/ ■ ■'“‘r 7 Nasočnlna listu : Celo leto 35 din., pol leta IS din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inaeriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. eKSEsaasesssssaESK: 1. štev. STRHZä NEODVISEN POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO ssas Manibop, dne 2. januarja 1823, „Straža" izhaja vpondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine pioslfe. Telefon interurban štev. 113. 8B^aMaswmnwwlmll,'i"" hhwb——mb—■—— Letnik XIY. Uradniška armada. &ova vlada je bila na četrtkovi skupščini sprejeta z ostro kritiko, ki se nanaša v prvi vrsti na zavoženo finančno politiko. Finančni minister g. Kum&nudi je podal svoje poročilo, ki končuje s starim jadikujočim refrenom: stroški in izdatki! so dgromni, .žiedrti bo treba. Gospod minister je to ‘žo neštetokrat povedal, troši se pa vedno več. Število državnih uradnikov je doseglo v naši državi fantastično višino ter je srečno prekoračilo že 200 tisoč. Za to činovniško armado se potroši dobro potevieo oelega proračuna. Slediti bo treba, velika člnovniška armada se mora zmanjšati, to pripoveduje gospod minister, to priznavajo tudi drugi državniki, samo s tem nočejo priti na dan, da so nam strankarski interesi in „partijski ključi“ natovorili to strašno breme. V tem leži vsa nesreča našega državnega gospodarstva in dokler se to ne odpravi, ni pomoči in ni izhoda. Prazno govoričenje je povod raznovrstnih in zelo značilnih predlogov. iTako je beograjski „Balkan“ pred par dnevi nasvetoval sledečo rešitev: „razgnati je treba Celo avstrijsko bagažo ! “ Sicer ne verujemo, da bi se vlada ravnala po lem receptu, znano nam pa je, da so se doslej uveljavljali drugi, zelo podobni nasveti in tako se je pri vsakem „čiščenju“ v uradniških vrstah odgnalo in zapostavilo dosti dobrih u-radnikov, veliko nesposobnih, ki ne spadajo med „.avstrijski bagaž“, se je pa povišalo in namesti'h>. To se dogaja v poslabšanje uradniške kvalitete že od prevrata in ujedinjenja sem, na mestilo se je na tisoče nesposobnih ljub, da bodo strankarska „>.ontroia“, da dobijo „nagrado“, ali pa samo za, to, ker zahteva td strankarski ključ ali strankarsko profitarska razdelitev. Bilo bi nujno potrebno, 'da se pretrese uradniško vprašanje z ozirom na potrebe službe ter da se odvrnejo vsi protekcijski in politični razlogi. Dokler öe to ne zgodi, se bomo pa vgrezali vedno globlje v nered in korupcijo na vseh koncih in krajih. Žalostni minister žalostnih financ ki toliko govori o dobri in nujno potrebni rešitvi uradniškega vprašanja, je pač mož svoje dobe in svoje stranke ter $e za to niti ne zaveda, da je ravno v njegovem delokrogu toliko ko rupeijie, da bi imel lahko iz nje najboljše ogledate vseh nezdravih razmer naše uradniške armade. Pri razsipanju državn'e imovine in pri koruptnl strankarslco-profitarski in pohlepni navlaki v uradniških vrstah ima to ministrstvo žalostno prvenstvo. .Vzemimo za primer samo eden oddelek, takozvano „Generalno Direkcijo Državne Uprave“ (vse z veliko črko, da jo več ugleda) : Po proračunu iz 1. 1918—20 je bil v tem oddelku eden direktor, dva šefa, eden podšef, dva sekretarja, dva knjigovodje z enim pomočnikom in petiini pisarji. Vsega skupaj trinajst ^ukaznih“ uradnikov. !To je bilo po vseh mogočih znalcih več kot dovolj. Sedaj pa imamo po novem proračunu jvj istem oddelku zraven direktorja še pomočnika, dva inšpektorja, dva načelnika, pet šefov, dva podšela, pet knjigovodij s tremi pomočniki, šestimi pisarji, tako, da imamo mesto 13 — sedaj 45 „ukaznih“ uradnikov če vštejemo še razne praktikante in diniste, ki so pa med tem že najbrž tudi načelniki, Seti ali vsaj sekretarji. Osobje j'e večkrat povečano posel je pa ostali, kakor je bil. Temu primeren je tudi proračun tega ministrstva, ki se je od lani za 'štirikrat pomnožil. Tako je v ministrstvu, čigar vrhovni šef pridiguje Sledljivost — priporoča vodo, a pije vino. Minister je demokrat, ministrstvo je demokratska domena in tako bi lahko našteli ministrstvo za ministrstvom, tu se pasejo demokrati, tam ra- dikali, Mi vidimo iz vsega tega rešitev uradniškega vprašanja, oblastniki fl II MII ■■ «BBa——— pa ne, zato so pa oni državotvorni, mi pa proti državni. Uprava deželske imovine. Elektrarna na Završnici je dala povod nekaterim ijstoin, da so se nepovoljno izrazili o delovanju) sosveta pri upravi kranjske deželne imovine, katera je sedaj po razpustu komisije za to upravo, popolnoma v rokah pokrajinske vlade. Ta sosvet nima druge oblasti in naloge, kakor odgovarjati na morebitna stavljena vprašanja, viade, če smatra ta za potrebno ga vprašati. Vezana ipa vlada ni v nobenem oziru. Obžalovati je Ile, da se ni našel nobeden 1st, ki bi b i o pri’ liki razpusta komisi,,© za upravo deželnega premoženja temu ugovarjal, da je kratkomalo postala vlada neomejen gospodar tega premoženja. Vse je bilo tedaj tiho, tudi skrajna opo/i-ja so ni ganila, in vlada je bila upravi cena smatrati to splošno molčanje za pritrjevanje. Vsled naše kratkovid- nosti smo izgubili avtonomno deželno upravo, katero so ostalo nasledstvene države obdržale, ko so takratni vodilni krogi kratkomalo razpustili deželni zbor in odbor, ter dali vitadi vrhovno nadzorstvo nad premoženjem kranjske dežele, katero naj bi upravljala posebna komisija. Sedaj je storila vlada korak dalje, razpustila je to komisijo, da bo sama upravljala to premoženje. Preostaje le še zadnji korak — konfiskacija tega premoženja. To so momenti v političnem življenju, katerih bi časnikarstvo ne smelo prezreti, še manj pa poHtlČng organizacije. Po toči ne pomaga zvoniti. Kaj id z deželskim imetjem na Štajerskem in na Koroškem? Kdo ga upravlja? Kdo pobira in vživa dohodke? Napravi naj se red! Vse ob Pod zvenečim imenom „Kr. privil, trgovinskih agencij kraljevine SHS“ in okinčane z državnim grbom najdemo po raznih mesnih inozemstva u~ stanove, ki bi imele voditi skrb za u-stauovitev dobrih trgovskih zvez med našo državo in med tujim svetom. V prospekt te naloge in tega smotra bi bilo seveda! potrebno in bi se moglo naravnim potom tudi pričakovati, da je pri takih agencijah izključena vsaka politika, ker smo pa društvo raznih izjemnih stvaifj in zemlja neprirodnih pojavov, moramo sprejeti in spoznati ravno nasprotno. Značilno je že to, da se za vodstvo teh agencij določajo samo Srbi, ker so po mišljenju gotovih krogov pFečani tudi v, trgovskih stvareh ■ nezanesljivi in nesposobni. Koncesijoniranje teh agentur spada izključno v detekrog vlade, za to je še bolj čudno, da se pri izbiranju vodstva nikdar ne upoštevajo hrvatski ali slovenski trgovski krogi, ko je vendar znano, da je med njimi dovolj' izobraženih ljudi, ki imajo široko obzorje in ki so že znani v inozemstvu, dočim se beograjska trgovska zveza sama brani poslovnega davka z močnim povdarjanjem nepismenost v srbskem trgovskem svetu. Pa dovolj o tem!. Agenture za trgovino v inozemstvu so domena beograjskih porodio in čaršije — in s tem je dovolj povedano. Zaslužiti hoče ta, Id jih postavlja in ta, ki jih vodi in tako bi bilo vse skupaj veliko profitarsko korito, da m zraven še politične brezgiiavosf, o kateri prinaša „Hrvat“ št. 548 sledečo zelo značilno primero: „O politiki v trgovskih agencijah svedoči časopi s „Jugosiavlsches Han- enem. delsblatt“, ki je po označilu Kr. trgovinske agencije v Miinchenu in po državnem grbu pod naslovom pravi in pravcati službeni organ. Ta list začenja svoj uvodnik „Ausfuhr nach Jimosiavien“ vf Št. 2 z imenom „der Serbe“, nadaljuje pa takole „inzwischen ist GroHserbìen als Südslavien mit seinen 250.000 km und seinen 13 Mii. Umwohnern, der 'Südosttstaat Europas geworden .... Man bewerte! in Serbien, sowie in. den ihm zugeteilten Naohfolgerstaaten , . .“ Kakor je razvidno iz tehj dveh citatov, veže slavna trgovska agencija z razpravo o izvozu in uvozu čisto politična vprašanja in sioer tako, da na svoj način poučuje nemško publiko, kdo in kaj je pravzaprav ta država. Velika Srbija in Jugoslavija so za njo sinonimi, nemški publiki pa vendarle prepoveduje radi boljšega razumevanja, da so nasledstvene države — „dodeljene Srbiji“. Kaj ni klasično, da širi državna ustanova tako krive pojme v inozemstvu potom tiska! Ce že tako pišejo, s; lahko predstavljamo, kaj bodo še le govorili razni priviligirani zastopniki s tujei! Da delajo tako Hrvati, bi se j ili že davno ..postavilo pod obtožbo veleizdaje . . . . “ Tako torej! To je eden, zelo znači le,n primer politike v trgov- skih agencijah' in če združimo to z raznimi aferami, ki se nikdar nočejo končati pod tem priviligiranem naslovom* 'dobimo žalostno sliko brezvestnega ropa in brezkončnega oškodovanja države in njenega ugleda. Kake ljudi in nastavlja Pribičevič kot minister poli-cijet se vidi dobro iz treh primerov , katere prinaša „Radikal“ od 2/. 12. v odprtem pismu m> policajminfeira. — Junaki in demokratske oprode orisani so lako-le: 1. Bogoslav Pujič. — Pred vojno občinski pisar v Zlotu, sedaj okrajni načelnik na Cetinju. Za pisarje je bil imenovan Šele po vojski, a načelnik je , ostal že začetkom lanskega uta. Res je,-g. minister, Pujič je demokrat, priznati pa morate tudi sami, da je to malo preveč. — G. PujiČ je brez potrebne šolske izobrazbe. To je njego -vo prvo priporočilo. Utekel je od vojne zastave in dokler so njegovi vrst’ niki krvaveli na solunski fronti, je bil cn liferant in „intendant“ Bolgarov To je njegovo drugo priporočilo, da lahko hitro napreduje, dočim so nie -’ govi vrstniki dospeli komaj do pisarni strokovnjake II. klase — G. Pujič je v preiskavi radi štirih sluča ev poneverbe, oziroma goljufije. Akti o tem se nahajajo pri zaječarski višji sodniji — navaja številke. To mu ie tretja in menda tudi glavna vrlina, G. minister \e seve o tem, saj se je lansko leto v mesecu februarju celo vprašalo, če je res, da je Pulič v preiskavi radi štirikratne sleparije. Odgovor je bil potrdilen, kar pa seveda ni oviralo g. ministra, ki je Puliča kmalu nato imenovat za načelnika v Cetinju. ■2. Miloš Colovič, bivši policijski pisar v Velesu, sedaj go enee veleške kaznilnice. Miloš _e bil keiner - pri „Plugu“, to je njegovo prvo priporo -čilo za državno službo. Zapustil je zastavo svo.e domovine — to je drugo priporočfo. V dobi okupacije je bil m človek bolgarski žandar, — to je tretje priporočilo. Krono mu pa postavila io, kar piše „Skopijanski list" pod na-slovjom „Nezvest uradnik“: „Dne 29-septembra je Miloš Colovič, pisar ve-leškega sreza, prestregel na cesti dva potnika ter zahteval legitimacije. Imel e roparski namen ter 'je njima vzel tuđi svoto 1000 dinarjev. Ko so o’Ta -sti to doznale, so takoj obvestile vele--ško načelstvo. Včeraj so zaprli Cote-,viča in njegovega pandurja. Compiali, pandur pa priznava zločin.“ 3. Djordje P. Djordjevič, takozvani „Djera“, tajnik neke občine, Ki je kar črez noč postal pisar I. klase ter. zastopa sedaj celo srezkega načelnika. Priporočuje ga to, da je brez vsake izobrazbe in ker je v preiskavi redi nekega nemoralnega zločina, — iiudje pravijo, da mora biti tudi obsojen, Če je sploh Še sodba in zakon na svetu. Politični pregled. KRALJEVINA SHS. F o m e m b n a parlamentar, n a s e j a se je o-šila dne 30. 'decem -ora Na dnevnem redu je bila prora* čunska debata Preti KumanudTevi fi-Bančni politiki, so odločno nastopili ra. dikali ih Jugoslovanski klub. — Kot Stvarne^kritičen govbrnik našega kluba je nastopil poslanec dr. J. Šimrak, ki je obsodil našo finančno politiko kot kopico brezplodnih’ poizkusov, Po kri-i čni obsodui demokratske linančne politike se je lotil govornik naše zane marjene prosvete, ki ne kaže nikake-ga smisla za izobrazbo ljudskih mas. Omenil je nadalje, brezglavost v ministrstvu agrarne reforme in. spomiöjal na vmešavanje vojaške oblasti v naše organizacijsko delo. Ob koncu govora je bičal naš neustrašeni poslanec neenakopravnost proračuna verskega v Beogradu: sedanja, na novo premešana vlada se bo lotila kot prvo ga posla stabilizacije hrvatskoga vpra sanja in sider s pomočjo kar najostrej šili zakonskih odredb in korakov. Ako pa bo vlada odlašala z rešitvijo tega vprašanja, bo postal separatističen po kret na Hrvatskjem še bolj kompliciran, kot je sedaj ! Hrvatska kot refmhljka. Pod tem ■ zagiavjem je prinesel „Beograjski Dnevnik“ članek, v katerem pravi: Mi smo sa ujedinili za dobrih 100 let prepozno. Pred kakimi 100 leti bi trii zamogel kak Karadžorževič Miloš ali Negoš, Gaj ali kateri drugi heroj munirli ali tudi nasilnim potom ujediniti vse južne Slovane in tedaj bi se o e bili pojavili nikaki federalisti, avtonomisti, separatisti itd. Taki ambicijoz-in razdorni elementi bi bili takoj pognani na oni svet, nikomur bi ne bito prišlo na misel, da bi zahteval v državi svoje lastne sabore, svojo vojsko aii celo samostojno republiko. Da nes pa, ko se veliki ljudje plazijo krog študentov in se jim klanjajo* da dobijo od teh pravo upravljati državo, danes, ko se bore 'škofje in duhovščina za žensko volilno pravico, danes &e je to ujedinjenje prevrnilo v medsebojni: prepir. Hrvati hočejo republiko. Zamislimo se v tragičen slučaj sa mostojno hrvatske republike a. Ako se dajo Hrvatom meje* potem bo dvignil od njih Beograd svoje roke. Kaj dalje? Sedanji hrvatski prvaki ne raz- umejo, da znači republika sama po , sebi revolucijo, a revolucija znači sama po sebi —. prazne državne kase. Tako bi začela hrvatska republika svoj ekonomski živelj a praznimi blagajnami. Srbijanci bi vsekako pustili Hrvatski samo toliko» .dinarjev, kolikor. so Jih jej podarili ob priliki izmenjave kron v dinarje. Piseo tega članka za^ metuje ob koncu hrvatsko republiko, kajti, če bi se lo ustvarila, bi morala propasti in Hrvat)', bi zopet postali suž nji Madžarov ter Nemcev, Komentar k ravnokar citiranim vrstam si pnai misli vsak sam! „Revolucija.*4 V Zemunu so dne 17. decembra vsi kar 'drhteli v veliki razburjenosti. To ni bila mala stvar, strašno razburjenje je lahko umljivo, ko so se pa na vseh oglih in kotih po kazali letaki sledeče, strašne v&:*Mne : „Vi se ne nadate.. Pazite! 18. decembra zjutraj, Vse je bledo pred tem, kar pride. Trepetaj'e, korupcijonisii !. Prste k sebi, propali politični špekulanti! Pokret se pripravlja proti vam!“ Te strašne grožnje in rdeče črke so ! zbudile grozno paniko v Zemunu. Vsr-! policija je bila na nogah, „Komunisti pripravljajo zaroto“, je šušljalo po ce lem mestu, tele ioni so neprestano zveneli med Zemunom, Beogradom m Za grobom, letele so šifrirane depeše ministrstva vojne in mornarice, notran jih zadev, pokrajinskemu namestniku itd. Vsi zvesti čuvaji našega javnega življenja so bili po koncu in vsak od njih se je trudil, da izsledi in zatre vse korenike te zarote. Dognalo se je, da so ti strašni proglasi tiskani v Zagrebu — revolucija se pripravka to rej po celi Hrvatski, Mestni kapetan v Zemunu je telegrafimi in telo oni ral po oboroženo pomoč iz Beograda, ter zahteval nekoliko bataljonov Ar navtov in monitorje iz Novega Sada Z največjo naglico so lovili in zapi -rali sumljive ljudi. Policija je posta -vila vse svoje ljudi "v pripravljenost, ;n najboljši belgrajski detektivi so švigali okrog, da odkrijejo gnezdo zarote, komunistične voditelje, orožje, bombe in vse druge peklenske priprave , ki se skrivajo nekje v mestu, -— Celo noč so sedeli vojaki pripravljeni po kasarnah, patrulje so korakale po u-lieah, na strehah policijskih zgradb so stale strojne .puške, .kakor v Petrogradu. Vstalo je mirno, hladno jutro. — Nič. — Vsi čakajo na neko eksptozt -jo, neki tresk. Tiho, Mestni poveljnik se zadovoljno smehlja, češ, moje pri prave so preprečile ta strašni pokret, v duhu že vidi medalje in celo red Be-ega orta za svoje zasluge. — Naenkrat se oglasi Zagreb — pokra,,Inski namestnik poroča, da so našli tiskarno, kjer so se tiskali proglasi, ki pa nimajo drugega namena kot kričečo e klamo za novo osnovan list „Potret." Zagrebško sodišče je obsodilo tu kmete iz Sv. Ivan-Zelene na dvoletno ječo, ker se niso odzvali pozivji na um bjlizacijsko vežbo. Državni pravdnih je zahteval 201etno ječo po določilih ..a kona o zaščiti države» branitelj odvet nik dr. Ordner je pa govoril o • orlič/ nem razpoloženju, ki je na hitro ust -varilo ta zakon, ki ima za to tudi na men, da varuje politiko gotovih državnikov ured ljudmi, ki imajo posebno nazore o socijalnom načinu življenja. Govoril je nadalje o načinu, kaka se izdajajo razni vojaški .pozivi, kar o se delato razne zmede itd., predsed > .k so dišča ga je dvakrat opomnil in nazadnje mu je — odvzel besedo., državni pravdnik pa ie ni prodrl z 201etn? je« čo . . . Kako sc ustvarjajo „antidržavni“ elementi. Muslimanski narodni poslanec Nurija Pozderac je vložil pri ministru policaje interpelacijo, ki govori o veliki „državotvorni“ vnemi raznih načelnikov v Bosni in Hercegovini, Ti oblastniki so prepredliAdeželo s celo mrežo ovaduhov in špijonov in sestavljajo si vrhu tega še .„uradne“ listine „antidržavnih“ elementov. Na to črno listo pridejo najpoštenejši in najuglednejši ljudje, dovolj je za to, da so člani muslimanske organizacije. 312 milijonov bo -izdala naša državna blagajna v letu 1922 za » vojno mornarico, o kateri vemo toliko, da posedamo lično število marinerskih o-ficirjev — brez vojnih ladij. Dobro je tudi* da izve javnost, da kupuje naša vlada na Angleškem potom posebnih komisij sukno za uniforme marmorjev katerih nimamo, izvzemši one, ki so bojda krog vojnega ministrstva. Beležke. V aforkansko suženjstvo je zašlo j mnogo naših ljudi in klub reouobkan- \ ,skih poslancev je stavil te dni inter -pelacijo na ministrskega predsednika, da naj vlada takoj ukrene vse, kar jo potrebno za rešitev teh nesrečnežev Pred dobrim letom se je dosti pisalo o listih, da hodijo po Beogradu in po drugih mestih naše države tuji, v®či'-uoma francoski agenti, ki vabijo naše l.udi, delavce in kmete, v tujino, češ, da se dobro zasluži in da bo francoska vlaida prevzela vso skrb za ;o iz -seljence. „Radničke Novine“ v Belgra-ctu so razkrinkale tedaj več oseb iz isokih beograjskih krogov, ki so — podpirale te agente ter z njimi delale na tem, da se iz naših ubogih in brezposelnih delavskih slojev ustvari su -ženjska masa — enaka kitajskim ku -lijem ali pa vojnim ujetnikom. Svarila v listih so sicer veliko pomagala , agentom je pa vendarle uspelo odpeljati s prevaro prav mnogo naših državljanov v francosko Severno Afri -ko, kjer se sedaj mučijo in delajo kol sužnji. Prej. imenovanja interpelacij zahteva, da se vlada jasno izreče, kaj misli proti temu storiti. Blagor nam! V Beograd pride — general Wrangell Notranje mimstirst-vo je že dobilo poročilo, da je odpotoval iz Carigrada preko Sofije in da bo kmalu v Beogradu, kjer se misti stolno naseliti. Tako je prav, kjer ie večina njegove od vseh vetrov skupaj stepene vojske, tam naj bo še gene -ral. V svoji naklonjenosti do te divje soldateske pa gredo naši oblastniki še lahko dalje, — Veliko število At ang lovcev je v državni službi, da z vso krutostjo in divjaštvom maitre lira domačine, in sedaj bi se še za samem „generala“ Wrangìa dalo najti kako mesto pri policiji ali kjerkoli. Z dr • narjem ga bodo itak zalagali, naj mu dajo še čast in oblast! Nov — ali bolje rečeno staro — in slabo znan način pobiranja davkov so začeli uveljavljati, kakor poroča „Obzor“, v okolici Siska. Občinski pisarji hodijo v spremstvu žanuatjev cd hiše do hiše ter tirjajo davek- '.vdor ne plača, ker ne more, prosi zaslon r/a potrpljenje, pisar gre z Žan farji v hlev in takoj mu odženejo nekaj glev živine. Takih davčnih „komisij“ Var mrgoli po okraju, V Sisak so prignali že precej živine. — Ta način m nov. Tako so delale avstrijske in boluarele e okupacijske oblasti v Srbiji m Crni gor:, tako so Turki pobirali „harač“ Itd.. — Način torej ni ne nov in no dober. Pomoč Rusiji. Amerikanski predsednik Harding ]e podpisal zakon, ki daje kredit od 20 milijonov dolarjev za pomoč Rusiji», Izplačilo tega kredita se ima takoj izvršiti. — Tako ameri-ranski parlament, kaj pa naši vseslo-vansko-jugoslovanski oblasöniki ? Ali bodemo res, pred celim svetom nosili sramoto s tem, da soglašamo z nekulturno in nečloveško izjavo Spa -lajkoviča, ki je dejal, da ne da Jugo-i slavija niti počene pare za, gladni r.u-[ ski narod? V Dalmaciji že izmenjavajo denar celo leto. Predsednik izmenjevalne komisije je znani demokratski don Juraj Bianchini,» ki dobiva dnevno 120 dinarjev. Drugi člani komisije pa po 100 dinarjev. Nobeden od teh izmenjalnih komisarjev pa nli 'strokovnjak:. fr naših Železnic. Mitroviška „Sr bija" z dne 28. p. m. je objavila do -pis, iz katerega posnemamo: Pred 10 dnevi sem hotel odpotovati s svojimi tovariši z brzovlakom, Zagreb—Belgrad v inozemstvo. Prišli smo pravočasno v inozemstvo. V Brodu smo čakali tri ure na brzovlak. Povprašal sem, zakaj ima vlak toliko zamude. Dobil sem odgovor, da je šef brodske postaje prejel od pomočnika železniškega ministra g. Szabo Jeliča „naredjen-ie“, da mora brzovlak počakati na njegov salonski voz in Če bi to trajalo magari pol dneva. G. Jelič je odpotoval v salonskem vozu v Sarajevo po svojo milostljivo soprogo; čudno, da sme načelnik ministrstva kar tako razpolagati s salonskimi vozi in brzo-Vlaki . ,i -, Dnevne novice. „Straža“ stane na mesec 3 din., četrtletno 9 din., polletno 18 din., celoletno 35 din. Za inozemstvo: četrt- letno 17 din., polletno 33 din., celoletno 65 din. Naročnina se plačujo naprej. — Upravništvo. f Župnik Stefan Kuhar, prvpbO-ritelj za jugoslovansko Prekmurje, j» umrl na Novega leta dan. Pogreb 8» t. m.’ ob 10. uri. Poslanec i Josip Skoberne je v skupščini položil predpisano prisego. Na počitnice pridejo naši poslanci. Ministrski svet je sklenil, da odpusti poslance na oddih do 15.. januarji:.. Se le po 15. januarju se bo začel x>arl!amenit zopet prerekati o proračunu, državni kontroli in o vodilnem zakonu. Zakaj ni Protič prisostvovali, kongresu radikalne stranke? Na to vprašanje nam daje odgovor Protič sam v „Radikalu“, ko piše, da se je razstal z racbkallno stranko radi notranje državne razdelitve in iz lega spora iz* vafal vse konsekvence. Politična smola.! V: ravnokar minulem letu so voditelji Samostojne svoj politični voz kučirali takq slabo, da se je na celjskem zborovanju popolnoma prekucnil. Voditelje pa so ponesreči zbezljali na dve strani. Eni so šli z dalmatinskim advokatom (ir. Smodlako in priveski v „Našo vas“ drugi pa nazaj pod streho ^Kmetijske ga lista“. Glavni voditelji Samostojne pravijo: „To je smola“, a drugi pravijo: .»Tako bomo! slovensko kmetske in delavsko ljudstvo pri prihodnjih volitvah Še bolj osleparili..“ Ljudje naj premišljujejo, kateri bodo imeli prav ! Nove bankovce in dražji tooak donimo za novo leto.. Nekateri blizu naše vlade stoječi listi so nam pred nedavno sicer zatrjevali, da se tobak ne do podražil* ker monopplna uprav a jako ,dobro gospodari in zelo dobro stoto, pa kljub temu je tobak zopet dra -žji. Saj ni bilo drugega pričakovati ko vsi vemo, da vlečejo iz kase monopolne uprave nekateri od naših viso kih državnikov lep drobiž od 40 tisoč dinarjev na leto. — Novi bankovci po 2000, 100 in 10 dinarjev so prispeli Narodni banki zopet iz Parjiza ter so relo podobni starim dinarskim bankov cem, samoto še ne vemo, če pišo na njih: „Bog čuva Srbijo“ ali pa „Bog čuva SHŠ.“ Denarni zavodi. V naši državi je 438 delniških denarnih zavodov in 730 zadrug. Največji del teh zavodov odpade naHrvatsko: 198 od 438. Ti zavodi so najmočnejši, v celi državi imamo samo tri denarne zavode s premoženjem od 200 milijonov kron in vgi trijo imajo svoj sedež v Zagrebu. :Za Hrvatsko pride Vojvodina, kjer je 105 denarnih zavodov, potem Bosna z 53. Srbija z 47, od teh 19 v samem Beo»-gradu, Dalmacija z 8, Slovenija z 7, ki pa ima najbolj razvito zadružništvo in največ hrani lnic in posojilnic. V Črni gori sta samo dva denarna zavoda, („Narodna Politika“ št. 296). Tečaji za zaupnike SLS pri Veliki Nedelji, Središču in Poljčanah bo pokazali, da so take! prireditve res nujno potrebne. Predavanjem s»! povsod prisostvovati župani, obč. odborniki in drug/, vodilu » naši zaupniki. V .Veliki Nedelji i.u Središču sta predavala prof. Vesenjak in tajnik Zebot, v Poljčanah pa poleg Zebota urednik Mirko Golob. Izvanredno dobro je bil obiskan tečni v Poljčanah na staregih, leta dan. Došli so zaupniki iz osmih župnij. Brod pri Zavrču je po zaslugi g... komisarja Brenčiča prevzel od graš čaka Ulma in ga bo vzdrževal okraj-, ni zastop ptujski. Brod je velike važ’ nosti za zvezo med Spodnjimi Halo»i. im in Spodnjim ptujskim poljem. V lustra cena v okolici Veliko Nedelje in Ormoža je zadnje dni ladt m Šmarnica in druga slabejša vina 20— 22 K, srednje vrste od 22 do 26, fina sortirana vina 26 do 32 K. izvanredno dobra vina do 38 K liter. Vinskih kupcev je posebno mnogo is Ljubljani m ostale Kranjske. Cene rastejo! Pomanjkanje vode ni samo v naših krajih tabo občutno, ampak tudi po drugod, zlasti v Italiji. V Genovi n. pr. že sedem mescev ni deževalo in vsi vodovodi so popolnoma izsušeni. Ljudstvo oblega noč in dan javne stn donee, v katerih se še nabere nekaj vode. Vodo kupujlejo ljudje liter tako drago, kakor se je pred vojno prodajalo vino. V južni Franciji so pokrajine, v katerih je pomanjkanje vode tako silno, da dovažajo v dotične kraj« vodo po 10 ur daleč. ìùpia kuga na Kranjskem. Na Gorenjskem ste Je pojavila kurja kuga ki povzroča ljudem mnogo škode. Kokoš postane dremava, mršava in v. 21 urah pade in pogine. S trepetom gledajo gospodinje, kako jim ginevajo kokoši. V Gorenji vasi je n, pr. neki gospodinji v onemi dnevu poginilo vseh osem kokoši in tako gre naprej öd hiše do hiše, od vasi do vasi. Požar v gozdnem in lesnem rod -«(ja. Po vesteh iz Sarajeva se je v-, .el na Božič ogenj v sušilnici lesne -ga podjetja v Dobrlinu ter napravil za i milijone škode. Izgorela je cela sušilnica in za približno 45! vagonov naloženih desk. Pravijo, da je nastal ta požar vsled nepazljivosti čuvajev , in so bili še tako malomarni, da so metali odpadke cigaret na suha drva, v: tem podjetju in baš v tej sušilnici iß sedaj že tretjič gorelo. Prvič leta 1899, drugič 'pa leta 1908, Zavarovalnina pokriva samo mali del povzročene škode Aktivni politiki kot industrija’ ,i Kakor poročajo sarajevski listi, je prešla velika večina akcij podjetja: „Pehar‘% ki se bavi v glavnem z upo rabo in razprodajo sliv, v roke naše dobroznaue politične dvojice Spalajko-viča in Srškiča, ki bosta vložila v to podjetje dobrih 30 milijonov,/»— Kakor je videti, se politika dobro izplača. — Sjpaiajkovič se je plazil po rusko-cai-skem dvoru, sedaj opravlja svo;o di -nloinatske in druge posle po Franciji ih Svici in tako prihaja danes med »livarje s težkimi milijoni. Dr. Srškič in državne pare. Dr. Srškič (radikal) je bil svojeas predsednik bosansko-heroegovske vlade. Muslimani so začeli sedaj brskati po njegovem gospodarstvu z državnimi parami in turški poslanec Kurbegovič »e je oelo obrnil s posebno interpolaci jo na ministra trgovine radi Srškiee-vih manipulacij z državnem denarjem, S Srkičevo razsipnostjo se tudi pridno bav» bosansko časopisje in mu o-čita, da je n. pr. ta g. predsednik za bivanje regenta Aleksandra v Sarajie-vu razdelil strankinim prijateljem na napitnini 20,090 K. Za popravo regentovega lovskega dvorca v Han Pijesku je izdal 11 milijonov kron, a ta dvorec bo še porabil, pretino bo v redu, kakih 10 milijonov. Bogata je Jugoslavija ! Detektiv kot vodja lopovske bande. V. Karlovcih je prijela policija topova, ki je vršil svoj posel na debelo in čisto sigurno kot detektiv. Njegov zadnji večji uspeh je bila tatvina 300 tisoč dinarjev nekemu trgovcu iz Beč-kereka. Ob priliki hišne preiskave gii tem lopovu so našli večje svoto kron-•kih HOvčanic, ki so bile žigosane z žigom „Srpska Finansijska Uigrava v *Vršcu,“ Iz žiga teh novčanic sklepa i olici j a;, da je imel ta mojster’ med lopovi zveze s tatinsko bando, ki e vlomila v aprilu tega leta v blagajno te prej imenovane Srpske linansijske u-pravo v Vršcu in odnesla 1,800.900 K. Karlovška policija upa, da bo potom rega detektiva lopova prišla na '-led raznim velikim tatvinam, ki so se izvršile v zadnjem času v Banat : Ljubezniva žena. V Dobromdocu v Dalmaciji; je navalila neka Antula Pekas s kamnom na svojega moža, ga udarila za tilnik, da je padel v nezavest. Nezavestnega je potem tako dolgo obdelovala s kamnom, dokler se ni ubog' mož za vedno preselil v večnost od svoje ,,'ljubeznjive“ ženke. Pe.l ljudi, ki so prevažali drva v Dolj preko Donave je utonilo, ker, se je prevrnil čoln. Stiri so bili jugoslovanski kmetje, a eden ruski begunec. Ustreljen razbojnik. 28, decembra je bil ustreljen v zagrebškem vlaku med postajama Bukovica ,in MA klen š sodrug zloglasnega razbojnika 'Bože Matijeviča, Javo Stan: savije vič Caruga. Na živo glavo tega razbojnika je bila razpisana nagrada 20,000 dinarjev, a na mrtvo pa 10.000 dinj To zad-njo nagrado dobi žandar, ki je ustrelil razbojnika. O usmrtitvi razbojnika pripoveduje očividec sledeče:- Na postaji Bukovica so čakali potniki na zagrebški vlak in med seboj veliko govoriti o poganu za razbojnikom Carugo, Potniki so začeli gledati ip kazati na ekega elegantno ’ oblečenega gospoda v čakalnici, da je morda ta proširili razbojnik. V resnici je tudi bil. Računajoč z dejstvom, da vlak ne bo imel zamude in da se, neopažen zmu-za v vlak, je Caruga nervozno čakal na prihod vlaka. Vlak pa je imel v Bukovici nad 2 uri zamude in z ostalimi potniki je stopil v vlak' tudi Caruga. V vozu pa je bil oddelek žandar jev in med temi tudi orožnik Vungurt. Po laseh in bradi je spoznal Vungurt Carugo. Vungurt je zahteval od potnikov potne izkaznice in stopil z isto zahtevo tudi do Caruge. Ta mu je izročil legitimacijo, ki je bila izstavljena na ime Ivana 1 llasya, invalida, Tolovaj je še pristavil pripombo, da, mu je izročil to legitimacijo major Knežič iz Požege. Na to ga vpraša o-rožirk, ali še morda ima kako prtljago. Caruga mu je pokazal na eden mali in težki paket, ko je pretipava! žandar paketič, je izsledil v njem kla. divec. Ko je pa Vungurt zahteval,, naj Caruga odveže paket, je potegnil razbojnik revolver in hotel orožnika u-streliti. Tolovaju je preprečil strel vojak Ristič, ki je sedel tik njega in ga zgrabil za roko. Kljub temu pa je Caruga napel petelina, sprožil, a revolver je odrekel, V tem trenutku je spro žil orožnik v Carugo trikrat.', Tretji strel je zadel Carugo v glavo. V Mi-klovcu so mrtvega razbojnika izložili iz vlaka in vlak je odbrzel proti O sjeto* - Prijeti ubijalci. Pred kratkim je bil ubit v selu Triježovica, sodni o -kraj Maglaj, neki Jurij Miličevič, Ju-mja so napadalci najprej pošteno obstrelili iz revolverja, ker pa ni takoj izdahnil, so ga obdelovali s icoiei do hmrti. Precej časa se ni moglo dognali kdo je ubil Miličeviča. Sedaj pa se ie posrečilo prijeti dva brata ležaja, ki sta ubila Miličeviča iz — ma oče vanj'a. Umor pravoslavnega, -svečenika. Pred nekaterimi mesci je bil izvršen v setu Dobrič v Srbiji zagoneten roparski umor nad pravoslavnim svečenikom, beguncem iz Rusije,; Bon dere li- kom. Ta svečenik je .pribeži] iz Rusije v Srbijo, kjer je zaprosit pravoslavnega Škola v, Sabaeu za župnijo Dobrič, katera mu je bila tudi podeljena. Pri njem je stanovala in mu vodila gospodinjstvo snaha Marija. Nekega dne sta se javila v župnišču dva nepoznana moža, ki Sta se izdala kot trgovca s kožami,1 Izrazila sta svečenikovi sinajjj željo, da bi se rada poklon ita častitljivemu, sjarčku-sVečeni-ku, k atteri ju jie tudi sprejel. Ko sta neznana moža opazita, da razven svečenika ni v hiši nobene druge osebe, sta s samokresi umorila svečenika, premetala v hiši vse in tudi odnesla vse, kar je imelo kako vrednost. Ko se je vrnila svečenikova snaha, je našla svečenika umorjenega ini v hiši vse premetano in vse dragocenosti od nešene. Vsa poizvedovanja po neznanima trgovcema so bila dolgo časa brezuspešna, le toliko se je dognalo, da sta bila dotična neznana trgovca ruska begunca. Slučaj je nanesel, da je snaha umorjenega svečenika v v Novem Sadu slišala razgovor med dvema moškima. Iz govorice je spoznala, da je zelo slična govorici neznanih dveh trgovcev, k]; sta svojčas izvršila umor. Obvestila je o tem takoj orožništvo in pričel se je na nju pravcati lov. Posrečilo se je, ju spra. viti na varno, kjer se je po dolgotrajnem poizvedovanju dognalo, da Sta morilca svečenika Bonderenkaj Eden teh morilčev je ruski begunec in težaški poročnik Timotej Riza.nov, njegov sodrug pa podnarednik Evdokin Lukijanov, Pri prijetima .morilcema so med drugim tudi našli dragocen, križec iz platina, katerega $8 umorijeni svečenik v posebnem kovčegu skrbno shranjeval in čuval kot punčico lastnega očesa, Mesto vislic 20 let ječe. Ruska begunca Serbin in Hricaj sta izvršila uboj v samostanu Orabovica, kjer sta ubila ruskega oficirja in njegovo ženo. Radi uboja sta bila v Os jek o cij-sojena na vešala. Smrtno kazen so *?e-daj omilili v toliko, da ju ne bodo o -besih, ampak bosta sedela v ječ: — 20 let. Konec ciganske ljubezni, V Marinu v Bački so našli v vodnjaku te dni mrtvo truplo žene. Komisija je d j-gnala v mrtvi Marijo Mihalj, prilož -nico cigana Josipa Sader, Sador sani j9 svojo ljubico vrgel v vodnjak, a p ogrej jej je zaclial 37 ubodljajev, z nožem. Sadera so aretirali in predai — sodniji. Beograjska občina je sklenila postaviti spomenik braniteljem Beograda, Na seji so, konšjtatirad, da je pokopanih krog Beograda 3000 srbijanskih vojakov in 50 Francozov. Spomenik dobijo na meste občinske, stroške padli Francozi in Srbijanci in bo spomenik podoben onemu, M je postavljen v spomin padljim v vojni 1876—77, Cena stavbiščem v Beogradu. Beograjska Občina namerava kupiti v bližini hotela Moskvaj stavbišče, nikoder je najlepši razgled na Savo. — Lastnik stavbišča zahteva za kvadratni meter 15,000 kron. -Stare, novčanice so skurili na beograjski električni centrali iu sicer : 5 dinarske v znesku 43,950,000, N) flj-! narske v znesku 8,890.000, skupaj za j 52,840.000. .Uničenju so prisostvovali j uradniki Narodne banke in hnančae-I ga ministrstva. Mlado poročena^ Dragutin Mar getič, umirovljeni lakaj, star preko W let, se je poročil v Sarajevu z vdovico Marijo Vilk, ki je šest let mlajša od Margietiča. Mladosjtnemu paru je za čestitat!.; .Tako je pravi Dijaštvo v Ne-uči j: je sklenilo, da za vsako ceno odstrani in uniči vse slabe, protiverske iu nesramne knjige. Dne 15. đecembca 1.1. ie bilo po vsej Nemčiji uničenih krog A0.000 takih knjig. Tako je prav, la V ogenj s takim ljudskim strupom.!; Vrednost denarja. Ameriški dola ’ stane 260, francoski frank 21% naših kron Za 109 avstrijskih kron je plačati 5,15 do 5,20, za .100 čehoslovaš -kih kron 405 do 407, za 100 nemških mark 149 in za 100 laških lir 1160 jugoslovanskih kron. Vrednost naš? kro ne znaša v Curihu 1,90 c. Od zadnjega poročila je padla vrednost našega denar Ar, za 10 točk Iz Ptuja. Občni zbor KSZ se vrši na pravnik Treh Kraljev, 6. jan. ob bil. uri dopoldne v dvorani minoritskega samostana v Ptuju. Na vsporedu je govor predsednika dr. J. Ilohnjeca, volitev novega odbora in sprememba pr a. vil. Vsako izobraževalno društvo je dolžno poslati na občni zbor vsaj e-nega delegata. Občnega zbora se n-deleži tudi zastopnik centrale v Ljubljani. Žrtev poklica. Dne 3K decembra i v Strnišču pri Ptuju zavratno na -j padel s kosom vodovodne cevi in ubil i neki kozaški „častnik“ taboriščnega : zdravnika g. dr. Seheichenbauer-ja, j ravno ko je ta prihajal k bolnikom . To grozodejstvo je resen memento, da naj naša vlada že vendar enkrat posi, e Wranglovuo k vragu, kamor spadajo, v boj zoper boljševike, ker so že h,ko „korajžni,“ Priljubljenemu gospo-; au doktorju pa blag spomin. Kdaj dobi Ptuj župana? Ptuj je danes v naši državi najbolj zanikrno upravljano mesto. Le poglej gospodarstvo sedanjega gerenta dr. .Senčarja ! Most čez Dravo propada. Nikogar ni,, ki bi se resno brigal za gospodarstvo mestne občine. In župana pa vlada na predlog dr. Gosaka in Fermevca noče potrditi, Mi pa pravimo: Ge vlada ne mara potrditi pravilno izvoljenega župana, pa naj razveljavi volitve in razpiše takoj nove. Kamisarijaita, imamo že dovolj! Proč ž njim! Most čez Dravo v Ptuju bi gene t dr, Senčar rad dal zapreti, ker je barje trhljiv in se je bati, da se pri večji teži podere. To bi bila mizerija za Ptuj in okolico! Vprašamo: Kje je danai', ki se je desetletja pobiral kot mostnina? Ca ga je Ornig kje naložil naj se ga poišče, Vlada, ki hoče zidati nove' kasarne, naj opusti zgradbo ene take kasarna in naj zgradi raje most čez Dravo pri Ptuju. Gladiatorji. firva knjiga. — Bros, (S3, nadaljevan ja). lUftfca pa je v zanosu svojih mia-4ih, zdravih moča, ki so se bolj in bolj razv-jale v smotrenem pouku, s podvojeno silo pritiskal na nasprotnika ia v polnih požirkih uživat zabavo, ki so mu jo nudile borbene vaje. Kakor da bi prijel dobrega starega prijatelja za roko, tako se mu je zdelo, ko je zagrabi'! za meč. XVII, Zensko sree — • Cele tri daj, že Mariama a ni vi-deka Britanca in pobitost se ja je to, levale. Ni si sioer pifznala, da bi ga cada zopet videla, in tudi na, da so se njene misli dan in noč bavile z njim, odkar ga je poznala. Toda neprestano je preživljala jR-»1© ure, te ga je prvikrat spoznala, neznosno slast je čutila pri spominu na divje prizore tistega večera m samo ob sebji ja bilo razumljivo, da ni mogla pozabiti, kako pogumno jo je sešit plemeniti suženj. I Spomin j alla še j© vsakega koraka na poti proti doma, vsake besede, ki sta jo govorila* hiteč po temnih ulicah, da, vsak pogled in vsaka kretnja n «enega spremljevalka ji je bila še v živem spominu. Vsa srečna je Mia, da j'e naredil njen rešitelj tate ugoden vtis na njenega očeta in na strica, in prsteni vrč, ki mu je iz njega dala piti jo dobil novo in neprecenljivo vrednost v njenih očeh. In šla je doli k Tiberu, če je le imela pol urice prostega časa, in je posedavala v senci polomljenega stebra s Čudno vztrajnostjo in v neznanem pričakovanju, sama ni vedela česa —. Prvi dan je bito to sanjarenje zanjo polno sladke prijetnosti. Nato pa je začutila praznoto, zdelo se ji je, da ji nečesa manjka in, ah, kolika sreča bi bila* če bi mogla to praznoto izpolniti ! In oglasila se ji je želja, koprnen-je, da bi se ponovile tiste srečne ure, ki so bile tako sladke in so minile tako naglo —, Včasi se ji je zbudil strah : „Kaj pa — če ga ne vidim nikdar več — !“ — In srce ji je obstalo in, lica so ji pobledela pri sami; misli, da bi bilo to kedaj možno — Toda obupa jej ta bolestna misel ai povzročala. Kajti Mariamna je bila sicer mlada, pa dobro; je bila vzgoje- na. Zgodaj se je naučita plemenitega samozatajjevamja in. premagovanja. K temu ji je dajala mnogo priložnosti bridka usoda njenega ljudstva-V Judeji so stale rimske legije Judom jemafe mesto za mestom in z njimi narodno svobodo, Vespazian je oblegal Jeruzalem in kopičil neznanu gorje nad Sveto mesto, največji ponos vsakega Juda. Razkropljene po vitem svetu so jih povsod preganjali in Izganjali, zaničevali i.n zatirali — Zares, potrpljenja, premagovanja in zatajevanja jih je učilo življenje vsak dan in vsako uro, Tolažbe in moči je dobivala Mari amna v družbi blagega Kaline. Nobene prilite ni izpustil pleme niti starca, če; je mogel sejati dobro seme in učiti z besedo in z zgledom nauke, ki jih je slišal od apostolov in učencev najvlišjega Mojstra in Njega samega, Globoko je vplivala na mehko dušo Marjamnino prisrčna ljubeznivost in kratkost moža* ki mu krščanstvo ni bilo samo vera in stanovitnost do smrti, ampak mu je pomenilo tudi mir in dobro voljo med ljudmi Kalha ni Ml brez poguma in ‘drzne vztrajnosti, ki je bila lastna I njegovemu rodu. Pa krščanstvo mu je ublažilo in umirilo značaj in izpreme-nilo njegovo drzno pogumnost v, gorečnost za čast Božjo.' Ljubil Je svojega brata in srde ga je bolelo, ko je videl* . kako so Ete-azarjeva načela, kako je vse njegovo življenje nasprotovala zapov^djjnj ljubezni, ki Jih-je oznanjevala nova vera, Eleazar je bil farizej najčistejše krvi. Postava Mojzesova, njen strogi besedni pomen, je bila zanj zvezda vodnica v zasebnem in v javnem živ. ljenju. Opravljati daritve, ki jih je Bog zapovedal, strogo in do pičice natančno izpolnjevati postavo, posvečati sobotni dan v dejanju in besedi, zatirati nevernike» kjer in kadarkoli Ss je nudila priložnost, z mečevo ostrico, — lo so bile glavne točke njegove vere in načela njegovega delovanja. Ne čuvstva, ne častižefjnost in ne kaki drugi oziri ga niso mogli omajati v teh nazorih niti za lias. Najdrznejši vojščak, najdivjejši barbar,, najrsz-uzdanejši patricij cesarskega dvora bi se bil preje izpreobrnil nego (tak mož. Po človeški sodbi se je zdelo nemogoče, da bi se Eleazar kedaj pokristjanil. ^Dalije prihodnjič). / Tovarna Petovia je na Dunaju tupila velik lokomobii s 15.000 kg težo in dvojnim nagonom. Tie dni so gà izložili v StrniŠču la s sedem paid konj prepeljali v tovarno. Ker bi se ptujski most pod silno težo lahko zru kil, so morali kotel jz Sitrnišča prepeljati na vozu. Yeč nesreč se je med prazniki dogodilo v Ptuju. Nujno bi bilo, da izvaja občina) določbo nasjipavanja trotoarjev; ako pa ,jvrže“ koga prevelika množina zavžl tega .alkohola, za to,ni odgovorna občina. ; „Ptuj. listu“ ob koncu starega leta: Jeli tudi tebi, dragi „Ptujski list“, usojeno v novem letu toliko grenkih izkušenj in razočaranj kakor v starem letu? (Iz uvodnika „Ptuj. lista“). Ptujske gospodinje imajo zelo čud no navado, da stresajo pri pospravljanju pri oknu! prah na mimoidoče posante* Iz Maribora. Posojilnice, pozor! Ud več str a ni nam javijo, da mariborska mestna hranilnica razpošilja našim posojilnicam prošnje, naj kupijo njene zastavne listine ter vlaga.o odvišni denar pri njej. Obeta najbrž izredno visoke obresti. Mi naše posojilnice odločno svarimo, da nè gredo na led, Ako ka-aeri zavod obeta za vloge izredno visoke obresti, je to navadno vedno sle-bd znamenje in kaže, da zavod nima den or, a. Tega nas je skušnja že uav-no naučila. Mariborska mestna ara -n Unica večkrat ni mogla izplačevati vlog radi pomanjkanja denarja. Godilo se ji je enako kakor ptujski, ljudstvo ni imelo več zaupanja do zavoda m je le dvigalo ter nič nalagalo. Posojilnica ima namreč 27 milijonov K ,-Ojnik posojil in drugih ničvrednih pa »>irjev, ki ne nesejo niti vinarja obresti. Vsaka posojiih lama. Po možnosti naj bi bilo vsak®-stanovanje za-se ločeno s posebnim de ležom vrta. Po vzorcu naselbin® majh nih hiš na Cehoslovaškem, v Avstriji In na Nemškem naj bi občina prevedla parceliranje stavbišča, dala napraviti glavne in stranske ceste i» odstopila interesentom zemljišča proti odškodnini na lastne stroške, Če se ti-le zavežejo, da bodo v določenem času / zidanjem začeli. 727 Inserirajte v „Straži“! Išče se ©pekar za izdelovanje zidne in strešne opeke. Ponudbe na F. A. Fornezzi Selnica ob Dravi. 732- 1—2 Veselo Novo leto želi ste že poravnali naročnino za „Stražo“] Rudolf Niefergal trgovec Maribor, Koroška cesta št. 1. ••••• ŠIM 21 mu izgotovljene iz najboljšega lesa, prepasi iz špage, najfinejše lakirane, ne pod 25 cm premera smrekove in jelove, kupim, . 1 dvovprežne sanke s 6 sedeži, 2 enovprežne sanke proda po ceni Franjo Pergler, Maribor. Mlinska ulica 44 5—6 692 Cenjene ponudbe na upravo Usta pod .Hlode 25», Malo sobo taW“t ie mogoče s hrano (tudi samo hrano) išče mlad in soliden gospod. Naslov pod A. S. 726 Maribor, poštno ležeče. 726 DOBRO IN PO CENI kupite edino pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. Zimsko perilo, obleke, klobuke, čevlje, dežnice, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. Najceneje! 1-842 Solidno! Illanar zna v a k netska niapeC, dela opravljati se išče. Plača po dogovoru. Jakob Marin, Ruše. 729 Razpis službe. Mesto tajnika občine trg Konjice se odda z i.febr. 1922 Pr dnost imajo prosilci vpotc drž. uradniki, orožoiki samci. Ponudbe z zahtevo plače je vložiti do 30. januarja 11,22. — Županstvo trg Konjice. 731 Ribje olje in emulzija od njega se dobi v novi lekarni pri „sv. Arehn“. Maribor, Savni trg 20, v hill And- Mayer. 1 —3+ «93 Dopisi. Sv. Marjeta pri MoŠkanjcih. Na Stefanovo se ie vršil občni zbor kme- tijske podružnice. Imamo že nad 100 | članov, Podružnica je imela krog 150 na to Srečno Novo leto želi vsem svojim naročnikom, posebno 1 Kmetijskim zadrugam in Konsumnim društvom " GOSPODARSKA - ZVEZA - - LJUBLJANA, š I Pcdufrite: Celie, Kranj, Kov mesto, Radovljica. O ra Orbravorni urednik: Vlado Pušcniak. ■X. ,7L ? . 4 r\ f \ Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru