stopffl dvanajsto let«o pi^dsekliiiStva. Dopoldne, kot vsako leto ob tej obletiriH, sr> bili eerivM*ni obredi opiskopalue eerkve v \ zh«xlni dvorani Bf-5e hiše in je bil navzočih nad
200 ljudi.	/TTf—i----
v. Marshall, šef generalnega
štalba, admiral Erne«t J. King, šef mornariškega 'Štalba in dru-gi visoki častniki.
Med kongresniki, ki so bili navzoči, ni bilo senatorja Albe-na \Y. Berkley a, ki se je razsel s predsednikom zaradi predsednikovega vetiranja davčne predloge.
Banket, ki je Ibil prirejen pod pokroviteljstvom White House Correspondent's Association, je bil v znamenju neracijonira-nih jedil. Glavna jed je bila raca. Dohodek banketa je bil za National Foundation for Infantile Paralysis.
Vzhodna dvorana z bogatim5 preprogami in velikimi zrcali z zlatimi okvirji, kjer so navadno veliki sprejemi diplomatov in drugih zastopnikov raznih dežel, je bila podobna cerkvi in bili so navzoči isti rje pastirji St. John's cerkve in cerkveni mešani zbor.
Prisotni so bili predsednikova soproiga. in njuna hči 3Jrs. John Boettiriger, člani najvišjega sodišča, demokratski voditelji kongresa in načelniki raznih državniih uradov. Bili so tudi najvišji armadni in mo*r-aarieki častniki, kot gen. Geo.
sije. ki je preiskovala celo zade-vo> je priporočal guvernerju Dewey-u, naj se odvazame zdravniškim zvezam po okrožjih pravico in odgovornost nastavljanja a«li imenovanja zdravnikov, ki lahko zdravijo delavce upravičene do kom]>enzacije.
Mr. William F. Bleakley in Herman T. Stichman <sta mnenja, da bi se moralo nastaviti poseben odbor treh članov-zdravnikov, ki bi imeli stalno plačo ter bi nosili odgovornost nastavljanja i u imenovanja zdravnikov za odškodninske slučaje.
Zdravniške krajevne zveze v newyorSkih okrožjih, je rečeno v poročilu o preiskavi, so tole-rirale notorični "racket" plače-vanja pod roko na račusn poškodovanih delavcev, ki so bili upravičeni do kompenzacije. Ukrenile niso ničesar, da bi počistile svojo hišo in radi tega ne smejo imeti v bodoče pravice, da nastavljajo zdravnike za odškodninsko prakso.
Pole,s zdravnikov so seveda krivci tudi odvetniki, ki so delali denar na račun odškodnin delavcev, kakor tudi tozadevni upravni oddelek, potem zavarovalne družbe, X-ray in labora-torični tehničarji, unijski voditelji, delodajalci in celo državni uposljenci ali uslužbenci. Xe čeden c 1 racket ^" je fl)il omogočen po vsoh teh in obsežno poročilo invest igacije, ki je trajalo 14 mesecev, navaja v podrobnem kako se je izplačevalo odškodninski denar ter iztov^evalo odiškonnine, ne v korist poškodovanega delavca, ampaik-v korist odvetnikov in drugith, ki so 6e lepo živeli s tem poslom..
Poročilo je posebno kritleao napram bivšemu državnemu komisarja za industrijo, Elmer
F. Andrewsu in Friedi S. Miller, ki je prevzela ta urad za njim v letu 1938 ter je bila nameščena do leta 1942, ko je stopila v pokoj. Ta dva sta bila odgovorna za na^tav-hanja v uradu ali oddelku za delavske odškodnine (Division of Workmen's Compensation). Oddelek za odškodnine, je rečeno v poročilu, je bil več let upravljen izredno slabo in osebje nastavljeno v njem ni bilo najboljše kvalitete, v kolikor se sposobnosti tiče. Poškodovani delavci so bili često podvrženi nepotrebnim operacijam, posledica katerih je bila pogosto delna ali pa trajna poliabljenost.
Komisija, ki je vso stvar preiskala in zaslišala več kot tisoč prič, ima v načrtu predlogo po kateri 3m> mogoče odškodninski oddelek boljše nadzorovati ter preprečiti zdravnikom in odvetnikom ter drugim, ki so se dozdaj redili od odškodninskega sklada, nadaljne raketi ran je na tem polju.
skurpno <s celim svojim kabinetom. Kot pravi poročilo iz sedeža italjanske vlade nekje v Italiji, je maršal Badoglio o razdelitvi izvedel šele iz časo pisov in po radio ter je takoj I stopil v zvezo z zavezniškim: vladami in je prosil za natančno pojasnilo, za sebe pa je pri-držal pravico, da bo ukrenil primerne odredbe.
Naciji pravijo, da so rešili nekaj ameriških zasneženih letalcev
Nemška uradna airencija 1). N. B., ki je v prejšnjo nedeljo poročala, da so morali s padali pristati nekje v Alpah ameriški letalci, ki so potem obtičali v visokem snegu, je zdaj poroča-fa, da so nemšJki h ribo laze i ia planinci rešili nekaj od tdi le-talcev, katerih -o dejali, da je bilo 114, ko so prvič poročali o nezgodi ameriških letalcev and alpskim pogorjem. Podana so bila imena nekaterih rešenih V talcev in rečeno je bilo, da so 'bili
jiopoiVotrna on^nostfi "d
mraza in gladu.
Di "ligo poročilo, ki ira j»* j>o-dal A. P. pa pravi, da so iz Stookholma po nemško kontroliranem Skandinavskem lirzoja-vu poročali, da so nemški pla ninci in italijanskih hribolazci polovili 114 ameriških parašu terjev, ki so se spustili na tla v italijanskih Alpah potem, ko so bombardirali Reko na Hrvaškem. Depeša o tem je bila prvotno poslana iz Milana v Italiji.
Japonska na koncu moške sile
Kot poročajo japonski in ruski listi, je japonska vlada po klicala pod orožje dijake iz srednjih in visokih šol in je po leg tega tudi vstavila večerne liste.
Te odredlbo je Japonska izdala zaradi velikih izgub na Pacifiku in jih mora >eda j nadomestiti z dijaki. Tokijo radio je tudi sporočil, da je cesar IIi-rohito sprejel v avdijenei pet admiralov, ki so se vrnili s fronte ter je njihova poročila ]>oslnLšal z "velikim zanirmt-njem' \
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni. ki ga niste kupili I
Združeni odbor južno-slovanov pozdravil rusko armado na obletnici ustanovitve
"Združeni odbor južno-slo-vamskiih Amerikancev, ki predstavlja več kot en milijon Amerikancev slovenskega, hrvaškega. srbskega, bolgarskega in macedonskega porekla, se z veseljem pridružuje velikemu praznovanju 20-tet nice Rdeče armade.
4 4 Svobodi julbno človeštvo dolguje zahvalo rdeči armadi, katera ga je rešila s svojo pogumno borbo pred največjo šibo zgodovine. Rdeča armada je bila skaila ob kateri so se razbili vsi Hitlerjevi poiskusi za dominacijo sveta. Stalingrad in Leningrad bodeta za vedno o-stala vzoren vzgled bodočim ro-
dovom. Mi smo ponosni na nase jugoslovanske edinice, ki so sedaj del rdeče armade, kot smo, naravno, ponosni na O svobodilno vojsko in partizanske oddelke v Jugoslaviji pod sijajnim vodstvom maršala Tita.
<r
"■Šestindvajseta obletnica rdeče armade je obletnica zmage! Oči vsega sveta sledijo z občudovanjem njenemu zmagovitemu napredovanju.
*' Živela mogočna zveza Združenih držav, Sovjetske unije in Velike Britanije! — Louis Adamič, predsednik/*,
kni<«
IESn^s^wto^sr^*"	T A-G? A M B^vMEJill
Vaša naročnina pote*. V teh čaaik I	I v I , /1 I ml /1	I III /1
'JT& zss. I	U-Lixlu XI iiliV/JLfii
! imeti naročm ^ej plačano. II	», , . • ^ • .
L - ^-----List slovenskih delavcev v Ameriki.
---------------------§ ^ __^	Wfl^ New Iwt, N. ^ -fcr an f Cw «f	M IMi.
N(, 41» - štev. : __NEW YORK, MONDAY, MARCH (>, 1944
Rdeca armada pod poveljstvom maršala Gregorijaf K. Žu kova je v dvodnevni ofenzivi na prvi ukrajinski fronti razbila 12 nemških divizij in na 112 milj dolgi fronti prodrla od 15 do 31 milj v Poljsko ter o svobodila nad 500 mest, trgov in vasi.
V |K>seb»iem dnevnem i>ove. i ju j<* maršal Stalin naznanil da je poveljstvo armade na pr vi ukrajinski fronrti prevzel maršal Zifkov namesto generala Nikolaja P. Valut i na. ki je »bolel, < >fenziva, ki se j«» pričela v x'Uoio <mI Sept^ovke, je u>mer-jena proti Pioskurovu in Tar-n«'|w»!u.
Moskva j.- proslavila veliko zmauro z streli iz ±i4 toj»ov.
Maršjd Žukov je zo|H't lu vič iui fronti o<l leta ltHl |k> veliki bitki za Moskvo.
Nikakor ni mogoče pr»*<*eniti velike važnosti te nove ofenzivi*, postimo š^, ker se je rdeča liniuida s tako naglico približala < ^l-n-Lvov želesnn-i, kajti «*<• Rusi prerekajo to železnieo, l>r> velikanski udarec za nemške ar-made v l krajini. Zlasti !k> v veliki nevarnosti armada okoli Oj|< se, ker 1k> imela za umik na razpolagi* samo železnire, ki vozijo skozi Rumuifrsko.
Maršal Stalin je namanil. da j«' armada maršala Zukova, porabila š»iri la^ene divizij in H infanteiij^kih divizij in šla skozi Iz ja «lav, Aamak, Jampol in OstrojK>i, ki so najj>omemV>-nejši meti 300 osvobojenimi kraji.
Z zavzetjem Kujieja se je rdeča armada približala Odesa-l.vov železnici na se<lem milj ter do>pela na eesto, ki teče proti žeJ^/Mu-i. KuiX'j je lfi milj severov/ o«lno od Voločiskri, ki ^o ara l.'usi za\"z*"li.
Ivoli' e vffžooiti je najnovejša ofeii/iva, je razvidno iz tega, da je n.i to fronto maršal Stalin p»«l;»! tvojega najboljšega poveljnika maršalu Žukova. Ni zna no, koliko časa je Žukov po-veljnik na prvi ukrajinski fronti in tiu*l; doslej «i bilo ničesar znanega o tiolezni srenerala Var talina, ki je fie v*lno poveljeval armad Y ko je skupno z genera «»m Ivanom iS. Konevom unieeval <*bkoljeno nemško armado okoli KoMmia,
Ko so či4e maršala Žukova drvile proti jugozapiadu skozi Ukrajino, so zadela na Štiri! nemške tančne divizije, katere m> T?11>i razbili. Koliko tankov je* bilo na tem kraju razbitih, ru-ko jKiročilo ne pove, pravi j »ji, da j** bilo na celi fronti razlitih l.'WJ tankov ki 49 aeroplane* v.
S nočno poročpo razun nove fronte omenja	Še fronto
pri Narvi, kjer Rusi prodirajo v Estonsko.
O novi ofenzivi -o N^mc! prej jiorrx'ali, kot pa Ttusi in pravijo, da je ofenzivo pričelo :\xif0rx) Rusov ter priznava, da je bila nornSka črta prebita.
Maršjjl Stalin v svojem poročilu pravi, da so Nemci doživeli največji poraz in da je bilo MH\h nad 0000 Nemcev. Veli-kJo število Nemcev je bilo tudi ujetih. Tudi pri Narvi je bilo r če raj i^kih 1000 Nemcev.
NAZNANILO
st«r» uOoga iwUnMm (Atlssov) Je pailm. Novo talafo	prejeli ukrof
IS. MARCA. V«t tinti, ti m jih uro-
Vicliy priznal moe partizanske ofenzive
I'ariški radio jt- priznal, da |kirt ižanske Čete v Jugoslaviji izvajajo močan pritisk na na-fijske prometne in druge zveze na Hrvaškem. Hadio je kvo-tiral Iwrlinske dej>e.še, ki navajajo, da napadajo Nemee izredno moi-ne partizanske edinice I v okol ju Petrinja, ki je železni-! >ko >redlš<V oddaljeno okrog .'iSj milj tnl Zagreba.
<»b dalmatinski oibali udarja * jo Titovi partizani na Nemee iz za s nežen'h gorskih krajev lu-daW od Splita. Emi ediniea je v tem predflju napadla nnn-ško garnizijo in jK^iila tndeset vojakov ter unjejla en tank.
N UaiDS" — NEW YORK ■--* -i"i!! . _.. _cgifcaB——maessa
MONDAY, MARCH G, 1944
VSTANOVUEN L. 1891
f
S O N A R T REKORDI
Nove slovenske plošče!
Je-ry W. Koprivšek In njetjov orkester
M .".!>&—\Wddin« 1'uiku
(Nt; I«nii ruviUa. Ti uu jfi«t. pa. zl<l:inu niar«la> U'edtlinK Walt m
Wiuv«-ri!-'kf W.U17.
Pojo Rupnick sestre
M5>;—.1 et|) pulk;i
<Uat' puti<c llnrlne — i»<>Ik:t
575—T>-r«-zinka — polka Xa plaiiiri<-nh—VKlcrk
Lepe Melodije
Duquesne University Tamfaurici Orkester
M,">7j—Na Marijan'-«*, polka
Kje so iriojf ruih-f
Mtrf'k-1 pegla—polka Jerry Koprivšek in orkester
N.t Humin-uii -vati-fk Za tozadevni cenik In cene plost te obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
463 W.	ST.. NEW YORK
RAZGLEDNIH
Pise Anna P. Krasna
Frandca Novakova iz Stra '».•UK*, Pa.. mi je poslala pi>mo, j«' prejela ud svojega sorodnika Ka facia K., kat-ri >«• nahaja v taborišču vojn«' n jetnike v /dr. državah. I'ravi, da ga si m* m objaviti in zato za, v kolikor je zn eitateije pomem | bno, objavljani, kuj sl'*di :
'M V-njt-im -«*strična! V prvi vrsti Vas prav l»*p«» 'poz« l m vi m.1 enako Vašega cetjji-netra sopro ga. N<* morel«- si m i -1 it i - k: k-šniin v«'-i'lj«.m sem prej«*} \ .mC.,. eeiijeiio pi>mo in totogra 1'ijo. Prisrčna Vatu livala.
"•laz -e ni nimam slabo, po sobno glede hrane ne, živimo ravno tako kot ameriški vojaki, <eve, kar je naravno. pro sti nismo. Ko grem«> na <i 1«» strata z nami in taborišče ji pa /. ži'-«> ograjeno. Najbolj u pilil glede «lružbe. k«*r Sloven cev nas j«* zel«. malo. -o sami Lahi. p«»vrhu pa še fašisti, ki -cm jih tako irrozno -i*.
"Win, i!a zelo y.i-'it«' z\ ••«!<■ li kaj ver n«»vir o Va-ih 'n ">a sili «loma«"ih. /.alo Vam mi-j tu pisati malo bolj obširno. (Si-Vam moram upi > — t i 11. k<-r Varn pišem na liste iz zv«*zka, s. m ii-jetnik. mi ni mogo« kupiti p' -••m. Prosil 1» Va- ako Vam je <la mi po- i«-1»• oi-aln ■ za papirja.)
"Skr'ni Vas kako j,- z Vašimi hran in sestrami. M. jo že tol ko v Mih. <la ni ver v nevarnosti. »hi Za jMukiirejo k voja kom. razeti v skrajni bili. (> t roko ima pa še m a de. Ima enega sina, ki -e mi zdi, «la mora inidi Hi It »t kar i« * nevarno, da -o za fašisti ali N'-mei od peljali, ker taki1 i'anle ^o zelo jwrbirali in jih odvedli na prisilno delo. Koliko ima drugih otrok, ne veni. Kot Vam je m" goče Knano. ima >vojo l'i-i> in posestvo
"R, ima pa domačijo; i- re čeli je kakih devet let	:ira
pet ali špsf rok. /iii -e mi. «la same fante. V ti-' vojni je že kaj l»ri«lkeza pre>t«il. Okroz -ri'<h- Ji cemhra 1!l4"J. -va -e <h»-!>'!;« Tta'i.ii v me-tu Potenea. (Kalafhrija) kjer sem hil iaz /«• par «1 tli prej interniran. S zami v oech uri«Te k meni v znM-ei samih Slovencev. PoZflravita sva se in <»n Tir piieii" pripovedovati: * V soboto ZVeeer '.o -em pri-el iz vinograda, .--m -e pripravil, <la se oH>riiem in n mii>'HL BHa je že tema. kn -e
Tem potom naznanjamo či tateljem, ki se zanimajo ?.i knjigo: "American Wilt Life", da ie ravno izšla nevr izdaia in da imamo knjiec' zopet v zalogri.
AMERICAN
WILD LIFE
CitATILJEM Je mano, kako m je m podražilo, Id imvnetako tudi liakovni papir in drugo tiskar-«lm potrobščma. Da ai rojaki xasignrajo rodno dopoifljaoja Mata, lahko gredo upravsiitvu aa roko ■ torn, da imajo Todno, čo le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO VAEOCMJBO tE DANES?
Odprti nastop generala Si-moviča za maršala Tita in ju-giotrllovansko osvobodilno vojsko ima izreden značaj. To bo postpeŠ*1o jasno opredeljivi je nasezn ljudstva, posebno v A-nieriki. a to predvsem Srbov, za partizansko stvar.
Xaša emigraoija je bila težko razočarana na^l dogiKlki v Jugoslaviji, ki so privedli do podpisa trojnega, pakta. Spričo teza podpisa so poslali mnogi nzleilni predstavnici Jnzo--lovauov a* Ameriki svoje apele v stari kraj, da posvarijo in opozorijo kneza Pavfla na posledice ter vrfoude narod na odpor proti sklepanju in podpisu pakta z osišeem. Pokojni Xi kola Tesla je poslal tak apel knezu Pavlu. T^ouis Adamie pa Mladimi ni Afaelm, isto tako poslal;; apel in opozorilo Bratska Zc jednica ter še driiisr: [>o-sanuessTiiJii in organizacije.. Ti apeli so pokarali olW-utjc jui-
šega eloveka v tej deželi--kot
demokrat je, kot sorodniki naroda, kateri, is i #|e ns-fvariJ! v sve tu uzled so Aue-rikatui juz"°-shn^anskeza ]>orekla čutili na •selu n uide ž in stid spričo tolike ca ponižanja, ko jp prišla vest. da je večina tedan.fe jnzo s-Tovanske vlade zaključila, da so na Ihmaju yxKlpise tri part it ni pakt pred Hitlerjem Matsu-okoni in Oianom.
'Tn baš v časa občute-nja na> liujŠerra ponižanja je do šla vest o prevratu -v Jnsrosla-vnji oziroma v Beogradu, dne 27. marca 1941. Tame.-io Cincar-Ararkoviča in Cvetkoviča je prišla na čelo državi iz revolte porojena vlada Simoviča. Iz ponižanja in potrtosti smo predli v omamo radosti. V tem "razpoloženju se ni mnogo izpra sevalo kako in kaj se je cela stvar izvedla, ni se gledalo na
(podrobnosti — videlo se Je le veliko gesto naroda, instiktrv-no rervofto poštenega, nesefjdč-
nega ljudstva jirot i nasilju in poniževanju, katerega Hitlerjev novi ri*d prinaša narodom. Nismo tedaj mnogo vpraševali, kakšna je bila vloga, ki jo je igral pri preobratu Dušan Sincov:e, v očeh meta je on ta krat predstavljali in siiutbolizi-lal ono, kar je narod završil s zzo<lo\Tiiskim prevratom 27 niarea 1D-H
iSaino f>iišjui Silno vie je imel v istem času opredeljen je. ki mu je omogočalo, da je mogel igrali v oeeli Siveta vlogo, ka krsno se je od njega pričakovalo. Po rodu Srb in to pravi Sitbijanec, po poklicu armadiii general ter bivši ^^f generalnega štaba, šef aviacije itd., a po prepričanju pa blizu demokrat skim elementom, »kot tak je bi I, sprejemljiv in yiozdrarfjen , Kar je bilo kasneje v begst\*u in kakšni so bili vzroki vladne krize v tem poznejšem času ' ni potrebno tu omenjati. Dej | sIto je, da je Simovič od po ; če tka januarja 1942, po polo! -ženi os-tavbi, kot načelnik via-j de, vri v (Vi v Londonu docela lo-[ čen od političnega delovanja Kanhejr.e vlade. Bejstvo je da-j l.ie tudi. da se ie zamejna jugoslovanska vlada v Londonu! -časoma boli j in bolj oddaljevala o<l vlade, žki je idejno pred stavijala 27. marec ter je konč( no to dojo docela zavrgla pod Vladnim predsed. Bofcidkra' Puriča. Odtlej ni vlada v za-j mejstvu niti več predstavljala 27. marec in je s tem zgubila zadnjo trohico legalnosti. Ona' se je v vsem odvrnila od naroda in tako oddaljena ni prod-i stardljala niti najmanjše sestavine ideje 27. marca, pač pa jej bila pripravljena, da kompromitira se težje narodno borbo. Vlada PuriČa je postala fila-jaTka Nedioeve vlade v Beogra du, ker brani za eno z njo načela ter se nahaTa na isti fronti proti Osvobodiln borbi, ter se
Naznanilo in Zahvala
S iii/.aitn vri-i*in H;i/ti:iuj:iui vm*iii rmiiiikom. [»rij:il«-lj«*tn in zn;itnM*Mi &iU»stn«* v»<i. <l;i j«- .Jm* "J." fi*ltrii;irj:i, UMI i»ri'ininul l.ii»ni s»»|»n«i in
Matija Cerar
!"t>k<oni j«' I • z I roj« m i <lnt? 'JI. f«-l.iiui rjii lsTl v vasi Sv. Trojicsi. f;ini MnriivtV pri Kaiutiiku. ki«li*r j«* ju i-^M r to »ležHo i»nil
4'J k*li. mval j«* v--. ni>- v okulici I*rtt>l>iir^lia. l'a.
•
1'tvrdi .m' j«- vvrsil po kittoli«k«'m ohn^lii «ln«* z.i. fi*lmi:irja n.-1 SI. l*lilli|»'s |>oko|i:i 1:«"-u v <"ntftini. Ca.	1'okojnj j»* s)>ad:il
k <><>ati:in Fraternal rui«.n šiv. l.'H v l'it>tnir^lni.
Ilvala vsmij |nijati"vj*-ni in znancem a.i |hhiio.* v i"*:e>»i žalo^ri Naihi!je s#> -/.altvalim vsem, kjLti-ri ihtroraM v»*nii' in za MaiSt* )Mtkojnim sopr^r^om in mrlmu.
Cokojni >.:i|niš<"ti iri lieen* in tri slimve. im! katerih m- «Ii*ii nahaja v ameriški armadi in čin« v«-stro IleUm Kirk v i'astl»* Sbsiuuon, Pa.
1-alika naj Ti ImkIi- auicrišfca irnnla. |n>kt»jtii	in
Žalni«*"*! ostali:
IS.\Ki;.\KA (EKAK, Mipruj;a; PAVLIN KR>IEL. JOIHNA lil ZTKKLK, M AR V CKRAR, h«-eri-FRANK JAMES in MARTIN, siimri.
( niflmi. Pa, dne 2. mana. 1SM1.	;
V knjigi j«4 iiHlau/1!]!" (' i|'i-.iin» življenje t*-sn m i-zli i h iivall. žive^lb n« niUeui. v uiorju m v 'rak i. tuk<i «la i>o v^akiju. k; Ijnl.i mtr.ivo ln nj« m«
[«'Stro 2ivHl>fvo. kiijip« I<rnl z veliktiin izncioianjem. k> r l>o \ njej a.-iAel mar .t-ik.ij iz /.Uljeuja •! i v J i 1» žhnlj. jiuu defttil.ij š<' al Inlo zuario.
■ Crvotiio Je li'lo imiiK-ritvHu« to veliko «!'■;<» Izdali * !'«,;j)i knjigah. j je iletlnjii"1 1/,,-la r eni baml knjigi ki t l«a pr! v n m tvojeiu skrčenju prime-tPOPOI.M Pi.»P(S ŽIVIJKNJA AA-:
! ttlSKU I>l\ JAriXK.
Knjigo ho 7, užitkom bral lovec. S r iMivaJa in popisuje v-^ živuli. ki Jih Je dovoljen«* In iiit'imrftlifiiu «rr«l.|»< f«r»i«*r. krr so por<isuQ»	vi
polju k-Ti-lijo lili >ki'<i;]j<Jt> ter -h-nJiC riMf. ker v v kriji^t njišfeh \ i H lit K. KI ŽIVB V AMKltlŠKlTl M-I»AII.
'"o let polfiidtie^. :xipKi £ rt prlj««* ilovania v*.*htijt* knji-H SI.IK lf.. lojfrafij > : fi slik \ naravnih harvnli v velikosti rel«* utrnni. ler lnw 77 strani. Velikost knjige Jr i i 6 intrv. Knjiga opisuje sesaTee. plire, rihe, k in Živali, ki so ravnotako na milie kut v rodi doma. Vetana j«- v rno^i filainu 7. zlatimi črkami
•J'^ V AXUIjKšriX I ^ Cena $3.:>l»
Na r« m" i t«* pri
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET New York 11, N. Y.
; : i Rojake prosimo, ko j pošljejo za naročnino, i ako je vam le priročnr da se poslužujejo UNITED STATES ,
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
RAZGLAS
ZDRUŽENEGA ODBORA JUŽNIH SLOVANOV
V LONDONU
/ilruzem «mIImm* južiioslovaiiskiii Am«*rikaiieev v New Vor-. n- prej«-! i/. Loixlona sK*«l«ivi raztrla< Ztlmženega odbora ju-m Slovanov Londonu :
KX A V MAKOM Jl'OONLAVlJK!
Xi oli iikij ijiiilje izven svoje domovine imeli večjih in velili dolžnosti kot so'bil«' trne, pred katerimi jemala ju-:m>ka emigracija poleni, ku su nemške eete napaille J u-' i" nikoli >i* Iii tako majhna skupina ljudi tako i - I a /«»jM.-r >vojo domovino in svoj narod, kakor >e je ^i'»van>ka politična einigraeija.
La .f>rL.no>t v-Wi Srhov. Hrvatov in Slovencev v svo-.'-.II inn/«m-!vil je hi.'a. <la d«laj»> z v>emi silami, vsak v iii svojega «lehikrog?i, y.a obnovitev sv«>boilne in tlemokrat-.1. ;o-lavije; porfiija sovražno propagando, k., na v>e • _<H-. ux'-iue veča razdor in podpihuje bratomorne nap;ule v i eo\ mi: da seznanjaj«* zavezniško javnost s pravimi tež-> - >	Hu1 »d«, z njeifoviini na«lčloveškiii'; horbami in t r-
njem.
Xa-h • a'graeija ji imela nekako določeno nalogo, ker >o arable inan tretje, s katerimi je bila strmoglavi jena izda-.. -t,- i diiJa'iti a, in ka-snejš«' narodne boi'ln* jasno dokazale, i • i»ilii i1« <*p!«^ui program Srbov. Hrvatov in Sloven-
li /idni/nii- vseh uaroilnih moči /«l osvobodilni boj in . : a i;o ati ukiifia-torj«*m :
'» /druženje v.-eh narodnih moei za osvodiodit< v držav«' •b	iii klik. ki so tiaeile narod toliko let. in ga nazad-
o-i j jto Dicdale na ihuisemu sovražniku;
- vod»tvo iskrene in lojalne mednarodne |»oiitik.« tesne-
•	iovaaja / velikimi zavezniki: Veliko Britanijo, Sovjet-.1 * vezom. Zdru/eniuu antorišdciiui državami ie vsemi svo-ei"l: >nimi narodi, brez ozira na sovražnikovo moč :u na
tiOgld mm ponudbe temnili sil.
i <> je i»i( t.-.b*n prooi Hin, ki >o >i ga postavili Srln, Hrva-" | ,S'm nci 1,1 j-*opravici čakali, da ga emigraeija izvede. Zal i bog emigracija ni bila kos >vojI nalogi.
eni .strani so se vodile iieskoman> disktbsij«. in prepiri • v. \arcli, tii nimajo v tem trenutku nobene praktične važno-i, na drugi -traid pa je klika, sestavljena iz ljudi a«-narodnih diktatorskih reetimov izigravala ljudsko voljo, netila prepire in 1 ipravljala ležime nasilja in korupcije. \'se to ibrez obzira na -iai.fe, ^ katereni se nahaja ljudstvo doma in brez obzira na /.•iii« nsvobodiLiie iborl>'.
Xapo U: j« klika razbila vlado političnih strank in se-' ila \ ado diplomaMtili predistaintkov in policajev bivših 'ktatorskih režimov.
Niarea meseca ltHI so naši luirodi rajši šli v najstrašnejšo ^•jn" voje z/odovuu1, nego bi dovolili, da vodi njihovo dr-r o iliklatorska klika, kab*iv politika je bila zasnovana na
•	i oiin.mi mržnji znotraj in nu izdajstvu prijateljev in zavez. K-«»v in Jugošlnuov -amib, zunaj.
I 'p lUiavnnki te klike s.» us|H*li ineduin dale«'* «>^1 svojega da, \ inozemstvu, da yv dokopljejo do ]>oložajev predstav-o v J ligo* avije.
Kar -o delali dve leti in i»ol tajno, zaiiriktno, }><► ovinkih, v al ju jo«*' se slalH)sii in n«'avide\nosti politikov, tG delajo •n ga »ix*g>wti» 1<>4:i ja\-tio. k»t uradni zastopniki Jugosla-
I'opoiiioina .so -funjeii reakeijonarni velikosnbski politični •-iiniu. ki ga pr««k" izdajaiea. NTodi«a "NV-mei nsUJqjeJo srb-k.*-i narodu, da bi oneniog^vrii njeg«ivo osvoboj.-nje tri obnovdtev
UITOslaVi je.
I)< aa iM»ioa^ajo i>iiiy.i ^Vliliajjoviču, ki že dve leti vodi «lr-avija»i-k«» vojno okupatorju v korist in se pripravlja, da v ■ -uit d m-m-k«*.ra z}«ooa vwwne v svoje roke birokratski voj-
ni aparat diktature, aparat, ki je >«nlaj pod \fdi6em v službi Nemčije.
Sistematsko obrezujejo Narodno osvotbodiluo gibanje, ki je zji eeno nadčloveških naporov in ogromnih žrtev n-pelo, <ia ustvari l»oniieno e«Jiii>tvo vseli narodov .Jugoslaviji* in tla ustanovi jugoslovan-ko 1'ronto. ki s svojimi zmagami izziva spoštovanje in priznanje vojnih avtoritet zavezniških narodov. Izdajajo komunikeje, v katerih se radujejo nad izmišljenimi po razi Narodne osvobodilne vojske in nad izguJ-ami uarodiillij borcev in sv odkrito veselijo nemških, zmag.
Sistematsko širijo lažne vesti v zavezniški javnosti, povzročajo zmešnjavo in vzbujajo vero, da vlada v naši domovini kaos in nesloga in to v trenutku, ko so jugoslovanski narodi doma vstvarili popolnejšo slogo, n« go smo jo im« li ktlaj pr-jj iti to samo zato, da bi naredili domovini in ljudstvu doma čim-v<v škoile in tako .s«Jbi /ugotovili svoje iiuilenkosTne sebične iarterese.
Mtiilein, k»i šfttiiozvana kairska vlada in oni. ki jo podpirajo aktivno ali pa s svojim molkom, izdaja jo .-voj narod, sej doma širi gibanje, ki j«* navdušilo -vet in |Nakazalo svobodi; Ijubnim nartMlom izreilne a>tuosti našega naroda Sn-di I! ' ter>'ve inlnjave Kvrope, «»bstoji armada, ki po angli kili urad nih po«latki-ii za«lržuj«- nad petnajst nemških in vli'o -i«*vi!o satelitskih in izdajalskih divizij. eeli državi ob-toje demo-krat-ic« orgauizaejji*, vršili sta že dve skupščini uar-ilu'ni predstavnikov i/, vseh krajev .Jugoslavije, osnovan«' nove demokratske ustaiutv«*. ki <e«laj upravljajo osvobojen- okraje in lvxlo v najbližji hotlo«"*no-ti uy>ravljal«* «*e'i» sVoi>o,ino domovino.
1^-iŠel je čas za \>e poštene Srltfe. Hrvat*' in Shmsiee
v iiio'zenist vu. da stopijo odkrito na stran Nar. dnega O."=fvob(stilnega OWianja ]>n>ti izdajab-etn. Na -M rani >vo-ba«hi<' in demokrat ske .J iigoskivije pr«.Ti tiran-kiin satra-]>oni v službi na Vitij šil i sovražnikov svojega nar--da.
\ te.ni treiiuiku. na zgd<'vinskeiii razpotju, moi'< ne pomeni inlložitve rišcaja. molk v ti ni trenutku ponn ni .idlo«-il«'v za' tiste, ki vodijo borbo proti narodu in proti Narodni •►svob«»dil-' fronti.
Narodno osvobodilno gibanje v domovini je pozvalo i.0. dec. 1943 vse jugoslovanske državljane, ncglede na to, kje bivajo, naj se brez odlašanja pridružijo narodni osvo bodilni borbi proti napadalcem in izdajalcem, ker bodo v nasprotnem slučaju morali odgovor j ati pred narodnim sodiščem ket izdajalci svojega naroda.
Naj vsi, stari in mladi, oni na visokih in oni na skrc mnih mestih razmišljajo danes o svoji osebni odgovornosti pred sodbo zgodovine.
Za r.jedhijeni odbor južnih SJ ,-vanov:
Dr. Boris Fhirluu I)r. Rudolf Bičai/ič Mjhajlo P<'tn>vi<:
Koudou, \1. IVbruarja, nt-^t.
ZNAČAJ NASTANKA GENERALA SIMOVICA
WGLAS NARODA"
CVPIC« Og TUK frKQPLy_
Owwd u« rutl^m fcjr n«vato raumiv Ooamj. (▲ €orpoc*doa>
rraak Hefceer, PimIiIiiiI; Ipti Bad«, Tnuorar; Jonpb Lapaba, Bm. •u«• ►mslnem off Um wrpottttoi ud iddiMM ot »lwr« otflant; 21« WB8T 18tU 8TBBBT, NEW lOUK U. N. T.
I	51st Year
"IMm Maroda" to booed ever? <ltr except Satantoya. MikUt« and HoUdayt."
8unacrtpCS«jo Yearly 17	Advertlaemeut on Air-«en?«nt.
ZA OEIyO Jjrro VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN iLANADOi I _»?•—; ZA POL LETA »3.50; ZA ČETRT LETA »2.—.
'•Olaa Naroda" lHaJa mtl dan totieaiil aobot, nedelj ln pruoikor.
;; 'HJlAfl NAROttA', £16 WE0T 18th STBBET, NEW YOfCK 11. N. X TelaplMM: CBalaea S—IMl
v resniei bori proti bistvenim interesom naroda južnih Slova nov, čemer je takon^koč »v. resnici izstopila iz zveze zdru-l ženih narodov. Na terenu pa J narod medtem podpira pa rti j zansko borbo Titovih sil ter b' tem na najveličastnejši načini mlejstvuje idejo imisli, kateri je «lal brez pomišljanja v<o -vojo podporo 27. marca 1041
JCoraiki generala Siinoviea kot pteilsednika vi a de narodnega prevrata v letu 1041, j«* b:l neobhotlno potreben kajti njegov pristop k partizansk«--tmi pokretu ter njegov «> oži gosji nje onih. ki delajo proti temu pokretu. kot izda.iniki. je docela logmen ter spodbuja pr: yuidevr.nja Xe«liea. vlade v Kaii ru in iliplomaei^ sploli. katera skuša lagati -ve+r.. da je partizanska bori »a naperjena proti Srbom.
Minister vlade, ki je o-inl. ves čas zvest ideji 27. marca in I na strani naroda. Sava Kosa-novi«', ni v«>č osamljen. Srbo-branovi udare: i?i Fotieeve intrige ter podtikanja, da je "ustaŠ**, "pravoslavni Hrvat*" komunist, republikanec itd.,
i b«>do odslej .letela tudi na ar-madnrgn generala Dhišana Si iiMiviea, katerega ime j«> Srbo bran in diplomacija š,. v«"e--aj predstavljala -]>oivdno z iinenoni kralja Petra in Mih:ii-loviea. .
Korsik generala Simoviča je smrten mlarer sovinisti«"ni propanr'ndi Srbobrana !ti Srb s*ke narodne obrane. Zdaj nam rec r»(* more niliee Te.* sumiti o tem. da je Narodni osvoTm.-di'lni i oikret edini pravi predstavnik -rb-kega naroda
Združeni odbor južno
si o van.sk il i Am er ik,-»n ee v
po*.T}i\ iia na vratu dva orožni Ka. laši-ti in ardiTi pa -o bi!i P- stavljeni ^ strojnicami okr«'g inš<'. ila m* bi pol>egnil. Pol un* >o mi da i i ča-a za ojiraviti, /ena in jm 1 otrok -o joka i o krog nieiie. a jaz s. ln mora! / dolgo brado odpotovati \ aio derno interiiaeijo. Nisem imel «"a-a, «la bi vz«l - -.'»o j kaj z;i j—ti.
r* Drugi it-an ;ie ž»'iio Pavla prišla s kovček<nm /.a mano
\ ijinvo, a mene ~«i .......Ip'-ljn'i
v Ajihjvčino. I*. jt. ;la h i t r" z.,i mano in me ie š.* tam dol.il; <ki mi je «>dda'a potr<"l>no za pof neznano kam. Tam so na zbrali nedolžne slovenske nr iu fante 'm na« v sorenistvu . ke-pnili avt«jv (tankov) odpe ja li kot največje razbojnike Cioiii-o. potem pa v Katabrjjo
* Žalostno si ni '_» i«*«lal in < > sluSal U. / dolg«i brado in Ij nega. ko m: j»* \ to pri • «lova>'. Sev«*. jaz in moj bra' 1
ki j«* bil tu«li Iiav/.oe. s li io /< prej p<m1o'hi«> pri*s<ali. silim : tako hudo. Takoj nato -♦■m liti.
k" povedal Vašinru !».. v-s. «
novie«>. da t'-'i. ki imajo -t a vee otrolc, -o pro-t i. In \ ■ < -ni ■: t- Iu' ru pi-;d «l«iin«tv j ■ ilrnžin-k 1 kater« _a ; • I p" nekaj dneh iu ; —el
pove!jst\«> <liugi »hm -va
/. bratom T. V'*-«*!o spremi.:, na postaj«i in on je rado-; jo«lpot«»val k svojim najdraž
(Dalj«' jutri, i
PISMO SLOVENSKEGA IZGNANCA
t
MONDAY, MAE€H 6, 1944
fiTANOVLTEN L.
iratka Dnevna Zgodba
PRED NAJNOVEJŠIM SLOV. SPOMENIKOM
POROČILO ODBORA ZA KAMPANJO RDEČEGA KRIŽA
Shod za Rdeči križ, ki se je vrs3i v nedeljo .v Slovenskem domu, je bil tse precej povoljno obiska«, a bi bil lahko boljše. Nekaj boljše pa je vendar bilo nego lani, ko je prišlo komaj d« brili j>etdeset ljudi, letos nais je hi!o kakih sto ali več.
Na shodu smo imeli dobre _ra •rovornika Mr. James R. McLennan, kateri je bil poslan od Rdečega križa. Prikazovane >o bile tudi zanimive slike, ki so pokazale delovanje Rdečega križa za našo armado, za civiliste v vojnih zonah ter za ran jene in bolne. .
fljep govor «v angleščini je naplavila naša mlada javna delavka v naši naselbini. Miss Hedv Pellieh . Povedala ie na \zo>čin; <kako s.e je pričela organizacija Rdečega križa ter a pelirala na vse, naj store kar je njihovi moči, da bomo zbra li »Tin več prispevkov za Rdeči križ v naši naselbini. Miss Pellicli je pomfožna bolničarka oziroma strežnica, katero delo vrši dvakrat na teden v svo-i iih piv stili urah. Poleg t etra jej redno pripravljena kaj potna-' gati tud«i med nami. Tekoin te kaniprnie za Rdeči Ikri/ vrši l Mis« Jennie Patelli delo tajnice v našem odboru. . Takih tnfladenk bi potrebovali Še ve-"-.
Naši nabiralci prispevkov so bili na delu /e pred shodom hi Mr. Ignac Musich je >»i I prvi ki je izročil dopolnjeno iist«> odboru. takoj za njim pa j,, pri j šel k mizi. kjer jt- sede! na-blagajnik Mr Ivan Ručigaj upravnik "Glasa Naroda'' Mr Anton Svet, 'ki je tudi izročil |K>lno nabiralno listino
fNTabiraflna pola Št. 19. katero je izročil Mr.«\Iusich. vključuje cledeča imena in zneske:
Frank MJu<ieh $1000 Ignac Musicl« Paula Mhisicli $5, Mir. in Mrs. Sare $5, .T. Toncich Anna Will $2. M. Lebovitz J«s. Sare $2. Henry Sare Vine, Pogača r $1. Mary Po-iračar $1, Vine. Pogačar Jr. $1. Rrankie Pogačar $1. Helen Sare $1, Pauline Musich $1. Marion Musich $1, Lillian Mn--ieh .">0e.. Eleanor Musich 50c. ^Icirpaj $42.00.
Nabiralna pola št. 21. katero jo imel za pevsko društvo * Slovan" Mr. Svet. izka-zrtie bledeča imena in zneske:
Pev. društvo "Slovan" $10 Frank Voje, $1, Mrs. Pauline fvraly $1. Ignac Hud,* $1, Jo>-fiupsha $1, Jos. Obreza $1, Mi-j •hael Urefki $1, Fr. Fanta $o.j MKs Ph3 ipa Žagar $5, Mrs ! Prances Rosely $1, Josephine1 in Marion Svet $1, C. M. Stn-prn $1, Teddv Benedik $1. J Tki rate $1, L. M. Legisa $2, Prank Krasovec $1. Ignac Mi-fklus $2. Frank Meglidh $1. MisLs Mary Tavfeelj $5, Ignac fa^c $1, Mr. in Mrs- Anthony Kiosirmk $10, Lovrenc Giova-nelli $2, Fanny Giovanelli $2. Edward Ciovanel3i $1. John Griovanelli $1.
ffiovaneHi $1. Skupaj $57.00
Mr Svet je vzel že drugo polo in dal s tem drugim nabiralcem prav pos.neman.ra vre-len vzgfed.
. - ■ . . . .
SMRT ROJAKINJE
V Ridgewood. L. 1., N. V., je v >oboto, 4. marca preminula splošno znana in spoštovana Mrs. C<lilija (Jregorin, st-ara 7C let in doma od Gorice na Primorskem. Živela je 44 let v Ridgewood, N. Y.
Zajjinšča hčer •M rs Ano Skulj in sina Johna Gregorin ter sorodnike Pičulin in Likar v Corona, L. T.
Pogreb bo v torek 7. marca iz pogrebnega zavoda Nay, 66-40 -Myrtle Avenue ob 11. dopoldne na St. John's Cemetery, Middle Village.	,
N^j ji oo lahka ameriskw zemlja; ostalim pa naže soka-lie.
ZA SANS IN JPO—SS

m vkljul< ue
slovenske pesmi: SLOVENSKA LIRA" 'AMERIŠKA
I
Ko so pa merili toploto, se
je izkazalo, da toplotna razLika	j]
med svetlim in teiimLm delom	!
ni tako »velika kakor bi človek	1
pričakoval, če bi hila ena stran	j
Merkurja vedno obrnjena pro-	v
ti solneii, d ruga pa od njega	f
Potemtakem hi morala biti ro- ! tacijska doba krajša morda sa Ml mo nekaj dni. Psi tem ne sme !fi mo pozabiti, da je merjenje toplote prav tako težko kakor opazovanja. Niti zdaj ne moremo točno reči, kako dolg je na Merkurju dan in kako dolga noč.
POT OKOLI SVETA V COPATAH.
A' Koda n j se je vrnil po 9 letni odsotnosti neki Peter An derson, ki je vsa ta leta prebil na potovanju okrog sveta- Po t o van je je začel zavoljo visoke stave, ki mu je med d: ugim zagotavljala brezplačno oskrbo in prenočevanje ves ta čas, toda pod pogojem, da ne bo v tem času nikoli obul pravih čevljev, temveč ho hodil samo v klobučevinastih copatah. Po go.ie jo točno izpolnil in s se boj je prinesel v domovino lHfi parov- ponošenih copat.
V PESMARICI
I.	P.Mf.jknlca — moJkl ibnr z l>*rl.
»'>n !Mmii»pfvnrn P<,z<1rRv — mr>*kl zbor S Ijihku n'^ — m Skl p
*	<'t',fn r.vr.n — mcbinl zbor
S. Pi'mtadn^ka — ro»»Sant «l«»r. s bariton nm^i^vi»m
*	l.tr'i 1 — n vilr «t» v«, tnhlkt
In mečanl zt>or 7. I.Jra II. — za m«»£i«iil zlor
*	Aftmit^fcl u<lrnfvi — tm rm.Aui Jn
žvriski 7l~«r. t bariton Barn
9. Kantata Iz p^alma 1".'* — rii-.Aki zbor
II.	so^t — <a sam'	m 'šarit
zrirr tri nprenilJciikDlftni
glavovm
11 I'M.-iini — z t fi;iin' «ju'V»>. me A. ni ztior In riil}»• vh«»J« Iflii.»'»vira alt oryi
CENA SAM"
50 centov
K< >MAl>
Ti» fo kourertne prsmi / i mo^lir in nnSaiif zbor«*, kati re u-las bil in v humo/al«-7l)i i/«bi MATEJ »lOf MAK ..rcanisf h, pevovodja pri h*. \id<i, ( Irve-land. Ohio,
Njtr-M^ir.. ro /lilr*.«■ pri :
kn.iii;akm slovenic n in. covipavi
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
TUJE KNJIGA, KI JO BOSTE KADT
rzR(K:iusosedi . da jo prf/:ita
THE INCREDIBLE
TITO
Man cf the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
''Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
K«-r m>	rdi knjižil*	<mi'-j«'iiM, j<- |*r;|">r<.,-; Uvn. <l:i |i..-lijt,.
nariN-ilrt prej k<> iiioitimV, K naročilu priiožifc » »IcNnin /:tvirkn S"tovinu <•■/:. snk«- t Z'ltti/iMiih državi.	|:ilik. j.ii
KNJIGARNI SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
?lfi *Ve>t l»th Street	New Vork II. V. V.
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Albreht
r«m» M tmtor
BalArip i^i rnma
izdaja — A. Askere
Cena M rento*
Ko smo šli v morje bridkosti
8pl*al Rev. K. Zakrajfc'*
Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal Itmarrtee In ra»Jke in prlpranjal "strap" ■a Jugoslovane In njihovo dr-tavo ie dolgo prej k»t i o je napadel.
Knjiga Je 207 ttranL
▼ iriatna	Id lau
Cewi $2.-
Živi izviri
Hplaal Ivan Matlfl«
Knjiga Je sto Je vrat en pojav v alovensld književnosti, kajti v t nji je v trlniijstlli dolglti poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slnvanntva do danaSnjega dne.
J« poglavij — 413 strani
V platna veaano
Cena fS.—
Duhovni boj
(Izdala družba sv. Mohorja* L. Skuimli
(Vila ">()«'
BadaH MstIJMI HO a»~4Ja
"HOW TO BBCOMK A CITIZEN OT TRK UNITED STATUT
V tej knjigi so vaa pojavila ta aakonl aa naseljence
(ena 19
Ako naročite knjigo, priložite k nara ata (7. S. oziroma Canadian Money Order sa omenjeno svoto. ManJAe svote, lahko pa6||eie v C. 8. znamkah po 1 3 cente.
Državljanski priročnik
(V alovonfieini)
Knjižica daje i »olj ud na navtxUla, kako postati ameriški državljan.
Cena M eentov
POUČNI SPISI
4
Pohorske poti
Spisal Janko G laser
Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern* — Vex&na knjlua
Ommm $t —
Brezposelnost
Sjiisiii Fr^u K rjaveč
Cena 50,-
Problemi sodobne filoxofije
S|»i>al I»r. Fraace Vel»er
Cena .W
Mlekarstvo
Si4sal Anton Peve. 8 slikami. 188 strani. — Knjiga sa mlekar " je la farmerje t splotoem.
Cena M
Obrtno knjigovodstvo
J&8 strani, ezana. — Knjiga J« namenjena v prvi vrsti A stavbno, umetno In strojno kljnfiav- " niCarstvo ter ieloaoltvarstvo.
Ceoa |L—
Bovfilal sumu ae nekje, da ul-B« Ljubijaii*"a u Ljubljano pa M' ljubim. Že zaradi tega, H je slovenska prestolnica in
■	mora v>ak Slovenec ljubiti. B>it»ljana pa imji tudi predele,
■	r A lahko utešin« ^eljo po ve Kh'sIu, in ima zoj>et skrivne,
■	ritf-ke kotičke, kjer lahkoj
■	tja- in modruješ. A vse je Cr ito v nabwiilri okvir nase le-
I zeb.xoi> domovine. Ljubljana
■	ua-e kultaino središče; zla-
■	daje -khememu Slovencu I liko. da zadosti svoji giavai
■	turni potreti: Kadi mu golim* v vseh odtenkih, za vse
■	In v ob?lici! Ljubljana in daje brhke Ljubijatieanke m >ploh. ljubim jo tin h )>onos-
■	u sani mas jem zasdedujem,
■	ko >e U*to za letom razvija
■	fiostaja lep<a.
■	\l -tite si tedaj moje veselje
■	win otii dan v muzejskem
■	tke mrUdal nov spomeni'k. R> ima Ljubljana ž«' itak tako
■	tlo )>|iomeiiikov in ko se ti 1'l.n ia jo	kritik«' neiro u-» tii'-k<*ira zanosa. .
em korak in sef I i I >1 i/al lniHvni gruei Ijndi, kil p oUlajala -i|w»iiu'nik. Nisem [»rej iwimljen v ljubezrki do| |i*ublja.neT tudi mno^i druiri I zanimajo za nj<kn napredek. loffOre bil v jjnu'i celo kak ^rtfjri-l ratm* namei.'eoee.	|
i Ve v rm .ali -» iii lako tek« l, [ ; |m? j«' bil kak druir vzrok.' I idil ko -eni -e preril in mrle-1 I n. vi spomenik od blizu, mi zmanjkalo sa|»e. Imei sem r-utek. da iioin zdaj zdaj( teknil na tla. Na sreeo trle-! Ltlei niso stedili z ula-Tiimi o -Lizkami,	sem imslušiiti
to km' ;e zojH't p<rzivilo. 1 * Raka spnka pa .'k1 to/ *e j<i ula.-il n«-ki brkae, oeiti»o bolj-i delavec. .	»
"T no. solato IxmIo |>osejali.' >a >o najprei jK>stavi i strani-J ).'f (slirovor Izustil «e jej |ni*<*!io obliw"'« mo?ic.
i"Be/.ile, no!*' dejal tretji.' hkor ^-m si h 1 i 1 upokojenec-' [• litikant. 4' Ali ne vidite, ka-1 ■ ta /.»-n-ka d Kje buli To pred ivlja vrotovo na-o zahtevo po [ »zi z morjem. Ta zahteva je i • dovolj stara, y- zgodovin-\o dejstvo in /.a s hi ž i .»pome-ik. Mi hočemo > svojo žKino i s svojimi pridelki na morje.
svet, naši otroci naj bodo i omar ji. Ta ženska .ie <yoto «» Slovenija, ki zahteva svoje
"Ta mtlasra ni slaba,'* jc so-nj opravka z morjem ima ta vomenik- Toda jaz bi dejal, r. predstavlja morskega poli. >r«. (llejte, kako krčevito in ložrešno crrahi ^ rokama vse. ar m ti pride blizu."
"Ne. ta razlaga me ne pre-riča," je odgovoril drn^i mla' ♦nič "Ce bi 1>il polip, bi spa' I v Solit, ne pa v Ljubljano.1 iz pa mkslim, da epomendk •vdstavlja staro preu5.itkari Izgovorila si je uživanje ji ve, katero predstavlja snop,1 i pa kravo v hlevu. Sama p« c je obvezala pestovati vnuke. "Vprašanje je. Če je to ži-imSe sp4oh krava.'1 je zadondl iov	"Jaz *bi rekel, da je
lil eleganten n^'adenic. *4Ne. »rej S onj necoy krava.
Vnela >e je hmla debata, na n k nit smo bili razdeljeni v Iva krčeča tabora, kravji in onjski. Koiwtio ^ je prerij »rini spomenik možakar motene >K>ksarsk.' postave, obr i! se je proti množici in za-pil:
L "Meni veru.fte, ljudje, jax Usar. Krava je, ker ima dva ;lliita robova. Ampak povem lam, jaz bi jo ne "kupil. I T.judje so ne zasmejal I An [rit rje vali:
I "Bravo! Živrfa krava, zajeli rogovi!" Vrgled mesarja je vžgal. 1'ti "|MinMuif jr stopil mb
fant z očali in dolgimi lasmi, najbrže dijak.
•'Oo>poda botiite pametni! To je umetnost, podnihavljeina umetnost! Pono-ni i>o<limo, za hvalimo se našim mestnim o-eetom. Ta vzvišen i kip pied-stavlja--99
Ni moirel nadaljevati; kakih iw^tde^et ]>esti se ie dvignilo, ljudj«' si zatulili, fant z očali ■n x Ho!rim lasmi je izg-inil.
Nekdo me je udaril po rami:
4'Kaj pa ti tu študiraš, Mi-fcula Bil je moj prijatelj Milan Klef»ee.
•*Gledam ta ki-p in se ^a skn :am veseliti. Ti kot Ljubijan čan gotovo v«*>, kaj predstavlja
**Ne vem m-, mislim si pa. l'o mejni mnenju ta ki]) pred-j "tavlja pravdo. Največ sej Ijndje pravdajo zaradi liib pri( /ivini — krava — zaradi mej, »n ško<le na ]>oljn. oziroma zf»-radi piačila dnin — snop — ali zaz'ndi nezakonskih otrok, l-^o venski nan>d je narod izbruh-lj»nili pravd in spodobi se. da ima Ljubljana ze enkrat .-y>o menik yiravde. A ker je v<a-ka pravda arda stvar, spomenik ne more biti lep.f'
Ljudje s-o pol »o/i? o poslušali uiVno razlairo mojega prijatelja in začeli so prikiimavati
N'*l:do ie de;al:
. . t
"T i bi utetudo biti ves. Taj
žen»ka triko buli v svet. prav vidi da b<» š|;i do Stola
Skrajni j»* bil, da se-in^ s«> oiHr.sil tudi jaz. ko sem po-! lakoma pni-ej do sape:
**I>!;«ir: Milan, jaz se v toli-j ke strinjam s teboj, da ima ta i kip nekaj -"tika z jnristarijo.l To<la jaz mislim, da to ni prav, da. ampak eksekueija. ali lio-j lie: strah pred elr-ekucijo.j niej. izvršba pobere vse, živi-j no. otroke, ž:vež- Tz fM^i te žen -kr- naravnost ^Vijja bet -trab ur-d razorlptno i>rise*ro i I ekisekucija lahko proizvaja talco spačene obra-ze!"
Slod'lo je neka1", česar nisem pričale<>val Ljudje »«o začeli ploskati in vpiti:
"Tako je! Fikspknenja jo. /ivela eksel^lel^Ja!,,	i
He^ili »mo njraiiko in zadovoljno -nio se 'az^ii. živalmo razpra^jaj^ in mahajoč 7. rokami. .
T>rn£ri dan sem dobil v roke št. 144 "Jutra." Tam sem ei tal, dn fa umotvor ki stoji v muzejskem parku in ki b? bil lahko strasilo za vrabce zahteva po zvezi z morjem, morski pol in. pren/i tkariea s kravo ali konjem, pravda do Stola sed-mkilr'iee .oziroma ekselviicija z razodetuo priseco, da ta svojevrstni kip Tiredstavlja 4<S:mfcol -loven^ke zene." "e velik.
RACIJONIRANJE ŽIVEŽA
Predelan živež — največ zelenjava, Aooivje in sadje — zelene znamke K. M so lj?.rne «edaj m pnopadejo 20.
marca Modre znamke A8, B8. CB, ns in E8 v knjižici 4, so v veljavi od 27. februarja in so dobre do 20. maja. Vsaka velja 10 točk.
Meso in maščobe — rjave znamke Y. in Z v knjižici 3. so veljavne do 20- marca.
Rdeč e znamke A 8, R8 iu O8 v knjižici 4. stopile v veljavo 27. februarja in bodo vWVjafvre do 20. maja. Vsaka je dobra aa 10 točk.
Sladkor — znamka 30, v tnji žici No. 4. dobra za 5 funtov, veljavna do 31. marca
čevlji — znamka 18 v knjižici No 1, in zrakoplovna znam ka l, v trnjriici No 3.
(Po 44Novi Dobi")
V lii>tih eitam, kako <o slo-\ en ska društva v razfnih krajih'organizirana v krajevne ]k> , stojanike JI\) SS in SAMS. V j tej okolici innamo .slovenska in hrvaška društva, toda krajevne postojanke SANSa in JP«) SS. nimamo. Zato sva se do-S<nirili z Mrs. Matt Panian, da se potrudiva in skusiva zibra-ti nekaj prostovoljnih prisj>ev-kov za omenjeni od]»omožni or iranizaeiji v [M>nu^ našim bratom in M-stram v Jugoslaviji. V dobri volji sva se odpravili na delo, ki nama je bilo v veselje, in <ribanje na prostem zraku je morda tudi flu odganjalo. Hodili sva od hiše do hiše. ne o-ziraje se na narodno pripadnost njihovih stanovalcev. Tn z veseljem moram konštatirat. da so nam bili i'judje p<»vsod naklonjeni in da sva bili po-vsod prijazno sprejeti. .
Nekateri so želeli vedeti, če bo denar re> porabljen v svrho v katero se zbira, namreč, da 'bodo pomoči res deležni ti-ti. ki so je tako nu.jno potrebni. Takim sva zatrdili, da je od-fiomožiia akeija v rokah znanih in zanesljivih oseb ter pod zanesljivo kontrolo, da je vsaka neopravičena poraba zbra nili prispevkov izključena. .Tu iro-lovanski pomožni odbor mo ra reilno pošiljati ]»oroči a na šemu ih*ža\niemu departmentu a' Wa-hinnton. Povedali -va j;m. <la ne bi znirali ]»!7ispev kov. če ne bi bili -"iirurni. da ]>rideji< v iuave roke in za pravi nan, n. Spoznali -vn z limoirnm l.iiidmi? različnih narodnosti in bili -\a \«*-eli t»-li spoznanj.
X'reme je bilo ves ras naji-m-tra zbiranja prispevkov lepo in ne premlelo. .Tntt:i v decembru i ti .iamiarju so bila pač p rili en o hladna, toda so -e razvila v sončne in irorki' dneve kakor v indijanskem poletju. Riildli -va. da nama je ee o vreme šlo na roke. da so b:la ua j i na potovanja udobnejša in bolj usi>ešna. "Res iiladno vreme je nastopilo Šele v februar ju. iko sva Tiili z najinim delom že irotovi. Tn bili sva hvaležni usodi, da nama je bila tako naklonjena. Zdaj imnmo v
Montani pravo zimo. veudai za te čase ne prehudo. Par krat je bilo ob jut rili 15 do P> stopin; ]>od ničlo in sneca imamo -kak.ili 10 palcev tim visok" po rajvninali. Mnoi^i i/fnd.je ><i f-i želeli suegra, da konča veliko sušo. in pa. ker so sodili. Ha j«« »a.^nih bolezni krivo ne-nadno milo vreme zimske seeb-ne
Omenim na.i, da sva Mrs. Pa nian in podpisana, nakolektali v prej omenjeno svrho $250.00. kar je preteej lepa vsota za to okolico. T^ahko bi bilo bolje če ne bi bi'lo v teh časih toliko rajsnovrstnih kolefrt. Ljudje sa mi ne vedo, kam bi prispevaSi. ker je povsod potreba. Zbira >e za razne odpomožne akcije različnih narodov. Prispevati io treba za Rdeči križ in treba je kupovati vojne bone. Cene /iv^jenjskib potrebščin pa se skoraj z vsakim dnem dvicajo. Tako 2TC denar ti a razne Ikra ie. .
Toda ako pomislimo, da nam ni treba trpeti pomanjkanja, da živimo kot «jvofbodnn državljani velike in močne republi ke in da jc^kleni ptiči ne mečejo bomb na naša bivališča, mo ramo priznati, da imamo prav za prav še paradtiž. Ako pomislimo, kako živijo ljudje v deželah, katere so zasedli na ♦ji in med katerimi je tndi nesrečna Slovenija, smo lahko do komolca hvaležni usodi, da nais je privedla v Zdmžene države, kjer smo na^sli svoj dom. kmh. varnost in <?vol>odo. Vse kar žrtvujemo za to božansko deželo, je malenkost v primeri s tem, kar nam je dala in nam ,še daje. Prispevajmo torej do naših močeh v vse dobrodelne avrhe in ne pozabimjo
investirati kar največ naših ' prfliranikov v vojne bonde Zdr držav. Naša republika potrebuje ta denar za opremo in ■ vzdrževanje naših vojnih sil. ^ ki bodo a zrvezi z našimi zaveznicami porazile nae zenu faši- 1 zem. in jajionski imjierializem 1 in nare >pet /^^isrurale zaželje i ni mir. Z investiranjem naših i prihrankov v vojne bonde bo- 1 mo nekoliko pripomogli, da se < 1'odfi naši vojaki tem prej vrni- 1 li mr«l nas domov, obenem pa 1 bomo varno in obrestonosnn : hrantili naš denar, za čase b«» de'-ib potreb.
!Prej omenjeno nabrano vso fo sem potom poštne nakaznice posijala na naslov J. N. Roirlja v Cleveland, Ohio, da denai izroči 71a prstojno m<'sto, in si- ^ '•er $135.00 za .FPO SS, $125,00 ( pa za SANiS. Vsota ni velika 1 toda vsaika mdlenkost zaleže 1 nekoliko. Tukajšnja slovenska ' in hrvatska naselbina je bolj ; majhna. Zato sva zbirali pni- 1 tpevfce tudi pri ljudeh druarih ' narodnosti v lvleinn. Roundup * n okolici. Prav lepa hvala 1 vsem za prispevke ter prijaz- ' iest in naklonjenost, katere ne 1 hov a nikdar pohabili. Iskrena 1 h vala še enkrat vsem in vsake- 7 mu!
Catherine Peniea.
Klein. Mont.
PLANET MERKUR
Najmanjši in solncu najbližji planet je za opazovanje zelo nehvaležen. Če se vidi s prostim cresom, je zelo nizko nad olr/.orjem in fizikalno opazovanje sv» ne posreči. (se iščemo {»odnevi. ko je visoko nad obzorjem, dovoljuje močno valoveč/ zrak le neznatno povečanje. Pri tem je njegov dozdevni premer zelo majhen in ni torej čuda. da je bilo nto-soče le redko opazovati na Mer Inirju kaj pomembnega po čemer hi st» dala določiti rotacijska doba. .
l^-hiaparelli je svojih o-]»azovanjih sodil, da se zasuče Merkur okrog s\'oje o-i v i^ti^n ea.su kakor okrog solnca, torej približno v SS dneh. Njegova, os naj bi biln p;i navpična i n j Te nagnjena kakor os naše ze-n# je. To lii pomenilo, da je. ena stran Merkurja obrnjena! vedno proti solne n .druga pa; od njega. Na eni strani naj hi: S ilo vedno svetlo in zelo vro-če, na drugi stran,! pn večna j tema in nvraz. Zvezdoslovci do-j mnevajo. da MJerkur nima go j -ti* atmosfere, kajti njesrovai privlačna sila je le nekolikoj večja od privlačne sile naše lu I ne. -d luna nima atmosfere. I
MONDAY, MAftCH 6, 1944
IRANOTUBV L II
POD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: F. 8 FTNŽGAR.
- —— —133--------------------
KAKŠNA NAJ BO JUGOSLAVIJA
Piše Matija Corel, Brooklyn. N. Y.
(Nadaljevanje)
ZANIMIV FILM.
Kot je bilo že poročano \ liistu, se sedaj prikazuje v ve lik*<m tukajšnjem gledališč "Rrvoli" na 49. ulici in Broa< way, New York City, film p< i menu 4'The Song of Bemadet te" v »katerem so glavne vlog*" poverjene: Jennifer Jones, Yv il liam Kythe in Charles Bjsk-ford. Ta film je zelo vsestian-iMko zanimiv, ter bi bilo priporočljivo, da si ga po možnosti vsakdo ogleda. Proizvaja se neprenehoma od zjutraj d< pozno zvečer vsak dan ter p< zmernih ljudskih cenah.
Angleški
Molitveniki
JLY-H. tivilllllllllllltlllllllllllllllllll;

V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v fiij in usnju $1.50
4KEY OF HE A YEN" v imitirnnem usnju ti.—
Naročite pr :	,
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. (t
" KNJIGA, KI STE JO VEDNO ŽELELI \
2
New Modern Encyclopedia \
'Or V ANGLEŠČINI 22,000 Razlag . . . L100 Slik
Najnovejša svetovna Encykloped:a, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
Cena sedaj $4.-
« PoStnina Id zavarovalnina plačana.»
Knjiga vsebuje 1176 strani in je okusno v platno veiana. — Skoro neverjetno je. da je mogoče tako najpopolnejšo knjigo dohiti /a tako
zmerno reno.
Knjigarna Slovenie Publishing Company *
316 Went 18tli Street. Nrw \ork U. N.
------\
^ TO KNJIGO BI MORAL I MKT I TUPI VSAK DIJAK NA UAZI'OI.ACO g
'i^3 NOVO ZALOGO PRIČAKUJEMO SREDI MARCA
NOVA IZDAJA " Hammondov SVETOVNI
ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega s ve ta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "G LASU NAHODA", 216 West 18th Street, New Yorlrll, N; Y.
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^ ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki je zbudila po/orn«**t vsfga ameriškega naroda, daje pisatelj nasiet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vs»eh evropskih držav, tudi Iz Jugoslaiije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je pri~el ras. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagyli do njihovega sijaja in m o* i. Pot na dve strani — kakor bi m» mogel naslov knjige prestaviti iz anglešrine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"ČloveSki odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . Vitanje te knjige je bogato plačano.**--Tako »e je izratil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Mucej Order za f.............. u lastnoročno
podpisano! I) knjigo(l) :
Moje Ime ........................................ ..........
št., ulica aH Box St.............................................
Mesto ln država....................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. T.
M;«ko je pos edal po Četi in se ozrl na Iztoka- . Ali tudi njegova glava ui bila vedelo in pono-no zrav-j i. Spremljevalo so ga znuige, pod oklepom se je grelo Voditovo pism-o na lju<*cz*nt polnem ^rcu, ali sestre ni biloJ (omisli, se je polblaznih solza staiega Sva runa, ko se vr-j v gradišče brez Ljubi it i«*o. In kakor bi v.-o« sladkost la v grenkobi, ga jo trla huda sktb, kaj je z vojsko Slo-j v. (V so tolpo naual; ITeruli f Razbita o! Brez gla-j <»da ovan\ plaha zverjad, zakaj ni I z njo? Temna ja mu je obletaiava misli. <.'ez«ia\'e ,:■" i . 1 t in bolj mo->a -e mu je zaseda a v glavo.. NoSevali so v gozdu.
Nihče ni zapalil egn].» Po dva in d* sta petaje po! rjala. Razločno se je -likalo hia :.pl n.io konj, ko so;
v travo Kmaln so zaspali — J c >u-t?.1 '.ka. Celoi i. je legtl brez skrbi, ; k d n otožnosti. >" m <> -':ni Jarožirj naslonil na bukev, se npr. na >:!ni :m u napol bedel,! •i » I podremaval vso noč.	j
■\0 se je drugi di*»i solnce nagnilo prebn poldne, se je, eala pred njimi gladma veletoka. Iziok je velel raz-i , zagnati konje na oddih v senco hrastovega, gozdiča,! - vojakom z Jarožircni na čelu pa je poveril, da poiščejo? • 11 »ve.	»
Stari Sloven je odšeC p:oti Donavi, ostali vojaki so polegli oueo rn čakali.
Vi še pretekla ura, ko zasnmi za njimi. Iz visoke trave ignil glavo Jeražir, ti je prilezel po vseh >tir:li do poči-•črh tovarišev /in zacepetal: "Tirnju^!"
Vse je zagomeze^o. Vse se je ctreslo in zeranilo med vo-<*b tej besedi- Rado je planil iz trave kakor zver, ko se i približa plen. .
"Na tla!" je velo' Jn roži r. .
Po-vseh štirih so se preplazili vsi v -nedo srozdiča do konj.
0	bili dobro Ziikriti, je izpregwofil Jarožir.
'' Huni se vkrca vajo »>a brodove. Rdeči pla" frfota v sapi.
•	Prekletstvo!" > škrtr.il Iztok. "Odkod prihajajo! Ko gradišča! Po LjiJbinieo je š-1, M- riv ::! Moj oče! Na'
'■•! Ne eden naj ne ntrče! Smrti >o znni-ani! Jarožir
ostali drugi štirje* "Poskrili so se v trst ni. Tako sem zapovi in se pri-' I "am, da nas niso zagledali.'*
"lV>bro si naredii. Izberi si vsak svo.'cga IIuna. Ko-: > jib j^, Jarožir?*' *'>forda trideset, morla več. No vem nntnnko!*' "Nič ne de, in j li je stotina. TunjnŠ pade!" "Samo od m?ene!'' v;kne Rado, Li je stre.-al od ko-^ menja.
"Ve vem, prijatelj! Vrlik vojak je. Xe zmo eš ga!" "Na Peruna zmorem
•T.'rmenje pri ikon.fih je bilo pozrpeto, rešetke na licih. ' -/irov Prašni meč je bil že dvignjen in je kakor plamen 'orel v blesku. .
l>olgo so čakali. Konji so nrmrno pričeli kopati zemljo, teci so jih stiskali, krotil; in ?epet«je pogovarjali, dasi so ' nestrpnejt čaka. i od koni Snnso Iztok je stal na robu a sredi gc^tecra g?mn in strmel na cbal, da bi razsodil,| v> obmejo Huni TO» je po dolerem čakan ju zazrl rdeči j je poseirel še enkrat po jermenu brado in poskusil!
•	dovolj trdno pritrjen .^lem. Zaslutil je d?»<ti in težkega,
. I
Tunjnšem =o poskrknli z b rod o v Hn } — <ie«ot. dvaj-i *. trideset ;n Še pet. T/tok videfl. kako j rWcunil TunjuŠ
1	na letvo, ker jo botoi! zaviti sam v ir >> r^ smer v ta-'"■»r, kakor je bil vajon.
"Mimo na« pridejo!" P>av sromičnvn <lvT»fnvica era je •i od wmecra ve-ebV>. Poonkal i-- so ^ ■ notkov, pori v:f» preril skozi vejevje do Teto.
''Jarožir in še pet nitpadeto prvi. D;1 T;\ : no splašijo o uteko! Tunju^u se rpnite! Zan.i p1» v;> z Radom." ^Co se zapletete v boj. pflanemo ^si!"
Kr.niaj je izgovoril povelje, se je pokazala ob : obu gozdi-] va iztegnjena kenjsk** glava.. Jarožir je stisnil svoje-onja.. Ali v tem hipu so odpovedali pokorščino konji vojaki.
\akor bi razdivjan hudournik pretrgal jez, t:iko se je za-■ !a vsa konjenica hkrati za Jarožironi in naskočila Hun.e zamah je z nedose^.ijo silo udari! stari Sloven. Odseče-inmvka glava z rimo vied ^e je zakotalila po tleh. Kakor z;t'»učal a rogom, ?o ofl) tem zatuVdi Sloveni in Huni vsi za-Stepa je zastokala ob spopadu, ko je treščil konj ob; t, -zaškrtalo j^^klo o4» jfklo. ! Niti en Iliun ni zamudili tka, da bi ne bil poiegnil meča. Zadnji jezdeci so vrgti kopja v Slovene in nr<-diH troje konj, da so tnije vojščaki al mili i-n padli K travo. Zočel se nato boj, jezdeca z
•	com Krog osemdeset niečt^v se je ki'lialo, i>kr so švi-od jeflral, razljut'1 se je po mehki stepi splošen dvoboj naj 'h vojakov, kar jih je nosila zeinf ja ob dolenji Donavi, li so šletni, h rest ali Jiur.ski oklepi iz k(»njskeLra roga, ti-kolobatčkov so blishovito črtali moči v sončnem sviitu,
- 1 vuli so se parti borcev odbijali in odskakovali, napadalii bdi vnovič, zamahcn-ali v glave, brxllii v prsi — kri jo škro-*la od rok, polivala konje, ki so pobesneli kakor jezdeci,, ti'- ali pene, spenjali se na zanje noge, bli s kopiti jn grizli, ob r.npetih bradah. .	,
iivali pene, spenjali se na zadnje ncg<\ bili s kopiti in grizli "u ie sledil. Z mečem ie navalil nad TVmjiiŠn zr,mahnil je " ko brezbrižno in hladnokrvno, kakor bi bil nameril udarec f.dc brezbrižno in hladnoki-vno, kakor hi bil nameril nadenj t^osopet pffl-^tir r šibo. Žtmk!
Rado je bil brez ttm^Čj:. Tunjuš mu 2-a je izbi! in v istem "•»mahu mu dosegel .«lem, da je zazovala rv pozlaermi kovini i rok a rana Rado je odskoeil in zahn;pal od pobesnei osti.. | Tunjnš ie v hipu skrivil koimlec in dkrenil konja, ila bi zadri, ?neč Radn v ledja- Ali Iztokov meč je švignil vmes in odbiti ur.ek. Tunjnš se je zaobrnil kakor m:sel naglo Njegovo' ♦ •ko, ki je videlo že toliko krvavih konic, zamahnjenih nad svojo f$avo, je hitro sipoznalo, da je Iztok nevarnejši sovražnik. ■ (Nadaljevanje prihodnjič)	>
In zato so v Jugoslaviji spre b mem!l>e, ker jugoslovanski narod išče državnike- In zato so [ v Jugoslaviji partizani, ker ni ; bilo v jugoslovanski kraljevi ~r\iadi piincipa, niti smernic. | 51 Ja, zdaj pa, ko je v Jugosla-! *<viji narodna vlada, pa se tista " hlada v Kairu oglaJa p:oti; , Moskvi, iii srno pripravljeni "skleniti prijateljstvo prdco
"i.ulav partizanov. — Ja. veste, i . . i prepozno je. Nekje v evangelijih je zapisano, da je Kristus j govoril o prf/ikali, da naj se! Jijudfcje dobro osnažijo in x>ri-| j pravijo; kajti prišel bo dan po-; | roke, pa ne l>o vse v redu' — bo prešla nevesta mimo. In nekaj sličnega je z<laj v Jugo-'j slavili.
I Ampak, ali bodemo kralju |-zamerili? Ne! Pomilovati ira! I moramo. Mlad je. očeta nima.! rjln prosim vas, še ni bil star 18 let, ko je prevzel vlado. Ali je niladen č v li starosti zmožen! voditi državne pos;'e? Vsai' Člo' , vek komaj z 30. leti politično idozori. Ne; pa da je tisti,' ki se je rodil v Bethlehemu, ki i je kot 12 letni deček sedel med [modrijani. Tudi tisti je začel , uriti narod šele ko je dosegel dobo 30 let. .
In zato *so danes v Jugoslaviji spremembo ker jngoslovan! ski narodi išče vcnliteljev. Tmeli* smo avstrijskega cesarja, ki ni *,bil naš cesar, pa vendar smo V ga ponižno častili kot katere !
1 arako i našesra največiesra ino-'
i* ' " ~
j diijana. Imeli ^*mo kralja A-|leksandra, ki je bil voi;;k im i državnik, pa ga nismo Sloven-! |oi niti Hrvati v srce globoko' " -priljubili, pa vendar je bil tri-' krat vrč vreden kot pa tisti germanski (nam očim.) Tn ima S mo kraljeviča, ki hi lahko po-j stal iunnk današnje dobe. Tn» zakaj ni? Znto ker niso bili; na krmilu možjo. ker n:<=o ra-| 7Trmoli easov-neira položaja niti
•	narodove d n šo
Zato imamo zdaj v Jugoslaviji paitizane, ker jngosfovan-( ski narod išče junake Ako jej L Tito tisti junak, ki ga jugosbvj jTanski narod išče. potem spre!
•	menib več ne bo, vsaj tako ve-j [jlikih ne. Ako bodo pa partiza-j
ni t ud' izdajalci, da se prelevi-' (jo v Velesrbe, Velelirvate, Vele , bolsrare, Vele-lovence ali v Vo-i : leruse, iin ako bo tudi pri njih; "lavni prmcip mošnja — po-! tem pa bo jugoslovanski narod , nadalje iskal po kotičkih, ali j?! še skrita kie kaka dn"a. v ka-» tori žari nepristranska ju go- j fi ova n ska misel.. ] Zato bratje Jugoslovani! Pa bodite, komunisti, socialisti, na eionalisti, limrsko katoličani,; jjravosla\Tii, ali pa nnusliman-. ski verniki — in vi svečeniki, pa bodite Muslimani, pravo-slavni ail pa rinusko katoliški, 5 po katenih žilah se pretaka jn-' ' goslovanska kri, vztlranute se. . kajti danes je prišla doba — _ ona kritična ura — da okinča-) m o nevesto — novo Jugosiavi-[ j°, v kateri naj se vlije jugo-j i^lovanski narod v eno dušo! ■ Twines stojimo na pragu da sto r piino v kraljisetvo, ki ga je raz-' lagal Odrešen ik pied 2000 leti J - Ko so ga %-piašali, kje je nebo-j ško kraljestvo, pa je rekel:' _ "Kaj me vprašate? Nebeško j kralljestvo je med vami! Iz-1 nebite se sebičnosti, ljubite se . med seboj, in videli boste nebeško kraljestvo." i In ravno danes išče jugoslovanski narod voditelje, da se i mu uresničijo sanje, ki so mm e jih skladatelji slikali pred 100 » leti v fantazij.. Tn pesniki, ki j so ga hudii i k zavesti potom narodnih pesmi in mu vtisnili n v duš3 majko Slavijo — od i Urala do Triglava, ter ponos-. j no do Balkana. In prav da-1 ne-s nas je dotoitrfa t'sta doba. I da se nam odpre vhod v tisto );ea/robno votlino, ki nam je zna-1 na iz povestti "Kralja Matja--. ■ža " Tam nekje pod tremi aro-'rami (najbrž Triglavom, Ura-
lom in Balkanom) spi velikanska vojska kralja Matjaža, h kateremu so hodili junaki izmij kut iiteč, pa ga ni-o mogli, ker; ie ni rodil junak časa. . | In kralj Matjaž (pisatelj je najbrž ini^ il na rusko Matu£-ko), pa dremlje in spi; pa le zdaj pa zdaj pogleda in vpra-j -a: Ali še letajo črno vrane po; zraku f ln ko mu odgovorijo," da še, pa žalostno pokimlje in; ■ zopet zaspi. Predal je kralje^ J -tvo kraljeviču Marku, rekoč: ;Tukaj ti piedam vojsko in pa-; zi na vrane in tako dolgo, do-j |kler ne boš videl, da črne vra-i ne prevladujejo ozrarje, no h o-j di ven iz te potlzenieljske vo-tline, ampak spi in jiočiva.
Kraljevič Marko pa ga ni ra-zumd, zato vpraša, da kaj pocenijo črne vrane? In kralj nra razloži: Nekoč so živele samo bele vrane. Poštene so bile in udobno so živele; pa hu-jdobija je za sejala med nje >o-^raštvo požreišne so postale in| i'Tip-idile so se. Pa vse vrane' se niso pokjvarile, ampak neka-! t ere so ostalo zmerne ;n poŠto-! ne. J>n pa si ohranijo svoje poštenje in da se razločijo od grešnih vran, so se v znak žji-Io-ti oblekle v črno perje. .
*l\o so ]>a to videle bele vra-jne, da so te črne bo:j čislane, so se tudi te bele vrane oblekle
črno perje in malo po malem j izpridile še te črne vrane. In ; zdaj paz'. kajti tako ne l>o o-; stalo. P; i Šlo bodo izpremembe j— vrane se bodo levile in oblatilo v drugo perje in takrat so j bodo najbrž tudi kavsale; in ti ,pojdi in naredi mir, pomagaj i onim, ki bodo imele najpamet j noj Še namene.
1 In zgodilo se je. ko so se vra-1 ne levi e iin pra-kale za perje, j kraljevič pa ni pazil na vrane, j Predal je kraljestvo ministrom
•	on pa je dremal, ali pa se je zabavljal z igračami. In zgodilo so je, da jo sovražnik vd'1 v deželo. Kralj in - inistri so spali Tn generali so prišli bu-
jdif kralja in ministre. Vstani. kajti d»■•že1'a jo v nevarnosti! In '.generali so budili vojaštvo, ter j dvU-ali razvrstiti vojsko v boj j ne vrsto; pa prepozno je bilo. 'kajti '-ovraŽTiik je udaril z ta-. ko silo. da je bilo hkrati v^e iptr-iražcno. Tn ko jo kralj vi-| ,dr!, da jo vso po robu, so jo j prestrašil i a pobegnil s svoji-. ?ni min'stri vred čez mejo. Ko|
•	je kralj in ministri razpršili Iso se razpršilo tudi vrano, j>o-jskrile so «e po gozdovih in du-j: linah. Generali pa n:,>o l>eža-
ri. anspak i>kati so šli vrane; (klicali so jih po gozdovih in to so so vračale iz skrivališč-Pa te rviso bile bole vrane, ampak rdečo, modre, z-elene in pisane. Vse sorto jih je bilo, samo belih ne. Te niso bežale, ian1pak Tiotuhnile so se, hlinilcj in hratile z sovražnikom. Tudi te črne niso bežale, te so ostal'e doma in jokalo, ter zdaj pa zda i se je kaka oblekla v belo perje, pa se hlinila okupatorjem«: samo nekaj jih jo pobesr-j nil o (V sozdove in se pridružilo generalom in dmsrim vranam, j Pa ko so se začele vrane za-j veda ti, ko so prestale prvi strah, so začele med seboj suhljati: Kaj pa, ko bi mi pre-| ■uredili to naše vranje kralje-
stvo, kralja in ministrov mi dom-a, zakaj ne bi izrabile to lepo priložnost in si ustvarile kraljestvo, ki se bode popolnoma strinjalo z našo vranjo I last nor. t jo ? Vsaj vrane smo A se enake, samo barve nas lo-čijo. ]n pa zakaj -mo se klju-jvale? Za tisto crkovino, pa za .tisto naše pisano perje, smo ,ena d ugi oči kljmale. Me smo J stradalo in iztikaJe za mrhovino, kralj in m/inlstri so se pa i gostili.
i Ja, ]ia to je res; zdaj ali pa ,nikdar več! so se oglašale ena za drusjo. Z«laj je prišla tistal •ura, da so nam razsvetli ta <vra jnja pamet, ko ni tistih lisjakov ki so nam mešali naše pei je. Oenerrli nam ne bodo r.aspro-jtovali. ti so ne brigajo za vra-1 n;<i red, ti so vojaki in kot taki 'imajo samo en princip, pognati okupatorje iz dežele.. Tn vso vrane so se zed:nile, da s^ ob pivi priliki skliče vranji i shod..
Bilo je kra-no spomladansko
jutro, ko so se začele zbirati
vrane; te niso prikorakale v ko
(lonah, kakor je to v navadi, da
se vsaka baiva izbere pod svo-
| jo zastavo, ampak prihajale so
i posamezno, ali y>a v malih'
skupinah. Bil je to krasen
vranji shod. Iti kako jo bila
lepa ta družba in kako lepo je
bilo videti te črne vrane, ni Ki-
T i
lo veliko črnih, le tu 71a tam j«*' kaka korakala, ampak te so l epo okrasile v<o vranjo družbo. H je čakala naprto na otvori tev zbora. ,
Tam zgoraj na vzvišenem grmička se je zairns. a zelena j vrana, katera je imela predsedovat zboru: pogladila si je malo perje, kakor da bi pre-lmišljovala in potem pa se ogla-1 .sli z ljubko donečjm glasom:
' Tovarišice! I kaneš smo se
zbralo v ti kritični uri da si pre
i uredil.:o naše vranje kralje-
|stvo. Kralja in nuinistrov ni-.
, mamo. vrane smo same ostale.'
zato smo se dane- zbrale, da se
vprašamo, zakaj smo vrane,
, jn zakaj smo se- kljuvale! Vra-1 • ■ i
j no smo vrane pa naj bode črna. zofera aH? ]>a rdeča. Vse ^i yt>. limo ono in isto, da se napolni-' ■jo naša vranja čreva. In kaj ; mislite, ali ne bi bilo lepo ako bi so nekoliko popravila naša 'vram'ix pamet iin ati no bi bilo lepšo, da so iroji med nami ljn-jbežen, kot pa tisto vranje so—' vra':!tvo! Zato pnv-im. da sta vito danes pre-dflocro in p-ino j rc-ila. kako izbrdjŠati našo vra I njo družbo. .
'Pa se oglasi črna vrana k besedi. Tista barva ki nas loči ni tako nevarna, ampak imamo razlimo lastnosti. Ene sme boli ?KŽresne. druge bolj nevoščljivo, tretje trmaste itd
1 Vsaka imamo svoje napake in te bi se dale morebiti še izravnati. ampak veste, da (imamo tudi bele vrane, ki jih da-
jnes ni med nami. In tiste bele 1 i 't=o ne l>odo preobrnile, kajti j
njih je sama jeza in hudomušnost. in te so pož> esnejše od nas kajti so sami fanzeji in mitarji i in ti so ne fx>boljšljivi.
Dobro, -se ogla«i modra vrana. Ako niso poboljsljive, potem pa ven ž njimi iz naše druž be. Pole! ju vale jih bomo ravno tako kot naše okupatorje. . j T?>rra pa no smemo storiti. — se osfasi rdeča vrana. — Kajti
ali ne veste, da <se borimo za
demokracijo in pod takimi na čeli nimamo pra\ice nikogai izločiti ali nničiti.
Oho — se oirlasi zelena vrana.. — Ta je pa lepa! Lepa je demo/kraeiia in svoboda za katero se l>o!iino. ampak ta je za panu-tna bitja. Za lenuiie j norce in izdajalce, ki so oral i- j jo z okupatorji, t" se morajo: uničil, ravno tako kakor gola-1 zon .ki ne dela nol>ene koristi; v družbi. Tn vse vrane so za-plapota'le z peruti. Bravo! To jo poštena beseda. Nor-i naj l gredo k norcem, izdajalci k o-kupatoriem; lenuhe naj pa krrfj pobere. . &
(Nadaljevanje "nrihrxlnjie)
ČLANI PEVSKEGA ZBORA | POZOR/
(Kal cor vsako leto, bo tudi letos slovesno Vstajenje, vendar brez lepega petja, kakor jo' v New Yorku pri sv. Cirilu, ne sme zaostati od prejšnjih slavnosti. Zato ste naprošoni vsi člani pevskih zborov in tudi vsi. ki imate posluh in glas da se udeležite pevskih vaj vsak četrtek zrrečer točno ob <-u:i. Pridi eden. pridite vsi! Pevci, eas je kratek, samo 4 va ie do Vstajenja. Prosimo g odite točni, in to prieakujeta j
župnik in pevovodja. I
"CiLAfl NAIOPA* WW TM» _